Naša go&po&arsRa organizzacija —g Članom Učit. samopomoči. Po sklepu zadružnega načelstva Vas obveščamo, da so umrli v januarju, februarju in marcu 1. 1936. sledeči zadružniki: Sadar Vendelin Ljubljana, Sabati Antonija Zg. Polskava, Hren Anton Studenci, Smolnikar Ivan ŠoStanj, Merljak Franc Ljubljana, Kožuh Alojzija Maribor, Klanjsček Mirko Vučja vas, Stiasny Ljudevit Ljubljana in Skubin Anton Šoštanj. Označba: 369. do 377. smrtni pTimer. Zadružna uprava. —g Obvestilo. UČit. samopomoč v Ljubljani hrani v svojem arhivu dosti prošenj (okrog 200) za sprejem v zadrugo. Ti priglašenci so se prijavili ali sami ali po naših zaupnikih in posredovalcih po srezih. Če so ti priglašenci sporočili naši upravi vse potrebne rojstne in dnge podatke 'ter poslali/ podpisano pristopnico, so bili od zadružnega načelstva žc sprejeti. TTeba je samo, da nam nakažejo s poslano položnico sprejemne pristojbine, na kar dobe od zadružne uprave članske zadružne knjižice. Po prejcmu tch knjižic postanejo zadružniki US. Kdor ima tiskovino »pristopnica« nepodpisano doma, naj jo izpolni, podpiše in pošlje naši upravi v Ljubljano. Če se je kdo premislil in zdaj ne želi vstopiti v US, naj nam to sporoči z dopisnico. Naša uprava bo v tem letu vse te prošnje pregledala, preizkusila, znabiti priglašence še opozorila na to, kaj imajo storiti, na to pa vse te vloge izločila. S čakanjem je že mnogokateri priglašenec zamudil pravi čas za sprejem v zadrugo, kar se pa pozneje ni dalo popraviti. — US je imela v začetku meseca aprila 1936 — 2595 zadružnikov. Posmrtnina znaša čez 12.900 Din. Zadruga ima svoj podporni sklad, iz katerega je v 18 mesecih nakazala članom - zadružnikom denarnih podpor (brezobrestnega posojila) v znesku 355.927 25 Din. — Izplačane pDsmrtnine izkazujejo Din 3,307.230,50. —g Za »Hrenov kainen« Učiteljskega doma v Maribpru so nadaije darovatf: Učiteljstvo: osnovne šok na Pragerslcem 50 Din, osn. šole pri Sv. Marjeti nižje Ptuja 100 Din, II. dekl., osh. šole v Mariboru 100 Din, osn. šole v Ljubcčni 40 Din; učit. društvo Maribor levj breg 100 Difi. Vsem darovalcem iskrena zahvala! — Skuphi znesek, darov za »Hrenov kamen« znaša doslej 11.166,50 Din, M. Kožuh, blagajnik. malicit —mm 7. številka »Našega roda« je izredno bogata; M-?d sotrudniki so: Seliškar, Mrzel, Klopčič, Ribičič, Roš, Petelinova, Zupanc, Slokanova, Kunaver, Župančič Jože in Drago. Žor in drugi. V ilustrativnem delu so zastopani Sirk, Gaspari in Sedej. —mm tzšla je 7. številka »Našega roda«. Ekspedicija se je pričela 22. t. m., zaradi praznikov tedaj s pardnevno zamudo. Nekateri številke še niso naročili. Opozar.jamo, da naročniki, ki niso plaeali vseh številk »Našega roda« izgubijo pravico do knjig! ,—mm Teslova proslava se bo vršila na vseh šolah naše države dne 28. maja t. 1. s predavanjem o tem našem izumitelju. Predavateljem je nujno potrebna knjiga, ki bi ppdala poleg življenjepisa tudi vpogled v delovanje in snovanje tega velikega izumitelja. Edino knjigo o Tesli v slovenščini je izdala Mladinska matica. Knjigo je napisal dr. Lavo Čermelj. Za šole jo daje MladLnska matica za to priliko po znižani ceni kart. po 20 Din, vez. v poLplatno po 26 Din in v platno po 32 Din. —mm »Pirhi«, knjiga bolgarskih pravljic, je bila povsod veselo sprejeta. Na nekaterih šolah se je priglasilo zanjo nad 20 naročnikov. Drugod je bil odziv slabši. Nekatere šole sd vrnile celo edini izvod, ki so ga prejele in še ta v takem stanju, da ni več uporaben. Takih primerov je — hvala Bogu — malo. Velika ¦večina je knjigo z veseljem obdržala im mnogi so denar zanjo tudi takoj poslali. Kdor še ni. prosimo, da to čimprej stori, ker ima MM z izdajo mnogo stroškov. Kdor ,bi hotel zame njati ikartoniran izvod za vezan to še vedno lahko stori, če je le knjiga nepoškodovana. -mni LfiTOšNJE PUBLIKACfJE MLADINSKE MATICE. Na zadnji seji Mladinske matice je bilo sklenjeno, da izidejo letos naslednje knjige: 1. Kr^snice IX. 2. Josip Ribičič: Curimurci. 3. Adam Milkovič: Barake. 4. Oskar Hudales; Postelja gospoda Fibriha. Kreshice bpdo pestra reportaža zanimivosti iz vsega sveta. »Čurimurci« so napeta in ljubka zgodba iz/živalskega življenja. V tehnično izredno zanimivem delu stopnjuje tu Ribičič dramatičnost dejanja do konca. Morda je napisal Ribičič že marsikatero tako dobro stvar kot je ta, tako zanimivo pa še ne. Zgodba bo pravi posladek za naše najmlajše, tem, bolj ker izide bogato ilusfrirana, deloma v trobarvnem tisku. Zanimive ilustracije je izdelal prof. V. Cotič. , »Barake« so najboljša Millčovičeva mladinska povest. Mladi čitatelji, ki so s takim vescljem spremljali njegovega »Medvedka Markca« v »Našem rodu«, bodo še z večjim užitkom sledili poglavju za poglavjem te so,čialne mladinslke povesti. Kot je začetefc te povesti žalosten in. brezupen, tako je konec vesel in. sončen. Delo je opremil ?. mnogimi celostraniskimi ilustracijami ljubljenec naše mladine Maksim Gaspari. »Postelja gospoda Fibriha« je prav za prav realna knjiga, vendar jo je napisal Hudales tako, da jo čitaš kot lepo povest. Obdeluje pa lesno industrijo pri nas. Od drevesa v gozdu pa do izdelane oprave; ni dolga ta pot, vendar je združena z nevarnostmi in s trpljenjem. Jedro te knjige predstavlja živIjenje splavarjev, ki je težko in nevarno, ne pa tako lepo kot ga ponavadi opisujejo. Tako dobijo naročniki Mladinske matice tudi letos 4 lepe knjige, ki bodo vse bogato ilustrirane. Namesto slikanice, ki so bile druga leta tiskane v litografiji, dobijo letos kot novost naročniki knjigo, ki bo tiskana v večbarvnem tisku s klišeji. Tisk s klišeji je lepši in seveda tudi dražji, vendar se je odbor MM odločil tudi za to žrtev, da le zadovolji mlade naročnike. —mm O »Pirhih« je prinesel kratko notico »Pohod« od 10. IV., pravi, da je fp pomembna knjiga in obljublja podrobno oceno. UčlželfsRi pevsRi scbor JVV —pev Članstvu sporočamo, da smo morali nameravane nastope po Gorenjski odložiti, deloma iz prometnih, deloma iz finančnih razlogov. Združitev nastopov na Jesenicah in v Škofji Loki je iz omenjenih razlogov onemogočena. Pač pa bomo nastopili v teh dveh mestih, ko bodo pričeli redni pevski tečaji. — Predviden pa je nasitop v Rogaški Slatini v juniju, ko bo tu zborovalo 8 sreskih društev. Podrobnosti o ¦ tem nastopu bomo objavili pravočasno v našem glasilu. Odbor. Šolski radio —r XXVII. teden. Torek 28. aprila bo predaval g. Viktor Pirnat »Naša soseda Albanija«. K tej oddaji je podal sledeče misli. Kot dijaki smo požirali K. Mayev potopis »Skozi deželo Skipetarov«, naslajali stno se nad bivanjem J. Mlakarjevega Trebušnika y Albaniji, in, današnja mladina mejida v tem pogledu ni nič drugačna, v Ufi;'.]y . ',. J,^,, , Pa se bomo ozrli po Albaniji. Od Bojane do Butrinta, od snežnih mejnikov do morske meje.- , , .,..., . , ,., ,.,. . .... Potisnjena.mied Jadran,. Jugoslavijo. in Grčijo je Albanija s p-ribližno 30.000 kvadratnih km povfšine nekako tolikšna kot Belgija. Čudna dežpla je ^e vedno, kot nekdaj. Albanskii narod izhaja iz starih Ilirov, Albanci sami pa se smatrajo za potomce onih Macedoncev, iz katerih je skoro pred dva tisoč leti izšel Aleksander Veliki, ; .,, .,,'>, , ,., .,. Videli bomo razvoj A-ibanij« iz nekdAii.je t"4rške ppkra>ine preko male nemške kneževine pod Viljemom Wiedom v samostojno Išrajjevino Albanijo. Spoznali bomo tega modernega vladarja kot tudi starega narodnega junaka Jurija Kastrioto Skanderbega in dryge. Zamotano verstvo, svojevrstno šolstvo, književni jezik ter vpliv vseh mogočih riarodov oziroraa držav, vse to bo zrastlo pred nami, da bomo poslej povsem drugače zrli na našo malo južno sosedo. II.—III. Petek 1. maja nastopijo učenke licejske narodne šole s petjem Marijinih pesmi, vijolino in harmoniko; vodi g. Valeritin Tomc. I—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 26. aprila ob 16. uni predaval g. inž. Kotlovšek: O gnojilih in gnojenju. SianovsRa organis&aci/a JJUU Iž Izvrsnega odbora —iz Pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja Beograd. — Kumanovo 8 IV 1936 god. — Učesnici učiteljskog zbora u Kumanovu pozdravljajv Vas i zahvaljuju za požrtvovan i uspeo rad za bolje izdržavanje naše narodne škole. — Pretsednik Aleksa Jovanovič. —iz Jugoslovenskom uciteljskom udruženju Beograd. Učitelji sreza šavničkog solidarišu se sa dosadanjim radom Glavnog odbora i žele, da se i dalje produži rad na dobro učiteljstva, a naročito još endrgičnije povede borba na vračanje stalnosti učiteljima. — Učitelji sreza šavničkog u svim pitanjima, u pogledu progresivnog riješenja učiteljskog pitanja, čvrsto če ostati sa Vama. Primite druževni pozdrav. — Pretsjednik M. Pejovič. Sekretar Sava P. Nikolič. —iz Jugoslovenskom učiteljskom udruženju Beograd. Učitelji sreza veleškog sa sednic© sreskog nasiiavničkog veča toplo pozdravljaju svoga pretsednika sa željom da istraje u radu za učiteljska prava. — Pretsjednik veča J. Dordevič. —iz Gospodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugoslovenskpg pčiteljskog ufJrv^enja, Beograd. — 8 aprila 1936 g. t». Miholjač. — U, ime današaje skupštine, učitelja sreza dorijomiholjačkog pozdravljamo cijeli izvršni odbor odaiud Vam prizrjanje i hvalu za ne^ebični i požrt^ovani Vaš rad u odbrani staieških. nam interesa. U^trajte ,j nadalje, svi smo s Vama. Pretsjednik: Rukavina. Tajnik: Zlatko Ašner. Iz sekcije —s Jii^ošlpvenskoii? učifeljskom; iidruženju, sekčija za Dravsku tanovinu Ljubljana; Učitelji sreza šavničkog solidarišuči se sa Vašim radom, a osudujuči sve što na put stoji pravednom riješenju učiteljskog pitanja, pozivamo Vas da zajednički' do kraja izdržimo u svim našim zajedničkim pitanjima. Primite drugarski pozdrav. —iPretsednik: M. Perovič, s. r. Sekretar: Sava P. Nikolič, s. r. .. -*^ r,: JSl&m Iz druStev Vab"» ^ | =JUU ŠRESKO DRUŠTVO V KAMNI- KU bo zbprovalo v sobotp 2. maja 1936 v Domžalah. Začetek ob pol 9. uri. Dnevni red: 1. Situacijsko, poročilo. —. 2. Predavanje o kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu — svetnik Krošl Josip. — 3. Gospodarski referat. — 4. Slmčajnosti. — Radi važnosti predavanja pričakujemo veliko udeležbo. Odbor. =^ JUU SRESKO DRUŠTVO RADOV- LJICA bo zborovalo v soboto dne 0! maja 1936. v Kranju. Odbpr je izposloval, da si bo članstvo ob tej fpriliki lahko ogledalo državno tekstilno šolo, tovarno »Jugočcška« (jugoslovansko-češka tekstilna industrija, d. d. v Kranju) in tovarno »Semperit« (jugoslo^inske tvornice gumijevih izdelkov, družba z p. z. v Kranju). Ogled tovarn se bp vršil dbpoldne, ker imenovani tovarni ob sobotah popoldne ne obratujeta. Po skupnem obedu se bo vršilo ob 2. uri popoldne v prostorih državne osnovne šole zborovanje z običajnim dhevnim redom. Clanstvo naprošamo, da odpotuje v Kranj s prvim jutranjim vlakom. Zelimo, da bi čianstvo posetilo to zborovanje v čim večjem številu, ker bo to zborovanje najzanimivejše in najipoučnejše v tekočem šolskem letu. — Udeležba obvezna! — Na svidenje! — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVQ V LiTIJI  t>o zborovalp predvjdoma v ,&pbotq 9. jnaja 1936 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani pri Mikliču. Dnevni red: 1. Predavanje g. šol. nadzornika Bezeljaka. 2. Društvene zadeve — poračila odbomikov. 3. Neorganizirani člani. 4. Slučajnosti. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZA CRNOMELJ IN METLIKO bo zborovalo dne 9. maja t. 1. v narodni §oli v Črnomlju. Začetek zborovanja bo ob 8. uri in ne ob 13. uri kot je bil to doslej običaj in to zaradi tega. ker je čas od 13. do 16. ure odločno prekratko odmerjen in se zaradi tega vsa naša zborovanja Izvrše v pospešenem tempv tako, da nikdar nobene stvari do dna ne pretresemo. Dnevni red zborovanja pa je: 1. Poročilo blagajnika. 2. Koncentracijski pouk na enorazrednici. Predavata tov. Jandl in Kugler. 3. Poročilo odbora. 4. Solski vrtovi: nadaljevanje predavanja tov. Kra,vosa. 5. Šolska drevesnica: predava sr. kmet. ref. g. Stare iz Metlike. — Popoldne: 6. Ogled vzornega čebelnjaka na Talčjem vrhu pod vodstvom tov. Martelanca Vladimirja s prirpernim predavanjem. 7. Zbiranje narodnega blaga z ozirom na mitologijo starih Slovanov: navodila. 8. Slučajnosti. Vabljeni prav vsi! Na svidenje v Črnomlju dne 9. maja ob 8. uri. Odbor. Poročila -I- JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo dne 28. marca t.l. ob 80% udeležbi članstva. Zborovanja so se udeležili: univ. prof. g. dr. Karel Ozvald, sre&ki šolski nadzorniki Grum, Drnovšek in Skulj in trije V. letniki drž. učiteljske sole v spremstvu gg. profesorjev — dr. Gogole, Anice Černejeve, Čopiča in Jegliča. Predsednik je uvodoma pozdravil vse_ navzoče, imenoma prej imenovane a posebej predsednika JUU tov. Ivana Dimnika. Slednjega so pozdravili navzoči s prav prisrčnimi ovacijami, kar dokazuje veliko zaupanje, ki ga uživa med članstvom našega dTuštva. ., Tov. Ivan Dimnik ie v obširnem in zanimivem poročilu podal toČen 'pregled razlogov, ki nujno zahtevajo reformo glede vzdrževania.narodnih šol v naši državi. Na podlagi statističnih, dokazoy je temeljito obravnaval gtanje šolskih poslopii in, učil, šolske proračune, šolske dajatve, prenatrpanost ptrok v razredih, o novi urecfbi o učniH knjigah, o stalriosti učiteljstva, o novem disc-iplinskem postopku za učiteljstvo, o državnem proračunu in amandmanih, ki so bili na predlog izvršnega odbora JUU sprejeti v finančni zakoh, za 1. 1936./37. Ko je še omqnil, da bo ministrstvo prosvete v najkrajšepi času potrdilo nova pravila JUU, ki so bila sprejeta na sarajevski skupščini, je končal svoje poročilo s pripombo, da se organizacija dobro utrjuje in pridobiva na moči in ugledu ,pp vseh, banovinah in merodajnih mestih naše države. Po razpravi se je predsednik zahvalil poročevalcu za njegova izvajanja in prosi tov. Vranca, da poda svoje poročilo. . Tov. Vranc je na globoko in,široko posegel v metodo pouka in vzgaje osnovnošolske mladine. Na 4 primerih je nazorno pokazal, kakšni učni postopki so danes po razredih naše ožje domovine. V prvem primeru učitelj sam ustvarja miselni- krog enega predmeta, sam podava in oblikuje vrednote po določenih stopnjah. Učna oblika je pasivna: delovne pobude daje učitelj, smoter napove ucitelj, končne rezultate poda učitelj. V drmgem primeru učitelj skupno z otroki oblikuje obrazovalno tvarino posameznega predmeta. Učna oblika je aktivna: delovne pobude so otroške, učitelj .organizira in usmerja, delajo večinoma otroci. V tretjem primeru upitelj ustvarja miselni krog enega predmeta, yzporedno vezanega z drugimi podrpčji. Učna pblika je pasivna; delpvna pobuda izhaja od učitelja, ki tudi sam podava in oblikuje vredT note. V četrtem primeru učitelj skupno z ptroki zajema snov iz življenjskih območij, oblikuje kulturne vrednote in izčrpava ča-' sovne pojave v njihovi vzročni odvisnosti. Delovne enote vsebujejo vedno vzgojno-izobraževalno jedro. LJčna oblika je aktjvna, ki zahteva radi prepletania snovi in oblikovanja v širino in globino višek delovne sile »delovne zajednice«. i. Navzoči 5o z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, ki je v poljudno znaastveni obliki podal zgodbvinski razvoj in bistvo predmetnega, delovnega, koncentracijskega in strnjenega pouka. Podrobni učni načrti, metodične enote s strnjenim snovnim prisvajanjem in pismeni izdelki osnovne šole v Studencih pri Marjboru sp dokaz, kako morata sodobni pouk in vzgoja postati del realnega življenja na vasi, v industrijskem kraju ali v mestu in kako morata zajeti vse kulturne vrednote in časovne pojave v njihovi vzročnii odvisnpsti. Ker se je bistvo strnjenega pouka marsikje pogrešno tolmacjlo, so sprejeli navzoči ipTedavateljeva izvajanja s priznanjem in odobravanjem, Po predavanju je oclredil predsednik 10 min,utpi odmor, med katerim so navzoči učiteljišČniki ih učiteljiščnice s svpjimt profesorji odšli. Sledilo je situacijsko poročilo. Predsednik je prečital in kpmentiral došle okrožnice ter prav toplo priporočal naše gosnodarske in socialne ustanove, med katerimi je tudi Učiteljski obmorskj dom v OmiŠlju na otoku Krku. Prav posebno živahna razprava je nastala pri okrožnici o obveznem bolniškem zavarovanju učiteljstva. Kljub malenkostni premiji in pohvalnem izražanju nekaterih članov, je bil predlog tov. Slokana z večino glasov odklonjen iz naslednjih razlogov: a) Brezplačna zdravniska pomoč in zdrkvila ne ustrezajo zaželenemu uspehu, ker se Članom bolniške blagajne ne 'posveča iste pozornosti kakor pacijentom, ki sami plačajo zdrayniški pregled in zdravila. b) Specialno zdravljenje, porodniško podporo, popravo zobovja in razne druge tera-| pevtične pripomočke oskrbi bolniška blagajna samo v primeru ugodnega finančnega stanja. c) Učiteljstvo itna izvedeno zavarovanj^, za primer bolezni dobi tpr.i US^brezobrestpo posojilo, v času smrti pa priipernp posmjt- Pri slučajnostih je tov. Širok priporočal mladinsko krejigo »Pirhi«, prevod boJgarske mladinske književnosti, ki jo izda Mladinska matica za ceno 20 Din. Prihodnje zborovanje bo meseca maja. V. Mlekuž, preds. Josip Mihelič, tajnik. i.'j -." + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠLOT VENSKA BISTRICA je zborovailo 14. marca na Pragerskem od 74% udeležbi članstva. Predsednik je pozdravil predvsem žolskega nadzornika CepudTa, sekcijskega tajnika Metoda Kumelja in odposlanca pedagoške centrale mariborske, toy. Alberta Zerjava iz Maribora, dalje novo članioo Zomerjevo Frido iz Pragerskega. ter goste Žmavč,<|vq Gabrijelo in Primčevo Ljudmilo. Sppnjij nil se je nedavno umr^ega fovariša, Antona Hrena, čigar spominu je drustvo poklonilo, kot njegov kamen, učiteljskemu domu v Mariboru 200 Din. Skdilo je izčrpno in zanimivo situacijs^o poročilo sekcijskega tajnika, ki je viiad dveurnem govoru podrobno razpravljal o vseh perečih vprašanjih učiteljskega stanu. Tako o zboljšanju disciplinskih predpisov, o stalnosti, o ureditvi neznosnega položaja učiteljic ženskih roonih del, o zapostavljanju učitelj.ev bivših CMD šol, ki so za svoje delo prikrajšani, kljub temu, da so svoi čas zastavUi svoje najboljše sile, da zaustavijo valove takratn«? germanizacije in madžarizacije, o uspehih in neuspehih glede plač itd., itd. Sekcija je storila vse korake, da odvrne sisttjmatično ponavljajoče se pavšalne .napade na stan, s strani dela dnevnega tiska, ki je očitno fiotel prikazati javnosti učiteljski stan y taki luči, d'a ustvari nasproti njemu nerazpoložepje, tako da bo pri ljudstvu zasovraž,eno in pripravljeno na dogodke, ki sa slediH. Učiteljstvo ne taji, da so tudi v njegovih vrstah posarpezniki vredni graje, odklanja pa, da se prestopki posameznikov zlorabljajo v škodo ugledu' vsega stanu. Organizacija je držala vedpo svojo ravno stanovsko linijo, zad'ev članstva. ni ;nikdar obravnavala iz strankarsko p.olitičnega vidika, amTiak je izrekla svoj veto.vedno v prepričanju, da vrši svoje d^elo korektno in pravično. V obrambo neosnovanih očitkov in izpadov na stan je bila odločujočim krogom poslana obšima spomenica. Zbor je izrekel organizaciji in njenim voditeljem polno zaupanje in zahvalo s prošnjo, naj se še dalje neustrašeno bori za. stanovske interese; prav tako izreka zahvalo banskima svetnikoma gg, dr. Ravniku in Visenjaku, ki sta na zadnjem zasedanju edina junaško branila učiteljski stan.: ••¦•;¦ : Zaradi pomanjkanja casa, je moral predavateli Žerjav, znan. ped&goški delavec in pobornik najnovejše smeri zgodovinskega po: uka svoje široko zasnpvano predavanje, žal, zriatno skrčiti! OmejiT se je le na temo »Meje in možnosti zgodovinskega ppuka v osnovni šoli«. Uvodoma je prikazal razvojne stopnje po Fericru, Ozvaldu in Siizani Engelmanovi. Zadnja. je za nas najnovejša. Po njej se zgodovinski pouk razdeli v več dob in bi za narodno šolo prišla v postev: doba bajk d'o 7. Ieta, roba robinzonad dt> 12. in baladna doba do 14. leta. Snov in način dosedanjega pouka na naših šolah sta prikladna šele za otroke pred malo maturo. Snov osnovne šole je treba primerno novelizirati in epizirati, manjka nam zato češče potrebnih virov in pTiročnikov, kar naj bo skrb naših strokovnjakov in pložnic, morda M,. M. Iz njegovih interesanthih izvajanj posnemamo kratko, da zoodovinska učna snov, ki jo predpisujejo sedanji uoni načrti in način podajanja snovi, kjer igrata glavno vlogo kronologija in sistematika, nikakor ne odgovarjata interesnosti in duševni zmogljivosti otroka osnovne šole. — Predavatelj je žel mnogo odobravanja. Zaključno besedo je imel šolski nadzornik Cepuder; zahvaljujoč se za iskrene pozdrave, je izrazil željo, naj bj učiteljstvo tiidi v napr.ej, složno ramo ob rami, delovalo v prid šole in doma. Tajnik Miloš, predsednik. Kovič Iv., tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA ZAH. DEL je zborovalo dne 4. aprila 1936 v Ljubljani. Od 100 članov je bilo navzočih 71 članov. 2borovanje ja lotvoril predsednik tov. Vrhovec Stanko. Tajnica je ponovila misli iz govora predisednika JUU tov. Dimnika ob otvoritvi seje glavnega odbora z dne 30. dec. 1935, po katerih bi se res morali ravnati vsi upitelji, če jim je za močno in zdravo stanovsko organizacijo. Pri vprašanju o obvezni uvedbi bolniškega zavarovanja je tov. Trpin predlagal, naj prosi društvo sekcijo za poročevalca, ki bo to vprašanje obravnaval v posebnem poročilu. Predlog je bil sprejet. Tov. Vranc Ernest je-predaval o »Važnih sodobnih pedagoških vprašanjih«. Od stavka do Stavka njegovega predavanja je rastlo zanimanje članstva. Vsi navdušeni pa smo bili, ko nana je razkazal podrobne učne načrte, tednice in delovne knjige, vse oživljene z ilustracijami. 5. Vrhovec, ipreds. Lenarčič Ana, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO DOL. LEN- DAVA je zborovalo 4. aprila v Beltincih, kjer je bilo navzočih 70 članov ali 75%. Preds. tov. Peternel je pozdravil članstvo in še posebej predavatelja g. prof. Vilka Novaka iz Maribora in rojaka iz Beltincev ter se spomnil pok. tov. Hrena, zaslužnega šolnika, ki je deloval pri šolskih in narodnih ustanovah. G. prof. Novak je predaval o: prekmurskem šolskem slovstvu. Uvodoma je omenil najprej vse zaslužne može, ki so bili rojeni ali pa so delovali v Beltincih. Nato je skoraj v eno uro trajajočem govoru očrtal vse znamenite pisatelje, ki so delovali na šolskem, literarnem in dvhovnem polju. Iz referata^ je bilo razvidno s kako težavo in narodnimi žrtvami so delovali v dobi madžarizacije Prekmurja. Med članstvom so pa krožili izvirniki nekaterih pisateljev. Za temeljito izdelan referat se je tov. predsednik zahvalil g. profesorju Novaku. Sledilo je situaoijsko poročilo predscdnika Peternela o delu Udruženja. Tajnik tov. Skočir je podal obširno poroeilo o potrebi organizacije. V zvezi s tem je Stavil predloge, ki so bili sprejeti: CMD v Ljubljani naj se >pismeno izreče zahvala za njeno narodno delo v obmejnem srezu Dol. Lendava. Vse članstvo kompaktno pristopi k CMD. Tov. upravitelji naj napravijo še po 1 izvod izvlečka kronike in naj ga odpošljejo tov. tajniku v Bogojino. Obnovi se predlog sprejet že na zborovanju v Dol. Lendavi, da naj članstvo zbira narodno blago med ljudstvom i<n naj zbrano pošlje tov. Dobrniku, ravnatelji* mešč. šole v Dol. Lendavo. Tov. predsednik je predlagal, da naj bo za&topnik učit. društva tudi odbornik podružnice CMD v Dol. Lendavi. Sledilo je blagajniško poročilo. Blagajnik tov. Preininger je podal finančno stanje društvene blagajne. Tajnik je še prečital dopise. V zvezi s tem, se je sklenilo, da se prispeva tov. Cikaru iz Siska 100 Din iz društvene blagajne. Sprejet je bil tudi predlog, da naj sekcija posreduje, da se tovarišem, ki so odslužili vojaščino, pa so bili že v IX. skupini, prizna ista skupina, ne pa da bi morali pristati na to, da se sprejmejo v skžbo kot pripravniki Predlogi odsekov: Stanovsko politični odsek je stavil 3 predloge, ki so se odposlali sekciji in sicer radi gojitve štajerskih kokoši, v zadevi glavne statistike in radi stavbenih fondov. Gospodarski odsek ie predlagal, da se da KPA v M. Soboti 100 Din za knjižnico in odklonil obvezno bolniško zavarovanje. Stavil je tudi predloga radi predavateljev in radi odtegnjene stanarine pripravnikom iz 1. 1932. Tov. Drekonja, refererrt pedagoškega odseka je priporočal, da naj bi se vršili praktični kmetijski tečaji v srezu, kjer bi se jih udeležilo lahko več učiteljev. Stavil se je predlog, naj se otrokom drž. uslužbencev zniža šolnina za srednje šole. Prihodnje zborovanje bo 9. maja v Turnišču. L. Peternel, s. r. preds. S. Skočir, s. r. tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO CEUE je zborovalo v Celju dne 4. aprila t. 1. Zborovanja se je udekžilo 189 članov(ic) t. j. 86%. Tov. predsednik otvarja zborovanje, oriše položaj stanu, omenja napore organizacije, izpremembo zaikona o disciplinskem pastopku kakor tudi dajatve za šolstvo, ki so preneSene na banovino. Nato podaja poročilo o zborovanju predsednikov učiteljskih društev v Mariboru. V zvezi z obravnavanimi dopisi se sklene: 1. Zadrugi Učiteljski dom v Mariboru se nakaže kot prispevek 100 Din za Pestevškov in 100 Din za Hrenov kamen. 2. Sprejmeč,se predlog šmarskega učit. društva glede skupnega zborovanja v Rogaški Slatini v začetku junija. (Sledilo je predavanje tov. prof. Anice Černejeve: »O vzgojnem optimizmu in pesimizmu.« Navzoči so z velikim zanimanjem in užitkom sledili izvajanjem predavateljice, ki je načela v globinah problem odnosa med vzgojiteljem in otrokom vtemeljujoč, kako bo delo vzgojitelja - optimista moglo voditi človeka k višjim vzorom. Za tem je tov. nadz. Pestevšek razpravljal o pravilni obravnavi šolskih zamud. Predlogi: 1. O predlogu glede plačevanja članarine po ključu plače, kakor so to uvedle druge strokovne organizacije, se bo razpravljalo na prihodnji odborovi seji, na katero se povabita tudi zastopnika mlajših tovarišev. 2. Organizacija naj izposluje za upokojence, žene neučiteljice in otroke več polovičnih voženj — vsaj 12 letno. 3. Konstituiranje častnega razsodišča v smislu društvenih pravil se odloži na prihodnje poslovno leto. Slučajnosti: 1. Tov. Pogačnik poroča o učiteljskih zadrugah, priporoča včlanjenje zadružnikov pri Učiteljski tiskarni, kakor tudi nakup šolskih potrebščin pri isti. Apelira na tov. poverjenike raznih družb, naj priporočajo merodajnim činiteljem tiskanje knjig v Učit. 'tiskarni. Zadruge bi na ta način podpirale iz obre&ti svojih dohodkov obmejne šole in druge koristne ustanove. 2. Tov. Volavšek podaja pojasnilo glede osnutka za preosnovo »Samopomoči«, >ki naj bi nudila še za doživetje razne ugodnosti. 3. Organizacija se naproša, da se informira pri merodajnih oblastih glede izvenšolskega dela, da se očuva rčiteljstvo pred raznimi napadi. 4. Delegat na banovinski in državni skupščin bo tov. predsednik, v primeru zadržka tov. tajnica. Fran Roš, preds. Milena Žagar, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo 9. marca 1936. v Ptuju. Navzočih je bilo 98 članov, ki so se povečrni že prejšnji dan udeležili dobro uspelega koncerta Učiteljskega pevskega zbora. V situacijskem poročilu izraža predsednik obče navdušenje za Učiteljski pevski z^bor ter za organizacijo, ki stremi za zdravo stanovsko moralo, za boljšo šolo in prosveto z izrazito idealnimi sfrremljenji v okvirju jugoslovanskega nacionalizma, ki želi zdravo in močno državo, ker edino le v taki se lahko izpolni naša misija. Čistimo in povzdignimo svojo organizacijo, zborovanja so najvišji forum reguliranja in izpopolnjevanja. O vtisih iz Kemalove Turčije je predaval tov. Debenak. V zanimivem, umetniško zasnovanem predavanju je pričaral' nazomo sliko o Kemalovi evropizaciji Turčije, o turški folkloristiki, o ipokrajirnah, stavbah, muzejih, o sedanji in pretekli duševnosti, o prometu, gospodarstvu, industriji, kulturi rn v obče o vsem, kar danes zajema Turčijo. Predavanje je imelo značaj širjenja svetovne naobrazbe, manjkale so mu le še slike o turškem šolstvu, sicer pa je bilo *po vsebini, kritičnem presojanju in stilistiki prvovrstno. Tov. Jurančič vprašuje, ali naj bo za nas merodajen novi pravopis, ali uredba — »ena in dvajset«, ali »dvajset eden«? Tov. Zupančič sproži vprašanje pedagoških krožkov. Tov. Hasl objasnjuje naj bi krožki (po 10 članov) delovali za vrnitev učiteljstva k šoli po razširjenju inteligence in interesa potom pripravljenih debat; krožki bi naj oživeli tudi zborovanja. Priporoča se Ingoličeva knjiga »Lukarji«. Predsedtiik:Tajnik: Šestan I. Dušan.Jančič Ivo. + JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je zborovalo dne 4. aprila 1936 ob 10. uri v Lesičnem. Predsedhik tov. «2ok otvori zborovinje z pozdravom na vse prisotne. Udeležba bi bila lahko bol}ša — 26 tovarišev t. j. 52% — zlasti od strani bližnjih tovarišev(-ic). Obžaliije se izstop par tovarišic in apelira na vse, naj ostanejo zvesti, posebno sedaj, ko nam je vsem združena sloga najbolj potrebna. I. Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja. Pomotoma je izpadlo, da se je o priliki zadnjega zborovanja predsednik spomnil umrlega tovariša Hrena kot organizatorja in najboljšega tovariša. II. Sledi čitanje dopisov. — Z ozirom na dopis glede bolniškega zavarovanja se je sklenilo že lansko leto, da isto za nas pod takimi pogoji nima pomena. Iste ugodnosti ima vsak za 10 Din pri Okrožnem uradu. — Predsednik toplo priporoča vsem pristop k »Učiteljskemu domu.« III. Nato poda tov. Zehrer izčrpno poročilo o sestanku predsednikov v Mariboru, za kar se mu predsednik toplo zahvali. IV. Sledi referat tov. Kosa Maksa: V svojem referatu nam je podal zanimivosti ozvezdja, kateremu so sledili vsi z velikim zanimanjem. Predsednik se zahvali želeč, naj bi zopet kmalu poročal kaj zanimivega. V. Predlogi. Ker posnemamo iz dnevnega časopisja, da se še vedno vrše v drugih strokah napredovanja po skupinah, prosimo JUU, da intervenira pri g. ministru prosvete, da ugotovi v kolikor so podane možnosti za ta napredovanja v resoru ministrstva prosvete, da bomo lahko tudi v naši stroki napredovali. čeprav počasneje, —• S spremembo zakona naj bi imele učiteljice — porodnice dopust 6 tednov prej in 6 tednov potem, kot ga itna vsaka delavka, z ozirom na njeno duševno delo in na vpliv na doraščajočo šolsko mladino. Prihodnje zborovanje bo na povabilo šmarskega društva v Rogaški Slatini združeno še z drugimi društvi. V primeru, da bi se od- zvalo [premalo tovarišev, bo zborovanje v Kozjem mcseca junija, na katerem bo referirala tov. Moser Julijana. Cok Albert, preds. Kleč Tončka, -tajnica. Movosti na Rnfisnenk trgu —k Anton Ingolič: Lukarji. — Založila Tiskovna založba v Mariboru. 311 str. Broš. 60 Din, vez. 70 Din. Miško Krajnc, Janez Potrč in Anton Ingolič predstavljajo v slovenski literaturi samonikle osebnosti. Oni so zrastli iz svoje okolice z vsem bistvom. Tako so pred kratkim izšli Ingoličevi Lukarji, roman, ki je lansko leto izhajal v Ljubljanskem zvonu in bil sprejet v javnosti kot eno najmočnejših del zadnjih let. Z Lukarji je Ingolič posvetil v za širšo slovensko javnost mani znano Lukarijo, t. j. pokrajino spodnjega ptujskega polja med Dravo in Halozami ter Pesnico in Slovenskimi goricami. Roman je kolektivno delo, v katerem nastopajo kmetje, težaki, rakodelci, fantje, dekleta, otroci, študentje, duhovniki, učitelji, gostilničarji, mežnarji, graščaki, bogati in revni, veseli in žalostni, poedino in skupno itd. Iz romana sije svojevrstna realistika in naturalizem, kateri nam odkriva kmečko življenje v nenašemljeni neromantični obliki, kakor smo bili vajeni do sedaj. Z Lukarji je podan čisto gotovo osnutek kako bi bilo našega kmeta literarno obdelati. Živeli smo že v nekakem prepričanju, da je naša HteratuTa izčrpala slovenskega kmeta. Tu je pisatelj šele opomnil koliko še imamo v našem človeku samoniklosti s posebnim ozirotn na dejstvo, da so v Sloveniji ekonomske in življenjske prilike tako različne in slikovite, ki silijo ravno našega kmeta, da se tako različno izživlja. Kako bi naša literatura obogatela, ko bi še vstali obiskovalci Haložana, Pohorca, Savinjčana itd. Evropski generalni štabi so svoje dni zahtevali, da so morali oficirji poznati Reymontove Kmete, ki so jim bili pripomoček za spoznavanje kmečkega človeka. Či&to gotovo da je Ingolič s svojirai Lukarji uspel, da mi kot učitelji in vzgojitelji vidimo v našem ljedstvu po njem marsikaj, česar do sedaj nismo videli. To pa mnogokrat zaradi tega, ker smo v sredi njega ter igramo v ljudski zajednici hvaležno ali nehvaležno vlogo. Josip Jurančič. — Breda Šček: Pojmo spat. V Ločah je izšla zbirka naše tovarišice. O tej zbirki priobčuje naš odlični skladatelj Škerjanc v »Jutru« od 11. IV. t. 1. sledečo kritiko: — Plodovita in edina naša glasbena avtorica Breda Sčekova, je spet izdala novo zbirko popevk, tokrat za mladinski ali ženski zbor, delno a capella, delno s spremljavo klavirja. V zbirki, ki jo krasi naslovna slika (avtor na sliki ni označen), najdeš 11 pesmi naših pesnikov v nepretenciozni, -preprosti, a spevni in uporabni glasbitvi. Zbori so priporočljivi vsem našim mladinskim in žeskim zborom ter bodo dobro služili svojemu namenu. taozemsko šalstvo in učiielfstvo * FRANCOSKO UDRUŽENJE MLADIH UČITELJEV. Med mladimi učitelji, ali bolje med mlado učiteljsko generacijo se opaža po večini držav, da nimajo smisla za stanovsko organizacijo in sploh kakršnekoli stanovske probleme. Iskati vzrokov tej pasivnosti najmlajših je predvscm v nefrejenh gospodarskih razmerah, ki onemogočajo pravilen pogled in usmeritev v svojem poklicu. Eden zelo važnih psiholoških razlogov je pa tudi ta, da se čutijo mladi učitelji v organizacijah, pa četudi so stanovske, nekako zapostavljene, ker jih vodijo starejši tovariši s čisto drugačnim odnosom do svojega učiteljskega poklica in mnogokdaj tudi z diametralno se nasprotujočim pojmovanjem nalog sodobnega učitelja. Ta nasprotstva so se opažala tudi med učitelji v Franciji in tako se je odločila mlada učiteljska generacija za to, da si ustanovi svoje združenje in to izven okvira stare stanovske organizacije. Vanjo pa imajo vstop vsi, ki soglašajo z delom in smernicami te mlade stanovske organizacije. Letna članarina znaša 10—15 fr. Izdajajo svoj stanovski časopis s posebno prilogo za najmlajše učitelje in začetnike. Značilno pri tej organizaciji je tudi to, da imajo vstop vanjo tudi učiteljiščniki. Časopis je stanovsko usmerjen, vendar pa so glavne razprave in članki ideološkega značaja. Zanimiv je pa tudi radi tega, ker se opaža v pisanju tega lista nek nov duh neko novo gledanje tako na praktično delo v šoli, kakor tudi na odnos med šolo in življenjem. Med mlado in staro generacijo ni sicer nikakega stanovskega sovraštva ali kaj sličnega, toda s tako rešitvijo perečega vprašanja je podan najboljši dokaz, da se dado tudi kočljiva vprašanja, kakor je stremljenje mladih in praktično stanovsko delo starih, rešiti na povsem pravilen in ugoden način. Tako je tudi nemoten razvoj dela enih in drugih. V zadnjih počitnicah so imeli v Parizu kongres, na katerem. se je sešlo nekaj tisoč mladih učiteljev. Na tem kongresu so rešili celo vrsto perečih vprašanj in se tudi odločili za usmeritev svojega nadaljnega dela. Sklenili so tudi, da bodo za velike počitnice prihodnjega leta priredili v Parizu mednarodni kongres mladega učiteljstva in povabili nanj mlade učitelje iz vseh držav. K temu je pripomniti, da se je ustanovila organizacija mladih učiteljev tudi na Češkoslovaškem in da se ji je posrečilo spraviti v svoje vrste lepo število mladih bodočih narodnih kolturnih in prosvetnih delavcev.