SLOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) VIII.
BUENOS AIRES, 6 de Noviembre (novembra) 1937
Núm. (Štev.) 44
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Versailleski plen
Preteklo nedeljo so po vsem svetu praznovali dan varčevanja. Predstavniki vseh držav in naibdov so si bili v tem edini, da je varčevanje potrebno in koristno za napredek posameznikov in držav. Nič pa niso povedali tega, morda so pozabili ali pa niso hoteli, da gre mnogo privarčevanega za blazno oboroževanje m v nikoli polne malhe velekapita-listov.
Četudi delovno ljudstva od žrtev, ki jih doprinaša za varčevanje, prejema le en delec sadov, dočim gre v«čji del kapitalističnim podjetjem, bo vendar vsak priznal, da je varčevanje potrebno in koristno. Brez varčevanja bi, recimo, naši izseljenci sploh ne mogli pomagati svojim doma, ne si kupiti zemljišč ter si postaviti hišic itd. Vse, kar imajo, so si naši ljudje ustvarili s prihranki, za kar so si takorekoč od ust odtrga vali, ker nihče naših ne zasluzi toliko, da ne bi za potrebo vsega porabil.
Seveda pa je, kot povsod, tako iie tudi pri naših ljudeh, poseb1 ®ed mladino, mnogo nepotrebnih m celo zdravju škodljivih izdatkov: Pri ženskah prekomoderno usuže-nje modi, pri moških tobak, pijača ,n td. Pri drugih narodih zadaja varčevanju težke udarce — zaradi sebe same in zavoljo svojih katastrofalnih posledic — tudi takozva-na kupljena ljubezen, medtem ko Slovenci trgovcem belega mesn v splošnem ne nasedajo, kakor smemo sklepati po dejstvu, da naši mladeniči, ko se hočejo poročiti, takoj dobe tozadevno zdravniško dovo-'jenje, medtem ko je drugih poročnih kandidatov več ko polovica za Vrnjenih.
Varčevanje je potrebno prav pri vsaki še tako malenkostni stvari. Misliti si moramo, da je vse. kar služi človeški udobnosti in prehrani, pridobljeno z velikim trudom in 2nojem, bodisi umskega delavca v laboratorijih in pisarnah ali pa roč-
Angieška spodnja zbornica je z veliko večino izrazila svoje zaupanje v zunamjo politiko vlade, potem ko je minister Eden z izčrpnimi izvajanji odgovoril na očitke opozicije — pa obenem tudi zunanjega sveta — da je angleška zunanja politika vse premalo odločna ter da se nekako boji fašizma, ki postaje vsak mesec bolj agresiven.
Eden je odgovoril v glavnem sledeče: Mi, Angleži, izvršujemo obveznosti, ki smo jih prevzeli z mednarodnimi pogodbami, ne moremo pa sami prevzeti nase naloge, da bomo izvrševali posel nekake mednarodne policije. To nalogo bi morala pravzaprav izvrševati Zveza narodov, aimpak ta zveza, žal. ni tako močna, kakor bi morala biti. Mnogi očitki, ki lete na nas, da smo glede Španije pristranski, so neutemeljeni. Mi smo in hočemo biti v tem neutralni in želje nekaterih naj bi Zveza narodov intervenirala v korist valencijanske vlade, se ne morejo izpolniti, ker med samimi članicami zveze je mnogo različnih mnenj o vzrokih državljanske vojne. Nekateri so prepričani, in med temi predvsem tudi južnoameriške države, da je vojno povzročila komunistična propaganda v Španiji. Mi se v te stvari nočemo vtikati, ker se ne vdinjamo nikakemu ideo.
nas notranja uredba drugih držav sploh nič ne briga. S Španijo Selimo živeti v dobrih odnošsjih in kako je ali bo notranje urejena, ni nam prav nič mari. Glede Španije smo postopali tako, kakor je v interesu miru. Ni nam mogoče očitati, da smo delali proti interesom valencijanske vlade, ker smo z nyon-skim dogovorom zagotovili svobodo trgovinske plovbe po Sredozemskem morju ter je valencijanska. vlada imela priliko dobaviti iz "Rusije toliko vojnega materijala, kolikor je hotela; v veliki meri ga je tudi dobavila. V zunanji politiki je prišlo v modo, da govore nekateri z
vil, da v Evropi ne bo miru, dokler se ne rešijo raznai vprašanja, med katerimi je v prvi vrsti navedel vrnitev nemških kolonij Hitlerjevemu Reichu.
Eden je torej rekel: Italiji bomo priznali pravico, da zagovarja nemške težnje, v kolikor se novih teri-torijalnih pridobitev tičejo, šele tedaj, ko bomo imeli dokaze, da je tudi ona pripravljena, odstopiti nekaj od onega, kar je prejela; zaradi vojne.	f
In, če dobro premislimo besede ministra Edena, nam mora pasti v oči dejstvo, da je s posebnim poudarkom naglasil, da je Italija dobila velike razsežnosti zemlje v Evropi, in sicer — to mi dodajamo — predvsem velike razsežnosti nraše ju-
ukazajočim glasom, nekako z viso-1 gcsIovailske zemlje; kjer že sto in kega. Mi, Angleži, smo pripravljenr ^^ avi naš narod je moral sodelovati s katerokoli državo, ki'
želi delati v prid svetovnemu miru in pripravljeni smo tudi, razgovar-jati se z onimi državami, ki so v težkočah, o načinu, kako bi se teS-koče odpravile. Ukazov pa ne sprejemamo od nikogar.
Eden je med drugim dejal dobesedno:
"Zbornica je gotovo opazila, te dni, da se neka država, ki je vsleO" vojne dobila znatne obsežnosti zemlje v Evropi in ki je od držav, ki so bile tekom vojne njene zaveznice, dobila tudi nekatere koncesije v Afriki, postavlja sedaj za po-
DROBNE VESTI
loškemu bloku držav, ne protikomu- kroviteljico nemških zahtev po a-
nističnemu ne protifašističnemu, in
lahko otroci svobodno tekali po domačem "patiju"
O kakem načrtnem kolektivnem gospodarstvu v naši naselbini pa ni še nobenega pravega sledu. Najbrž radi tega ne, ker smo, na eni strani, mislili, da smo prišli v Ameriko le začasno, na drugi pa morda tudi zato ne, ker so nekateri posamezniki ubili v onih naših ljudeh, ki so jih poslušali, smisel za skupno gospodarsko snovanje, razlagajoč, d<. bo itak prišla sama po sebi rešitev
nega delavca v fabrikah in na po-! vseh gospodarskih .vprašanj, ki na
'jih. Škoda le, da mnogi varčujejo kjer bi ne smeli, da na drugi strani lahko ugodijo svojim slabim razvadam.
Vsak je svoje sreče kovač. Ljudstvo si mora samo iskati in znati stvari t i srečo. Če se vdajamo mi-®'i'n. da nam bodo od nekje na krožku prinesli blagostanje, potem Ka že nikoli ne bomo deležni. Ako we danes prihranki posameznikov in celih narodov izrabljajo v prid Posameznikov, kapitalističnih špekulantov, so temu krivi predvsem 'zkorižčani, ki brez odpora privoli-J° v tako izkoriščanje in si ne pri-adevajo najti načine, da bi sadove ovojih prihrankov sebi zasigurali.
Mnogo smo že pisali o gospodarji osamosvojitvi našega človeka. * osarnezno so se rfes nekateri osvo-' °dili oj posestnikov hiž, oziroma 80 se za večletno odplačevanje pogodili r zemljelastniki in z velikim varčevanjem, Če gre vse posreči, odplačujejo mesečne obroke, da se bo-t,() 5ez dolga leta od dela trudni v*aj odpočili na svojem in da bodo
bo na čudodelen način rešila vseh križev in težav.
Gotovo je res, da more vsak izobražen delavec in tako tudi vsak izseljenec budno zasledovati svetovne dogodke ter biti v vsakem oziru na; strani tiste socialne morale, o kateri je prepričan, da prinaša posamezniku in skupnosti trajnih koristi. Tega pa so zmožni pravilno razumeti in vpoštevati samo kulturno, gospodarske) in politično zreli ljudje. Prav nič manj, pač pa morda šc bolj važni so dogodki, ki se dogajajo v neposredni bližini vsakega posameznika. Rešitev kateregakoli vprašanja prihaja od blizu in ne od daleč. Kdor gre po cesti in nikoli ne pogleda predse ter venomer zre samo v daljavo, se lahko spodtakne in celo pade v obcestni jarek.
Delati moramo tako za zasebno gospodarsko osamosvojitev kakor tudi za skupno. Varčen je bo šele takrat imelo svoj pomen, ko bomo vedeli, za koga se trudimo in hranimo.
friških kolonijah!
"Dobro, gospodje/ Nočem za sedaj prav nič pripomniti glede teh zahtev, v kolikor se to tiče Nemčije in nas, moram pa jasno in odkrito izjaviti, da ne priznavamo nobeni vladi pravico, da od nas zahteva prispevek v ta namen, dokler nimamo dokaza, da, je dotična vlada tudi sama pripravljena prispevati s svoje strani."
Te jasne in nedvoumne besede so
proti svoji volji priti pod tujega gospodarja. To je prav gotovo znano tudi zunanjemu ministru Velike Britanije, g. Edenu, ki je baš zato naslovil na Italijane naslednji o-čitek: če ste se sami okoristili z mirovnimi pogodbami na škode drugih, kaj se sedaj proglašate za zagovornike nemških pravic? če ste sami dobili od "versailleskega plena, kakor ga sami imenujete," važen kos — v Evropi, nimate pravice, da govorita za Nemce — v Afriki, če pa res želite, da bi mi kaj vrnili Nemcem, potem dokažite nam najprej, da ste tudi sami pripravljeni vrniti nekaj od onega, kar ste prejeli od svojih nekdanjih zaveznikov zaradi vojne!
Odgovor je zadel v živo in so se v Italiji razburili radi Edenovih be-
Mussolinijev sin Bruno, poročajo iz Rima, ni ranjen in ni se mu
nič slabega pripetilo temveč, da se počuti popolnoma zadovoljnega na Mallorskem otoku.
Vsekakor pa fant nima toliko ko-rajže kot jo je imel v Abesiniji, ko je metal bombe na neoborožene Étiopce, drugače bi se ne držal lepo na varnem na otoku, marveč bi šel z letalo^i nad sovražnika. Bruno pač dobro ve, da v Španiji letajo na strani vladnih drugi tiči kot so letali v Afriki, zato ni neumen, da bi nesel kožo na prodaj.
V Rimu so z mašo praznovali
obletnico svetovne vojne iz katere da je Italija izšla kot zmagovalka.
Čudna logika pa je, da je Italija ravno s tistimi državami prija-ljica proti katerim praznuje dan zmage, to je Nemčija in Avstrija.
Iz Nemčije poročajo, da je bila letos slaba letina in da bo zato treba uvoziti živež iz inozemstva, za kar bo treba odšteti lepega denarja, ki je pa tako potreben za topove.
Na Poljskem so pričeli preganjati Jude. Židovsk diijaki imajo v šolskih klopeh od poljskih dijakov s križem zaiznamovano, kje naj sedijo, čemur se prvi upirajo in je prišlo celo do pretepa.
Po vsej Franciji je bila enodnevna stavka kot opomin delodajalcem, da če ne bodo točno po predpisu izvrševali svojih dolžnosti, jih bodo
sed. Z?čeli so dokazovati, da je Ita- jzna!i delavci k temu postavno pri-lija prejela le puste, skoro popol-
noma neobljudene zemlje in pa toliko in toliko kvadratnih kilometrov ... peska — v Afriki; Evrope v svojih odgovorih niso omenjali, a Eden je v svojem govoru na prvem mestu in s posebnim naglašanjem
šle na račun Italije, katere vodja, | podčrtal evropski del versailleskega Mussolini, je bil par dni prej izja- plena, ki je pripadel Italiji.
-o-
Vedno bolj se temni na evropskem obzorju
Medtem ko je vsa svetovna pozornost obrnjena v Španijo in na Daljnji vzhod, se navidez neopazno razvijajo novi politični dogodki na evropskem obzorju, ki nekega dne postanejo bridka realnost.
Nemci vedno bolj glasno zahtevajo svoje nekdanje kolonije in jih je v tej zahtevi tudi Mussolini podprl.. Angleži in Francozi so zaenkrat odločno rekli: ne, ničesar ne damo. Sedaj pa je vprašanje ali ii bodo Nemci s pomočjo Italijanov upali z orožjem zahtevati od Francije in Anglije njih kolonijalna posestva. Ali se bodo morida 'rajje vrgli na šibkejše svoje sosede. In kaj naj pomeni "protikomunistična" zveza Italije, Nemčije in Japonske?
Na vse je treba pred fašizmom biti pripravljen.
V
Romunska vlada se bo menda v kratkem menjala ter bo ponovno prišel na krmilo Titulesco. ]<i je znan prijatelj demokratičnih držav in sovjetske Rusije. Ni dolgo tega, kot smo v našem listu obširneje po-
ročali, ko je bil v Parizu in Londonu jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovič, kjer je jasno povedal, da Jugoslavija nima s fašističnimi sosedi več kot trgovskih stikov .Te dni se je mudil v Londonu tudi bolgarski kralj Boris, ki je kot zgleda, vbral stopinje Sto-Jadinoviča. V Italijo je prišel na obisk grški kralj Jurij, ki bo tudi potem odpotoval v London. Ravno tako ',je poset.il čebosloMažfko pre1-stolico romunski kralj Karol, ki bo tudi nadaljeval pot v London. Prav tako sta se prijateljsko že parkrat sestala ministerska predsednika če-hoslovaške in avstrijske republike.
Glede teh medsebojnih obiskov predstavnikov podonavskih in balkanskih držav si ustvarjamo sodbo, da nočejo biti za politično tarčo ne enega in ne drugega bloka, da pa bodo v skrajnem slučaju, to je v slučaju vojne, odločno na strani demokratičnih držav.
Če vzamemo v poštev, koliko so velesile dejansko pomagale naro-
(Nadaljuje na zadnji strani.)
Iz Gorice poročajo, da se je v
Panovici dne 1 novembra, zgodila velika nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi.
Lojze Polikardo star 57 let, Josip Kumar star 21 let, Mihael Vogelj star 50 let in Ivan Cej star 29 let so pobirali od vojne ostali materjal in ko so hoteli izprazniti granato se je ta nenadoma razpočila ter prvo-imenovana usmrtila, druga dva pa težko ranila.
Na obeh straneh se pripravljajo
Tako kot general Franco se pripravljajo tudi vladni na ofenzivo, ki Se ima vršiti še predno nastopi ostra zima.
Vlada bo poklicala pod orožje vse mladeniče od 18 pa do 19 leta. Starejši so že skoro v*i v obrambi domovine.
Četudi Francija še ni uradno odprla meje, je baje mnogo prostovoljcev prešlo iz Francije v Španijo. Tudi z orožjem ter municijo in letali kakor tudi s tehniki iz Francije in Čehoslovaške da je dobro preskrbljena. Po drugi strani pa je Mussolini poslal novih čet Franco-tu in se v kratkem napoveduje lju-ta borba, ki pa najbrže ne bo odločilna.
Revolucionarna letala pridno ob-sipljejo z bombami razna mesta in vasi, kjer povzročajo mnogo mrtvih in ranjenih, največ žen in otrok.
Nocoj vsi na veliko prireditev v ul. Donato Alvarez 1545!
Argentinske vesti
Zidarska stavka zaključena
PET VODITELJEV ZIDARSKEG A (SINDIKATA DEPORTIRANIH — PO PRECEJŠNJEM VZNEMIRJENJU DELAVSKIH KROGOV, KI SO NAMERAVALI PROGLASITI SPLOŠNO STAVKO, SE JE ŠTRAJK IZNENADA KONČAL —IZBOLJŠANJE PLAČ — USODA
DEPOR TIRANIH
V soboto popoldne se je po me- jcije notranjega ministra in tudi postu razširila vest, da je policija vkr- lieije toliko pri delavcih, kakor je cala na italijanski parnik "Princi- mogoče sklepati po zgoraj obrazlo-pessa Giovanna" pet voditeljev de- ' ženem dekretu, kakor tudi pri delavskega sindikata, glede katerih je lodajaleih, ki so kar brž pristali na vlada objavila dekret o izgonu in zvišanje plač, kateremu so se torej katerih imena so: Guido Fioravan- 'prej tako trdovratno upirali, ti, glavni voditelj zidarskega delav-
stva, ki je posebno tekom prejšnjega velikega štrajka imel veliko vlogo. Pedro in Emilio Fabretti, Mario Pini in José Feruccione. Obenem so se razširile vesti, da je še za deset drugih voditeljev sindikata pripravljen dekret o deporta-ciji.
Kakor je razumljivo., so ti dogodki izzvali ne samo senzacijo, marveč tudi precejšnje vznemirjenje v delavskih vrstah in pa — naslednjega dne — zelo resne komentarje neodvisnega tiska, iz katerih se je kazala tudi skrb, da ne bi radi tega postopanja izvršne oblasti, ki je vsaj na prvi pogled izgledalo pri-stranko, nastale nezaželjene komplikacije, kajti verjetno je bilo, da bo delavstvo odgovorilo na dekret vlade. In res je šel glas, da bo Splošna delavska zveza, v kateri je organiziranih 400.000 delavcev iz vse države, proglasila splošno protestno stavko. Glavno vodstvo zveze je bilo sklicano za v sredo, da odloči o tej stvari, dočim so gradbeni delavci že razglasili, da se bo v četrtek začela 48-urna protestna stavka vsega gradbenega delavstva v Argentini. Od mnogih krajev so prihajali v Buenos Aires protesti delavskih organizacij radi izgona zgoraj omenjenih zidarskih voditeljev in razne osebe so intervenirale pri notranjem ministru in celo pri predsedniku republike z namenom, da. bi se dekret o izgonu preklical oziroma, da bi se deportiranim delavcem vsaj dalo dovoljenje, da se smejo izkrcati na poti ter se naseliti v kakšni drugi državi, nikakor pa naj bi jih argentinske oblasti ne izročile italijanskemu fašizmu, ki bi z njimi, ki so vsi italijanski državljan, pač ne postopal obzirno. «
Policija je utemeljila izgon z navedbo, da so Fioravanti in njegovi tovariši organizirali nerede tekom prejšnje stavke ter da so sedaj pripravljali, sporazumno komunistično stranko, nove nerede, ki jih je hotela varnostna oblast na vsak način preprečiti.
V sredo je torej imela pasti odločitev glede proglasitve splošne protestne stavke v vsej deželi, a v torek, kasno zvečer, je nastopila nova senzacija: stavka se je nepričakovano končala in sicer, kakor izgleda, na podlagi odločne interven-
Nove delovne pogoje je določil sam notranji minister dr. Alvarado na sledeči način:
Zidarji bodo, kakor doslej, delali 44 ur tedensko. Od ¡3. novembra dalje veljajo naslednje plače: za težake 5 pesov dnevno; za navadne zidarje (medios oficiales) 6 pesov: za zidarske mojstre (oficiales) 7.20 dnevno. Plača od 5 pesov velja za vse težake, ne glede na starost in vrsto dela, ki ga opravljajo, ali na čas zaposlitve pri istem podjetju.
S 1. majem prihodnjega leta se bodo zvišale plače navadnim zidarjem na 6.30, zidarskim mojstrom pa na 7.50 pesov dnevno.
Delavci so se obvezali, da tekom enega leta in pol ne bodo zahtevah novega povišanja, delodajalci pa. da ne bodo zaradi sedanje stavke izvajali nikakih represalij proti o-nim namenščencem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri organi-z:ranju stavke. Na drugi strani se je tudi policija obvezala, da nemudoma izpusti na svobodo vse one de lavske voditelje, ki so bili tedaj še v zaporih, ter da ne bo deportirala onih deset sindikalnih voditeljev, za katere je bil izgon že dekretiran. Ivar se tiče že deportirane petorice, so oblasti- obljubile, da bodo storile vse, da se bodo izgnanci smeli izkrcati na poti ter se naseliti v Me-ksiku. ki se je ponudil, da jih prejme.
In tako se je vse srečno končalo brez nadaljnjih hujših komplikacij. Omembe vredno je, da se je dogovor o novih delovnih pogojih za zidarske delavce sklenil in podpisal na policijskem ravnateljstvu.
V četrtek so imeli zidarji zborovanje, na. katerem so odobrili sporazum in delo se je spet začelo.
Tako se je zaključila stavka, zaradi katere je bilo prizatedih tudi več tisoč naših priseljencev.
PROTI DRAGINJI
Vprašanje znižanja cen kruhu ni še zadovoljivo rešeno, čeprav je vlada prepovedala do nadaljnjega sleherno izvažanje žita iz države, in sicer z namenom, da prepreči nadaljnje naraščanje cen pšenici na notranjem trgu. Pač pa se je komisiji za znižanje cen življenskim potrebščinam posrečilo vzdržati eene krompirju, v prodaji na drobnem, na 15 ctvs. za kilogram, kar je že lep uspeh, če pomislimo, da se krom pir prodajal še pred nedavnim tudi z a 100 odstotkov višjo ceno, nego je sedanja.
VOJNO MINISTRSTVO SE JE PRESELILO
Ministrstva počasi zapuščajo znano vladno palačo " Casa Rosada", katero bodo podrli, da modernizirajo trg Plaza Mayo, ter se sele v nove prostore. Tako se je vojno ministrstvo preselilo v torek v palačo na ul. Callao in Viamonte, kjer bo ostalo, dokler ne dobi lastnega poslopja, ki ga bodo zgradili na križišču Avde. Huergo in ul. Alsina.
PROTI KOMUNIZMU
Mladinska organizacija argentinske protikmounistične zveze je sklicala. za danes ob 5. pop. na trg Plaza Italia zborovanje proti komunizmu . Nastopilo bo . več govornikov, ki bodo menda dokazovali, da "rdeča" nevarnost ni še izginila iz dežele.
NOVI VOLILNI IMENIKI
Tega ali onega od naših čitate-ljev, ki si je pridobil argentinsko državljanstvo, utegne morda vendarle zanimati, da so v Buenos Ai-resu že izgotovljeni novi volilni i-meniki za bodoče poslanske volitve. ki se bodo vršile v marcu prili. leta. Ogleda si jih lahko vsak v volilnem tajništvu glavnega mesta republike.
DVOJE NOVIH LETALSKIH NESREČ
Spet sta se dogodili dve novi letalski nesreči, ki sta zahtevali življenja treh vojaških pilotov. V bližini Bahíje Bíánke se je vežbal v letanju pilot Balagué, katerega je
spremlal mehanik Conci. lladi na
J
pačnega manevra se je letalo premalo dvignilo nad neki grič, udarilo radi tega v zemljo, se parkrat prekucnilo in razbilo. Pilot je bil takoj mrtev, mehanik pa je zadobil le lažje poškodbe.
Tudi drugo nesrečo, ki se je dogodila nekoliko kasneje pri prista- nem zavodu. Navedeni motornik
jališču Puerto Belgrano, je povzročil napačen manever pilota Monzo-na, katerega je spremljal letalec de Haro. Letalo je izgubilo ravnovesje ter padlo v morje. Preden so prihiteli rešilni čolni na kraj nesreče, sta bila oba letalca že mrtva.
KONEC DVEH RAZBOJNIKOV
Pred kakšnimi dvajsetimi dnevi je bil v spopadu z razbojniki ubit policijski komisar iz Vicente Lópe-za. Zgodilo se je to v Tigreju. Policija je začela stvar raziskovati ter je prišla do prepričanja, da sta komisarja ubila neki Gómez — s pridevkom "El Picoteado" — in Angel Rodríguez, imenovan "El Peti-so" Gomezu je prišla policija kmalu na sled. Ko so ga zasledovali, je skušal pobegniti v čolnu. Streljali so za, njim in krogle so ga smrtno zadele.
Drugega zločinca so delj časa iskali, dokler niso izvohali. da se skriva v hiši ul. Guanaeaehe 3157. Močan oddelek policije je hišo obkolil v nedeljo, in sicer v zgodnjih jutranjih urah. Potrkali so na vrata in se presneto začudili, ko je neki moški od znotraj začel hudo ren-tačiti v italijanskem jeziku, da se ob takšnih urah ljudje ne nadlegujejo. V hiši bi bil moral biti Rodríguez, ki je Argentinec, in kako to, da se oglaša Italijan? Morda pa sta v hiši dva moška, je pomislila policija in spet začela razbijati po vratih, naj izroče Rodrigueza. Ogla sila se je tedaj neka ženska, ki je začela može postave zmerjati, da ne pozna ,ona nobenega Rodrigueza, marveč da je v hiši samo njen mož Gaetano.
Stvar se je zdela policiji sumljiva in zato so žensko odpeljali na centralo, kjer so jo začeli spretno zasliševati, tako da jé končno priznala, da se v navedeni hiši res nahaja iskani razbojnik — njen ljubimec. In tako so oni, ki so bili ostali na samem kraju ter čuvali hišo, zlezli na bližnje strehe, da bi Rodrigueza lažje vjeli na muho, če se ne bo predal zlepa. Ko je razbojnik videl, da ne more pobegniti, je sklenil drago prodati svoje življenje : oborožen z revolverjem je začel streljati na može postave ter je tudi enega trikrat težko ranil. Končno je pa njega samega zadela policijska krogla, da je obležal mrtev.
NOVI PRISELJENCI
BANCO .GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD, Avenida L. N Alem 150, kakor že javljeno v zadnji številki SLOVENSKEGA LISTA priobčuje drugi seznam potnikov, ki so se vkrcali na motornik OCEANI A v Trstu in Splitu, in za katere so bile ladijske prevoznice izpostavljene po zgoraj imeuova-
DOMAČE VESTI
POZOR!
HOČETE BITI DOBRO, MO DERNO IN POCENI OBLEČENI? Obiščite novo slovensko moderno krojačnico
"TRSI"
Gabrijel Milic
Avda. DEL CAMPO 1080 B3. Aires (Pri.eraal)
SAMO ZA VAS
smo napravili to krasno reorganizacij«, nad katero se divijo tisoči naših klijentpv
GOTOVOST — HITROST
nudijo Vam:
NIZKE CENE
NASE DENARNE POŠILJKE NAŠA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE
AKO STE VI ZADOVOLJNI
se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas posltrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše bnnke.
OBIŠČITE NAS
Prijazno Vas vabimo V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO
SLOVENSKI ODDELEK
SANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
< 'ENTRALA: Bmé. Mitre 234
JM

PODRUŽNICA Corrientes 1900
ŠTORKLJA
V	ponedeljek, dne 25. oktobra se je oglasila štorklja v hiši našega rojaka Ivana Moverna, doma iz Dra-gomlje vasi pri Suhorju v Belikra-jini ter je podarila njegovi ženi Micki roj. Tončič, doma iz Radovic priMetliki, srčkano hčerkico.
Čestitamo!
ŠTORKLJA
V	četrtek dne 28 oktobra je obiskala štorklja gospo Olgo Leban in njenega moža Franca ter jima je podarila srčkano punčko, ki ji bodo dali ime Nelida.
Čestitamo 1
ŠTORKLJA
V	petek, dne 29. oktobra je prišla teta štorklja na obisk k Gizeli in Stankotu Stantič, ki jima je podarila srčkano punčko ter ji bodo dali ime Nelida Angelika.
Čestitamo 1
HIMEN
Dne 4 novembra sta se poročila, gdčna. Vera Kebelič, ki je iz znane in ugledne Kebeličeve družine v Ensenadi z g. Josipom S. Sidoti-jem.
Bilo srečno!
PRISPEVKI ZA POK. VALEN-TIČA
Za sirote pok. Valentiča so darovali: Margarita Senica $ 10.—; gospa Prezelj $ 5.—; Amalija Zamar $ 2,— in Olga. Maurič $ 1.—. Od prej $ 4. —; skupno torej $ 22.-—. Srčna hvala! Če ima še kdo namen kaj pomagati, naj pošlje ali osebno prinese čiinpreje na naše uredništvo.
prispe v Bs. Aires v nedeljo ob^8 zjutraj in ne v ponedeljek, kakor navádno.
Vidau Anton iz Trebč, Daneu Marija iz Opčin, Besednjak Kari, Len-ščak por. Besednjak Danica in Besednjak Erminija iz Sempasa; Ušaj Marija iz Visokega pri Oseku: Mora vec Tereza iz Svižalcov pri Metliki ; ítuler Marija iz Stranske vasi pri Metliki; Ivaučič Franc iz Bu-kožeka pri Brežicah, Badel Zlatko iz Zagreba; Majer Vili iz Banatske-!>a Despotovca; Multer Vili in Gaj-ser Ivan isto od tam; Depolo-Domic Elisa, Doinic Orjana in Domic Aleksandra iz Splita.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
8TPILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-lienie na podlapi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpa-danie Ins. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravilno brez operacije in bolečin.
SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracij» no rirof. Cienrolliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraster.ja, izguba RTiominn in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadnlia, gota. Šibkost srca rdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kafielj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raiürjeni, k'.íline, tei-ka prebava, bruhanje, rane.
ÓREVA: colitis, razSirjonje, kronična za-rioka.
ORLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: bre* operacile in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
NaS zavod s svolimi modernimi napravami in z izvrstnimi BPEOGIJALTBTT 1» edini t.e vrste v Arsrentinl. — Lečen.1« Kalaračono. — Upodno tedonsko in m«-«"•čno plačevanje.
ÍWe Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8--12
Nocoj na veliko prireditev raa Paternaiu!
Sp,j gotovo že veste, da se nocoj, baleti, izvajanimi s krasnimi venci, 9. in en četrt zvečer, začne v z biči itd. in izpopolnjen je tudi za-cüvorani ul. Donato Alvare-z 1545, ključni zbor, ki ga bodo sejmarji in med Gaono in Avdo. Sani Martin. ! sejmarice odpeli v kasteljanskem prva prireditev namenjena naši in jeziku. Kar .se pevcev tiče, bo ope-argentinski javnosti obenem. Kako ! reta tudn na višku. Tenorsko vlogo
bi ne vedeli — boste dejali — ko govori o tem ne samo naša kolonija, marveč tudi Argentinci s Paternal a in z drug-ih okrajev! In res je tako. Menda ni bilo še za nobeno prireditev toliko zanimanja, kolikor ga je za nocojšnjo. In ni vašno le to, da takšno zanimanje obstoja, marveč še bolj je važno, da je to zanimanje povsem upravičeno. En sam pogled na spored nas pre
na pr. poje g Svičarevič, vlogo poganjača Cenata (ki v argentinskem prevodu nastopa kot Migue-lito) pa g. Milostič, cba od kvarteta "Jadran". In povemo naj tudi, da. bodo vsi igralci in tudi zbor nastopili v pestrih narodnih nošah, tako da bo tudi kar se slikovitosti tiče, "Srce in denar" nekaj res izrednega.
"Tabor" se je zavedal odgovor-
ŠOLSKI SVET V VILLI DEVOTO
VABI na prvo veliko šolsko prireditev, ki se vrši v prostorih GPDS. v V. Devoto v nedeljo dne 5. decembra ob 4 uri pop. (Običaj Miklavževega večera) Sodelujejo tudi druga društva z raznimi točkami. Podrobnejši vzpored bomo prinesli v prihodnji številki.
K obilni udeležbi vljudno vabi
Odbor Š. S. iz V. Devoto
Priča, da bomo na primer kar se nosi, ki jo je prevzel, ko je sklenil, P®tja tiče, slišali na tej prireditvi i da predstavi nekaj našega argen-najboljše, kar more naša kolonija,' tinski publiki, in zato se ni ustra-
<&ti v tem pogledu Skrbno izbrane pesmi, izvajane po znanem kvar-
šil stroškov, ki so 'že zgolj za garderobo in za druge oderske rekvi-
tetu "Jadranu" in po enem meša-j zite zelo veliki. In dasi hvalimo v nem in dveh moških izvežbanih 2bo- današnji številki, na uvodnem meri, bodo gotovo nudile vsakemu stu. čednost varčevanja, smo pa
DOMAČA ZABAVA V SLOVENSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU
Napovedano domačo zabavo v Slovenskem prosvetnem društvu, ki se je vršila preteklo nedeljo, je posetil-o lepo število naših rojakov in rojakinj, ki so se kot ponavadi izvrstno in neprisiljeno zabavali do običajne ure.
Tudi spored je bil kaj pester in v zadovoljstvo vseh dobro podan.
tetam
Y A B M 0
— N A —
il. Veliko prireditev
SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU,
ki se vrši v dvorani "GERMANIA" ulica ALSINA 2513 esq. Alberti, v bližini Plaza Once v NEDELJO, dne 14. NOVEMBRA ob 4 uri pop.
Ponovi se prekrasna igra (tokrat popolna):
Izgubljeni raj
In več raznih deklamacij, p&smic in drugo. Pevska zbora "Prosvete", moški in mešani, oktet "Tabora" in kvartet "Jadran" nam zapojó po par lepih
pesmi.
Igra prvovrstna, domača godba.
Ker je to zadnja prireditev v tem letu, prosimo, da se iste udeležite v čim večjem številu.
K obilni udleežbi vabi cenj, rojake in rojakinje
ODBOR Šolskega društva na Paternaiu
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
DRUŠTVENA
ljubitelju petja res umetniški uži- | prepričani, d?, bi bilo varčevanje ob ^nogi so prišli prepozno in ga niso
tcfc. In nekaj res posebnega bo znana, pesem "U boj, u boji", iz Zajčeve opere "Zrinski", ki jo bosta dajala oba moška zbora, "Prosve-tin" in "Taborov", obenem s kvartetom in s spremljevanjem orkestra.
In kaj naj še rečemo o opereti "Srce ni denar" (Corazón y Dinero), ki je glavna točka sporeda nocojšnje prireditve? Tudi tisti, ki so to spevoigro že videli in slišali v slovenskem jeziku in ki jim je že tedaj tako zelo ugajala, bodo presenečeni ter se bodo vpraševali, ali je res mogoče, da je bilo to že itak zelo lepo spevoigro še tako posrečeno izpopolniti v vseh czirih? Izpopolnjena je v instrumentaciji, ki jo je na novo napisal prof. Resch, kateri bo tudi vodil orkester in sicer pravi orkester lokov in pihal profesionalnih godcev. Izpopolnjena je z nekaterimi skrbno naštudiranimi
takšni priliki, ko se gre za to, da stopimo pred širšo argentinsko javnost, velika pogreška in naravnost greh. In zato je prav, da društvo ni skoparilo.
Brez pretiravanja smemo reči, da takšne prireditve še ni bilo v naši koloniji.
Prepričani smo, da bo nocoj prišlo v dvorano ul. Donato Alvarez tudi prav mnogo naših ljudi, ne samo Argentincev, saj se gre ne samo za to, da pokažemo, kaj zmorejo naša kult. društva, marveč tudi za to, da pokažemo tukajšnji javnosti, da je vse naše izseljer!štvo na lepi kulturni stopnji in da se za
videli za kar jim je bilo žal.
Naše mnenje je, da bi se ne smelo s programom nikoli čakati. Komur je v resnici tudi do lepega petja in sploh do kulture kaj mar. bo že prišel pravočasno.
OBLETNICA SOKOLA DOCK SUD BOCA
£¡c4kcfl Dock Sud-Boc?; proslavlja jutri, v nedeljo 7 t. m. obletnico ustanovitve društva. Ob tej priliki se bo vršila tudi primerna prireditev z iako pestrim sporedom. Proslava se bo vršila v ulici Londres 1265 na Dock Sudu. Začetek ob 4 uri popoldne.
vsako kulturno prireditev tudi živo j _, , . ^ .	.v . . ,
r, .	Kdo bi torej ne pnsel na tako
zanima ter jo podpira.	prireditev?
In naj povemo še to: da ho za na j' Vgi gft daneg odzovimo vabilu in
meček - po sporedu - se prosta _ kar je tudi važno _ bcdimo toč.
zabava in veliko srečkanje s preko, ni bolj neg0 cjno obi6ajno tedaj, ko
KNJIŽNICA SPD.
zemlje (K. Ham-
200 dobitki.
TABOROVA
I. Argentinsko jugoslovanska prireditev
se bo vršila v — SOBOTO, dne 6. NOVEMBRA t. 1. — pod pokroviteljstvom paternalskega društva "Sociedad de Fomento Barrio Nuevo de La Paternal" m s ¿»delovanjem "Slovenskega prosvetnega društva" ter znanega kvarteta "Jadran" (Arión) v dvorani kulturne organizacije "Florencio Sá-ache-z", v ulici DONATO ALVAREZ 1545 Začetek točno ob 9 in četrt zvečer. SPORED:
9. "Dalmatinski šajkaš"
(Škrabec) — JADRAN 10. "No sé porqué" (nar. či-
1.	Pozdrav
2.	"Tam gde stoji" (Lieinski) — JADRAN
3.	"A la Luz de la Luna" (nar. meksikanska) — JADRAN
4.	"Slavčku" (Tribnik) — PROSVETA, moški zbor
5.	"Balončki" — pleše Irena Vidmarjeva
6.	"Vasovalec" (Adamič) — TABOR
7.	"Ljubezen in pomlad" (Nedvéd) TABOR
8.	"Modra Donava" — Ples
O D
VINKO VODOPIVEC:
"SRCE
Spevoigra v enem dejanju, govorjena v španskem in peta v slovenskem jeziku Po sporedu:
PROSTA ZABAVA, PLES in VELIKO SREČKANJE
K obilni udeležbi vabi vse rojake in njihove argentinske prijatelje
DRUŠTVO "TABOR"
gremo na prireditev, ki je samo za nas.
676.	Blagoslov sun)
677.	Elizabeta (S. K.)
678.	Izseljenec (50 izvod. Guidon J. M. Jug)
679.	Skanderbergova vst.aja (Benjamin B.)
680.	Včeraj je bil0. Jutri bo (Her-mynia Mühler)
681.	Naš svetovni nazor (Thalme-jer)
682.	Med potniki in mornarji (Bratko Kreft)
683.	Pod severnim nebom (Pavel Mizovoj)
684.	Brezdomci (M. Ivokalj Željez-nova)
685.	Črni bratje in sestre (Pr. Bevk)
686.	Stiški tlačan (Iv. Zoreč)
687.	Zmisel smrti (Iz francos. Andrej Kopitar)
688.	Prva Ljubezen (Iv. S. Turge-njev)
689.	Hiša ob Volgi (S. Stepnjak)
690.	Pravica (Vladislav S. Rey-mont)
691.	Zgodbe zdravnika Muznika
(Ivan Pregelj)
692.	Čigava si (Slavko Slavec)
693.	Delavci (Slavko Savinšek)
(Alojz Grad-(Alojz
694.	Kitajska Lirika nik) \
695.	Narodne pripovedke Gradnik)
696.	Prešernove poezije (Skrip L, Pintar)
697.	Hadži Mura,t (L. N. Tolstoj)
698.	Dekle z biseri (N. N.)
699.	Kontrolor Škob^r (dr. Alojz Krajgher)
700.	Konhrolor škobar II. del (dr. Alojz Krajgher)
701.	Tunel (Kellerman)
702.	Tunel (Kellerman)
703.	Zločin in kazen (Dostojevski)
704.	Doberdob (Vitalis)
705.	Deteljca (Cigler)
706.	Junaštvo in zvestoba (Spili-man)
707.	Dvajset tisoč milj pod morjem
(Jules Verne)
708.	Za, milioni (Green)
Tovariš Albin Rogelja. je daroval tri knjige knjižnici SPD., ki se mu zanje najlepše zahvaljujemo.
Knjižničar
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
lenska) — JADRAN
11.	"Izgubljeni cvet" (Volane) — PROSVETA, mešani zbor
12.	"U boj, u boj!" (Zbor iz opere "Zrinski") — JADRAN, PROSVETA, TABOR in ORKESTER,
13.	"Minueto Caprichoso" (Weber) — izvaja na klavirju Marica Mavčeva.
MOR
IN DENAR
>j
anco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena. znatno znižala.
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO.
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, d« bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi.
Obiščite nas in prepričali se boste!
Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2.
STAVKA V GRAČNICI IN JÜR-KLOŠTRU KONČANA
Delavstvo zaposleno pri podjetju Henrik Falter, prvi jugoslovanski tovarni za podpetnike in druge lesne izdelke, je dne 22. septembra 1937 stopilo v stavko po dveh brezuspešnih razpravah, v obeh obratih v Gračnici in Jurkloštru. Podjetje v začetku ni hotelo pristati na splošno zvišanje plač, ampak je nudilo samo majhne spremembe pri posameznikih. To je zagovarjalo s težkim stališčem podjetja, kar se tiče cen proizvodov in prodaje. Delavstvo je bilo radi tega zelo razburjeno, posebno z ozirom na obljube podjetja, dane pred par leti, ko je podjetje obljubilo ob znižanju plač, da bo plače zopet zvišalo, ko se bodo dvignile cene življenskih potrebščin. Kljub vedno naraščajoči draginji je delavstvo dolgo časa čakalo. Sedaj pa ko ni moglo radi težkih socialnih razmer več čakati, je želelo, da se dana obljuba izpolni.
Ker je podjetje v začetku kazalo popolnoma odklonilno stališče v zahtevah delavstva, ali pa je nudilo samo malenkost in ni hotelo izpolniti obljube, je delavstvo stopilo v stavko. To je bilo v Gračnici. Iz solidarnosti do stavkujočih delav-' cev v Gračnici so v stavko stopili tudi delavci v Jurkloštru. Naposled je po 16 dnevni stavki inšpekcija dela na željo obeh organizacij, ki imata svoje člane pri tem podjetju, sklicala razpravo za likvidacijo stav ke za v pete'k dne 8. oktobra.
Najprej je zjutraj ob 8. bila obravnava v Gračnici, nato pa popoldne v Jurkloštru. Podjetje je končno sprevidelo, da se ne more izogniti upravičenim zahtevam delavstva ter je pristalo na prvotne zahteve delavstva. Pripromniti moramo, da je delavstvo med stavko svoje zahteve zvišalo, ko je bilo že v stavki. Na popoldanski razpravi v Jurkloštru pa se je dosegel začasen vsaj zasilen sporazum, s katerim bo delavstvu kljub temu, da uspeh ni popoln, precej pomagano. 1 Stavka je na vsak način v vseh ozirih dobro uspela. Delavstvo je
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na. zdravniški fakulteti v Pragi in Mkonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Vam pripravi vsevrstne kemične analize v Vaši potrebi za zdravje. Predno delate stroške — večkrat brez uspeha — z vašim trdoprisluženim denarjem. obrnite se po nasvet do
mene.	i
Í.
Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notrinjost po pošti.
Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia.
de Bs. Aires	t
bilo disciplinirano. Dosegla je stav-' ka svoj namen posebno, ker so delavci iz Jurklošstra stavkali prav za prav iz solidarnosti do delavcev v Gračnici. Dosežen bi bil še večji uspeh, če bi bilo Üelavj^vo dalj časa organizirano. Velik delež pri uspehu ima Zveza združenih delavcev, 'ki je, ne oziraje se na pripadnost delavstva organizacijam, delala popolnoma nepristranko in predvsem za korist delavstva.
ZADNJE LJUDSKO ŠTETJE NA KOROŠKEM
Končna bilanca štetja iz leta 1934 je sledeča: Večino imajo Slovenci v 10 občinah (leta 1923 v 23 občinah), napredovali so percentualno v 7 občinah, obdržali svoj položaj v štirih, v vseh drugih pa nazadovali, dasi izkazujejo nekatere teh občin pri zad njem štetju absolutno večje število Slovencev kot leta 1923 (Blato, Bistrica pri Pliberku, Bela, Loga vas, St. Jakob, Bekštanj in Vesca) • Naj hujše so nazadovali v sodnih okrajih Dobrla vas, Velikovec in Šmohor. |Razmeroma neznatno nazadovanje kažejo kraji ob jezikovni meji in jezikovno mešane občine, nekatere izmed njih celo manjši ali večji napredek. (Pustrica, Smerče, Št. Peter na Gori, zlasti pa Djekše.)
BITKA MED CIGANI IN OROŽNIKI
V noči od četrtka na petek, so neznani ljudje vLomi'li v čevljarsko delavnico trgovine Fabjana v Starem trgu ob Kolpi. Ko so zjutraj o-pazili vlom in videli, da je odnešenih 55 parov čevljev in druge stvari, so Se spravili starotržki fantje in en finančni stražnik na zasledovanje. Vlomilcem so sledili do Sinjega vrha. Tam so pa sled izgubili in so nadaljevali pot na Vinico.
¡Že pozno zvečer pa se je neki kmet iz Učakovcev napotil na Vinico. Med potjo je dohitel družbo ljudi. Z zanimanjem je posvetil z lučjo v obraz nekega člana te družbe. V tem trenutku mu je pa neznanec potisnil samokres pod usti1 z besedami: "Tdi napred!" Ves pr< strašen je kmet seveda pohitel in prišel v Vinico. Med tem časom ¿¡o bili viniški orožniki brzojavno obveščeni o vlomu. Zasedli so na hrvaški strani viniški most in na kmetovo opozorilo, da prihajajo vlomilci proti viniškemu mostu, so napravili zasedo. Na slovenski strani so zasedli mast viniški lovci.
Naenkrat orožniki opazijo, da se po nekih skalah plazijo na most vlpr milci. Ko pridejo do srede mostu,, zakliče narednik orožništva gospod Kastelic: "Stoj!" V tem trenutku
sprožijo cigani salvo strelov v orožnika. Zadet je bil g. Kastelic v roko. Nato odgovore tudi viniški o-rožniki s streli. V veliki zmedi so vlomilci pobegnili nazaj v slovensko stran v neznano smer. Na slovenski strani niso mogli streljati v vlomilce, ker se je med tem nabrala velika množica ljudi, in bi bila nevarnost, da bi se zgodiIa nesreča. Na mostu je zadet od strela orožnikov padel nek vlomilec, ki se je izkazalo, da je cigan. V obupu si je pre-rezal trebuh, da je črevesje izstopilo. Nato se je hotel pognati v Kolpe, toda orožniki so to preprečili, ga odnesli vsega ranjenega v vas in nato odpeljali v novomeško bolnišnico. Ranjenec je ves čas pri zavesti in je izjavil, da pripada ciganski družini Goman, ki so doma s hrvatske strani. Drugih ni hotei izdati.
Med prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje, ki se ne more poleči. Vsa Belokrajina živahno komentira ta dogodek z željo, da bi se posrečilo poloviti cigansko tolpo.
DO SMRTI PRETEPEN KURJI TAT
Maribor, oktobra. — 541etni brezposelni delavec Franc Korpar iz Go-sposvetske ulice 48 na Pobrežju, se je spravil v noči na 5 oktobra krast kure pri posestniku Ivanu Ertlu na Zrkovski cesti 63 na Pobrežju. Er-tlov kurnik je v gospodarskem poslopju, kamor je Korpar v temni noči prišel ter si začel svetiti z uži-galnikom. da bi našel lestvo. Imel je pri sebi nahrbtnik, vreče in košaro za kure ter železno dleto za vlamljanje ključavnice.
Ko si je tako svetil, se je prebudil Ertlov hlapec Ivan Krumpl, ki je spal na skednju v ?lami. Hlapec je mislil, da namerava kdo zažgati gospodarsko poslopje, pa je naglo zgrabil za cepec ter vprašal, kdo sveti. Korpar se je na to vprašanje potuhnil za voz, ter čakal, da se vse pomiri. Hlapec pa je kljub temu ,videl neznanca, čepečega za vozom ter je parkrat udrihnil s cepcem z vso sil0. Zadel je Koparja po glavi. Ta je planil kvišku ter skušal pobegniti. Krumpl ga je dohitel ter ga še nekajkrat oplazil s cepcem po hrbtu, nato pa ga je prijel in podrl. Medtem so prišli že Ertlovi, ki so tatu spravili v hišo ter poslali po orožnike. Orožniška patrulja je našla Korparja okrvavljenega. Gnali so ga naprej na gasilsko postaj0, kjer so mu izprali rane ter ga obvezali, potem pa je moral naprej v zapore okrožniškega sodišča v Mariboru.
Ivmalu nato je Korpar nenadoma začel besneti ter je tako divjal, da je polomil železno posteljo in vs°" opremo v svoji celici. Poklican je bil takoj sodni zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil, da je besnenje posledica udarcev na glavo, ki so povzročili izliv krvi v možgane. Korpar se je šele na drugi dan p°miril, se je pa kmalu nato onesvestil. Zdra vnik je takoj odredil prevoz v bolnišnico. Bilo je pa že prepozno, ker je Korpar prej umrl.
MED NEBOM IN ZEMLJO
Trbovlje, oktobra. — V bližini žične postaje, na tako zvanem "Lim-berku", so se v soboto 2. okt°bra popoldne igrali otroci rudarjev. Med njimi je bila tudi 61etna Anica Flis, ki se je, nič hudega sluteč, splazila skozi ograjo ter prišla na žično postajo. Na tem mestu se vozijo vozički tako nizko, da se je lahko °prijela za ročaj žičnega vozička, ki jo je potegnil s seboj.
Ko so otroci zagledali ta strašen prizor, ko je malo Anico neslo vedno višje in višje, so ji klicali, naj se takoj spusti, ker bi jo še lahko prestregli. Deklica pa je bila v at-kem strahu, da se ni upala spustiti in tako jo je neslo kakih 20Ü metrov daleč. Tu so ji otrpnile roke in deklica je padla iz višine 30 m. K sreči je priletela na star nasip, kjer si je zlomila le nogo in potolkla po obrazu.
Rešilni avto jo je odpeljal v tukajšnjo bolnišnico in je upanje, da ne bo hujših posledic.
SMRTNA NESREČA
Šenčur, °któbra. — Jarčev Janez je kuhal žganje in imel okrog sebe nekaj prijateljev, med njimi tudi Kordeža Franca, poročenega moža, po domače Štumfarjevega. Kordež se je pozno ponoči vračal domov in ker je bil od vročega žganja nekoliko preveč navdahnjen, je šel ležat v Jarčev hlev. Zjutraj s° ga Jarčevi našli mrtvega. Ležal je z obrazom v tla, na zobeh. Ljudje se sprašujejo, kaj je zakrivilo njegovo smrt, ali prevelika količina žganja, ki ga je zavžil, ali pa se je v spanju tako nerodno obrnil, da je prišel z ust-mi na tla in se je zadušil. Ženo ponesrečenca Manco vse pomiluje.
NE MORE RAZUMETI
Sedem in dvajsetim otrokom je žena Boxall iz zahodnega Beana v angleški grofiji Sussex dala življenje. To število je za Veliko Britanijo pač rekoradno, in starko, ki ji njen 841etni mož še živi, so letos ob njeni 80 letnici močno počastili. — "Zmeraj sem živela samo za svojih
27 otrok, ki je med njimi dva para dvojčkov in še trikrat trojčki," je rekla starka. "Trda ns°da je to, da je 20 mojih sinov in hčera umrlo pred menoj! Katera mati, razen mene, je morala na svetu prestati to bridko gorje, da je morala preživeti 20 svojih otrok!" — Starka ni bila svoj živ dan nikoli v kakem kinu, gledališču ali na plesu. Preveč je imela skrbi in dela s svojimi otroki. V svoji mali hiši, kjer je odgojila in vzgojila sv°je otroke, nima ne plina ne elektrike. Vse življenje je sebi in svojim otrokom sama šivala obleke. "Ne razumem." pravi stara žena, "kako more kaka ženska hrepeneti po čem drugem ko po tem, da postane mati!"
ODKRITJE SPOMENIKA
Dne 23. in 24. oktobra se je vršila v Kumanovem velika slavnost ob priliki 25 letnice znamenite ku-manovške bitke. Ob tej priliki je bil odkrit spomenik padlim vojakom.
DUHOVNIK FERJANČIČ UMRL
Dne 24. septembra je umrl v Severni Ameriki Jožef Ferjančič iz Goč nad Vipavo, brat duhovnika Frana Ferjančiča. Pokojni Ferjančič je bil lazarist v Gradcu ter je prišel na željo župljanov kot kurat na G°če, kjer pa ni dolgo ostal. Pod osumljenjem, da je on dal navodila za napad na Žgurjevo hišo, kjer se je vršil ples "liberalcev^ je bil obsojen na dva meseca ječe ter se je po prestani kazni preselil v Ameriko. Radi tega napada je moralo tudi veliko število občanom v dolgotrajno ječo. Pokojnik je bil izb°ren govornik, le žal, da je bil preveč fanatičen.
Maša zadušnica se je vršila tudi na Gočali. Pevci so mu zapeli poleg lepe "Nad zvezdami" še dve nagrob-nici njegovega brata g. kanonika Frana Ferjančiča "Naj v pokoju' in najlepšo našo nagrobnico "Z Bogom, brat predragi", kateri je pokojnik zložil lepo besedilo.
EXPRESO "GORIZIA"
-T"' ■ ■ -t-!—rrj-
lil. . MEW
mM^mmmmrnm-
CA.CENTRAL EUROPEA
469 JAN MARTIN 469
FRANC LOJK
Oalle
T. 54
VUjLIArokl Darwin 5172
1476
in 2094
ZOBOZDRAVNIKA
'' Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
< > Sprejemata od 10 do 12 in
od
('	15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 5» - 1723
"Velika moderna krojačnica •
HERMINIO BIDINOST
Ex cortador de el Jokey
Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Airea
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
—Misijonar žužek Alojzij, rojen
10. maja 1865 na Planini pri Vipavi je te dneve obhajal zlato mašo. Čestitamo !—
—Komen.—Ludovik Rebula, star 26 let, je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogojno, ker se ni javil zdravniški komisiji na pregled v svrho potrditve za vojaščino.
—Mussolini je s p°sebnim ukazom odredil prehod organizacije "Balli-le" v neposredno zvezo s stranko. Od začetka XVI. leta dalje se bo imenovala organizacija "Gioventu Italiana del Litto-rio" in se bo sestavljala iz organ¿^ícip : ' "Sinovi volkulje. Ballila, Avantguardisti, Mladi fašisti, Hčere volkulje, Mladih Italijank, in mladhi fašistk. S 1. okt. bod° pokrajinski in občinski predsedniki teh organizacij vstopili v federalne in krajevne di-rektorije fašističnih bojevnikov. Z novo združitvijo vseh fašističnih organizacij in mladine bo izvršena ab-
solutna povezanost, kar se bo pokazalo tudi kmalu v notranjih akcijah.
—V Abesiniji je umri na tropični
bolezni Just Okretič iz Trsta. Podjetje, pri katerem je bil nastavljen, ga je poslalo kot šoferja v Vzhodno Afriko, kjer si je po par mesecih nakopal bolezni in umrl
—V Ajdovščini so aretirali Marijo Picek, staro 40 let, zaradi žalitev, ki jih je izrekla proti občinskemu tajniku Lovrencu Tarozzi-u.
—	Ozeljan pri Gorici. 26 letni Ivan Gruden je kopal in pri tem zadel z motiko ob vojni izstrelek, ki se je razpočil in prizadejal Grudnu težke rane na levi roki in desni nogi, da so ga morali prepeljati v goriško bolnico.
—	Šempas. Mirko Oberdank, star 14 let, je našel še nerazstreljeno granato ki se mu je razpočila in ga ranila.
—	Renče. Mrtvega so našli na polju Josipa Vičiča, ki ga je zade!a pri delu kap.
—	Rihemberk. Občinska uprava je najela pri goriški mestni hranil-
E»rus
niči posojilo v znesku 44.000 lir, ki
ga je goriški pokrajinski svet že odobril.
—	Sv. Križ nad Srstom. Smrtno se je ponesrečil SOletni Ivan Tence, ki ga je pregazil vlak, ko je hotel preko železniške proge.
—	V Gorici se je v ul. Vitt°rio Veneto 14 septembra pojavil požar, ki je uničil mizarsko delavnico Francu Pavšiču in je grozil, da se bo razširil na sosednja poslopja. Gasilci, ki so prišli na lice mesta, so pjcižar takoj pogasili. Pavšič trpi kljub temu 1.000 lir škode, ki pa je pokrita s zavarovalnino.
—	Kobarid. Zaradi tatvine s° bili ovajeni IVančič Dominik in Alojz Lazzaroni, oba iz Kobarida. Zaradi laži pa so morali pred sodišče, ovajeni od karabinerjev iz Tolmina, Skubin Ivan, star 74 !et, in Te-reza Ivančič, stara 62 let.
—	Sovodnje. Tihotapstvo tobaka je spravilo v zapor 201etnega Pije Franca iz Sovodenj, pri katerem so našli pri preiskavi večjo količino tobaka, saharina in ostalega, kar je prinesel tajno iz Jugoslavije. Z njim je moral v zapor tudi 191etni Mladenič.
—	Naš rojak, jezuit Janez Erlich,
star 27 let, doma iz Žabnice pod Sv. Višarji, odpotuje v mesecu oktobru kot misionar v Indijo.
—	Izdatki za javna dela» so pričeli v Julijski Krajini v zadnjem času vidno nazadovati. Po statistiki so znašali redni in izredni izdatki v 1. 1935 21.30 miljonov, 1. 1936 20.6 miljonov, letos v juniju pa le 1.6 v primeri z lanskim junijem 2.4.
CON FRIO O CON CALOR
BEBA QUILMES,
z*
—	Po naši deželi razsaja med živino težka kužna bolezen na spolovilih. Škoda ,ki je prizadela kmetovalcem, je izredno velika in vsi pričakujejo od oblasti, da bodo storile vse, da se bolezen čimbolj o-meji.
—	Ker je hotel brez dovoljenja
preko meje, je bil Venceslav Ivobal iz Cerknega obsojen na 3 mesece zapora iu 2000 lir globe.
NARAŠČANJE JUGOSLOVANSKIH TERJATEV V ITALIJI
Ljubljana, septembra 1937. — Med tem ko znaša star klirinški dolg Italije napram Jugoslaviji 41,6 milijona lir, se je z augustom začel naglo dvigati dolg novega klirinškega prometa, ki je znašal koncem meseca avgusta 7,7 milijonov lir, v prvi četrtini septembra pa se je dvignil na 11,5 milijonov lir, to je 26,5 milijonov din. Tako znaša skupen dolg • Italije naši državi nekaj nad 53 milijonov lir ali 122 milijonov din. Zaradi naraščanja terjatev morajo jugoslovanski izvozniki čim dalje več časa čakati na izplačila svojih terjatev.
SPET POLICIJSKO NADZORSTVO
Tolmin, sept. 1937. — Iz Podmel-ca poroajo, da je tamkajšnji župnik
10 MEJOR
KROJAČNICA
"GORICA"
Hočete biti dohro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WAJRNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Šorli dobil v začetku septembra policijsko nadzorstvo za dve leti. Povod za to kazen so oblasti d°bile v tem, ker je s prižnice kritiziral nemoralno obnašanje otrok v nekaterih počitniških kolonijah po Tolminskem.
PO SPORAZUMU
Št. Peter na Kra.su, ,septembra 1937. — z začetkom olskega leta se bodo vrnili v vasi med naše ljudstvo italijanski učitelji, ki so povečini prava nadl°ga našemu človeku. Med počitnicami so imeli pred njimi mir, lahko so poslušali radio po lastni želji in volji in se zlasti radi..ustavljati pri ljubljanski ra-diooddajni postaji. Zdaj bodo spet za to prikrajšani, kajti Bog ne daj, da bi se učitelj pojavil takrat v hiši, ko domači poslušajo radio Ljubljana. T° bi bilo zamere in klevet in sovraštva, izključena pa ni tudi ovadba pristojnim oblastem. Tako namreč po sporazumu!
Tudi to po sporazumu!
NOV KONFINIRANEC
Trst, sept 1937. — Pod pretvezo, da je propagiral komunizem, je konfinacijska komisija pri tržaški prefekturi ob\odila kamnoseka An-toua Bonet0 iz Sežane na 5 let pro-gnanstva.
BIVŠ I KROJAŠKI KROJNI MOJSTER TVRDKE
HENRIETTE HARRODS
izdeluje ženske suknje in obleke po zmernih cenah.
J. PIK
BILLINGHURST 2416. — Bs. AIRES U. T. 72 - 1043
KROJAČNICA "PRI ZVEZDI"
DONATO ALVAREZ 2 p 5 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah.
— Obiščite me, da se boste sami prepričali. —
STANISLAV MAURIČ
FAVSTA
Nato je snel s stene dolg In mofan rapir, kakršnih je imel Karel IX., strasten ljubitelj orožja, večje število.
"Vzemite vsaj ta meč, ki ga jei nosil m°J oče", je dejal.
"O, to pač!" je rekel Pardaillan. uPOgnil je rezilo, poizkusil ročnik, ali mu dobro leži v dlani, ter opasal moč s takim zadovoljstvom, da so se Kar-lu od veselja svetilo oči.
'Mladi mož se je nato preoblekel od Slave do nog, zaknj tudi ou je bil ves raztrgan. Ko se je vrnil k vitezu, je dejal:
"■Naročil sem svojim ljudem, da nü-111 a pripravijo dobor obed. Se pol ure Pa sedeva za mizo. da se ^okrepčava in izgovoriva... zakaj povedati si ima Va veliko.''
"Hml Govoriva lahko tudi zunaj in Vstran obeda se zadovoljiva s kuhi-nJ'o prvo gostilne, ki prideva do nje. Kdor se mora skrivati kakor midva, ni n'kjer tako varen kakor pod milim ne
boni
in »redi množic» na ulici. Pojdlva;
oblečeni ste. .. in z denarjem založeni Henda tudi?"
Namestu odgovora Je Karel »tresel na mizo dvesto zlatnikov, od katerih je V2el polovico zase, drugo polovico pa porinil pred Pardaillana. ki jo Je v°stno spravil v žape »vojoga usnjate-*>a pasu.
Ko »ta trlšla na ulico, je stopil vt-tf;z gredoč v trgovino z oblekami in se te tam spet izpremenil v zalega kava-"rja. Svojo opravo Je izpopolnil z o k'epom od volovskega usnja ln iiro-ltim Plaščem, da bi si mogel v potrebi zakriti obruz. Nato sta Jela tekati Ba-
motne gostilne, kjer bi se lako brez skrbi oddahnila.
"Zdaj, ko sva skoro že na varnem", Je spotoma izpregovoril Karel, "bi vas najprej prosil, da mi ponovite besedo, ki ste jo izrekli davi v moji celici. Dejali ste.: , v ime Violette, ki je Siva'...t" "Da", je odvrnil vitsz. "Po vsem. kar sem slišal, me more biti drugače, kakor da Violetta živi. . ."
Mladi vojvoda se je oddahnil. "Kaj se godi z njo?" je vzkliknil nato, tako zaupljivo, kakor bi se nadejal, da ga Pardaillan še tisto minuto prime za roko in ga povode k nevesti.
Kaj se godi z njo?" je. ponovil vitez. "To bova izkušala dognati, kadar ml poveste, kaj se je zgodilo z vami. A najprej vas vprašam nekaj: poznate li gospoda de Maureverta?"
"Videl sem ga v Orléansu. ko je bil tam z vojvodo Guiškim."
"Dobro. Ako ga e kedaj srečate, glejte, da ga dobite v svojo oblast. . ."
"In nekaj palcev železa med rebra, Jtidlte?. • ■ Vem, da vam ^ mrzek."
"Ne, ne!" je rekol Pardaillan s čudnim nasmeškom. "Nisem mislil tako. če se 'ponudi prilika, primite ga in prive-dite ga k meni; ako prej ne izveva, lcaj je z vašo zaročenko, od MaureveirUI izveva gotovo!"
Karlu ni šlo v glavo, kaj naj bi bilo «kupnega med Maurevertom in Vio-lotto; vitez s svoje straDi pa tudi ni hotel povedati, da Je postal Maurevert, kakor mu Je v Ječi sam tovedal, soprog uboge cigančice.
"Prosim, vas''. Je povzel Karel, "razložite mi vendar že, zakaj »te me povabili k Sv. Pavlu?. . ."
"K Sv. Pavlu?..."
"Da! Rečeno je bilo, da me tam pričakujete s knezom Farneškim in mojstrom Claudom.''
"Oho" je vzkliknil Pardaillan, misleč na to, da mu je Maurevert v ječi omenil Clauda in kardinala. "Z njima dvema pri Sv. aPvlu? Jaz da sem vas povabil tja?"
"Po gospe, ki ste jo poslali k meni. . ."
Pardaillan se Je zdaj točno spomnil Maurevertovih besed, da sta Farnese in Claude zaprta v Favstinem dvorcu in da jima je umreti od gladu. Karel mu je povedal vse svoje doživljaje, do nočne tragedij© pri Sv. Pavlu.
"KPasno'', je dejal nato Pardaillan, ki ga je pazno poslušal. "Na to vam mo ram odgovoriti le dvoje: prvič, da vam nisem mogel naznačiti z mojstrom Clau dom in kardinalom Farneškim nikakc-ga sestanka, ker Clauda vobče ne po znam, Farueškega pa nisem videl, odkar sva bila na Montmurtru. . . in tudi zato ne, ker so me dve uri po na,jfhem razstanku Prijeli v gostilni pri .Vedeže-valki'."
"Oh!" je vztrepetal Karel. "Po tem takem so me ukanili!..."."
"Drugič", Je nadaljeval Pardaillan. "vam lahko povem, kdo je bila dama, ki se je preobiekla v plemiča.. "Kdo?.• ."
"Bila je Favsta!" je mirno odvrnil Pardaillan.
"Favsta?"
"Ime vam Je tuje, a potrpite. Kmalu boste lahko presodili, kdo je in kaj premore... Ali ste, gvetlost, že- kdaj kaj slišali o BOrgijcih?"
"Kako ne bi bil? Zakaj vprašujete?" se je ustrašil Karel.
"Zato, ker je Favsta potomka borgij-skega rodu. čuvajte se te ženske, Svetlost! Kam meri. še ne vidim do konca, toda večino njenih načrtov sem u-gamil. Vsekako vem, da Belgodor ne bi bil ugrabil Violette in da je ne bi bili vlekli namestu Fourcaudke na grmado, ako ne bi bilo Favstine volje!"
"Oh!" Je vzrojil vojvoda, "če je tako, gorje ji, pa da jo moram zadaviti s temile rokamil..."
"Ne skrbite, srečati jo utegnete preje, nego se nadejate. Pazite se! že po pasti, ki vam jo je nastavila in ki ste so zaleteli vanjo kakor slepec, lahko ocenite njeno silo...''
"Hočem, pa da me stane glavo!" je vztrajal Karel.
"Ej, vraga, če bi šlo samo za to. da se iznebite glave, bi bila stvar prebito lahka. Na žalost je baš narobe: zdaj gre za to, da ohranite sebe iu da najdete svojo drago..." "Da, da!..."
"Vidite! In v to zadošča, da položite roko na Maureverta..."
"Oh. Pardaillan. meša se mi, ko gledam v te prepade. V kaki zvezi je Maurevert s temi stvarmi?"
Pardaillan ga je sočutno pogledal. "Ubogi dečko!" je pomislil. "Kaj bi rekel, če bi vedel, da Je Violetta Mau-revertova žena!... V oblast ga morava dobiti zato", je povzel na glas, "ker ga Favsta uporablja v svoje pogubo nosne namene. Od njega bova izvedela marsikaj, ne glede na to, da izvijeva FavsO nevarno orožje."
Pardaillan, ali ros ne vidite, da mi ni več živeti?"
Vitez ga je prijel za roko. "Prepustite meni vso skrb! Rekel sem vam že, da je samo smrt nepopravljiva. Violetta živi — to je za sedaj najbolj važno in dovolj tolažilno. Ponavljam pa: čuvajte se Favste! Ne vem in ne slutim, zakaj ji je toliko do tega, da bi ugonobila Violetto. Nekaj je gotovo: ako ve, da jo ljubite. .. in o tem dvoma!. . . tedaj bo storila vse, da vaB uniči, kakor je hotela uničiti mene in kakor je uničila kardinala Farneškoga in mojstra Clauda..."
"Saj monda ni vsemogočna!" je obupno vzkliknil Karel.
"Mogočnejša je od Henrika III. in celo od samega ¡G.uisa! .Sin Davidov' jo slepo posluša. Ona je nevidna duša Svete lige; omajan je kraljestva je njeno delo... Strupi Borgijcev in Medicej-cov, bodala Loréncev in vse, kar poznamo opasnega je zgolj igrača v primeri s stranimi izumi te ženske. Ali veste, da ima sama svojo vojsko, sama svojo sodstvo in na tisoče vohunov, ki z njih pomočjo nadzoruje Francijo in Pariz? Ona vidi vse in vse Ji jo znano... čuvajte se, Svetlost, Favstinih sodnikov in Favstinih svečenikov! Njeni popje sklepajo in razvezujejo zakone! Njeni sodniki zgrabijo vsakogar, kdor nasprotuje Favsti, in ga tirajo v Bastiljo na mučenje, nato pa pošljejo njegove iznakažene ostanke na morišče!..."
"Oh! Tako ml Je. kakor da sanjam strašne sanje!..."
"Vidite, mislite na to, kako Je moral Henrik III. pobegniti iz Pariza! Mislite na grmado, ki je bila pripravljena za
'Zatčaj se je ne bi lotila naravnost? Violetto! Mislite na naju dva, ki sva
RIMSKI MOZAIK ODKRIT NA MIRJU
Sedaj delavci z vso vnemo grade novo cesto, ki bo važna tranverzala skozi Ljubljano, n .mreč pri razširjanju in utrditvi Aškerčeve ulice na Mirju, odkoder bo šla bodoča avtomobilska cesta čez Prale po Dolenjski strani na Sušak. Cestišče poglabljajo sedaj íóko, da bo 60 do 120 cm nižje od sedanjega cestišča Aškerčeve ulice. Ulice so že prekopa-
kakšnih 5 m. Hodnik je sestavljen v rimski mozaični tehniki, nima pa figuralnih podob, temveč zelo preproste ornamente. Ob vsaki strani sta trakova iz belih kamenčkov, položenih po 4 in 4 vštric, med njima je temnosiv trak. Bela trakova sta široka 5 cm, sivi kamenški so nekoliko večji in čeprav je temni trak med belima trakovoma prav tako iz 4 kamenčkov, je ta trak širok 6 cm. Med trakovi in ob krajeh pa je vse polje izpolnjeno s temnimi kamni,
li ter razširili tako, da so podrli del ,	, , v 0„
. 1	da je ves hodnik s;rok 2.30 m. Med
stare Jelačinove lnse, ki ga je od
kupila nalašč v ta namen mestna občina. Pri tem delu prihajajo na dan prav zanimive stvari. Odkrivajo se sledovi starih hiš, ki so bile tnkaj. Med temi so najbolj zanimiva odkritja, ki nedvomno izvirajo iz rimske dobe, ko je na ozemlju sedanjega Mirja in Gradišča stala rimska Emona.
Kaka meter pod niveleto dosedanjega cestišča v Aškerčevi ulici so delavci naleteli na nenavadno oviro. Njihovi krampi so pričeli luščiti iz zemlje drobne kamenčke, temno-sive in bele. Postali so previdni ter so pričeli prav polagoma spravljati stran prod, dokler se jim ni pokazala lepja dolga preproga, sestavljena iz samih kamenčkov v obliki 1 cm velikih kock. Nato so prišli razni arheološki strokovnjaki, med njimi prof. dr. Valter Schmidt, ki je znan raziskovalec rimske Emone. Ti strokovnjaki so naročili delavcem, naj očistijo vso kamnitno preprogo. Preproga je bila' prvotno najbrž hodnik kake rimske palače, ki je tukaj stala ter je bila dolga 6 do 7 m. Delavci pa so uničili s svojimi krampi kakšna 2 m tega hodnika, tako da ga je ostalo le še
temnim poljem pa so posejane zvezdice iz petih kamenčkov, vse enakomerno razdeljene. Beli kamenčki so iz krhkega apnenca, črni kamenčki pa iz porfirja.
Dalje so delavci odkrili prag, ki tudi kaže rimski slog. Ta prag je sestavljen iz dveh velikih obdelanih kamnov ter je dolg 2,89 m, širok je 60 cm, debel pa 26 do 32 cm. Prag je bil na zahodni strani ter je bil najbrž glavni vhod v palačo od sedanje Gor u po ve ulice. Od praga dalje pa je vodil hodnik, čigar tlak je bil odkriti mozaik. Dalje so delavci naSf? kos okroglega stebra, ki je bil najbrž kdaj podstavek pri vhodu v avlo. Oblika tega podstavka spominja na jonski slog. Znano je, da so Rimljani v nekaterih stoletjih svoje svetovne nadvlade upo rabl'jali raje bolj preproste, toda bolj učinkovite oblike in sloge, ne pa izmaličenega korintskega sloga. Kdaj bi bila zgrajena palača, katere sledove so sedaj odkrili, bodo mogli arheologi vsaj približno ugotoviti. Poleg tega podstavka pa so delavci našli tudi surovo obdelan kamen, v katerega je na primitiven način vklesana črka D. Kako je pri-
OB 20 LETNICI SMRTI Dr. KREKA
Ljubljana, 8. oktobra 1937.
Danes se spominjamo vsi Slovenci brez izjeme in opredeljnosti smrti tistega našega slovenskega moža
—	"srca v sredini", kakor ga je ime noval Župančič v svojem nekrologu
—	kateremu se je posrečilo ob koncu svetovne vojne združiti vse Slovence v en sam glas, v harmoničen ritem skupne težnje, ki je bila: svoboda! Ob njegovem imenu in njegovi smrti, ki ga je našla sredi ceste, kakor si je sam želel, se je zgrnil ves narod k njegovemu gro-
bu, kjer sta speča stražarja že dvi- bil je velika človeška osebnost, ki gala svoje glave, "kajti približalo je imela v sebi moč, prekvasiti vse se je odrešenje." Kot Mojzes, ki okolje, presnova ti obličje svoje ze-pripelje svoj narod tik pred slav- mije. S svojo genialnostjo in svojo, nostni vhod v obljubljeno deželo, je neizmerno delavnostjo, svojo izo-' tudi Krek pripeljal svojo slovensko braženostjo in svojim temperamen-deželo v zarjo vzliajajoče -vobode." tom Je vzbudil vihar, ki je razvejal skoraj do trenutka, ko se je soviv.ž- pleve, da je ostalo na dnu samo zrna sila zrušila in s tem ustvarila no, čisto zrno, kleno in zdravo, kot' davni slovenski sen, za katerega je je bil on sam. šla pravda tisočletja in gre še danes. Smrtno truden je vpregel zad-
šel ta kamen v to soseščino, bo težko ugotoviti, in kaj naj bi ta črka pomenila v razkošni rimski palači. Morda letnico (500), ki jo je vtisnil v kamen kak hlapec ali suženj, morda začetno črko kakšnega odličnika, čigar ime se je pričelo z D.
Mozaični tlak bodo najbrž te dni pobrali in ga poskušali prenesti v muzej. Enako tudi druge odkrite spomenkie stare Emone, katerih je priakovati pri sedanjih delih na Mirju še precej.
Vsakovrstne bolezni, notranje
V" ■
in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
KROJAČNICA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
Naznanjam, da sem odprl t	gostilno
'VIPAVA'
kjer boste vsi točno in dobro postrc'zeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom.
Cenjenim gostom je na razpolago kegljišče in krogljiščs. Priporoča se za obilen obisk lastnik
Saksida Viktor
Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires
njikrat vse svoje sile, nategnil srčne mišice do skrajne napetosti, napel svoje moči, da jih da do zadnjega, da položi Domovini svoje življenje, če ji s tem koristi. "Za druge smo, ne zase!" je zapisal na svoj prapor že v početku svoje poti. in po njej se je ravnal do smrti, k: je postala simbol vseli slovenskih naporov, najširših in najglobokejših narodnih želja in postal za vedn-zgled kulturnega in političnega delavca ter predstavnik ene cele dobe, ki je pripravljala in izpeljala o-svobojenje. Dobe naših očetov.
Sinom je Krek danes že skoraj legenda. Toda bolj kot kdaj smo potrebni prav sedaj živega Kreka. Potrebo čutimo bolj kot kdajkoii prej po njegovi pravi podobi in veseli bi je bili in vsa težnja dobe koprni po taki osebnosti, kot je našim predhodnikom bil Krek. Ne po stro kovnjakih v katerikoli ,-troki: saj Krek ni bil v najvišji meri niti znan stvenik, niti bogoslovec, niti gospo: darstvenik, še manj pesnik in pisatelj — bil pa je vse to in še več:
V vse panoge slovenskega javnega življenja je segel njegov osvežujoči dih, povsod je zrastlo iz tal novo življenje, ki mu je bil Krek boter in rednik. Vsa prosveta in vsa kmeč ka kultura ter delavska kultura je ■' delo njegove pobude ali njegovega zgleda. Prehitel je Krek svoj roa in ustvaril dela, ki so dobila opravičilo šele po njegovi smrti in to» največ zaradi posnemanja nasprotnikov, ki jih je zvabil njegov zače-' tek. "Začeti je treba!", v tem je ves uspeh. In Krek je vedno začenjal in njegov uspeh je danes viden kot morda nobenega drugega slovenskega javnega delavca. In če postavljamo spomenik Kreku, ga postavljamo njegovi genialni sili za vedno nove pobude, njegovi osebnosti, svetli od jasnih bliskov, ki so pre-šinjali njegovo misel, da je bruhnila, zasvetila, pokazala pot in — takoj je našla delavce, ki so jo o-živeli v življenje. In Krek je šel in ustvaril novo zamisel, našel novo pot in prvi zedinil to ubogo našo Slovenijo in ji kot z bliskom pokazal pot, ki so jo izvedli drugi v njegovem imenu.	(S)
Ako hočete biti zdravüeni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — St-eciia listi za pljučne, srčne, živ reuma tiene bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIEF.
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
bila pred dvema urama v Bastiliji! Mislite na Clauda i'ii na kneza Farne-škega!"	'S *
"Nesrečneža! Kdo vo. kaj je z njima."
"Jaz vem! Povedal mi je mili gost, ki me je posetil v ječi.''
"Pardaillan," j« zasopel Karel, "re-Siva ju!.. Eden je Violettin oče., a drugi, oh kaj ve,m? Violetta ga Časti in ljubi. Kje sta? Oh, ako veste----"
"Evo kje?" je rekel Pardaillan in pokazal Karlu hišo, do katere sta bila prišla.
že nekaj minut je bilo. kar sta zavila v ytaro mesto. Mladi vojvoda je uzrl pred seboj črno, razpokatio zgradbo z železnim' vrati in zaprtimi okni-cami.
"Oh," jei amrmral z mrko grozo. — "Kakšna Jetnišnica je to, Pardaillan?"
"To je Favstin dvorec!''
Karel se je zganil, kakor bi hotel planiti i roti vrt.tom. Vitez ga Je za držal.
"Le potrkajte na ta železna vrata!" ^Ja rekel hladno. "Preden mine deset minut, bova pri Claudu in kardinalu, ki umirata za tem zidovjem od gladu..."
pa se je iz njega skozi to krčmo. Mrki j pomika in sovražnika Cerkve in Sve-dvorec in ztla gostilna sta morala biti '■ te lige.
po tem takem v medsebojni zvezi, gotovo ne po naključju.
"Pardaillan," Je zaprosil Karel, "jaz nisem lačen. Dajva, rešiva nesrečneža, ki sta tu zaprta!''
"Ej, taSo mi rogov peklenščkovih, saj baš zato je treba, da obedujeva pri... nu, kako že pravijo gostilni?, pri "ž»lezni stiskalnici"!
To rekši je kre'nil proti gostilni, v
Vsak veren podanik je dolžan, da prime imenovanega zločinca ter ga živega ali mrtvega preda vrhovnemu sodniku.
Plemič de Pardaillan je srednje rasti in širokopleč; obleko ima od sivega baršuna, klobuk s petelinjim peresom: brke nosi zavihane, brado na mušico: čelo mu je visoko, oči so svetle, obraz predrzen; po te,h znamenjih ga bo lahko
kateri sta gospodinjili Roussotte in Pa-spoznati, kamorkoli bi se skril.
quette.	'
Tisti mah, ko sta hotela stopiti v~ve~ žo, se je pojavil na ulici javni glasnik s štirimi suličarji in je trikrat zatrobil
v trobento, čeprav je bil kraj zapuščen, ee je vendar takoj nabralo prceejšnja gruča moških in ženskih zijal. Na pragu gostilne se je pojavilo nekaj ženščln, Šolarjev in vojnikov.
"Poslusajva," je rekel Pardaillan. "javni glasniki pripovedujejo časih kaj zanimive stvari; kakor jih ne bi ta, ki ga spremljajo vojniki naše,ga ljubljenega vojvode Guiškega!"
Ko se je glasniku zazdelo, da je zbral dovolj poslušalcev. Je Jel s po-
"Od gladu?" je zastokal Ktrel, oti- jočim glasom čitati pergamen, ki ga
raje si potno čelo.
"Da! Tako mi je vsaj zatrdil ljubeznivi gospod de Maurevert. ko Je bil pri meni.. A to me domišlja, da tudi jaz umiram od gladu. Na srečo ima hita, kjer umirajo od gladu in žeje, sosedo, pri kateri Jedo in pijo..."
Karel se je ozrl na gostilno, ki mu jo Jo kazal Pardaillan. Zdela se Je prijazna In vabljiva. Vitez še ni bil pozabil. da je nekega ve,"era prišel v Favstin dvorec skozi ielezua vi ata, reši!
je držal v rokah.
''V imenu njegove Visokosti vojvode Guiškega. regenta in namestnika njegovega Veličanstva kralja...''
"živel Guise! Smrt Herodu!" je za-hrumela množica.
"Mi. Guillaume Guillaumet, glasnik pariškega mesta, razglašamo vsem prisotnim in Jim naročamo, naj sporoče povsod in vsakomur sledeče:
Plemič de Pardaillan, bivši grof Mar-sencyjski, Je proglašen za izdajalca, u-
Mimo tega razglašamo, da dobi tisti. kdor pripelje plemiča de Pardai-Uana živega ali prinese njegovo glavo bodi vrhovnemu sodniku, bodi velikemu profosu. >9t tisoč zlatnikov nagrade."
Mojster Guillaume 'Guillaumet Je iz-nova zatrobil, v znak, da je končal; nato Je veličanstveno odjahal. Množica Jb bil» po obljubi petih tisoč zlatnikov tako pre8unjena, da Je čisto pozabila zagnati svoj običajni krik: "živel Hen-rili Sveti! živel steber Cerkve!"
V pivski sobi gostilne pri "železni tlskalnlci". ki sta Pardaillan in Karel naposled stopila vanjo, so švigali sem ter tja in neprestano so se ponavljale čarolme besede:
"Pet tisoč zlatnikov!"
Očividno si je marsikdo že belil glavo, kako bi jih zaslužil. ..
Pardaillan je mirno prehodil pivsko sobo in dospel v oddaljeno sobico, ki mu Je bila še dobro v s]>ominu; hotel se Je kar najbolj približati vratom, ki so spajala gostilno z dvorcem. A kje Je bil tisti prehod? Sedel je za mizo In odgovoril ženski, ki je prišla vprtšat. kaj izvolita gospoda plemiča:
"Obedovala bova! Razglas gospoda Guillaumeta mi je napravil imeniten tek."
čez deset minut je že dehtela na mizi slastna zlatorumena jajčnica. Pardaillan jo je pospravil v nekaj založajih. Nato se je lotil jegulje paštete, od katere mu je ostala samo skleda. Nato je napovedal vojno piščancu, o katerem je trdila krčmarica. da je boljši od vsakoga kopuna. Vse to Je žalil z nekaj steklenicami lahkega saumurca. ki je šumel kakor šampanjec. Med jedjo je večkrat zamrmral s polnimi usti:
"Jejte vendar, smrti vam božje! Ne glejte me kakor živa pepelnlca.. ."
In res je Karel le od daleč sled!l vne-mi neumornega jedca.
"Kakor pepelnica," Je ponovil Pardaillan. "Olovek bi mislil, da se vam vost kar šibi od grehov. Jelite, ljubezniva krčmarica?"
Rusolosa krčmarica, ki Je morala biti v svojih mlajših letih res dokaj zala, je prav todaj postavila na mizo velik lonec, rekoč:
"Breskve so, v vinu kuhane s sladkorjem in cimetom. Izvrstna stvar!"
Pardaillan Je st.re.se] trj četrtine lonca na svoj krožnik. Poskusil Je in pritrdil:
"Nebeško!"
"Ta poslastek sem sama izumila," Je dejala krčmarica In njene velika ovčje oči so se napolnile z izrazom zadovoljstva.
"Vidi se, da niste samo lepi, ampak tudi bistroumni," Je rc.kel Pardtlllan.
Krčmarica, ki se Je kar bleščala od neumnosti, lepote pa Je Imela baš toliko, kolikor si Je moreš ohraniti z li-
čili, je pobesila oči in priklecnila. Bila je osvojena!
"In kako vam je ime, prekrasna gospa?" je povzel vitez.
"Roussotte me kličejo, plemeniti gospod."
"O, kako ljubko ime!... Gosp'a Rous sntte, povem vam, da je vaša gostilna najboljša v vsem Parizu. To vince hi bilo za bogove in kuha Je taka, da bi i« meniha zapeljala v požrešnost.
(Nadaljevanje
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko- v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140Í U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Fotografija '1A MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROOENI' Najboljil in najtrajnej&l spomin je Jepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebno cene ■ velikim popustom t orirom na številno slovensko klljentelo.
Poštne slike od $ 6.— dalj« ducat. Obiščete nas lahko vsa* dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne posabltl:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Airón
Joža in Roža v Novi Pbmpeji
Jože in Roža sta se res dobila kot dogovorjeno ob 4 uri popoldne, 31. oktobra v Novi Pompeji.
No Rožica, ali sem figovec ali mož beseda?
To pot si mož, pa ne vem če si zmeraj tako. Pa če bi se solnce ski-salo, ali bi se tudi ti?
No, od vremena pa že res nisem nič odvisen.
Lepo to od tebe. Sicer pa kot vidiš, saj nisva sama. Glej tamle Jur-covega Toneta, Kosmačevega, Nežo Majdo, Irmo...
Stari znanci, ki se že leta niso srečali, ki so že eden na drugega pozabili od kar so se poslovili od domače cerkvice svetaga Urbana in sovaščanov...
Glej no glej. Kako pa je kaj s teboj.
Pa tole? Kaj imaš hčerko? Kdaj si se pa omožila?
Kaj ti Roža še vedno samevaš in ženina čakaš, se je šalila Pepea in predstavila svojega moža.
Takole so se po dolgem spet videli in si povedali vsakršnih novic od tuksj, toda ne mnogo od doma, ker s° se vezi že domala pretrgale, ker so že mnoga leta padla vmes...
No, vidiš Roža, da me ne boš za grdega imela... Zgleda, da bi danes Ti rada ostala zunaj cerkve. Ne V1diš, da je že 4 ura.. Le v cerkev, je pomagal Jože.
Bi me rad pičil! Pa me ne boš. Zakaj še četrt ure je časa, da bodo odmolili španski rožni venec. Sieer
pa imaš prav. Kar naprej, boš saj slišal, kako se španski roženkranc moli. Saj ne verjamem, da ga še znaš po naše. Ni videti, da bi imel hlače na kolenu kaj odrgnjene... Le kar stopimo dalje.
Lepa cerkev jih je pozdravila. Krasno razsvetljena, v.sa v cvetju je visoko gori na tronu stala rožen-venska -Mat Božja, cerkev se je pa polnila bolj in bolj. Svojih običajnih molitev pač niso mogli opustiti radi slovenskega romanja. Le uro so malo premaknili.
Toda Jožetu je začela, potrpežljivost kar uhajati Njegovi rožni venci so bili vse bolj na kratko. Ko bi ga ne bilo sram, bi jo nemara kar obrnil spet ven. No pa je le stopil iz prižnice kapucinar. Hvala Bogu, se je Jože oddahnil.
Spet drug pater na prižnico. Kako pa to?... Posluhne, ni po slovensko. Glej ga šmenta.
Pol ure se je tako zavleklo s po-božnostjo za vsakonedeljske pom-pejske vernike. Potem se je pa le po naše sprožilo.
Stopil je na prižnico g. Janez in povedal Špancem, da naj nas kar za dobro sprejmo in če hočejo tudi z nami pomolijo. In pa romanje v Lujan je tudi napovedal. Da bo 28. novembra. Vlak dodide iz Once ob 7 uri 40 minut.
To je pa res nekaj lepega, je čutil Jože. Pomisli. Tako daleč od doma,, pa se tako lepo posluša slovenska beseda. To je pa res veselje. In ko se je razlegla potem doli iz
kora slovenska pesem, so mu kar solze silile v oči.	i
Kako pa je vse to ganilo šele ono mamico, ki je že pred 49 leti odšla od doma, tam iz črnič, in že menda ni več mislila, če sploh še tako govori kdo, kot se je nekoč govorilo v črničah. D^^r pa, tako lepo spet sreča s sloveiv.ko molitvijo in pesmijo.
Po končanih petih litanijah in govoru, ki ga je imel g. Kastelc. jo je tudi Jože nameril gori v kapelico. Po svetih štengah navzgor. Res, kot da stopa na Ž.lostno goro, •si je misli! in so mu zaživeli spo-mini, kako je z materjo poromal na Sveto goro in v Barbano... na Planinsko goro.
In še zgoraj v kapelici se je spet razmahnila slovenska pesem. To pot je pa že Jožeta potegnilo za seboj.
"Ko zarja zjutraj se razgrinja...
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
berto cernič
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588
Agencija
POTNIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759

Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi ,vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIRORE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specia-liste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žaladau, žičevju itd. : Za bolnike iz notranjosti imamo 1 rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
S UIP A C H A 2 8
Lopa si lepa si Roža Marija in še druge pesmi, ki a o potegnile za seboj vse zbrane in kar nikomur se ni mudilo nikamor.
Toda vsaka stv; r im ? svoj konec. In t:.ko je tudi pesem utihnila in so se pet srečali znanci in nekdanji prijatelji pred cerkvijo.
Kdo bi si mislil,, da bo toliko ljudstva Kar reka se je valila ven iz cerkve in če si pr'sluhnil, vsi so imeli slovensko besedo na jeziku.
No Jože, ali si zadovoljen?
Ej ti Rožica. Danes pa. Tako sem bi! vesel, da bi skoraj jokal veselja. Zato pa pravim, da me mika tudi v Lujan. Prav zares bom šel.
In k;ko boš šel?
Kako? Materi se bom za krilo držal, kot takrat, ko sem šel na Planinsko goro.
Kaj klatiš! Hočem reči, da moraš iti s skupnim vlakom.
S skupnim vlakom? To bomo pa še videli.
Nič tako! Bomo videli! Kaj se to pravi. Če gre vlak posebej za nas, moramo iti z njim. Kaj bo gospod sam zase plačeval vlak? Tak pa men da tudi nisi, da bi imel tako malo smisla za, skupnost. Če si kaj vreden moraš z nami s skupnim vlakom. Če ne ti pa res rečem, da te je lahko sram in bi bilo kar treba, da se še matere za krilo primeš in se naučiš od nje, kar bi že davno lahko vedel, da. se le tam kaj lepega in uspešnega naredi, kjer vsi skupno delajo, ne kjer vsak po svoje vleče.
No vidiš Roža, Ti pa lepo govoriš. Torej Roža, če bo prav, in
CERKVENI VESTNIK
7 rov. maša na Sa a vedri ob 10 in pol za Jože in Karlino Budin. — Molitve na Paternaiu.
14. nov. maša na Avellanedi ob 10 uri za Kat. Nikšič. — Molitve na Paternaiu.
| Nedeljsko romanje v Pompejo je ■ bilo prav lepo. Vdeležba, do 500 o.seb Peli so zelo lepo. I Ne pozabite na romanje v Lajan 28. nov. Vlak odide ob 7 uri 40 minut iz postaje Pl. Once. Prosim, da si oskrbite vozne listke v naprej. S | tem zt?lo razbremenite tiste, ki smo | za vlak odgovorni. Vozne l:stke dobite v B. Germánico in Holandés, ter vedno ob priliki slovenske službe božje.
Hladnik Janez.
če se ne izneveriš ti, se bomo pa 28 novembra res videli na postaji Pl. Once ob 7 uri in pol.
Pa glej, da boš listek prej kupil.
Saj je bil<^ oznanjeno, da se že dobe. Kar k' maši ali k molitvam pridi, kakor Nbereš v Slovenskem listu vedno sproti oznanjeno. Ali pa na Jianko Germaniko ali Holandés na "sección extranjera" stopi, pa kupi listek v naprej. V zrak pa nič ne glej, če bo tisti dan solnce ali dež, ker je gotovo, da, vlak pojde.
Tam boš šele videl, kaj je res lepo Le vprašaj tiste, ki so bili tam lani.
Torej na svidenje in ne pozabi povedat; še drugim.
Hladnik Janez.
Prva slovenska krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
Katera vam nudi v vsakem oziru vedno najboljšo postrežbo za spomlad in poletje
Velika izbira najmodernejših vzorcev blaga angleških tovarn
Camper in Saifieid
GARMENDIA 4947. — LA PATERNAL
caričin ljubljenec;
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 62
Za Pugačeva in Livijo so pripravi poseben prostor.
Sedaj privlečejo nesrečnega, kne-Za> ki se mu niti sanjalo.ni, kaj nameravajo z njim.
^a glavo so mu posadili venec iz •"'lame, namesto sablje pa so mu dal' v roko kuhalnico.
Ko ga je množica zagledala, ga je zaee!a obmetavati z gnilimi jajci in raznimi drugimi pol pokvarjeni jedili.
Kola je stal poleg Pugačeva iu neprestano motril svojo žrtev. Vid-J10 se je naslajal ob nesrečneževih
bo'eČinah.
Ta človek mu je bil oče, toda so-razil ga je kakor svojega smrtnega sovražnik;),. Nit! trohice sočutja ni ilJlel s starim tiranom.
v3 velikanska in močna kozaka 8(1 javil« za krvnika. Privlekla
sta
Ji« na vrh grmade in pričela ve-Z3'ti h kolu.
daT'*'	-'e obujene« izpregle-
• Zavedel se je in spoznal svojo Usodo.
? naškov grozno vzlcrikne, odveže f nolltoni začet vozel in skoči pre-0 krvnika, ki se je sklonil, da bi
lo" p,'ivezal "ogi. Sedaj pa prične °v- kakor če se otroci spuste za po-b?fi1im zajcem.
dir :tl lovili ga ni,s0 zares>samo P°"
' Su ga naprej, na nepopisno ve-
selje
surove tolpe.
Naposled se pojavita dve napol pijani ženski, izmed katerih je držala ena lonec vrele juhe v rokah. Ženska je vrgla knezu lonec pred noge. Knez se «podtakne in pade ter se polije z vrelo juho.
Surov smeh je spremljal to nečloveško delo. Celo Pugačev se je smejal, da se je kar tresel, ko je videl, kako je knez med stokanjem in vzdihovanjem grabil za ona mesta, kjer se je opekel.
Medtem so ga dohiteli njegovi krvniki. Eden izmed njiju, ga pograbi za uho in ga zopet privleče na vrh grmade.
Daškov je jokal in stokal kakor nebogljen otrok.. — Proseče je dvignil svoji roki proti smeri, kjer se je v temi risalo zidov,je trdnjave O-renburg.
Ah, sedaj mu je bilo žal, da se ni obupno boril proti upornikom. Njegova lastna slabost ga je uničila! — Kako bi bili orenburžani navdušeni zanj. če bi bil malo bolj pogumen in odločen. Strahopetneža iu lopova pa >o obsodili r.a smrt!
Toda. seda j je bilo prepozno! Nesrečnež pa ni niti slutil, da ni uni-!čil samo samega sebe, temveč omogočil sovražnikom prost vstop v trd-' n javo Orenburg.
Čez kratki hip je bil zopet privezan h kolu. Groza mu je sijala iz I oči, sivi lasje so sk> naježili, ko je I videl, da krvniki že zažigajo grmado.
Plamen je že objemal slamo pod | njegovimi nogami. Še hip in živa ^haklja bo vsa v plamenu.
Med množico se zasliši mrmranje,
— dejanje je doseglo vrhunec.
Krvniki vstopijo, kajti plameni so se že visoko dvigali.
V	tem trenutku poči strel.
Nad glavami prisotnih zažvižga krogla in čez trenutek omahne glava Daškova na, prsi.
Krogla je zadela svoj cilj. — Daškov je bil takoj mrtev Perkins ga je pogodil v čelo.
Med gledalci nastane strašen hrup.
Pugačev se jezno ozre. Kdo se je drznil rešiti njegovo žrtev od muče-niške smrti? Kdo se drzne nasprotovati njegovim ukazom?
Toda zaman je iskal med navzočimi onega, ki je sprožil puško in poslal smrtonosno kroglo.
Trenutek pozneje, ko je sprožil svojo puško, je namreč Perkins že stal mirno na svojem prostoru in je ravnodušno kadil :z svoje dolge pipe. — Mirovič pa ga je hitro potegnil za seboj v šotor, kjer ju je Olga skrila.
Ko je lovec streljal je stal precej daleč od grmade, tako da, ga ni nihče videl.
Upornikom torej ni preostajalo ničesar drugega, kakor da zažgejo Daškovo truplo.
Livija potegne Pugačeva od grmade. Bilo ji je strašno pri duši. SkriVonia je bila pogumnemu strelcu zelo hvaležna, da je nesrečnemu knezu skrajšal neznosne muke.
V	Orenburgu pa so Videli, da gori grmada in so takoj vedeli da na nji umira knez Daškov.
60. POGLAVJE Klanje v Orenhurgu
Prvič po dolgem času, so se odpravljali nesrečni orenburški meščani k mirnemu počitku. Zdaj jim ni bilo več treba prebivati na dvo; rišču, ker jim je kapitan Golinski odkazal vse večje sobe v poslopju, medtem, ko so se morali častniki zadovoljiti z manjšimi sobami.
V	sobah so ležale žene in otroci in v kolikor je bilo še prostora, tudi oženjeni možje. Na hodnikih pa so polega'.i mladeniči in neoženjeni meščani.
Bili so veseli, da so se mogli zopet enkrat pošteno zlekniti. Videli o. da so tukaj na varnem pred sovražnikovimi kroglami.
Vse je spalo. Ednio kapitan Go-'inski in njegovi častniki še niso legli k počitku, a razumljivo tudi oni vojaki ne, ki so bili na straži.
Kapitan Golinski je sedel v mali sobici in se razgovarjal s častniki o bojnem načrtu.
Naslednjega dne je nameraval planiti na sovražnika iz trdnjave. ¡Vsak moški, ki je mogel nositi orožje, bi se moral udeležiti napada.
V	trdnjavi naj bi ostalo samo j nekoliko vojaštva, ki bi varovalo j /. ne in otroke.
Golinski je hotel razdeliti armado na dva dela. Z enim delom jy nameraval napasti sovražui tabor, medtem, ki bi drugi oddelek mor prebresti reko in napasti Pugačf • od vzadaj.
"Ničesar drugega nam ne preostaja, " reče kapitan Golinski. —
"Zmagati, ali pa umreti. Prijatelji, dolgo ne moremo več vztrajati. Že nam primanjkuje hrane, preden pa dospe k nam transport iz Petrogra-da, bo preteklo še mnogo časa.
"Če se nam napad ne posreči in se bomo morali zopet umakniti 'v trdnjavo — česar nas Bos: obvaruj — bomo vendar dosegli uspeh, ker bomo sovražnika oslabili. Preden pa si bo sovražnik zopet, opomogel, bomo napad ponovili."
čim je Golinski izgovoril te besede. zaslišijo častniki naenkrat, silen ■ krik Ta krik je zvene1, kakor da se nekdo nahaja v skrajni življenski nevarnosti. Poleg tesa se povsod razlega hrup. kakor da se nahajajo Indijanci v trdnjavi.
"Gospod Bog", — vzklikne Go-l;nski. "kaj se je zgodilo? — To ni-«o naši! Sovražniki! — Izdaia! — Tzdaja! — Pugačev je v trdnjavi! flda.i se nas Bog usmili!."
Tako je tudi v resnici bilo.
Uporniki so se po noči oprezno Priplazili do trdnjvae Vodil jih je Kola.
Temna noč je ovirala straže, da bi pravočasno opazile sovražnika. Kola je vodil upornike na oni strani trdnjave, ker je vedel, da se tam nahaja le malo vojaštva. Na dotični strani namreč ni bilo vhoda v trdnjavo.
Toda Kola je poznal skrivnost malega vhoda. Ta vhod se je nahajal v nekem starem drevesu, ki je rastlo t:k trdnjavskili okopov.
Bilo je votlo, treba je bilo samo pritisniti na skrivno pero in mala vrata bi se odprla.

SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
(Pride s prve strani).
dom, katere so fašistične države z orožjem napadle, kot Abesinijo in sedaj Španijo kakor tudi Kitajsko, četudi je zadnja po številu prebivalstva velesila je v bistvu vendar miroljubna država in se ni nikoli pripravljala za boj s sosedi, tedaj moramo dati predstavnikom manjših držav popolnoma prav, da nočejo biti politična igrača ne enih in ne drugih.
Prihodnje dni se bo podpisala "protikomunistična" ,pogocfba med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Diktatorji vseh treh fašističnih držav izjavljajo, da bo to samo protikomunistična zveza. Je pa očitno, da je to zveza proti Sovjetski Rusiji. Fašistične države naj bi samo to dosegle, da bi Francija in Anglija dobili vlade, ki bi hotele razumeti, da bi prav nič ne izgubile, če bi ostali Francozi in Angleži nevtralni, medtem ko bi zgoraj omenjena "protikomunistična" zveza podvrgla Rusijo in Kitajsko. Mussolini, Hitler in papež imajo vsak s svojega stališča največji strah pred Sovjetsko Ru-sio in zato skušajo celemu svetu na-tveziti bajko, da dokler ne uničijo "boljševiške" Rusije, toliko časa je v nevarnosti evropska civilizacija.
Nas zanima Rusija predvsem kot Slovanska država. Kakšen je nje notranji državni sistem, je predvsem zadeva Rusov. Čimbolje si bodo državo uredili, tembolje bodo imeli. Ce pa si sami tega ne bodo znali napraviti, jim drugi gotovo tudi ne bodo. Saj smo prav Slovani dovolj poizkusili in še ¡yeáno poizukšamo, kako se nam je godilo ter se Primorcem še vedno, ko nam režirfii v "civiliziranih" državah delijo dobrote. Čeprav je Rusija ena največjih velesil na svetu, se naj-brže zaveda nevarnosti in je s tega stališča tesno uravnala svojo zunanjo politiko z vsemi več ali manj demokratičnimi državami.
RAZNO
SLOVENSKA .POLITIČNA DRU
V Združenih Državah je bil ponovno z veliko večino izvoljen za njujorškega župana La Guardia, ki je rodom Italijan z nekaj judovske krvne primesi in ki je vnet pristaš Roosevelta.
Poljedelski urad v Združenih Državah napoveduje za leto 1938 velik padec cen poljskim pridelkom, kar je čisto verjetno, kajti tiste države, ki ne pridelajo dovolj doma, navadno ne porabijo toliko kot potrebujejo za prehrano in to iz čisto enostavnega razloga, ker nimajo sredstev za nakup. Zato je vkljub vsemu izobilju na svetu še vedno polovica delavnih ljudi, ki samo životarijo, medtem ko blagoslov zemlje uničujejo ter mečejo proč.
Ravnatelj trgovske pisarne v Cle-velandu poroča, da imajo Združene države prav ugodne trgovske pogoje v Argentini.
Danes se bo podpisal "protikomu nistični" pakt v Rimu.
V Avstriji in Čehoslovaški imajo strah, da pride kmalu do vojne in da bosta omenjeni državi prvi postali bojno polje.
Iz Združenih držav poročajo, da
so prodali v mesecu oktobru za 546.284 dolarjev orožja in municije ter letal in sicer Turčiji, Rusiji, Kitajski in Argentini.
ŠTVA
SXfiS
1848
V ilirskem (ljubljanskem) guber-niju je bilo leta 1848 troje političnih društev: Slovensko v Ljubljani in Celovcu ter celovško društvo ljudskih prijateljev, na kratko tudi ljud sko, oziroma Demokratsko društvo imenovano. Pa še teh obe prvi slovenski društvi nista bili mišljeni kot politični organizaciji. Šele dunajski oktobrski nemiri, ki so bili v zvezi z nameravano preusmeritvijo avstrijske politike v velenemštvo, so povzročili, da je ljubljansko Slovensko društvo, ki je bilo dotlej literarnega značaja, spremenilo svoja pravila tako, da je bil društveni namen "izoblikovati slovenski jezik povzdigniti slovensko narodnost v njeni harmonični podreditvi ideji ustavnega cesarstva ter na zakoniti
Poljska, ki se tudi zaveda7 kakšna bodočnost jo čaka, če se "protikomunistična" zveza obnese, je te dni uradno pojasnila, da ne pristopi v protikomunističnj blok. In poti vseh državnikov in kraljev, ki smo jih zgoraj omenili, vodijo v; tem smislu v London.
Vsekakor pa jé borba med fašizmom in demokracijo v Evropi vsak dan bliže svoji odločitvi.
Pridi in prepričaj se kaj ti nudi na ceni in v kvaliteti
Krojačnica Mozetič
OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires
način braniti pravice slovenskega naroda". — Uradno poročilo samo priznava, da je ljubljansko Slovensko društvo prav močno vplivalo na javno življenje, zlasti pa tudi na podeželsko prebivalstvo, saj je bilo mnogo članov duhovnikov in kmetov.
Celovško Slovensko društvo si je v svojih pravilih nadelo nalogo, "raz viti slovensko narodnost z zakonitimi sredstvi, zlasti pa izoblikovati slovenski jezik in pospeševati študij ostalih slovenskih narečij." — Na javno življenje ni imelo tolikega vpliva ko ljubljansko. Saj se je policiji sprva celo dozdevalo, da so sestanki društvenih članov zgolj družabni.
Bolj neprijeten je bil vladi program celovškega Ljudskega (Demokratskega) društva, ki naj bi pospeševal duhovno nravni in politični prospeh ljudstva s pomočjo demokratske monarhije; obvarovati bi se morale vse, dosedanje pridobitve in ljudstvo se mora zavedati svojih pravic in dolžnosti. Dejansko pa so nekateri člani šli še dalje in priznavali najskrajnejša republikanska na čela ter skušali pripraviti ljudstvo celo do nasilnih dejanj. — Pri vladi so se bali, da bo prišlo med ciani (sicer ne številnega) Demokratskega in Slovenskega društva do sporov. Celovški Slovenci so namreč sklenili, da v svoje društvo ne bodo sprejeli demokratskih članov. Če bi ustavno življenje v Avstriji bilo traj nejše, bi gotovo prišlo med obema društvoma do vidnejšega trenja v boju za vpliv med ljudstvom! Toda slana absolutizma je to borbo zaenkrat v kali zamorila.
PREPOVEDANO SLOVENSKO PETJE
Trst, sept. 1937,— Podeštat v Ri-hemberku je sklical v torek 7. septembra vse g°stilničarje in jim je javil da prepoveduje slovensko petje po gostilnah.
ZA KRATEK ČAS
Kap ga naj zadene
Gospoda Cvetka je v kavarni kap zadela. Njegov prijatelj je prevzei sitno dolžnost, da bo Cvetkovo ženo lepo pripravil na ta udarec. Pri-šedši tja, ga je žena sprejela:
—	Dober dan, gospod, kako je?—
—	Kako naj bi bilo, dobro je. —
—	Ali ste mojega moža kaj videli?—
—	Seveda sem ga; v kavarni sva skupaj sedela. —
—	Je spet kvartal, kaj ne? —
—	Kes je, kvartal je.—
—	Pa je spet izgubljal? —
—	Seveda je, veliko je izgubil. —-
—	Veliko 1 Ta mrcina! Naj ga precej kap zadene! —
—	Gospa, saj ga je že, zato sem k vam prišel! —
Novoporočenca se vračata
Gost: "Gospod krčmar, kdo pa sta ta dva mlada pusteža tam v kotu?"
Krčmar: "To sta novoporočenca na ženitovanjskem potovanju." •
Gost: "To ni mogoče, saj vendar vidite, da se drug za drugega ne zmenita."
Krčmar: "Seveda ne, ker se že vračata z ženitovanjskega potovanja."
1 /vv Qgcb\
^IfuTU)^
¿U&eecr
Človek, ki bi se splazil v votlo drevo, bi zagledal železna vrata. Ključ, ki odpira to zadnjo zapreko, je nosil knez Daškov vedno okoli vratu, zdaj pa ga je imel Kola.
Počasi in silno previdno so se plazili uporniki v trdnjavo, vedno dva in dva, dokler se ni v kleteh zbralo okrog tisoč upornikov.
Istočasno so ležali Pugačevi ljudje v okopih pred trdnjavo. Poskrili so se v gosti travi in samo čakali trenutka, da jim tovariši odpro trdnjavska vrata.
Pugačev pa in njegov tast Čika sta vodila oni del svoje vojske, ki se je priplazil v trdnjavo skozi skrivna vrata.
Kakor mačke so se plazili uporniki po kleteh in stopnjicah in tako neslišno dospeli do malega dvorišča, v katerega-je vodil neki hodnik. Ob vhodu v ta hodnik je stala straža, poveljeval pa ji je oni mladi poročnik, ki je prvi pogumno in odločno nastopil proti Daškovu.
Vojaki so polegli na stopnice in so rahlo zadremali To ni čudno, če pomislimo, da se že deset dni n;so naspali.
Mladi poročnik je sedel sredi malega dvorišča. Zavil se je v plašč in sanjal o svoji nevesti, ki jo je moral zapustiti v Moskvi. Prostovolj no je odšel sem na mejo, da č' prej napreduje in se more z njo poročiti.
Hipoma pa se poročnik zdrzne. V svoji neposredni bližini je slišal rahel šum.
Poročnik je mislil, da so to podgane, ki jih je bilo mnogo v trd^
njavi Vendar pa ni bil popolnoma prepričan in se je hotel prepričati, odkod izhaja šum. Čim pa se je približal vratom, ga neka močna roka pograbi za vrat in mu z ostrim nožem prereže grlo.
Nesrečnež je imel še toliko moči, da je zakričal, nato pa se je zgrudil na tla.
V trenutku so bili vojaki pokonci.
Bilo jih je šestnajst. Brez povelja dvignejo puške.
"Naprej!" zagrmi Pugačev. On je bil poročnikov morilec. "Naprej, braitjt! Vojskujte se zia svojega carja, — vojskujte se za sveto stvar Rusije!"
Šestnajst strelov zagrmi. Sicer je padlo nekoliko upornikov, toda množica Pugačevih divjakov naglo navali na peščico pogumnih bram-bovcev in nekoliko trenotkov pozneje je ostal od njih samo še eden živ, ki se mu je posrečilo pobegniti.
Kakor brez pameti je begal o-krog in kričal, kolikor mu je grlo dopuščalo:
"Izdaja! — Zbudite se!, Vstani-te! Pugačev je tu — Vstanite — Branit,e se, sicer vas bodo pomo rili!"
Hipoma hodniki ožive. — Orožje začne rožljati, — sliši se kričanje, — obupno jokanje žena in otrok.
Golinski hiti « svojimi častniki k onemu delu trdnjave, kjer se je nahajalo vojaštvo. Brez oklevanja se mu postavi na čelo in začne mirno in hladnokrvno poveljevati.
Ni pa mogel preprečiti, da ne bi minilo nekoliko dragocenih minut,
ker so si morali vojaki priskrbeti puške in se opremiti s strelivom. V teh času pa se je upornikom pod vodstvom Čike posrečilo prodreti do glavnih trdnjavskih vrat.
Tudi Pugačev je dospel s svojimi ljudmi do nekih širokih stopnjic. ki so vodile v višje ležeča nadstop-ja.
Tu pa se mu postavi v bran Golinski.
Branilci so imeli boljši položaj, ker so bili na stopnjicah, medtem ko so morali uporniki od spodaj napadati«
Ko je Pugačev navalil na stop-njice, ukaže Golinski streljati, pri čemer je Pugačve izgubil zelo mnogo vojakov.
Niti za korak se ni mogel približati. Ko je kdo poskušal postaviti nogo na stopnjice, je zagrmel stre! in napadalec se je zgrudil mrtev, ali pa tožko ranjen na tla.
Pugačev je od jeze rohnel. — Sam se postavi na čelo svojih vojakov in navali na stopnjice.
Toda zdaj je postalo streljanje zgoraj tako ljuto, da se mu nihče izmed upornikov ni mogel upreti. Ko se je Pugačev obrnil je opazil, da je popolnoma sam.
"Strahopetci! Psi!" je rohnel lažni car, a v tem trenutku ga zadene krogla v levi komolec To je bila njegova sreča, ker bi ga drugače hrabri branilci ujeli živega. Tako pa ga je njegova rana prisilila, da se čimprej umakne.
"Naprej!" zagrmi kapitan Golinski. "Napad ! — Uničimo jih ! Nihče nam ne sme pobegniti!"
To bi bila v resnici tudi Pugače-va usoda, da ni v tem trenutku javila trobenta, da mu prihajata Mi-rovič in Voroncov na pomoč. Oba sta se s svojimi vojaki že nahajala na dvorišču trdnjave in navalita z vso močjo na caričine branilce.
Stanje se hipoma spremeni.
štiri tisoč trdnjavskih vojakov se je postavilo v bran v braii deset-tisočem upornikov. Kakor kobilice no napolnili trdnjavo in obkolili stopnjice, kjer se je vršila najostrejša bitka.
Nekoliko stotin upornikov pade. Vojaki so neprestano streljali v uporniško drhal. — Toda kaj je to koristilo? Tisoči drugih so vendarle dosegli svoj cilj! — Ko so se u-porniki približal^ vojakom že dovolj blizu, tako da niso mogli več streljati, začne krvav boj m. nož, ubijanje in klanje, ki se je redkokdaj primerilo v zgodovini.
Sam Pugačev plane na kapitana Golinskega.
"Ha, pridi bliže varalica'." zakriči kapitan dolinski, ki je Pugačeva takoj spoznal med množico, ker je Pugačev nosil zelen plašč. "Pridi bližje, ti car, ki si se rodil v blatu in smradu. Dokazal boni tvojim ljudem, da nisi neranljiv, kakor jim tako rad pripoveduješ! Dokazal jim bom, da si lopov in goljuf!"
"Umri, pes!" zakriči Pugačev in zamahne s sabljo nad kapitanovo glavo. Silovit udarec gotovo ne bi zgrešil cilja, da se ni Golinski še pravočasno in spretno umaknil.
Toda. že v naslednjem trenutku gn napade dolinski s svojim mečem,
— sveta jeza. in obup sta mu dajalat nadčloveško moč in Pugačeva sablja se zlomi pod močnim udarcem ka-pitfenovega čvrstega meča.
Že je kapitan Golinski stal tik Pugačeva in ga pobije na tla z močnim udarcem svoje roke.
V tem trenotku pa mu priskoči na pom§č Mirovič, pritisne Golin" skemu pištolo na senčnico in sproži. Nesrečnež se smrtno zadet zgrudi na zemljo.
(Nadaljevanje)
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sem otvorila modem salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 e«q. 118, La Plata
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in t Bneno» Airean. Zdravi vse žensk« bolezni. — Sprejema tudi
noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr.
V. T. Bueno Orden 8U80 Buenos Aires