KPK VEST NIK
INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA
www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana
ISSN 2232-4909	Številka 18, september 2012
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
© REPUBLIKA SLOVENIJA
NAPAKE PO ZNIŽANI CENI
Vsakdo lahko naredi napako, vendar samo idiot vztraja pri njenem ponavljanju, je pred dobrima dvema tisočletjema rekel Cicero. Ne, to res ni zahtevna ugotovitev. Načeloma so stvari enostavne. Če nam doma dež zaradi odprtega okna enkrat zalije sobo, bomo po tem ob odhodu od doma vedno pozorni, da so okna zaprta. Nekaj smo se naučili. Ne želimo nove škode, ker smo odgovorni do svoje lastnine.
Ko gre za državno lastnino, pa stvari kar naenkrat niso tako preproste. Najbolje se to vidi pri upravljanju nekaterih podjetij, ki so v državni lasti. Avgusta je bila predstavljena vloga Nove KBM, državne banke, pri spornem nakupu delnic Večera. Ali pa posli Telekoma Slovenije z delnicami kosovske družbe Ipko.net, iz katerih so določene osebe imele korist več kot 10 milijonov evrov. Sporno je tako ravnanje uprav teh podjetij kot njihovih nadzornih svetov. Če so že uprave počele, kar so počele, je nerazumljivo, da niso rdeče luči še pravočasno prižgali nadzorniki. To je vprašanje odgovornega opravljanja nadzor-
niške funkcije v državnem podjetju. Podobne primere lahko opazujemo marsikje tako v bančnem kot realnem sektorju, vse pa gre na škodo državnega premoženja. V Sloveniji imamo predvsem krizo odgovornosti.
Na razpolago je preprosta rešitev z zahtevno izvedbo. Člani uprav ali člani nadzornih svetov državnih podjetij morajo biti spodobni ljudje. Ja, sliši se nenavadno, pa ni. Tudi ni pomembno, ali je kandidat »naš«, »vaš« ali »nikogaršnji«. Pričakujemo pa, da je kandidat kvalificiran. Ampak to ni dovolj. Biti mora tudi oseba z integriteto. Osebnost, ki bo naredila tisto, kar je prav, tudi če za to ne bo nihče vedel ali tudi, če bo to v nasprotju z mnenjem in željami »njegove« interesne skupine. Obstajajo ljudje, ki imajo »clean record«, so torej brez »okostnjakov v omari«, skozi svoje preteklo delo pa so dokazali, da svoje naloge opravljajo odgovorno in skrbno. Takšno osebo, ki da nekaj na svoj ugled, prepričati, da kljub vsej politično-interesni kloaki prevzame vodenje državne
družbe - no, to je izziv. Vendar je nujno.
Komisija za preprečevanje korupcije zato meni, da mora uveljavitev novega koncepta upravljanja s kapitalskimi naložbami države (državni holding) spremljati spremenjen pristop in ustrezno robustna normativa, ki bo omejevala tveganja politične in sistemske korupcije, ki sta del slovenske realnosti. To bi sposobne in spodobne ljudi motiviralo k vstopu v sistem. Konkretne predloge sistemskih varovalk za obvladovanje nasprotja interesov ter predloge postopkov in pogojev imenovanja uprav, nadzornih svetov itd. je komisija že posredovala pripravljalcem zakona o holdingu in naletela na pozitiven odziv. Upati je, da bo prevladalo stališče in spoznanje, da nas iz težav ne more rešiti pristop, ki nas je pripeljal sem, kjer smo. Zmanjkalo je časa za ponavljanje napak.
Rok Praprotnik
Barbara Beričnik, II. OŠ Žalec, Žalec »Boj proti korupciji«
KAZALO
Tema meseca - Tveganja pri upravljanju kapitalskih naložb države str. 2
KPK objavila dvoje ugotovitev o konkretnem primeru - zadevi Občina Komenda in Ljudska univerza Celje str. 4 Ustvarjalni natečaj za osnovne šole »Povej z majico« str. 4 Sestanek delovne skupine UNODC za preprečevanje korupcije na Dunaju str. 4
KPK pozdravlja odločitev politične stranke o izključitvi poslanca
Ambrožiča zaradi suma plagiatorstva str. 4
Napovednik str. 4
Komisija v številkah str. 5
Koledar obveznosti str. 5
PRIJAVI SE NA NOVICE
na našem e-naslovu: https://www.kpk-rs.si/sl/priiava-na-novice-in-KPK-Vestnik
Korupcija v državnih podjetjih lahko resno vpliva na moralo delavcev in zaposlenih, s tem pa na njihovo storilnost in motiviranost.
Profesor politične ekonomije na Univerzi Princeton
1
TEMA MESECA
TVEGANJA PRI UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE
i/ omisija za preprečevanje korupcije je v zadnjem letu bis-l\ tveno okrepila izvajanje svojih pristojnosti v povezavi s podjetji, ki so pod prevladujočim vplivom države ali lokalnih skupnosti. Po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) tovrstne pravne osebe namreč sodijo v javni sektor, vsebinsko gledano pa gre za izjemno pomemben del gospodarstva, ki je tako rekoč v javni lasti. Glede na izjemno velik obseg te lastnine v slovenskem gospodarstvu pa (dobro, etično, odgovorno) upravljanje državnih podjetij bistveno vpliva tudi na gospodarsko klimo v državi, dobre poslovne običaje, trg dela, konkurenčnost, družbeno odgovornost podjetij itd. In kaj ima z vsem tem Komisija za preprečevanje korupcije? Zelo veliko. V interesu vseh je, da pri vodenju podjetij v državni ali občinski lasti prevladujeta etika in integriteta, da se omeji klientelizem, nepotizem, nasprotje interesov ter da se dosledno uveljavlja in prevzema odgovornost za napačne odločitve. Samo v mesecu avgustu je komisija v zvezi z upravljanjem in nadzorom državnih podjetij objavila ugotovitve glede poslovanja Nove Kreditne banke Maribor in v zvezi s Telekomom Slovenije. V obeh primerih je šlo za kršitve odgovornih oseb, kar je imelo za posledico večmilijonske koristi za določene posameznike ali podjetja. Predvsem pa je komisija v avgustu veliko napora vložila v predlog pristojnim, kako naj v prihajajoči nov koncept upravljanja državnih podjetij (Slovenski državni holding) vnesejo protikorupcijske varovalke. Začnimo tokratni KPK Vestnik s tem slednjim.
Omejevanje tveganj pri upravljanju kapitalskih naložb države_
V pripravi je zakon, ki bo ukinil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb in uveljavil nov koncept upravljanja s podjetji v državni lasti pod okriljem Slovenskega državnega holdinga. Komisija se ne spušča v koncept upravljanja družb v državni lasti - torej ali se s tem ukvarja agencija ali holding ali kakšna druga institucija. Komisija je zato vsem, ki se ukvarjajo s pripravo novega zakona o državnem holdingu, sredi avgusta poslala pripombe, saj je dolžna z vidika svojih zakonskih pristojnosti (ponovno!) opozoriti na dvoje dejstev:
a)	področje upravljanja družb v večinski državni lasti oziroma družb s prevladujočim vplivom države je v slovenski politični realnosti in ob relativno nizki kulturi korporativnega upravljanja izpostavljeno izrazitim tveganjem s področja sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov;
b)	uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, je skoraj ničelno. Nedvomno so trenutno prevladujoče politične in strokovne razprave ter iskanje soglasja o konceptu upravljanja, o statusni obliki holdinga, o (ne)izločitvi posameznih delov (npr. KAD,
Transparentno, odgovorno in strokovno upravljanje z državnim premoženjem je mogoče doseči z jasno in določno opredeljenimi instituti kot so nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, omejitve poslovanja, razkritje premoženjskega stanja komisiji ter z jasno opredelitvijo pričakovanega strokovnega in etičnega delovanja članov organov upravljanja in nadzora znotraj družbe na eni strani ter določitvijo nadzornega oblastnega organa, ki bo odgovoren in bo skrbel za uresničevanje ter nadzor nad izvajanjem zakona, na drugi strani.
Novemu konceptu upravljanja državnih kapitalskih naložb mora slediti ustrezna robustna normativa, ki bo omejevala tveganja politične in sistemske korupcije, ki so del slovenske realnosti. Te priložnosti ne velja zamuditi, sajse bo v nasprotnem primeru stara slaba praksa zgolj nadaljevala in razraščala.
Modra zavarovalnica, slabe bančne naložbe), pomembne. Vendar je vsaj enako pomembno zagotoviti ustrezen institucionalni, normativni in nadzorstveni okvir, ki bi vsaj poskušal storiti korak naprej tudi pri omejevanju oziroma obvladovanju tveganj, ki predstavljajo humus sistemske korupcije in so pomembno prispevala k nezavidljivi situaciji, v kateri je danes Slovenija. Komisija posebej opozarja, da se s ključno statusno spremembo krovnega organa za upravljanje kapitalskih naložb - iz javne agencije, v kateri imajo zaposleni status javnih uslužbencev, v gospodarsko družbo, ki primarno deluje po principih zasebnega prava gospodarskih družb - pomembno spreminja oziroma omejuje tudi domet obstoječe »protikorupcijske zakonodaje« (ki je že tako - kot prej zapisano - pomanjkljiva) in zakonodaje, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. S tem nastaja praznina, ki bi jo bilo nujno zapolniti z ustreznimi določbami v samem zakonu o državnem holdingu. Za državni holding kot gospodarsko družbo in za člane vodstvenega in nadzornega organa, pa tudi druge uslužbence državnega holdinga z izvršilnimi pooblastili, bi moral zakon uvesti ustrezno prilagojene prepovedi, omejitve oziroma dolžnosti, ki jih sicer za javne funkcionarje in uradne osebe vsebuje ZIntPK -omejitve poslovanja z določenimi subjekti, za posameznike pa predvsem dolžnost izogibanja nasprotju interesov, prepoved opravljanja določenih dodatnih funkcij ali dejavnosti, dolžnost prijave premoženjskega stanja in podobno. Omenjene omejitve in normativi v zakonu ne smejo biti zapisani zgolj na načelni ravni; potrebna je njihova vsebinska in postopkovna konkretizacija, predvsem pa podkrepitev z učinkovitimi prekrškovnimi in delovnopravnimi sankcijami. V nasprotnem bodo ostali mrtva črka na papirju, kot to (žal) velja za različne kodekse ravnanja in druge lex imperfecta načelne določbe, ki jih je slovenska zakonodaja polna.
Po mnenju komisije je ta cilj mogoče doseči z jasno in določno opredeljenimi instituti kot so nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, omejitve poslovanja, razkritje premoženjskega stanja komisiji ter z jasno opredelitvijo pričakovanega strokovnega in etičnega delovanja članov organov upravljanja in nadzora znotraj družbe na eni strani ter določitvijo nadzornega oblastnega organa, ki bo odgovoren in bo skrbel za uresničevanje ter nadzor nad izvajanjem zakona, na drugi strani. Tudi določbe, ki bodo zagotavljale transparentnost poslovanja prek instituta informacij javnega značaja, morajo biti po mnenju komisije pomemben del te ureditve oziroma zakona. Nujna lastnost ljudi, ki jim je oziroma jim bo poverjeno vodenje in nadzor družbe s takšnim portfeljem oziroma državnim, posredno torej davkoplačevalskim, premoženjem, mora biti suverenost, ki je poleg osebne integritete jamstvo, da svoje zasebne koristi ali koristi drugih ne bodo postavljali pred koristi gospodarske družbe in da so družbo sposobni voditi učinkovito ter uspešno. Vse navedeno se žal prepogosto samo na deklarator-ni ravni zdi samoumevno in potrebno, v konkretnih odločitvah, četudi zakonodajne narave, pa osebni, politično-strankarski ali drugi interesi nemalokrat prevladajo nad javnim. Glede na vse navedeno je komisija pripravljalcem zakona o
TEMA MESECA
TVEGANJA PRI UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE
državnem holdingu posredovala konkretne predloge ureditve glede preglednosti (transparentnosti) delovanja novega holdinga, omejevanja nasprotja interesov, odškodninske odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta, prepovedi pravnih poslov, postopka ter pogojev imenovanja in razrešitve nadzornega sveta ter uprave itd.
Novemu konceptu upravljanja državnih kapitalskih naložb mora torej po mnenju komisije slediti ustrezna robustna normativa, ki bo omejevala tveganja politične in sistemske korupcije, ki so del slovenske realnosti. Te priložnosti ne velja zamuditi, saj se bo v nasprotnem primeru stara slaba praksa zgolj nadaljevala in razraščala.
Ugotovitve v zadevi Telekom_
Vprašanje upravljanja družb v večinski lasti države je bilo tudi ključno vprašanje v postopku zaradi suma korupcije pri poslih podjetja Telekom Slovenija. Komisija je ugotovila, da so nekdanji člani uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj, Dušan Mitič, Željko Puljic, Filip Ogris-Martič in Darja Senica zaradi opustitve dolžnega ravnanja dobrega gospodarstvenika pri nakupu in prodaji deležev v kosovski družbi Ipko.net in pri izdaji poroštva za obveznosti Najdi.si Telekomu povzročili škodo, določenim osebam pa zagotovili pridobitev neposrednih ali posrednih koristi v višini več kot 10 milijonov evrov. S tem so izpolnili vse znake korupcije.
Telekom je leta 2007 12,15% delež družbe Ipko.net (prek Faktor banke) prodal kosovskemu poslovnežu E. L. po ceni 4,353 milijona evrov, nato pa ga čez približno dve leti in pol ponovno odkupil za 17,8 milijona evrov. Glede na določbe pogodb, sklenjenih v tem poslu, je uprava Telekoma nasprotni strani zagotovila netvegano skoraj 319% skupno oziroma 77% povprečno letno donosnost. Komisija ocenjuje, da je uprava Telekoma pri sklepanju tega posla kršila dolžnosti vestnega in skrbnega gospodarstvenika, celotno tveganje posla naložila Telekomu, nasprotni strani pa zagotovila korist v višini več kot 10 milijonov evrov. Takšno ravnanje ima vse znake korupcije, kot jo opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZIntPK. E. L. je med nakupom in prodajo dosegel izjemno visok, a povsem netvegan donos. Transakcija prek prodaje in nakupa deleža v družbi Ipko.net je dejansko finančno »darilo«. Na to, da posla ni mogoče upravičiti kot ekonomsko utemeljeno finančno transakcijo, kaže tudi dejstvo, da Telekom nikoli ni pripravil niti najbolj osnovne eko-nomsko-finančne analize posla. Če bi šlo za »pravi posel«, bi morali imeti po oceni komisije v Telekomu ob tem, da so nasprotni stranki zagotovili povsem netvegan izjemno visok donos, zelo dobro izdelano in proučeno finančno plat takšnega projekta, ki bi moral rezultirati v še bistveno višjih donosih za Telekom - da bi bil posel smotrn in v korist družbe. Poleg tega je bila v letu 2010 narejena izjemno visoka knjigovodska oslabitev Telekomove naložbe v Ipko.net; ocenjena vrednost Ipko.net je padla s 101 milijona evrov na slabih 7 milijonov evrov. Tudi to odraža nelogičnost ocenjenih vrednosti podjetja, ki so bile osnova za plačilo pri re-odkupu deleža, in kaže, kako tvegan je bil v resnici posel za Telekom.
V luči vsega navedenega je po oceni komisije nerazumno in v nasprotju s pričakovano ter z zakonom zapovedano dolžno skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika tudi ravnanje ter odnos članov nadzornega odbora Telekoma, ki so tveganjem tako izpostavljen posel (tvegan posel na tveganem trgu - Kosovo) potrdili kar na dopisni seji. Četudi - po ugotovitvah komisije - niso bili seznanjeni z vsemi elementi posla in neka-
terih njegovih delov nikoli niso obravnavali na svojih sejah, omenjeno ravnanje članov organa nadzora po oceni komisije kaže na očitno odsotnost dolžne skrbnosti in vestnosti pri opravljanju funkcije nadzornika v korist družbe Telekom. Konkretne ugotovitve komisije v zadevi Telekom najdete na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije -Zaključne ugotovitve.
Ugotovitve v zadevi Nova KBM - Večer_
Nerazumljivo prevzemanje tveganj s strani uprave Nove KBM je bilo tisto, kar je vzbudilo pozornost pri izplačilu 1,7 milijona evrov, denarja, ki je bil kasneje večinoma porabljen za plačilo are za nakup delnic časopisnega podjetja Večer, v transakcije pa je bilo vpletenih več fizičnih in pravnih oseb. Komisija je ugotovila, da je v celotnem poslu za nakup delnic Večera denarna sredstva dejansko zagotovila Nova KBM d.d., gospodarska družba (banka), v kateri ima država prevladujoč vpliv in je po ZIntPK subjekt javnega sektorja. Omenjeno dejstvo, izvedba poslov med deležniki in izvedba denarnih nakazil oziroma denarnega toka na isti dan, to je 15. 7. 2010, skupaj s časovno nujnostjo zagotavljanja denarnega toka zaradi izteka pogodbenega roka za plačilo are, po oceni komisije izkazuje visoko stopnjo verjetnosti, da je šlo za vnaprej dogovorjen in v pripravo podrejenim uslužbencem Nove KBM delegiran posel, kar je posebej relevantno v kontekstu dejstva, da je šlo za nakup delnic medijske hiše na podlagi odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK).
Komisija je ugotovila, da sta Matjaž Kovačič, kot predsednik uprave Nove KBM, in Manja Skernišak, kot članica uprave Nove KBM, kršila notranje akte banke ter dolžno skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. S tem sta omogočila korist v obliki sklenitve posla ter posledično vsem naknadno udeleženim gospodarskim družbam in posameznikom v poslih ter denarnem toku do plačila are za nakup delnic časopisne hiše Večer d.d. Oba člana uprave NKBM sta s svojim ravnanjem izpolnila vse znake korupcije po ZIntPK.
Komisija poudarja, da gre pri postopku prodaje delnic Večera za posebej občutljiv posel. Gre namreč za prevzem tiskanega medija (mediji predstavljajo področje, ki mu država namenja posebno skrb in zaščito), hkrati pa postopek prodaje delnic medijske hiše v tem primeru poteka na podlagi oziroma zaradi odločbe oblastnega organa (UVK), ki je družbi Delo d.d. naložil odsvojitev delnic Večera. Glede na lastninjenje in menjavo lastništev slovenskih medijev v preteklosti komisija posebej izpostavlja dejstvo, da imajo tovrstni posli širše družbene in politične razsežnosti ter učinke.
Nadzorni svet Nove KBM - kljub opozorilu komisije in kljub notranji reviziji, ki je pokazala napake in pomanjkljivosti izpeljanega posla ter kršitve notranjih bančnih aktov pri odobravanju posla - ni poskrbel, da bi se z ustreznimi pravnimi sredstvi, ki jih za ugotavljanje odgovornosti posameznih članov uprave določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ugotavljala odgovornost posameznih oseb znotraj banke. To po mnenju komisije nakazuje na visoko izpostavljenost tveganju opustitve dolžnega ravnanja. Tovrstno ravnanje in neprimerno odzivanje nadzornih organov predstavlja eno izmed največjih tveganj sistemske korupcije v slovenskih družbah, v katerih imajo večinski delež ali prevladujoč vpliv država ali lokalne skupnosti. Omenjeno ravnanje članov organa nadzora kaže na odsotnost dolžne skrbnosti in vestnosti pri opravljanju funkcije nadzornika.
KPK objavila dvoje ugotovitev o konkretnem primeru - zadevi Občina Komenda in Ljudska univerza Celje
Ljubljana - Senat Komisije za preprečevanje korupcije je sprejel dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer:
Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja Tomaža Drolca v funkciji župana Občine Komenda pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine in pristopu k dolgu pravne osebe zasebnega prava:
Ravnanje župana Občine Komenda, Tomaža Drolca, ki je omogočil gospodarski družbi IGRM d.o.o. premoženjsko korist v obliki pridobitve nepremičnin v lasti občine, s tem da:
•	kot zakoniti zastopnik občine in upravljavec nepremičnega premoženja občine ni vodil postopka prodaje nepremičnin na način, kot so ga določali predpisi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin;
v nasprotju z Obligacijskim zakonikom v trenutku, ko IGRM d.o.o. ni izpolnil bistvenega pogoja iz kupoprodajne pogodbe z opr. št. SV: 514/07 z dne 13. 6. 2007, ni zahteval razveljavitve kupoprodajne pogodbe, ampak je celo omogočil, da IGRM d.o.o. proda svoj delež novemu kupcu;
•	kot zakoniti zastopnik Občine Komenda (upnik) ni zahteval poplačila kupnine za nepremičnine v vrednosti 791.100 evrov in stroškov, ki jih je imela občina z izgradnjo hlevov za Konjeniški klub Komenda skupaj z vsemi pripadajočimi obrestmi
ustreza opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.
Ravnanje župana Tomaža Drolca, ki je omogočil gospodarski družbi Hades Trgovina d.o.o. premoženjsko korist v obliki pridobitve bančnih posojil v skupni vrednosti 6.840.000 evrov, s tem ko je kot zakoniti zastopnik Občine Komenda v imenu občine pristopil k dolgu družbe Hades Trgovina d.o.o. in dne 30. 6. 2010 podpisal Pogodbo o pristopu k dolgu št. 99-029-129 ter Pogodbo o pristopu k dolgu št. 99-029128, oziroma je razpolagal s sredstvi občine v nasprotju s predpisi, ki urejajo zadolževanje občin in tako kršil dolžno ravnanje, ustreza opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.
Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja nekdanjega direktorja Ljudske univerze Celje Aleša Štepiharja:
•	Aleš Štepihar je v času, ko je bil na mestu direktorja oziroma v.d. direktorja Ljudske univerze Celje, s sklepanjem pogodb, s katerim je kršil načeli konku-
rence in prepovedi diskriminacije, s kompenzacijskim zaposlovanjem ter z izvajanjem nerentabilnih programov povzročil (1) nesmotrno in negospodarno porabo sredstev oziroma premoženja javnega zavoda Ljudska univerza Celje ter (2) omogočil koristi določenim posameznikom.
S takim ravnanjem je direktor javnega zavoda Ljudska univerza Celje uresničil vse znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK (oziroma jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije), ravnal pa je tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK.
Oba sprejeta dokumenta sta objavljena na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije - Zaključne ugotovitve. Obravnavani osebi komisiji v predvidenem roku nista posredovali izjasnitev o vsebini osnutkov njenih ugotovitev.
Ustvarjalni natečaj za osnovne šole »Povej z majico«_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije tudi v letošnjem letu v okviru svojih preventivnih aktivnosti organizira ustvarjalni natečaj za osnovnošolce, tokrat pod naslovom »Povej z majico«.
Osnovni cilj natečaja, na katerega se lahko prijavi vsaka osnovna šola s sedežem v Republiki Sloveniji, je vzpodbuditi mladostnike k razmišljanju o vsebinah, povezanih z vrednotami kot so poštenost, pravičnost, enakost in integriteta posameznika, o posledicah, do katerih lahko pride, kadar posameznik in družba teh vrednot ne spoštujeta in razvijata, ter ključno - razvijati sposobnost razumevanja in reševanja etičnih vprašanj, s katerimi se mladostniki vsakodnevno soočajo. Osnovnošolci bodo tudi tokrat svoja razmišljanja in ustvarjalnost izrazili z likovnimi deli, ki jih bo ocenjevala posebna natečajna komisija. Izbrani izdelki bodo uporabljeni za tisk na majice in koledarje, učencem - avtorjem del in njihovim mentorjem pa bodo podeljena posebna priznanja.
Natečaj se bo pričel dne 10. 9. 2012, ko bodo na spletni strani komisije in Ministrstva za izobraževanje, znanost, šport in kulturo tudi objavljene vse podrobnosti, vključno s pogoji sodelovanja.
Sestanek delovne skupine UNODC za preprečevanje korupcije na Dunaju
Dunaj - Od 27. do 29. avgusta 2012 je na Dunaju potekal 3. sestanek Medvladne delovne skupine UNODC za preprečevanje korupcije (Intergovernmental Working Group on the Prevention of Corruption), na katerem sta sodelovala tudi predstavnika komisije.
Tema 3. sestanka delovne skupine, ki je bila sicer ustanovljena z namenom spremljanja in izmenjave informacijin dobrih praks pri izvajanju Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila izvajanje 7., 8. in 9. člena (preprečevanje korupcije v javnem sektorju - zaposlovanje javnih uslužbencev, ravnanje javnih uslužbencev, javna naročila) ter 12. člena (korupcija v zasebnem sektorju) konvencije.
Predstavnika komisije sta na dogodku predstavila tudi nekaj dobrih praks pri izvajanju omenjenih določb konvencije v Sloveniji, med njimi nadgradnjo Supervi-zorja (spletnega orodja, ki omogoča dostop javnosti do odhodkov državnih institucij, z nadgradnjo pa se bo domet informacij razširil na podjetja, v katerih ima država prevladujoči lastniški delež), vključitev protikorupcijske klavzule v vse pogodbe z javnim sektorjem in lokalno skupnostjo v vrednosti nad 10.000 evrov, striktne zakonske določbe glede nasprotja interesov in poročanja o premoženjskem stanju ter pristojnosti in dolžnosti komisije na področju zaščite prijaviteljev.
KPK pozdravlja odločitev politične stranke o izključitvi poslanca Ambrožiča zaradi suma plagiatorstva
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je bila prek medijev seznanjena, da je stranka Pozitivna Slovenija izključila poslanca Boruta Ambrožiča, ki se mu je utemeljeno očitalo plagiatorstvo pri izdelavi magistrske naloge. Komisija tako ravnanje politične stranke pozdravlja na načelni in konkretni ravni kot korak v pravo smer - v smer jasnega obsojanja in sankcioniranja ravnaj, ki so v nasprotju s pričakovano integriteto nosilcev javnih funkcij in ki dodatno zmanjšujejo zaupanje ljudi v ključne institucije parlamentarne demokracije.
Ob tem komisija ponovno apelira tudi na državni zbor in vse parlamentarne stranke, da pristopijo k oblikovanju etičnega kodeksa in vzpostavitvi postopkov, ki bi poslance in državni zbor zavezovali k ustreznemu reagiranju na tovrstne anomalije.
NAPOVEDNIK
0 September, Slovenj Gradec - Razstava del, nastalih v umetniškem natečaju za osnovne šole, se seli v Slovenj Gradec, kjer bo do konca septembra na ogled na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec. Gre za zadnjo razstavo v sklopu lanskoletnega ustvarjalnega natečaja.
0 20.-21. september, Portorož - Potekal bo Kongres javnega naročanja. Na okrogli mizi bo sodeloval tudi predstavnik komisije.
Posledica transparentnega delovanja vsakega organa je odgovorno ravnanje. Del transparentnosti je pregled dela skozi številke. Ker je transparentnost eno izmed vodil Komisije za preprečevanje korupcije in standard, ki ga zagovarjamo kot univerzalno načelo javnega sektorja, v KPK Vestniku objavljamo mesečno osvežene podatke o naših aktivnostih.
Spodnji podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2012.
Prijave
Število prejetih prijav
Število rešenih prijav
Pravna mnenja, pojasnila in odgovori
Področje nezdružljivosti funkcij
Število opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij
Število odločb poklicnim funkcionarjem za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti
Zahteve za dostop do informacij javnega značaja
854
499
Področje nasprotja interesov	66
Področje nezdružljivosti funkcij	56
Področje omejitev poslovanja	133
Področje premoženjskega stanja	198
Področje lobiranja	3
Področje načrtov integritete	301
Področje protikorupcijske klavzule	75
Skupaj izdanih pojasnil	832
Število skupno prejetih vlog	60
Število zavrnjenih zahtev v celoti	1
Število delno zavrnjenih zahtev	19
Število ugodenih zahtev v celoti	39
Število zahtev, ki so še v postopku odločanja	1
Število zadev v postopku reševanja pritožb pri informacijskem pooblaščencu	0
Število izvedenih usposabljanj	26
Udeležba na posvetih, konferencah	4
Področje protikorupcijske klavzule
Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe
Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb (2011-2012)
Število uvedenih prekrškovnih postopkov	67
Število pravnomočno zaključenih postopkov	37
KOLEDAR OBVEZNOSTI
SPROTNE OBVEZNOSTI
0 Prijava premoženjskega stanja - takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela. Dolžnost poročanja o premoženjskem stanju velja še leto dni po prenehanju funkcije ali dela.
0 Poročanje lobirancev o lobističnem stiku z registriranim ali neregistriranim lobistom - v roku treh dni svojemu predstojniku in komisiji. Poleg tega komisiji v roku 10 dni o prepovedanih ravnanjih lobista.
0 Poročanje o omejitvah poslovanja - funkcionarji organu, v katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu, nato pa najkasneje v 8 dneh po vsaki spremembi; organ komisiji posreduje podatke najkasneje v 15 dneh od njihovega prejema.
0 Poročanje o nezdružljivosti funkcij - funkcionar mora najpozneje v 30 dneh po izvolitvi ali imenovanju prenehati opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva z njegovo novo funkcijo.
0 Poročanje o nasprotju interesov - takoj pisno obvestiti svojega predstojnika oziroma komisijo, če ni predstojnika. Ob tem je potrebno prenehati z delom v zadevi, kjer je prišlo do nasprotja interesov - razen če bi bilo nevarno odlašati.
Podrobnejše informacije o rokih in obveznostih zavezancev po
ZIntPK so dostopne na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije.
Področje integritete
Število celovito pregledanih in ocenjenih načrtov integritete
43
KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija.
Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si.
2
2