RASTEMO Z VAMI 70 let Glasbene šole Slovenske Konjice RASTEMO Z VAMI 70 let Glasbene šole Slovenske Konjice RASTEMO Z VAMI 70-let Glasbene šole Slovenske Konjice Izdala: Glasbena šola Slovenske Konjice Odgovorna oseba: Branimir Klevže, ravnatelj Uredniški odbor: Damijana Blažic, Jasmina Dajcman, Branimir Klevže, Bojana Matavž, Andreja Obrul, Blaž Prapótnik, Sandrine Zemljak Osrednje besedilo: Milena Brecko Poklic Jezikovni pregled: Urška Stani Fotografije: Foto Nareks, zasebni arhiv in arhiv Glasbene šole Slovenske Konjice Naslovnica: original Milan Lamovec – Didi, redesign Blaž Prapótnik Urednik in oblikovalec: Blaž Prapótnik Graficna izvedba: Epigraf Slovenske Konjice, 2020 Naklada: 300 izvodov Ni za prodajo. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.018.54:78(497.4Slovenske Konjice)(091)(082) GLASBENA šola Slovenske Konjice Rastemo z vami : 70 let Glasbene šole Slovenske Konjice / [osrednje besedilo Milena Brecko Poklic ; fotografije Foto Nareks, zasebni arhiv in arhiv Glasbene šole Slovenske Konjice]. - Slovenske Konjice : Glasbena šola, 2020 ISBN 978-961-07-0276-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Poklic, Milena B. COBISS.SI-ID 39428867 ISBN 978-961-0702-76-4 VSEBINA RASTEMO Z VAMI – 70 let Glasbene šole Slovenske Konjice – Branimir Klevže ......................................................................... 7 Glasba nas povezuje in združuje – Darko Ratajc ......................................................................................... 9 Izjemen vzvod bogatitve naše glasbene kulture, duhovnih vrednot in identitete – Boris Podvršnik ..................................................................................... 10 Glasba je poseben dar – Slavko Vetrih ....................................................................................................... 11 Ob 70-letnici Glasbene šole Slovenske Konjice – Olgica Zbicajnik ........................................................... 12 KAKO SMO RASLI Prvih 60 let (1950–2010) ........................................................................................................................... 13 Pretresi zadnjega desetletja (2011–2020) ................................................................................................... 22 Lepe misli naših nekdanjih ucencev ........................................................................................................... 29 GLASBENA ŠOLA DANES Oddelki Glasbene šole Slovenske Konjice ................................................................................................. 34 MI SMO GLASBENA ŠOLA! Fotografije ucencev in uciteljev po oddelkih .............................................................................................. 43 • Glasbena pripravnica, nauk o glasbi in solfeggio ................................................................................ 45 • Plesna pripravnica in balet ................................................................................................................... 47 • Solopetje in pevske skupine ................................................................................................................. 51 • Brenkala ............................................................................................................................................... 53 • Godala ................................................................................................................................................. 57 • Harmonika ........................................................................................................................................... 61 • Klavir ................................................................................................................................................... 63 • Pihala ................................................................................................................................................... 67 • Tolkala .................................................................................................................................................. 71 • Trobila .................................................................................................................................................. 73 • Kolektiv Glasbene šole Slovenske Konjice v jubilejnem letu 2020 ...................................................... 76 ZAKLADNICA SPOMINOV Fotografski prelet skozi 70-letno zgodovino .............................................................................................. 77 Viri in literatura .........................................................................................................................................115 V naravi ni najti nic lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja cloveka v globine njegove duše. (Marij Kogoj) RASTEMO Z VAMI – 70 let Glasbene šole Slovenske Konjice Glasba cloveka spremlja skozi vse življenje. Vsak dan, od jutra do vecera, od zibeli do groba. Ne gle­de na to, ali se, in v kolikšni meri, zavedamo glasbe okoli sebe in v sebi, ta ves cas vpliva na nas in je pomemben del clovekovega razvoja. Ustvarjanje glasbe je delo, pogosto zelo trdo delo, ki ustvarjalca pote­gne v prijeten kreativen proces. Po-gosto koncni izdelek ne razveseli in osupne samo tistih, ki ga poslušajo, ampak tudi ustvarjalca samega. Uci­nek glasbe je univerzalen – v vseh je­zikih in pri vseh narodnostih. Zato je glasba svojevrsten fenomen, ki povezuje, druži in staplja ljudi vsega sveta ne glede na jezik, raso, vero­izpoved, narodnost … Otroci, ki obiskujejo glasbe-no šolo, na mehak in njim prijazen nacin preko glas-be usvajajo delovne navade, se ucijo redoljubnosti, locevanja dobrega od zlega, druženja z razlicnimi ljudmi, sodelovanja z njimi, glasba jim daje prepo­trebno širino in je dobra popotnica za življenje. Lah­ko bi rekli, da zaradi glasbe otroci postajajo boljši ljudje. V lokalnem okolju ta proces že 70 let omogoca Glasbena šola Slovenske Konjice, kot del javnega glasbenega šolstva v Sloveniji, ki je v letu 2016 pra­znovalo castitljivih 200 let obstoja. Vsi v GŠ Slovenske Konjice se zavedamo našega poslanstva in skrbno nacrtujemo vse dejavnosti v zvezi z glasbenim izobraževanjem v šolskem sistemu in na podrocju ljubiteljske kulture. Odkrivamo in razvijamo glasbene in plesne nadar­jenosti naših ucenk in ucencev, jih povezujemo v orkestre in komorne zasedbe ter jim na razlicne druge na-cine skušamo pokazati, kako lahko glasba obogati naša življenja. Letošnje leto je tudi pred nas postavilo številne izzive, povezane z epidemijo koronavirusne bolezni, in na glavo postavilo ves proces glasbenega izobra­ževanja in praznovanja našega jubileja. Vendar se nismo dali. Skupaj s starši, ucitelji in ucenci smo na­šli nacine, da je glasba ostala pomemben del otroko­vega vsakdanjika. Izobraževalni proces smo, ko je bilo najhuje, prek racunalnikov prenesli kar k njim domov. Obljubim, da bomo tudi v prihodnje napeli vse moci, da bomo zagotovili varno, ucinkovito in prijetno glasbeno izobraževanje v skladu z izzivi so-dobnega casa. Ucenje je del šolskega prostora. Vendar šola ni povezana samo s trdim delom, vadbo inštrumenta, ucenjem teorije, ampak je tudi nekaj lepega. Pove­zovanje in sodelovanje šole z okoljem daje možnost druženja s sošolci, sovrstniki, prijatelji in strokov­njaki ter na ta nacin omogoca odkrivanje lastnih interesov in pridobivanje življenjskih izkušenj. Po-vezovanje šole z okoljem omogoca prepoznavnost šole v vseh njenih pojavnih oblikah delovanja. Na tak nacin zagotovljena simbioza je temelj delovanja demokraticne družbe. Zato je izjemno pomembno, da se bomo v prihodnosti vsi zavzemali za zašcito javnega šolstva, da bomo vztrajno opozarjali na po-men usmerjenega, kakovostnega in sistematicnega poucevanja glasbe v okviru javnih šol, s strani stro­kovnega in ustrezno usposobljenega kadra, ter ga nikakor ne bomo prepustili trgu in kapitalisticnim težnjam. Varuhi tega smo mi vsi. Zato ga zašcitimo, varujmo in podpirajmo s tem, da svoje otroke vklju-cujemo v javni sistem glasbenega izobraževanja. Glasbena šola Slovenske Konjice praznuje casti­tljivih 70 let obstoja. V vseh teh letih je bila pomem­ben del kulturnega dogajanja na Konjiškem, tudi v Zrecah in Vitanju, saj še danes deluje na obmocju »nekdanje velike obcine«. Je pomemben povezoval­ni clen med ljudmi, pomemben ustvarjalec ritma v domacih krajih, pomembna izobraževalna ustano­va, v kateri skupaj s sodelavci vzgajamo in obliku­jemo mlade glasbenice in glasbenike. Sam sem bil ucenec te šole. Danes mi je v izjemno cast, da sem že 29 let profesionalno del te uglašene zgodbe, za­dnjih 7 let kot ravnatelj in pedagoški vodja. Z ekipo zaposlenih na GŠ si prizadevamo oblikovati sodob-no šolo, v koraku z izzivi sedanjega in prihodnjega casa; stremimo k šoli, ki je prijazna vsem – otrokom, staršem in zaposlenim; poleg vzgojnega in socialne­ga momenta je izjemno pomemben tudi izobraže­valni moment, ki mora slediti visokim standardom in ciljem. Samo tako lahko zagotavljamo vrhunsko kakovost in stalne izboljšave. Na tem mestu velja za­hvala vsem mojim predhodnikom, ki so kot ravna­teljice in ravnatelji zaznamovali pot naše GŠ: Nadi Šelih Vrhovšek, Francu Rozmanu, Faniki Medven, Adeli Pecovnik, Alojzu Krajncanu in Olgici Zbicaj­nik. Velik poklon in še vecji hvala vsem glasbenim uciteljicam in uciteljem ter ostalim zaposlenim na GŠ Slovenske Konjice, ki so vsa ta leta soustvarjali njeno podobo. Danes smo drugi dom vec kot 300 ucenkam in ucencem in smelo se podajamo na novo desetletno glasbeno popotovanje. Verjamemo, da bo uspešno, uglašeno in harmonicno tudi ob njeni 80-letnici. Branimir Klevže, ravnatelj Glasbene šole Slovenske Konjice Glasba nas povezuje in združuje Družbenega življenja v naši ob­cini si ne moremo predstavljati brez glasbe, glasbenih prireditev in glas­benikov, ki so svoje glasbeno znanje izpopolnjevali in izpolnjujejo v Glas­beni šoli Slovenske Konjice. V šoli, ki v letošnjem letu praznuje castitlji-vi jubilej – 70. obletnico delovanja. Notni zapisi so se v glasbeni šoli zaceli igrati na inštrumente leta 1950. Koliko melodij je bilo zaigranih, odpetih in koliko notnih zapisov napisanih v sedemdesetih letih! Od mladinskega doma, doma kulture, konjiške grašcine pa vse do novih prostorov nad Osnovno šolo Pod goro se je pisala zgodovina šole. Nadvse nas veseli, ko se spre­hajamo mimo šole in iz nje odzvanja lepa melodija mladih nadobudnih glasbenikov. Brez njih ne bi bilo številnih lepih glasbenih prireditev v organizaciji glasbene šole, ne bi bilo Godbe na pihala Slovenske Konjice, in kar je najpomembneje, ne bi bilo glasbe, ubrane melodije in petja na dogodkih, praznovanjih ter druženjih v naši obcini. V letu 2020, ki je posebno zaradi nepricakova­nega širjenja koronavirusne bolezni, se je morala tudi šola soociti z drugacnim nacinom poucevanja. Ucitelji so se znašli in svoje ucence poucevali na daljavo. To je dokaz, da tudi glasba nima meja. Glasbena šola je bila za vse to še posebej nagrajena, v tem letu je namrec zaradi prostorske stiske s pomocjo Obcine Slovenske Konjice prišla do širitve prostorov in tako je nastal nov oddelek glas­bene šole v dvorcu Trebnik. Sedaj glasba ne igra le okoli šole na Tat-tenbachovi ulici, temvec tudi okoli dvorca Trebnik. In s tem prosto­rom se glasbenemu in kulturnemu ustvarjanju odpirata nova dimenzi­ja in priložnost novega glasbenokul­turnega umetniškega ustvarjanja za naše obcanke in obcane. Dragi ucenke in ucenci, spoštovani uciteljice in ucitelji – tako upokojeni kot zaposleni – cenjeni ravnatelj Glasbene šole Slovenske Konjice Branimir Klevže! Ob jubileju – 70 let Glasbene šole Sloven-ske Konjice – vam iskreno cestitam in se kot župan domace obcine veselim z vami. Naj glasba še naprej tako lepo odzvanja v Slovenskih Konjicah, kot je do-slej, ter naj nas povezuje in združuje. Darko Ratajc, župan Obcine Slovenske Konjice Izjemen vzvod bogatitve naše glasbene kulture, duhovnih vrednot in identitete Naša nebesa pod Triglavom so zrasla s pomocjo pridnih, sposob­nih in predvsem veselih ljudi, ali kot pravi že Cankar: »/…/ pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje /…/.« Veselje in ostala razpoloženja v življenju nam, poleg našega jezi­ka, najbolje pricarajo ravno harmo-nicno petje, igranje, ubrana glasba, bodisi kot ljudske, bolj profesional­ne ali umetnostne prvine našega glasbenega izrocila, glasbene kul­ture, kar so vsekakor pomembne duhovne sestavine naše kulture, (lokalne ali »širše«) identitete, do-moljubja in življenja, skratka izredno pozitivne vre­dnote v naših krajih, avtonomnih obcinah in danes samostojni domovini – Republiki Sloveniji. V tem procesu predstavljata glasbena vzgoja in izobraževanje izredno pomemben proces, vzvod ter nepogrešljivo poslanstvo, ki ga naša glasbena šola, na obmocju pod južnim Pohorjem, uspešno ude­janja že sedem desetletij, kar dokazujejo številne nagrade in priznanja ucencem. V tej luci se zrcali­jo tudi dosežki nekdanjih ucencev. Številni od njih danes predstavljajo uveljavljene glas­benike, dirigente in skladatelje, clane razlicnih popularnih zborovskih ali glasbenih zasedb. Tudi naša zreška, zelo prepoznana godba na pihala pre­težno temelji na glasbenikih, ki so se kalili v vašem narocju. Zato smo vam v lokalnih okoljih izredno hvaležni in na vas upraviceno ponosni. Vodstvu, uciteljem in kolektivu smo hvaležni za uspešno sodelovanje, na kar kaže tudi to, da smo v zadnjem obdobju pomemben del pouka približali ucen­cem tudi s poucevanjem v Zrecah. Ob tem pomembnem jubileju, praznovanju 70-letnice uspešnega delovanja, želimo poleg zahvale izreci cestitke vsem, ki ste k tej zgod-bi o uspehu prispevali v preteklosti ali se trudite danes, bodisi kot ucenci, ucitelji, zaposleni. Veliko uspehov pri tovrstnem plemenitem poslanstvu vam želimo tudi v prihodnje. Boris Podvršnik, župan Obcine Zrece Glasba je poseben dar V življenju slehernega izmed nas se nanizajo trenutki, ko se je prepro­sto treba ozreti na prehojeno pot. Tudi Glasbena šola Slovenske Konji­ce se v letu 2020 sooca s tem izzi­vom. Mineva 70 let od zacetkov nje­nega delovanja. Castitljiva obletnica, ki opominja na vec stvari hkrati: Najprej potrjuje, da je bila od­locitev ustanoviteljev v tistem casu pravilna, pove, da se je šola dodobra usidrala v naše življenje in okolje, v katerem je našla trajen domicil, po­stala v njem nepogrešljiva, praktic­no nujna. Da se smiselnost in potreba primerjalno z zace­tnimi leti še stopnjujeta, botrujejo temu deloma na sreco rastoci standard, vse vecja ozavešcenost in po­treba po širini znanja. Hkrati je prisotna še nevidna nuja po tisti duševni zadošcenosti, ki nas notranje pomirja, razveseli in napolnjuje z novimi mocmi. Dolgoletno delovanje šole se odraža v širšem prostoru in na razlicnih podrocjih. Mnogo koristne­ga znanja je prisotnega v razlicnih glasbenih sku­pinah in tudi pri posameznikih, ki ostajajo svetal zgled mlajšim generacijam, hkrati pa s svojim delo­vanjem mocno plemenitijo številne trenutke, še po­sebej tiste v navezi s kulturo. Ne gre seveda prezreti, da gre pri programu za tehnicno precej zahteven pristop. Potrebni so dobri, v dolocenih primerih obvezni vrhunski inštrumenti, ki imajo svojo ceno, terjajo posebej pazljiv odnos. Hkrati mora sistem znati zagotoviti potrebno sim­biozo in pripravljenost na medsebojno sodelovanje izvajalcev, ki mora biti podkrepljeno z vrhunskim znanjem in izjemno resnostjo in di­sciplino. Da vse to zna in zmore, je šola dokazala neštetokrat, hkrati doka­zala, da zna pravocasno prisluhniti potrebam okolja, slušateljev, casa in stroke. To zagotavlja vsa leta odlicen kolektiv. Nemalo truda so terjala dol­goletna prizadevanja za ustrezno prostorsko umestitev in potreben standard na tem podrocju. Posebne cestitke zaslužijo nedavne rešitve v smislu pridobitve novih prostorov v dvorcu Trebnik in delovanje šole v casu epidemije. Cestitke za vzornih 70 let delovanja in zahvalo za vrsto let odlicnega sodelovanja z Obcino Vitanje izrekam ob tej priložnosti ravnatelju in celotnemu kolektivu, hkrati dodajam željo po uresnicitvi vseh njihovih nadaljnjih ambicioznih nacrtov. Slušate­ljem želim obilje usvojenega znanja in polno mero zadovoljstva ter navdiha pri prezentaciji. Slavko Vetrih, župan Obcine Vitanje Ob 70-letnici Glasbene šole Slovenske Konjice Bila sem ucenka ormoške glas­bene šole. Kot 21-letno dekle sem 1. septembra 1978 prišla v službo v Glasbeno šolo Slovenske Konjice. Tukaj sem ostala 40 let. Spoznala sem sodelavce, Konjicane, prijate­lje ... Ostali so mi lepi spomini na šolo, ucence, Slovenske Konjice, Zrece in Vitanje. V Glasbeni šoli Slovenske Konji­ce sem 14 let poucevala, nato sem bila imenovana za ravnateljico. V casu ravnateljevanja smo se z ucen­ci udeleževali tekmovanj doma in v tujini. Ucenci so na tekmovanjih osvajali tudi najvišja mesta. Nekateri naši ucenci so šolanje nadaljevali doma in v tujini in so danes pri­znani profesorji po raznih šolah v Sloveniji. Pono­sna sem na kolektiv, ucence in njihove starše in na vse, kar smo skupaj dosegli. Še danes mi je toplo pri srcu, ko se spomnim na tiste lepe case. Svoje delo in poklic sem opravljala z veseljem. Z vsemi zaposleni-mi sem bila v dobrih odnosih. Iz temnih in vlažnih prostorov stare glasbene šole smo se preselili v novo glasbeno šolo nad Osnovno šolo Pod goro. Pridobili smo vecje prostore, koncertno in baletno dvo­rano. Kvaliteta pouka je ob odlicnih pogojih dela rasla. Že dve leti sem upokojena. Na konjiško glasbeno šolo imam lepe spomine. Še vedno igram klarinet v Godbi veteranov Štajerske Ervina Hartmana. Ob 70-letnici Glasbene šole Slo­venske Konjice iskreno cestitam vsem zaposlenim, sedanjim ucencem in nji­hovim staršem, bivšim ucencem in njihovim staršem ter upokojenim delavcem šole. Vsem želim veliko glasbenih uspehov. Lepo praznovanje jubileja! Olgica Zbicajnik, ravnateljica glasbene šole med letoma 1992 in 2013 KAKO SMO RASLI Prvih 60 let (1950–2010) Plodno seme je bilo posejano leta 1950. Takrat je bila na pobudo Okrajnega odbora ljudske prosve­te Poljcane ustanovljena Glasbena šola Slovenske Konjice. Prvi vodja šole je bil Franc Rozman, v za-cetku šolskega leta 1950/51 pa je bila z dekretom nastavljena za ravnateljico šole Nada Vrhovšek. Vpi­salo se je 20 ucencev, 6 za violino in 14 za klavir. Leta 1953 so ukinili Okrajni ljudski odbor Poljcane in s tem tudi glasbeno šolo. A to ni pomenilo njenega konca. Nada Vrhovšek je sicer odšla na študij v Lju­bljano, šolo pa je prevzel Franc Rozman s financno pomocjo Obcine Slovenske Konjice. Franc Rozman (1. 9. 1953–31. 8. 1959) »Glasbena šola je morala v obdobju od 1950 do 1963 prebroditi mnoge težave, ker ni imela ustreznih prostorov. Selila se je iz Mladinskega doma v Dom kulture in zopet nazaj v Mladinski dom. Težave so bile tudi s klavirji, harmonikami in violinami. 1963. leta je glasbena šola dobila prostore v konjiškem gra­du od KZ (kmetijske zadruge) Slov. Konjice, kjer se šola še danes nahaja.« (zapis Franca Rozmana v Šolski kroniki 1950–1963) Franc Rozman je šolo vodil do leta 1959, ko jo je za tri leta prevzela Fanika Medven. Fanika Medven Cvetrežnik (1. 9. 1959–31. 8. 1962) »Vodstvo šole je takrat prevzela tov. Medven Fa-nika, bivša ucenka naše glasbene šole, ki je koncala srednjo glasbeno šolo v Mariboru. To funkcijo je opra­vljala do šolskega leta 1962/1963, ko je ravnateljstvo šole zopet prevzela tov. Šelih Vrhovšek Nada.« (Šolska kronika 1950–1963) Poleg prostorskih težav je imela glasbena šola v teh letih težave tudi z inštrumenti: klavirji, harmoni­kami in violinami. Kljub temu so ucenci, vpisanih je bilo 60–70, že dosegali lepe uspehe. Svoje znanje so pokazali na številnih nastopih kot solisti in kot clani orkestrov. Leta 1962 je vodenje šole ponovno prevzela Nada Šelih Vrhovšek, ki jo je vodila do svoje smrti 20. januarja 1978. Za to obdobje so bile znacilne številne odmevne prireditve in razmah zanimanja mladih za glasbeno izobraževanje. V šolskem letu 1966/67 sta bila ustanovljena podružnicna oddelka v Zrecah in Locah. Podružnici sta delovali v prosto­rih osnovne šole. V Zrecah je deloval harmonikarski sekstet, ki ga je vodila uciteljica Fanika Cvetrežnik, v Slovenskih Konjicah pa orkester, zbor frulašev in harmonikar-ski zbor. Nada Šelih Vrhovšek (1. 9. 1962–18. 1. 1978) »1. maja je nastopil tudi mladinski pihalni orke­ster, ki ga vodi kapelnik tov. Pecnik Dušan. Orkester je v kratkem casu pokazal lep napredek. Težave so samo v tem, da ni mladinca, ki bi se hotel uciti bas.« (Šolska kronika 1963/1964) »Pripravili smo uspelo novoletno prireditev s pri­hodom dedka Mraza ... Nastopili so izkljucno samo ucenci glasbene šole ... Program je vodila carovnica (tov. Herlah Marta, uciteljica in naša bivša ucenka). Program je kuhala kar sproti v kotlu in ga servirala hvaležni publiki. Prihod dedka Mraza so najavile fan­fare. Dedek Mraz se je pripeljal v kociji z vranci ... Dedek Mraz je bil tov. Rozman. Besedilo za prizore je napisala ravnateljica tov. Šelih Nada. Pravzaprav vse od besedila do režije in organizacije je bilo njeno delo.« (Šolska kronika 1964/1965) Po smrti Nade Šelih je ravnateljevanje za leto dni prevzela Adela Pecovnik. V njenem casu se je glasbena šola prvic udeležila republiškega tekmo­vanja ucencev in študentov glasbenih šol Slovenije. Ustanovljena sta bila še dva dislocirana oddelka. V šolskem letu 1975/76 so v starem mestnem jedru, na Starem trgu 23 (takrat Partizanska cesta 13), kupili hišo, kamor se je 28. decembra 1977 iz grašcine preselila glasbena šola. Tam je bila vse do leta 2002. Adela Bizjak Pecovnik (v. d. 1978/79) »Šola ima organiziran pouk v širšem okolišu ob­cine Slovenske Konjice, in sicer v Locah (harmonika, kitara), Zrecah (harmonika, klavir), Stranicah (har-monika, blok flavta, klarinet) in Vitanju (harmonika, kitara).« (Šolska kronika 1978/1979, zapisala Adela Pecovnik) Dejavnost konjiške glasbene šole je segala vse dlje. Maja 1981 je šola, ki jo je tedaj že vodil rav­natelj Alojz Krajncan, v Zrecah organizirala revijo glasbenih šol celjske regije. Sodelovale so glasbene šole iz Celja, Radec, Šentjurja, Šmarja, Velenja, Žal-ca in Slovenskih Konjic. Šola je rasla tako prostorsko kot po številu ucen­cev in njihovih dosežkov. Ce je bilo v šolskem letu 1971/72 vpisanih 94 ucencev, jih je bilo deset let kasneje 185 in v šolskem letu 1991/92 že 191. Alojz Krajncan (1. 9. 1979–31. 8. 1992) »Zaradi velikega števila novih ucencev, ki bi želeli obiskovati glasbeno šolo, smo v letu 1980/81 odklo­nili približno 40 ucencev ... Predlagamo, da v vecjih centralnih osnovnih šolah (Loce, Zrece, Vitanje) usta­novimo krožke, kjer bomo delali po programu priprav-nice ... Iz teh krožkov naj bo v prihodnjih letih kadro­vanje ucencev v 1. letnik strogo. Vpišejo naj se ucenci, ki so nadarjeni in so pokazali izredno vztrajnost in voljo do glasbenega pouka.« (Šolska kronika 1980/1981, zapisal Alojz Krajncan) »V tem letu lahko prvic napišemo 100-odstoten uspeh ucencev. Zasluga za tak rezultat je gotovo vec-letna selekcija.« (Šolska kronika 1990/1991) Število ucencev je narašcalo tudi v casu nasle­dnje ravnateljice, Olgice Zbicajnik, ki je nasledila Alojza Krajncana septembra 1992. V šolskem letu 1994/95 se je število ucencev povecalo na 275, tako da je bila prostorska stiska vse vecja. Olgica Zbicajnik (1. 9. 1992–31. 8. 2013) »Starše smo prosili, da izpolnijo anketo Podoba glasbene šole v oceh staršev. Iz ankete smo izvedeli, da starši želijo, da se razširi godalni oddelek. Všec jim je, da GŠ izposoja inštrumente in da ima drugi otrok polovicno ceno šolnine. Napisali so, da bi bilo nujno zgraditi novo glasbeno šolo ali dolociti prostor, kjer bi se izvajali koncerti uspešnih ucencev, saj ambient zelo vpliva na ucence.« (Šolska kronika 1994/1995) Šola je uspela obnoviti šolski instrumentarij, ko­lektiv se je povecal in pomladil, vedno vec je bilo ucencev, ki so sodelovali na razlicnih tekmovanjih in nadaljevali šolanje na umetniških gimnazijah in akademijah doma in v svetu. Glavna naloga je tako ostala pridobitev novih prostorov. Velika prizade­vanja so koncno obrodila sadove in leta 2002 se je glasbena šola iz temacnih, vlažnih in utesnjenih prostorov na Starem trgu preselila v nove, sodobne prostore nad Osnovno šolo Pod goro. Koncno so pri­dobili tudi primerno koncertno dvorano. »Konec avgusta se selimo v novo glasbeno šolo. Po dvainpetdesetih letih delovanja smo dobili nove in primerne prostore.« (Šolska kronika 2001/2002) »31. 8. 2013 zakljuci z ravnateljevanjem Olgica Zbicajnik. Na delovnem mestu ravnateljice je bila od 1992 do 2013. V tem obdobju smo uspešno proslavili 50-letnico šole, nato smo se selili v novo glasbeno šolo in leta 2010 ponosno obeležili 60-letnico GŠ, na kateri je bil slavnostni govornik minister za šolstvo dr. Igor Lukšic.« (Šolska kronika 2012/2013) fotografiji ravnateljica Olgica Zbicajnik, ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Cok ter župan Obcine Slovenske Konjice Janez Jazbec. Novi prostori so pomenili nov razmah glasbene­ga šolstva na Konjiškem, saj so omogocili izobraževa­nje vec kot 300 otrok iz vseh treh obcin ustanoviteljic – Slovenskih Konjic, Zrec in Vitanja. Glasbeno šolo so lahko opremili tudi s številnimi novimi inštrumenti. Pri tem je šola pokazala veliko samoiniciative. Denar so zbirali s pomocjo donacij konjiških podjetnikov. 4. junija 2002 so pripravili dobrodelno dražbo likovnih del ter dobrodelni kon-cert Dodajmo svojo noto, ki sta skupaj z vecjima do-nacijama Franca Riemerja in Zavarovalnice Maribor prinesla 5,8 milijona tolarjev. Novo glasbeno šolo so slovesno odprli 2. septembra 2002. Pridobitev je omogocila razmah dejavnosti. Med pocitnicami v šolskem letu 2003/04 so, na primer, pripravili mednarodno poletno šolo za klavir in vi­oloncelo. V naslednjih letih se je povecalo število razlicnih nastopov ucencev glasbene šole, ki so vse pogosteje sodelovali na regijskih, državnih in medna­rodnih tekmovanjih, kjer so dosegali dobre rezultate. Faksimile clanka o 60-letnici Glasbene šole Slovenske Konjice, Vecer 2010 letje Glasbena šola Slovenske Konjice, 2016 Pretresi zadnjega desetletja (2011–2020) V novo desetletje je glasbena šola stopila mirno, saj so bili prostorski in vsi drugi pogoji za uspešno delo dokaj dobri. Šolo je v letu 2011/12 obiskova-lo 327 ucencev: 229 v Slovenskih Konjicah, 82 v Zrecah in 16 v Vitanju. O uspešnosti dela pricajo številni nastopi in uspehi na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Še bolj uspešno je bilo šolsko leto 2012/13, ko so ucenci konjiške glasbene šole zbrali kar 21 plaket, od tega na mednarodnih tekmovanjih pet zlatih in pet srebrnih. V tem letu so zabeležili tudi 63 nastopov. Poleg tega je šola pri­dobila svojo spletno stran. Olgica Zbicajnik je v tem letu prejela priznanje za 20-letno ravnateljevanje. 31. avgusta 2013 ji je potekel mandat. Vodenje šole je prevzel Branimir Klevže, ki je podrobneje predstavil zadnjih 7 let delovanja glas­bene šole. Branimir Klevže (1. 9. 2013–) 2013/14 Ravnatelji pred mano so opravili odlicno delo, tako da sem bil postavljen pred velik izziv, kako delo enakovredno nadaljevati in k temu dodati še nekaj vec. V casu gospodarske krize to ni bilo lahko. Veliko je bilo potrebno postoriti na tehnologiji in tehnicni usposobljenosti kadra, saj smo pred tem obdobjem vso pedagoško dokumentacijo vodili v fizicni obliki. Uredili smo internetno opticno pove­zavo in tako omogocili hitrejšo in boljšo povezavo vsem akterjem na šoli. Vse ucilnice smo opremili s prenosnimi ali stacionarnimi racunalniki in na ta nacin omogocili delo z racunalnikom pri vzgojno--izobraževalnem procesu. Postopoma smo priceli z delom v aplikaciji eGlasbenaŠola in ob koncu šol­skega leta že imeli urejeno statistiko, redovalnice in tiskanje spriceval. Za vecjo prepoznavnost zavoda smo poleg nove celostne podobe šole (logotip) postavili še spletno stran in naredili FB-profil. Prvic smo organizirali mojstrski tecaj domacih in svetovno priznanih pedagogov; prvi je bil dvo­dnevni seminar za flavto, ki ga je vodila Ana Puci­har Kavcic. 2014/15 Na prvem sestanku sveta zavoda oktobra 2014 smo sprejeli Sklep o ustanovitvi šolskega skla­da. Ta sklep smo februarja 2015 tudi realizirali. 7. novembra 2014 je bil v prostorih naše glasbene šole seminar Jazz harmonika, ki ga je vodil priznani harmonikar, avtor skladb in pedagog Borut Mori. 19. maja 2015 smo izvedli slavnostni koncert ob praznovanju 65-letnice Glasbene šole Slovenske Konjice. Poleg mladinskega pihalnega orkestra je nastopil še orkester flavt Zveze primorskih glasbe­nih šol. Ne smemo pozabiti na odlicno šolsko predstavo Z Mary Poppins po Evropi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Osnovno šolo Pod goro. Naša šola je sodelovala s salonskim orkestrom, za katerega je vse priredbe napisal ucitelj Avgust Skaza, vodila ga je uciteljica Bojana Matavž. Ucenci plesa pod vodstvom ucitelja Slavca Stole-skega so v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož pri­pravili baletno predstavo Hrestac, ki so jo prikazali v ormoškem in konjiškem kulturnem domu. Odzivi publike in strokovne javnosti so bili odlicni. V tem šolskem letu je zacel v pravem pomenu be-sede delovati šolski godalni orkester pod vodstvom nove uciteljice Eve Dukaric. Postavila je odlicne te­melje za nadaljnje delo. V sodelovanju z Arnesom in MIZŠ smo priceli sodelovati v projektu IR Optika. Nadgradnja inter-netne povezave nam je omogocila hitrejši prenos podatkov in nemoteno delovanje vseh povezav, ki jih uporabljamo pri pedagoškem procesu in racuno­vodskih aplikacijah. V tem letu smo uredili tudi e-arhiviranje racuno­vodskega dela. 2015/16 V prostorih Osnovne šole Zrece smo pridobili samostojno dislocirano enoto. Nadaljevali smo z zacrtanim izobraževanjem in pripravili predavanje za naše delavce in delavce Glasbene šole Slovenj Gradec. S svojim delom je pricel šolski sklad in prvic or-ganiziral novoletne koncerte v dobrodelni namen. Denar smo porabili za nadstandardni pouk in delno subvencioniranje placila materialnih stroškov ucen­cem iz socialno šibkejših družin. Glasbena predstava Z Marry Poppins po Evropi je nadaljevala s svojimi nastopi in se marca udeleži-la regijskega tekmovanja osnovnošolskih predstav. Tudi ucenci plesa pod vodstvom nove uciteljice Elene Cioatá so se s svojim delom odlicno izkazali. Na novoletnem nastopu so se predstavili s plesno zgodbo Trnuljcica P. I. Cajkovskega. Godalni orkester je utrdil svoje mesto tudi širše, saj se je poleg nastopov v božicnem casu predstavil (poleg pihalnega orkestra) na Ropotanju v starih Zrecah. Dirigentsko palico je uspešno prevzela Ma-ruška Kotnik. Orkestru so se poleg starejših clanov in uciteljev pridružili tudi bivši ucenci. 2016/17 Delo je bilo zelo uspešno na vseh podrocjih. Kvalitetno delo z ucenci je botrovalo uspehom na razlicnih tekmovanjih in nastopih. Za nadaljnje šo­lanje na srednji stopnji so se odlocili trije ucenci, ki so uspešno opravili sprejemne preizkuse na lju­bljanskem konservatoriju. Zaradi povpraševanju po razširitvi programov smo v nadstandardnem programu priceli poucevati citre in kontrabas. Novembra je bila ob pocastitvi 200-letnice javnega glasbenega šolstva slavnostna prireditev v Cankarjevem domu. V združenem orkestru nižje stopnje je igrala naša ucenka Larisa Kosi. Tudi letos smo organizirali izobraževanja za naše delavce in dvodnevni mojstrski tecaj s svetov-no priznano violinistko Nadeždo Tokarevo. Junija smo v kulturnem domu Slovenske Konji­ce izvedli baletno predstavo Labodje jezero. Zelo smo bili veseli možnosti širitve, saj nam je MIZŠ dalo soglasje za povecan vpis otrok na in-štrument oz. petje za 5 ucencev. Tako smo lahko v šolskem letu 2017/18 število otrok povecali z 245 na 250. 2017/18 Aprila (13. 4. 2018) je plesni oddelek pripravil baletno predstavo Labodje jezero za Lions klub Slo­venske Konjice. Izkupicek od prodanih kart je bil namenjen šolskemu skladu. Donacija Lions kluba Slovenske Konjice je bila v višini 2.000 evrov. To nam je omogocilo financiranje dela nadstandardnih programov, velik del pa smo namenili za subvencijo šolnine. Tudi letos smo organizirali izobraževanja za naše delavce ter dvodnevni masterclass s priznanim saksofonistom in dirigentom Mihom Rogino. Uspešno smo zakljucili projekt eArhiviranje in vodenje delovodnika v eGlasbeniŠoli. Tudi pri sanaciji uspešno nadaljujemo zacrtano pot, do sedaj smo uspeli sanirati okenske police, špalete in zagotoviti pleskanje. Žal je izgradnja no-vih prostorov nad starim delom Osnovne šole Pod goro zopet prestavljena, predvidoma na maj 2019. Upamo, da bo takrat v ta namen še na voljo denar, ki ga je država obljubila že leta 2013 (okoli 143.000 evrov). 2018/19 Šolski sklad je decembra 2018 organiziral dva koncerta v kulturnem domu Slovenske Konjice, namenjena zbiranju donacij za placilo materialnih stroškov (šolnin) za ucence iz socialno šibkejših družin. Tudi letos smo organizirali izobraževanja za naše delavce in dvodnevni masterclass s priznano pevsko pedagoginjo na Akademiji za glasbo Univer­ze v Ljubljani in solistko Tatjano Vasle. Uspešno nadaljujemo projekt eArhiviranje in vodenje delovodnika v eGlasbeniŠoli. Ravno tako udejanjamo navodila MIZŠ ter urejamo spletno knjižnico Cobiss. Zelo sem zadovoljen, da smo koncno uredili gradivo, ki se je nabralo v 70 letih našega delovanja. Arhivsko gradivo smo odbrali in oddali v Pokrajinski arhiv Celje, ostalo dokumenta­cijo, ki je potrebna hrambe, smo uredili in hranili na šoli. Zaradi slabe statike starega dela Osnovne šole Pod goro je izdelava na tem delu ostrešja za nedo-locen cas prestavljena. V avgustu 2019 smo priceli z iskanjem nadomestne rešitve; ponudili sta se dve varianti: obnova starega dela v dvorcu Trebnik ali prostori nad dvorano Konjicanka. V obeh primerih bi pridobili 3 dodatne ucilnice in s tem zacasno re-šili prostorsko stisko. Veliko delamo na pomladitvi kolektiva. Z vklju-cevanjem novih delavcev širimo obzorje in znanje starejšim, nova, mlada moc pa ima dobre mentorje v starejših uciteljih. 2019/20 S podjetjem ProArhiv smo dokoncno uredili ar-hive in odpeljali izbrano dokumentacijo na unicenje – te je bilo za 900 kilogramov. V zacetku septembra smo v starem delu dvor- Baletna predstava Don Kihot, 5. 6. 2019, kulturni dom Slovenske Konjice, mentorica Elena Cioatá ca Trebnik formalno priceli z obnovo in urejanjem novih ucilnic. Pri tem sodelujemo z Obcino Sloven-ske Konjice, Stanovanjskim skladom in izvajalcem Le-si, s. p. Novembra se je vkljucilo podjetje GM – Gradnje Marguc, ki je poskrbelo za arhivsko sa­nacijo stropa in ometov. Izvedli smo mojstrski tecaj za trobento, ki ga je vodil priznani trobentac in pedagog mlajše genera-cije Jure Gradišnik. Sodelovalo je 11 aktivnih ucen­cev in dijakov ter 9 uciteljev. Dvodnevni seminar je bil zakljucen z recitalom predavatelja. Decembra smo izvedli tradicionalna koncerta v domu kulture: novoletni nastop plesnega oddelka (v sodelovanju z ucenci Glasbene šole Ravne na Ko­roškem) in božicno-novoletni koncert šolskih orke­strov, pevskega zbora in vokalnih solistov. Vec kot 100 nastopajocih je navdušilo poslušalce. Leto 2020 zaznamuje visoki jubilej, 70-letnica delovanja Glasbene šole Slovenske Konjice. Pripra­vili smo svecani logotip, ki mu je koncno graficno obliko dal zunanji sodelavec Blaž Praptnik. Pri­pravili in natisnili smo jubilejne glasbene mape z notnim crtovjem in posebno polnitev vode Rogla. Pripravljali smo tudi program za svecano akademi­jo, ki smo jo želeli organizirati novembra 2020 (do-godek smo septembra odpovedali zaradi negotovih zdravstvenih razmer). V sodelovanju s Centrom za kulturne prireditve in Glasbeno mladino Slovenije smo organizirali prvi abonmajski koncert v ciklusu Klasika. Nastopil je trobilni kvintet ljubljanske akademije za glasbo pod mentorstvom prof. Jureta Gradišnika. V februarju smo izvedli še drugi abonmajski koncert. Nastopil je trio Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. V posebno cast mi je bilo povabilo Obcine Slo­venske Konjice in Centra za kulturne prireditve, da bi bil slavnostni govornik na prireditvi ob sloven-skem kulturnem prazniku. Povabilo sem z veseljem sprejel. Kolektiv Glasbene šole Slovenske Konjice je prejel posebno priznanje na svecani prireditvi Ob­cine Vitanje. V sodelovanju z Osnovno šolo Zrece, uciteljem Milanom Lamovcem in njegovimi ucenci, smo po­lepšali stopnišce in vhod v šolo. Ucenci so pripravili vrhunska likovna dela. Marca se je po vsem svetu zacel širiti novi koro­navirus. Na delo naše glasbene šole sprva ni vplival. Vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa smo sproti obvešcali (spletna stran, FB-stran, ogla­sne deske v šoli ...) o vseh dejavnostih v povezavi z nastalo situacijo, še posebej o preprecevanju širje­nja okužbe. Nacionalni inštitut za javno zdravje in šolsko ministrstvo sta sprva omejila srecanja v zaprtih prostorih na 100 udeležencev, kar na naše delo ni vplivalo. Tudi tekmovanje TEMSIG se je odvijalo po zacrtanem urniku. Vse se je spremenilo 13. marca 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija covida-19. Država je 16. marca zacasno zaprla vse šole. Nacrtovano pedagoško konferenco smo odpove­dali in jo izvedli korespondencno. S sodelavci smo vzpostavili skupino v mobilni aplikaciji VIBER za namen hitre in sprotne komunikacije. Delavci so ostali doma in se pripravljali na delo na daljavo. Skupaj z zunanjim sodelavcem za spletno stran Bobanom Pijanmanovim sva zastavila e-ucilnico. Ucilnica je v polni meri zaživela že v prvem tednu in zaceli smo s poucevanjem na daljavo. 8. aprila smo pripravili prvo videokonferenco za ucitelje in tehnicno osebje. Ucenci in ucitelji so pripravljali posnetke za na­stope od doma. Predstavitve smo delili vsak dan od 23. marca naprej. Odziv je bil zelo dober. S ponedeljkom, 4. maja 2020, se je pocasi price-lo sprošcanje interventnih ukrepov. Zaradi razmer šola ni mogla organizirati Dne­va odprtih vrat. Ucitelji so pripravili predstavitvene filmcke za vpis, filme smo objavili na naši spletni in FB-strani, po kanalu YouTube. Vsi ucitelji so se zelo potrudili in posneli odlicne predstavitve. Z vpisom za prihodnje šolsko leto ne bo težav. 18. maja smo lahko poleg individualnega pouka zaceli izvajati tudi skupinski pouk ob strogem upo­števanju priporocil NIJZ. Pouk je stekel brez težav. Nov oddelek v dvorcu Trebnik dobiva koncno podobo. Prostori bodo pripravljeni za uporabo z no-vim šolskim letom 2020/21. Uradno odprtje je bilo 3. septembra 2020. V novih prostorih smo priceli poucevati godala, brenkala in petje. Zelo smo veseli, da z novim šolskim letom vzgoj­no-izobraževalni proces izvajamo v šoli, še posebej na novi lokaciji, ki nam omogoca boljše sledenje na­vodilom NIJZ in realizacijo ukrepov v smeri varo­vanja in zagotavljanja varnega in zdravega okolja za naše ucence. Želimo, da bi tako ostalo, saj je nepo­sredni stik med uciteljem in ucencem bolj pristen in ucinkovit kot sodelovanje in poucevanje na daljavo. Lepe misli naših nekdanjih ucencev Z akljucki šolskega leta so bili vedno velica­ stni. Vsi smo nastopali in ti nastopi so bili za nas, otroke, nekaj posebnega. Pripravljali smo oder, sodelovali in se veselili. Otroci smo radi priha­jali v glasbeno šolo. To ni bila obveza, ampak samo veselje. Moja mama (Nada Šelih Vrhovšek) in ostali ucitelji so bili naši vzgojitelji in prijatelji. Skupaj smo organizirali, se smejali, zabavali in se veliko naucili. Tako drugace, kot je to danes. Ksenija Šelih Martinec G lasbena šola Slovenske Konjice je del na­ jinega življenja, odkar pomniva zase. So-oblikovala je najin mladostni vsakdan, danes ga sooblikuje najinim otrokom in posredno vpliva na dinamiko naše družine. Glasbena šola zato ni samo ustanova, temvec je gonilo življenja, povezanega z glasbo. Naj se v tem duhu krepi še naprej! Petra Brdnik Juhart in Luka Juhart O d nekdaj sem v glasbi iskal manj obicajne poti – klavir sem mnogo raje igral po poslu­hu kot po notah. Natancno poslušanje neke skladbe veckrat zaporedoma – toliko casa, da sem ugotovil, kaj tocno je treba zaigrati – je brusilo moja ušesa in mi vedno znova dajalo zagon. Moj ucitelj Dušan Cvetko me je pri tem podpiral in me vzpodbujal, saj je bil tudi sam pianist, ki je znal z odlicnim obcut­kom za interpretacijo zaigrati marsikaj, ne samo kla­sike. Tako je soodgovoren, da dandanes ustvarjam tudi svojo glasbo in k lastni ustvarjalnosti ucinkovito vzpodbujam tudi svoje ucence. Samo Ivacic V glasbeni šoli so mi omogocili udejstvovanje na tekmovanjih in igranje na razlicnih na­stopih. Imela sem tudi vec priložnosti za sodelova­nje v raznovrstnih skupinah in orkestrih, kar mi je razširilo znanje. Ucitelji, ki so znali iz mene izvabiti najboljše, predvsem Maja Kastratovik pri klavirju in Vesna Govedic pri solfeggiu, so me z znanjem in pod-poro odlicno pripravili na šolanje na konservatoriju za glasbo ter na nadaljevanje moje glasbene poti. Aneja Prapotnik G lasbena šola Slovenske Konjice je bila moja sopotnica skozi celotno osnovnošolsko šola­nje. Preko nje sem vstopila v cudovit svet glasbe, kate­rega del sem še danes. Skozi leta ponosno spremljam njeno vsestransko nadgrajevanje v smislu izjemnih umetniško-pedagoških dosežkov na tekmovanjih in nastopih kot tudi širjenja prostorov ter odlicnega pro-fesorskega kadra. Vesela sem, da smo ostali v prija­teljskih odnosih in izjemno hvaležna, da so mi bili pred zahtevnimi izpiti ter koncerti vedno pripravljeni pomagati z izposojo klavirja ter organizacijo recita­lov. Glasbeni šoli Slovenske Konjice želim, da se njen razvoj nikoli ne zakljuci, in upam, da se naše poti še mnogokrat prekrižajo. Vita Kovše N a glasbeno šolo imam zelo lepe spomine. Pouk trobente in glasbene teorije sem obi-skoval še v prostorih v Starem trgu. V osmih letih sva s profesorjem Branimirjem Klevžetom nanizala mnogo uspehov in ustvarila dobro podlago za moje šolanje na srednji glasbeni stopnji. Glasbeni šoli Slo­venske Konjice želim dobro delovanje tudi v bodoce. Davorin Crešnik L eta na GŠ Slovenske Konjice imam v najlep­ šem spominu predvsem zaradi prizadevne uciteljice klavirja Valentine Tehovnik, ki me je pouce­vala vecino tega obdobja ter bila pri tem neskoncno pozitivno naravnana, morda celo prevec za lenobno odrašcajoco glavo. Pa seveda profesorice za glasbeno teorijo Damijane Blažic, ki je imela iskreno duhovit nacin podajanja snovi. Osnovna glasbena izobrazba bi morala, po mojem, že zdavnaj postati del rednega predmetnika osnovnih šol, ker je to znanje nezamen­ljivo in tudi pri na videz nenadarjenih odpira vrsto cisto osebnih, enkratnih zaznavnih zmožnosti. Blaž Šef V glasbeni šoli je bilo vedno lepo. Na urah flavte je uciteljica Sandrine s svojimi dišavami pricarala prav posebno vzdušje, pri pouku nauka o glasbi pa smo se ucenci skupaj z uciteljico Damijano sprostili in zabavali s pripovedovanjem šal ob klavir-ski spremljavi našega sošolca Mitje. Odkar sem leta 2001 zakljucila šolanje, se je veliko spremenilo in iz­boljšalo, kar napoveduje samo še vecje in drznejše podvige. Cestitam! Eva Purkeljc N a konjiško glasbeno šolo, kjer sem obisko­ vala ure baleta in klavirja, me veže veliko lepih spominov. Gostovanje z baletno predstavo Pe­ter in Volk, udeležba na baletnih revijah ter baletnem tekmovanju pod vodstvom Slavca Stoleskega ter kla­virski nastopi pod mentorstvom Franje Kmetec so se mi še posebej vtisnili v lep spomin. Pri baletnih urah smo stkali mnoga prijateljstva ter kdaj pa kdaj tudi ponagajali našemu ucitelju. Konjiška glasbena šola mi je skupaj z obema uciteljema odprla vrata v svet glasbe in baleta, za kar sem jim iz srca hvaležna. Tu sem pridobila veliko znanja, ki mi še danes koristi pri moji profesionalni karieri. Monja Obrul N a Glasbeno šolo Slovenske Konjice imam zelo lepe spomine, saj je šolanje na njej oblikovalo mojo prihodnost. Ucila sem se pri prof. Sandrine Zemljak, ki me je nad flavto navdušila in ogromno naucila. Tako se sedaj s poucevanjem in igranjem flavte profesionalno ukvarjam tudi sama. Tinka Crncec Z acetek svojega glasbenega šolanja na Glas­ beni šoli v Slovenskih Konjicah imam v zelo lepem spominu. Moj prvi ucitelj violoncela Božo Šu­lic je v meni kmalu vzbudil ljubezen do violoncela in glasbe. Z mano je bil pripravljen preživeti ure in ure, ko sem se pripravljala na svoja prva tekmova­nja. Nikoli ne bom pozabila, kako sem imela eno iz-med ur celo na Rogli med preživljanjem smucarskih pocitnic! Glasbena šola me je, takrat pod vodstvom Olgice Zbicajnik, podpirala v mojem glasbenem ra­zvoju. Omogocila mi je številne nastope in udeležbe na poletnih glasbenih tecajih. Vesela sem, da se je v Konjicah zacela moja glasbena pot, kajti dobila sem dobro popotnico za nadaljnje izobraževanje. Katarina Leskovar N a Glasbeno šolo Slovenske Konjice imam cudovite spomine, od vseh stkanih prijatelj­stev, vsega pridobljenega znanja pa vse do spoznanja, da je glasba tisto, s cimer se bom ukvarjal. Matjaž Skaza Oddelki Glasbene šole Slovenske Konjice BRENKALA V družino brenkal so vkljucena vsa glasbila, na katera brenkamo s prsti ali trzalico: kitara, citre, harfa, lutnja, tamburice, mandolina, bendžo in po­dobno. Na Glasbeni šoli Slovenske Konjice poucujemo kitaro in citre. Ucitelji si prizadevamo vzbuditi ve­selje do igranja omenjenih inštrumentov pri indivi­dualnem pouku, hkrati poskrbimo tudi za razlicne komorne skupine in kitarski orkester pod vodstvom Jerneja Senegacnika. Poleg inštrumenta in skupin­skega igranja se otroci ucijo tudi glasbene teorije pri predmetih nauk o glasbi in solfeggio za višje razre­de. Ucenke in ucenci lahko svoje znanje in vešcine pokažejo na nastopih in koncertih na naši glasbeni šoli ali izven nje. Možna je tudi udeležba na razlic­nih seminarjih in tekmovanjih. Nataša Zavšek GODALA Skupino godal sestavljajo naslednji štirje inštru­menti: violina, viola, violoncelo in kontrabas. Ima­jo prav poseben zven, ki ga ustvarimo z vlecenjem loka po strunah. Poleg igranja z lokom po strunah lahko po strunah tudi brenkamo – temu nacinu igranja pravimo pizzicato. Godala so inštrumenti, ki so v cloveški zgodovini prisotni že zelo dolgo in so nepogrešljivi v simfonicnih orkestrih in komor­nih zasedbah. Nekatere izmed najlepših skladb so skladatelji napisali prav za to skupino inštrumentov. Uciteljice in ucitelji na glasbeni šoli se trudi-mo, da ucenje kateregakoli inštrumenta naredimo karseda zabavno in zanimivo, ob tem pa se otroci naucijo discipline vadenja in samostojnega muzi­ciranja. Ucenke in ucenci se preizkusijo v igranju vseh mogocih glasbenih stilov. Prav posebno veselje ucencem prinaša igranje v šolskem godalnem orke­stru in komornih sestavih. Tam se stkejo marsika­tere dolgotrajne prijateljske vezi in goji ljubezen do skupinskega glasbenega ustvarjanja. Sara Potocnik HARMONIKA Kdo ne pozna harmonike? To je inštrument, pri katerem raztegnemo meh in zaigramo poskocno polko. Pa je res? Ne. V naši šoli se ves cas trudimo na harmoniki pricarati vse barvite zvoke, ki jih inštrument s svo­jimi registri ponuja. Žal so kvalitetni inštrumenti precej dragi, pa tudi veliki, zato potrebujemo na za-cetku kar nekaj potrpljenja, da vstopimo v ta cudo­viti svet razlicne glasbe vsega sveta. Igramo rusko, francosko, finsko, argentinsko glasbo, na zacetku pa seveda slovenske otroške in ljudske ter narodno--zabavne skladbe. Zadnja leta je vedno vec originalnih skladb, tudi koncertnih, za ta relativno mlad inštrument, ki se enakovredno z drugimi inštrumenti poucuje tudi na Akademiji za glasbo. Nadarjeni ucenci našega oddelka se redno ude­ležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj ter tako predstavljajo delo naše šole. Zelo radi igrajo v harmonikarskem orkestru in komornih skupinah, kjer se zvok harmonike zlije z drugimi zvoki pihal, trobil, godal in celo klavirja, ritem pa nam dajejo nepogrešljiva tolkala. Svoj car dodajajo številni interni in javni nasto-pi, kjer nas poslušalci nagradijo s svojim aplavzom. Želimo si, da bi jih bilo v prihodnje še vec kot do sedaj! Bojana Matavž KLAVIR Klavir mnogi imenujejo kralj med glasbili. Zvo­kovna pestrost, ki jo ponuja, je vir nenehnega razi­skovanja in verjetno tudi eden glavnih razlogov, da je tako priljubljeno glasbilo. Na Glasbeni šoli Slovenske Konjice ga poucu­jemo že od ustanovitve leta 1950. Zanimanje za igranje tega inštrumenta je vsako leto veliko, zato smo oddelek z najvec ucenci. Šolanje se deli na dve stopnji: na nižjo, ki traja šest let, in višjo, ki traja dve leti in je namenjena perspektivnim mladim pia­nistom. Po zakljuceni glasbeni šoli se šolanje lahko nadaljuje na umetniški gimnaziji, konservatoriju in akademiji. Klavir je vsestransko glasbilo, ki ga srecujemo na koncertnih odrih od klasicne in džez glasbe do pop in rok glasbe. Tudi v glasbeni šoli si prizadeva-mo, da ucence seznanjamo s cim širšo paleto klavir­ske literature. Poudarek je seveda na literaturi kla­sicnega repertoarja, ki je za ta inštrument zavidljivo številcna in pestra. V casu šolanja naši mladi pianisti nastopajo na internih ter javnih šolskih nastopih, odzovemo pa se tudi povabilom za nastopanje izven zavoda. Že leta se udeležujejo regijskih, državnih in mednaro­dnih tekmovanj, na katerih dosegajo zavidljive do-sežke in prejemajo visoka priznanja. Ponosni smo nanje. Ponosni smo tudi na naše ucence, ki se po koncani nižji glasbeni šoli odlocijo za nadaljevanje šolanja na umetniških gimnazijah, konservatorijih in Akademiji za glasbo. Seveda smo ponosni tudi na vse tiste, ki po zakljucku šolanja nadaljujejo z igra­njem inštrumenta, pa ceprav samo zase ali v krogu svoje družine. Tudi uciteljice klavirja redno skrbimo za svoje izobraževanje. Vsako leto se udeležujemo seminar-jev in izobraževanj, kot je EPTA, prisostvujemo pa tudi razlicnim mojstrskim tecajem priznanih kla­virskih pedagogov. Prizadevamo si, da pri ucencih spodbujamo ljubezen do glasbe in glasbenega izra­žanja, ki jim lahko prinaša neizmerno bogastvo na njihovi življenjski poti. Franja Kmetec, Neja Skrbiš TEORETSKI ODDELEK Predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravni-ca, nauk o glasbi in solfeggio Tako kot se moramo najprej nauciti crk in šte­vil, preden lahko napišemo roman ali izracunamo kompleksno enacbo, tako se tudi pri ucenju glasbe­ne teorije srecamo sprva z osnovami. To znanje z leti raste, nudi oporo ucenju inštrumenta, razvija ucen­cevo estetsko vrednotenje glasbenih del in oblikuje pogled na glasbeno ustvarjanje. Predšolski otroci obiskujejo predšolsko glasbe-no vzgojo. Njeni cilji so odkrivanje in razvijanje glas­bene nadarjenosti ter omogocanje osebnostnega ra­zvoja ucencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja. Ucenci se naucijo prisluhniti glasbi, spoznajo osnovne lastnosti, se gibalno izraža­jo. Program predšolske glasbene vzgoje traja 1 leto. Program, namenjen najmlajšim, je tudi glasbena pripravnica. Ucenec spozna razlicne inštrumente, osnove glasbene teorije in se pripravi na vpis k in-štrumentu. Program glasbene pripravnice traja 1 leto. Nauk o glasbi s kompleksnimi glasbenimi dejav­nostmi spodbuja razvoj glasbenega posluha, glasbe­nih sposobnosti, spretnosti in znanj. Ucence uvaja v razumevanje glasbenega zapisa v reproduktivni in produktivni smeri. Nacrtovan je skladno z otro­kovimi kronološkimi in glasbenorazvojnimi zako­nitostmi v starosti od sedem do dvanajst let. Pouk je skupinski, zato vkljucuje vse elemente socializa­cije, z glasbenega vidika pa terja prilagajanje lastne muzikalnosti skupinskemu delu. Pri nauku o glasbi ucenci poslušajo, izvajajo, ustvarjajo in spoznavajo teoretske osnove, ki se z leti ucenja nadgrajujejo. Ucenci se razvijajo v kriticne poslušalce, prepoznajo dobro glasbo in jo znajo ovrednotiti. Za tiste, ki želijo svoje znanje še nadgraditi in so uspešno zakljucili šest let izobraževanja v nižji glasbeni šoli, imamo tudi oddelek solfeggia 1 in sol-feggia 2. Solfeggio kot predmet v glasbeni šoli je se­veda razširjen z mnogimi drugimi glasbenimi vsebi­nami in tako ucenci nadgrajujejo in medpredmetno povezujejo že pridobljeno glasbeno znanje, razvijajo in poglabljajo glasbeni posluh, razvijajo sposobnost pozornega doživljajsko-analiticnega poslušanja, so-delujejo v oblikah individualnega in skupinskega muziciranja, spoznajo temeljne zakonitosti estetske­ga oblikovanja, razširjajo poznavanje glasbene lite­rature, razvijajo estetsko obcutljivost, glasbeni okus in sposobnost vrednotenja, v skladu s svojimi zmo­žnostmi in pridobljenimi znanji ustvarjajo glasbene vsebine. Dora Ožvald ODDELEK SOLOPETJA IN PEVSKE SKUPINE Petje Na naši glasbeni šoli omogocamo pouk petja od leta 2008, zanimanje zanj pa se iz leta v leto po­vecuje. Šolanje glasu se zacne po koncani mutaciji, pri mladostnikih, starih od 16 do 25 let. Pouceva­nje petja temelji na strokovnem, sistematicnem in poglobljenem pevskem poucevanju, ki je prilago­jeno ucencevim fizicnim, psihicnim in glasbenim zmožnostim ter pevskemu talentu. Pri pevskih urah ucenci razvijajo tehnicne in muzikalne prvine, razvi­jajo si pevski dih in glasovni obseg, intonacijo, jasno vokalizacijo in artikulacijo, pevski nastavek in zasta­vek, fraziranje, legato in staccato petje. S petjem si ucenci krepijo tudi fizicno in psihic­no kondicijo, marljivost, samozavedanje in vztraj­nost. S pomocjo avdiotehnike spoznavajo glasovni napredek, ki jim omogoca hitrejše prepoznavanje glasovnih napak in napredovanje v pridobivanju vo­kalne tehnike. Z raznoliko pevsko literaturo si raz­vijajo lasten pevski izraz in glasbeni okus, kar jim v nadalje omogoca kvalitetno petje v vseh glasbenih zvrsteh. Ucenci petja redno nastopajo na šolskih nasto­pih kot tudi na prireditvah v obcinah Slovenske Konjice, Zrece in Vitanje ter izven njih. Sodeluje­jo z mladinskim pihalnim orkestrom, godalnim in harmonikarskim orkestrom naše glasbene šole ter s pevskimi oddelki glasbenih šol po Sloveniji. Svoje pevsko znanje uspešno dokazujejo na pevskih tek­movanjih, seminarjih ter pevskih festivalih doma in v tujini. Zborovsko petje in vokalna tehnika Zaradi velikega zanimanja otrok, starih od 9 do 14 let, po pevskem šolanju smo leta 2011 zaceli izvajati nadstandardni program zborovskega petja in vokalne tehnike. Znano je, da petje zelo ugodno vpliva na otroški organizem, saj postopno in stro­kovno poucevanje pevskega dihanja omogoca razvoj prsnega koša, povecuje kapaciteto pljuc, delovanje srca, živcev in fizicno krepitev otroškega telesa. Pouk zborovskega petja in vokalne tehnike je or-ganiziran tako, da s poglobljenim in strokovnim pou-cevanjem vpliva na razvijanje glasbenih in glasovnih danosti otrok, vendar v mejah njihovih fizicnih in psihicnih sposobnosti. Otroški glasovi so s pravilno tehniko petja ocuvani in korigirani vse do mutacije in so tako pripravljeni, da se po njej pevsko pravilno in zdravo razvijejo do svoje glasovne zrelosti. Z ucenci zborovskega petja in vokalne tehnike uprizarjamo otroške operete in glasbene pravljice, ucenci pa solisticno in v komornih skupinah nasto­pajo na šolskih in izvenšolskih nastopih. Svoje pev­sko znanje uspešno dokazujejo na otroških pevskih festivalih. Pevski zbor Na glasbeni šoli že tretje leto deluje pevski zbor. Vanj so vkljuceni ucenci, ki želijo svoje pevsko zna­nje razviti in nadgraditi. Srecujemo se s postavitvijo glasu, pevsko držo, osnovami petja, kar med letom nadgrajujemo in usmerjeno peljemo v celostno po­dobo zbora. Ucenci se ob vokalni tehniki naucijo od­zivati na dirigentske gibe zborovodje in sodelovati v skupini, kjer so drug drugemu vzgled in vir ucenja. Kolikor nam razmere dopušcajo, sodelujemo na re-viji pevskih zborov, šolskem božicnem koncertu in ostalih manjših nastopih. Andreja Obrul PIHALA Pihala so družina glasbenih inštrumentov, v ka­teri najdemo veliko zanimive pestrosti: od žametnih tonov klarineta do piskajocih in navihanih tonov pikola, od cudovitega zlatega saksofona in srebrno svetlikajoce flavte pa vse do skrivnostnega fagota in nežne oboe. Oddelek za pihala Glasbene šole Slovenske Konjice otrokom ponuja ucenje flavte, klarineta in saksofona. Pouk flavte poteka tudi na dislociranem oddelku v Zrecah, saj tako vecjemu številu otrok omogocamo lažji dostop do glasbenega šolanja. Ucitelji stremimo k temu, da pri ucencih vzbu­dimo veselje do glasbe in igranja izbranega inštru­menta. Spoznavamo glasbeno teorijo, jo povezuje-mo z igranjem inštrumenta in razvijamo otrokovo dojemanje glasbe v cim širšem pogledu. Ucence vzpodbujamo k razvijanju svojih idej o interpreta­ciji, hkrati pa na ta nacin širimo njihov glasbeni re-pertoar. Kot pihalci se pri pouku prav tako veliko posvecamo dobri kvaliteti dihanja in drži telesa, s cimer pri ucencih krepimo zdravje in dobro pocu­tje. Tako kot pri ostalih inštrumentih tudi pouk pi-hal poteka individualno. Ker pa pihala zelo rada igrajo z drugimi prijatelji, poleg individualnega po­uka v oddelku delujejo tudi razlicne komorne skupi­ne. V višjih razredih se ucenci pridružijo šolskemu pihalnemu orkestru. Ucitelji se trudimo, da ucencem omogocamo pridobivanje znanja na cim bolj razlicne nacine. Tako se lahko ucenci udeležujejo razlicnih seminar-jev vrhunskih pihalcev, ki se odvijajo na naši glasbe­ni šoli ali kje drugje. Spodbujamo jih k obiskovanju razlicnih nastopov in koncertov, da razvijajo svoj okus in glasbeno znanje. Vsi nadobudni pihalci, ki kažejo velik talent, pa lahko sodelujejo na državnih ali mednarodnih tekmovanjih. Naši pihalci svoje pridobljeno znanje pri urah inštrumenta predstavljajo na razlicnih nastopih, ki jih organizira glasbena šola. Mednje spadajo razre­dni nastopi, razlicni tematski nastopi (npr. S flavto po Južni Ameriki, Rock'n Saxophone), javni nastopi in nastopi ob razlicnih praznikih. Da pa talenti, ki se razvijajo na našem oddelku, ne ostanejo skriti med štirimi stenami glasbene šole, imajo naši ucen­ci možnost nastopanja na raznih dogodkih in nasto­pih v obcini in izven nje. Živa Skrbiš TROBILA Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka povzroci vibra­cijo ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Na Glas­beni šoli Slovenske Konjice poucujemo trobento, evfonij, pozavno, francoski rog in tubo. Tudi pouk trobil poteka individualno. V oddel­ku delujejo razlicne komorne skupine. Od cetrtega razreda naprej se lahko ucenci pridružijo šolskemu pihalnemu orkestru, kjer spoznavajo lepoto sku­pnega muziciranja, pripadnosti in sklepanja prija­teljstev. Le-to lahko kasneje nadaljujejo v okoliških orkestrih, kjer so zagotovo veseli vsakega novega clana. Naši ucenci so postali nepogrešljiv del konjiške­ga kulturnega utripa. Zelo smo veseli, kadar si glas­bo izberejo za nacin življenja, profesionalno glas­beno pot ali popestritev svojega vsakdana, ki jim pomaga pri sprošcanju in izražanju svojega jaza. Jernej Senegacnik ml. TOLKALA Oddelek tolkal na konjiški glasbeni šoli deluje že od leta 1988. Na zacetku smo poucevali mali bo­ben, veliki boben in cinele, sedaj poucujemo vse in-štrumente iz te družine: ksilofon, timpane, komplet bobnov (bateria), kongo bobne, zvonove ... Odzivi ucencev tolkal in njihovih staršev so zelo pozitivni. Nekaj ucencev je vkljucenih v razlicne ko­morne skupine, kjer se dodatno izpopolnjujejo in nabirajo izkušnje v skupnem muziciranju. Zelo radi igrajo v šolskem pihalnem orkestru. Poleg rednih, internih in javnih nastopov vsako leto pripravimo tudi nastop, na katerem nastopijo vsi ucenci tolkal naše glasbene šole. Avgust Skaza PLESNA PRIPRAVNICA IN BALET Otrok naj bi plesal, preden shodi. Ce nas ucenje hoje osvobodi, nam ucenje plesa daje najvecjo svo­bodo od vseh: se gibamo, izražamo custva, ustvar­jamo samostojno ali v skupini. Baletni oddelek Glasbene šole Slovenske Ko­njice deluje neprekinjeno od leta 1995 (prvic je bila ustanovljena baletna šola že v šolskem letu 1967/68). Vec kot 15 let ga je vodil Slavco Stoleski. Leta 2015 je plesno-baletni oddelek prevzela Elena Cioatá. »Plesalec ne potrebuje kril, da bi letel,« zato se ucitelji vec let trudimo dati temeljno izobrazbo in hkrati pomagamo otrokom uresniciti njihove sanje ter spodbujamo užitek v plesni umetnosti. Lepo je spremljati ucence, ki se radovedno in navdušeno ucijo novih korakov in plesov. Ucitelji posvecamo pozornost tudi odkrivanju novih talentov. Ponosni smo na Monjo Obrul, ki je zacela na naši šoli, nadaljevala šolanje na Kon­servatoriju v Mariboru ter nato na Kraljevi baletni akademiji v Londonu. Dobila je tudi angažma v Mi-hailovskem gledališcu v St. Petersburgu. Glasbena šola Slovenske Konjice sodeluje v kul­turnem razvoju mesta in okoliških krajev. Plesalci so mnogokrat popestrili kulturni utrip družbe. Plesno-baletni oddelek vsako leto ocara obcinstvo z dvema nastopoma. Lahko ste nas obcudovali v baletnih predstavah Labodje jezero, Hrestac, Peter in volk, Don Kihot, Trnuljcica ter mnogih drugih plesnih tockah. Sodelovali smo tudi z drugimi glas­benimi šolami: Rogaška Slatina, Ormož, Ravne na Koroškem. Na predstavah so nastopali tudi starši, ucitelji, administratorji in profesionalni plesalci. »Obstajajo bližnjice do srece, in ples je ena od njih. Upam, da bomo s pomocjo vas zmogli tudi v prihodnje osreciti otroke in jim pomagali “leteti”.« Elena Cioatá Šolski orkestri Glasbena šola namenja velik poudarek pou-cevanju orkestrskih inštrumentov, ki so eden od pomembnejših temeljev delovanja godbeništva na Slovenskem. Iz konjiške glasbene šole izhajajo iz­vrstni glasbeniki, ki uspešno nastopajo v razlicnih orkestrih, ansamblih ali drugih glasbenih skupinah. Mnogi bivši ucenci Glasbene šole Slovenske Konjice imajo danes glasbo za svoj poklic. Pihalni orkester Orkester deluje že 30 let. Prvi dirigent je bil Alojz Krajncan, zadnjih 28 let orkester vodi Brani­mir Klevže. Šolskemu orkestru redno pomagajo uci­telji maticne šole, tako z igranjem kot tudi s pisanjem avtorskih skladb in priredb. V veliko pomoc orke­stru so bivši ucenci, ki so pomembni clani in nosilci okoliških orkestrov – godb na pihala iz Slovenskih Konjic, Zrec in Vitanja. Pihalni orkester Glasbene šole Slovenske Konjice vodi Branimir Klevže. Šolski pihalni orkester je najbolj aktiven in šte­vilcno mocan, saj so v njem združene moci oddel­kov trobil, pihal in tolkal. Velikokrat se pridružijo še pevski zbor in vokalni solisti ter drugi solisticni inštrumenti. Orkestru lahko prisluhnemo na razlicnih dogod­kih. Izpostavimo lahko božicno-novoletne koncerte v konjiškem kulturnem domu in nastope na dobro­delnih koncertih. Leta 2002 je nastopil na otvoritvi nove glasbene šole in leta 2005 na otvoritvi Gim­nazije Slovenske Konjice. Vec let sodeluje na God-ba festu v sklopu Jurjevanja (organizator Godba na pihala Slovenske Konjice). V letu 2014 je nastopil ob 200-letnici šolstva na Zreškem, od leta 2010 redno sodeluje na prireditvi Ropotanje v starih Zrecah in še bi lahko naštevali. Orkester tesno sodeluje z društvi in zavodi v obcini ter seveda s pihalnimi godbami vseh treh ob­cin ustanoviteljic. Z mladinskimi pihalnimi orkestri drugih glasbenih šol se srecuje na revijah pihalnih orkestrov. Svoje znanje pridobivajo tudi na inten­zivnih pripravah, ki jih šola organizira na razlicnih lokacijah. Godalni orkester V šolskem letu 2003/04 je pricela intenzivneje delovati komorna skupina godal, ki je kmalu prera­sla v godalni orkester pod vodstvom Zmaga Barine Turice. Število ucencev v razredih godal postopo-ma narašca, prihajajo mlajši pedagogi in glasbeni program orkestra postaja vedno bolj pester. V letu 2016 je prevzela vodenje orkestra Maruška Kotnik. S pomocjo ostalih pedagogov oddelka godal igrajo primerno zahtevne skladbe, ki so všecne, pa vendar tehnicno in muzikalno kvalitetno izvedene. Orkester je prisoten na internih in izvenšolskih nastopih, ki jih publika z navdušenjem sprejema, ter se redno udeležuje intenzivnih vaj s pihalnim orke­strom. Harmonikarski orkester V preteklosti je bil harmonikarski orkester zelo številcen, saj je harmoniko poucevalo veliko ucite­ljev in je nanjo igralo veliko ucencev. Kasneje je in-teres za ta inštrument malce upadel, vendar pa se je harmonika tehnicno izpopolnila, razširila se je kvalitetna literatura za solisticno in skupinsko igro. Orkester že tri desetletja vodi uciteljica Bojana Matavž. Prisoten je na internih in obcasno na javnih nastopih. Vedno izvaja skladbe v kombinaciji z dru­gimi glasbili. V letu 2016 je za glasbeno predstavo Z Mary Po­ppins po Evropi za kratek cas zaživel tudi salonski orkester pod vodstvom Bojane Matavž, ki je navdu­šil s svojo barvitostjo. Priredbe je krasno pripravil naš ucitelj Avgust Skaza, v veliko pomoc pa so bili vsi ostali mentorji clanov salonskega orkestra. Kitarski orkester Najkasneje je na šoli zaživel kitarski orkester, ki je sedaj že opazno prisoten na naših nastopih. Vodi ga ucitelj Jernej Senegacnik, ki zna poiskati za otroke in poslušalce všecen program, ki ga tehnicno zmore cim vecje število ucencev. Na pomoc mu pri­skoci ucitelj tolkal, vcasih pa pripomore k barvitosti še bas kitarist ali kontrabasist. Glasbena pripravnica, nauk o glasbi in solfeggio Glasbena pripravnica (uciteljica Dora Ožvald) 1. vrsta: Manca Markanovic, Gabrijela Recnik, Manca Onic, Leoni Grosek, Filip Kalar, Maja Pevnik, Klavdija Trtnik, Klara Iršic; 2. vrsta: Tamina Podvratnik, Jan Kolar, Lina Hren, Marcel Švab, Alea Žnidarko, Vid Agic, Mia Teresa Korošec, Danaja Hren, Dora Ožvald Solfeggio (uciteljica Damijana Blažic) 1. vrsta: Karin Crešnar, Damijana Blažic, Julija Dovecar Bremšak, Neli Petek, Zala Ana Košir; 2. vrsta: Korina Polutnik, Katarina Kovacic, Klemen Klemencic Plesna pripravnica in balet Plesna pripravnica (uciteljica Elena Cioatá) 1. vrsta: Žana Primožic, Iza Dovecar Gorican, Astrid Gorjup, Lucka Planinšek, Tala Lužnik, Mija Acko Žerjav, Tina Florjan; 2. vrsta: Elena Cioatá, Mija Gacnikar, Mia Marguc, Urška Korošec, Sofija Tehovnik, Magdalena Pavlovic Plesna pripravnica (uciteljica Elena Cioatá) 1. vrsta: Manca Onic, Ajda Šteger, Naja Orten, Hana Orten, Meta Pavlina Levart, Ana Hlacar; 2. vrsta: Veronika Koprivnik, Zara Pušnik, Jan Kolar, Iva Vezjak, Neža Kodric; 3. vrsta: Elena Cioatá (uciteljica) Plesna pripravnica (uciteljica Elena Cioatá) 1. vrsta: Ajda Šteger, Manca Onic, Naja Orten, Veronika Koprivnik, Zara Pušnik, Jan Kolar, Iva Vezjak, Neža Kodric, Hana Orten, Meta Pavlina Levart, Ana Hlacar; zadaj: Elena Cioatá (uciteljica) Balet (uciteljica Elena Cioatá) 1. vrsta: Elena Cioatá; 2. vrsta: Iva Voh, Špela Komplet, Petja Lužnik, Zala Jeranko; 3. vrsta: Zoja Ribarevic, Lea Anderlic, Ema Gacnikar, Lara Mlakar, Tinkara Kumar, Ina Kolar, Nika Fijavž, Neža Petraš Balet (uciteljica Elena Cioatá) 1. vrsta: Izabela Rošer, Anika Locnikar, Katjuša Marinšek, Mila Šonc; 2. vrsta: Pia Vidmar, Eva Strniša, Neli Petek, Elena Cioatá, Tajda Erker, Tinkara Erker, Julija Dovecar Bremšak Balet (uciteljica Elena Cioatá) 1. vrsta: Iva Voh, Špela Komplet, Zala Jeranko, Petja Lužnik, Neža Petraš; 2. vrsta: Lara Mlakar (v crnem); 3. vrsta: Zoja Ribarevic, Lea Anderlic, Ema Gacnikar in Elena Cioatá, Tinkara Kumar, Ina Kolar, Nika Fijavž Solopetje in pevske skupine Solopetje (uciteljica Andreja Obrul) 1. vrsta: Andreja Obrul, Alen Iršic, Deja Ilovšek, Zoja Ovcar, Blaž Fijavž Vivod, Luka Fijavž Vivod, Sofija Mrzdovnik, Rebeka Podgrajšek; 2. vrsta: Klemen Venko, Jure Preložnik, Ema Falnoga, Larisa Kosi, Špela Podgrajšek, Eva Slivecka, Pia Falnoga, Gašper Kušar Pevska skupina (uciteljica Andreja Obrul) 1. vrsta: Samanta Zakoc, Vita Voh, Tinka Planinšek, Larisa Korošec, Tjaša Zlodej, Monja Pogladic; 2. vrsta: Julija Dovecar Bremšak, Maša Jesenicnik, Ana Babic, Lamija Šehic, Klarisa Fijavž, Katinka Skaza Pevnik, Tara Košak, Anika Locnikar; 3. vrsta: Nadja Obrul, Gašper Jelenko, Lana Gorinšek Godnic, Ana Medvešek, Ema Marguc, Špela Mojca Mlakar, Žana Višnar, Andreja Obrul Brenkala Citre (uciteljica Franja Kocnik) Franja Kocnik, Neža Kangler, Tjaša Zlodej, Zoja Gašpar Štante, Maša Pušnik, Timotej Androjna Kitara (ucitelj Jernej Senegacnik) 1. vrsta: Tjan Kranjcec Gošnjak, Katarina Kovacic, Gaja Žnidarko Sovic, Ema Krušic, Izabela Ribic, Sara Macuh, Tevž Pucnik, Om Matavž, Gašper Košir, Lan Jurgelj, Blaž Lukac, Tine Holobar, Kiara Aurora Jernejšek, Katinka Skaza Pevnik; 2. vrsta: Doroteja Kotnik, Neža Bobik, Gabriel Winter Kitara (ucitelj Zdravko Rumpf) Urška Gorenjak Kolar, Maja Vuga, Zdravko Rumpf, Maj Lukac, Jaka Kresnik Kitara (uciteljica Nataša Zavšek) 1. vrsta: Manca Ulcnik, Aljoša Dietinger, Vid Markanovic, Katarina Jelenko; 2. vrsta: Jaša Gošnik, Lara Vinkovic, Ana Lajnšcek Kralj, Lamija Šehic, Zoja Klinar in Nataša Zavšek KITARSKI ORKESTER (dirigent Jernej Senegacnik) Na tolkalih Jon Artnik, prva vrsta: Neža Bobik, Zara Bicanic, Katarina Kovacic, Maja Vuga, Tjan Kranjcec Gošnjak, Gabriel Winter, Maj Artnik, Doroteja Kotnik, Edvard Varga, Ema Krušic, Špela Šet in ucitelja Janez Krevel – kontrabas ter Franja Kmetec – klavir Godala Kontrabas (ucitelj Janez Krevel) Janez Krevel, Urh Juhart, Matevž Gaber Violina (uciteljica Sara Potocnik) 1. vrsta: Zara Tehovnik, Zala Tajnikar, Špela Komplet, Zala Jeranko, Nikolina Banovic, Maja Žugelj, Pika Juhart, Mia Crešnar; 2. vrsta: Lina Furman, Živa Kejžar, Vita Jurak, Ana Šelih, Filip Štruc, Hana Žugelj in Sara Potocnik; 3. vrsta: Zala Ana Košir, Karin Crešnar, Tina Banovic, Maša Pšenicnik Violina (uciteljica Vita Lunežnik) Lea Marzidovšek, Mia Kitek, Vita Lunežnik, Urška Korošec, Neža Klima, Tajda Jureša Violoncelo (ucitelj Domen Hrastnik) Larisa Kosi, Domen Hrastnik, Kata Milic GODALNI ORKESTER (dirigentka Vita Lunežnik) Stojijo z leve proti desni: Iza Pšenicnik, Larisa Kosi, Karin Crešnar, Zala Ana Košir, Zara Hlastec, Tina Banovic, Vita Lunežnik, Deja Ilovšek, Maša Pšenicnik, Lea Marzidovšek in Kata Milic Harmonika Harmonika (uciteljica Bojana Matavž) 1. vrsta: Lejla Pašalic; 2. vrsta: Dženan Šehic, Nel Pesjak, Ema Jeranko, Asi Konušek, Ane Marie Gracner; 3. vrsta: Bojana Matavž, Erik Vehovec, Matic Pušnik; 4. vrsta: Rene Zinrajh, Andraž Trtnik; 5. vrsta: Žiga Fijavž, Nik Podgrajšek, Mohor Karl Jevšenak; 6. vrsta: Filip Obner; 7. vrsta: Bine Vezjak HARMONIKARSKI ORKESTER (dirigentka Bojana Matavž) solistka Ema Emilija Kvas – sopran saksofon, Benjamin Moravec, Manca Levart – flavta, Nik Podgrajšek, David Špes, Žiga Fijavž, Andraž Trtnik, Filip Obner, Nel Pesjak, Karl Mohor Jevšenak, Ambrož Levart, Bojana Matavž Klavir Klavir (uciteljica Veronika Fridrih) Veronika Fridrih, Maja Zupancic, Hana Kušar, Živa Djakovic Klavir (uciteljica Vesna Govedic) 1. vrsta: Gaja Potocnik, Gaja Kampuš, Jaka Jelovšek, Jurij Trtnik; 2. vrsta: Miha Mrzdovnik, Filip Ocko, Anika Locnikar, Mila Šonc, Pija Golenac, Eva Hren; 3. vrsta: Jan Racek, Vesna Govedic, Pia Falnoga, Tina Kuder, Tjaša Banovšek Klavir (uciteljica Maja Kastratovik) Maja Kastratovik, Anja Pevnik, Pia Pinter Delopst, Živa Burja, Julija Dovecar Bremšak Klavir (uciteljica Franja Kmetec) 1. vrsta: Veronika Jelenko; 2. vrsta: Tinkara Templak, Hana Kocnik, Tina Lebenicnik, Sara Verhovšek, Monja Pogladic; 3. vrsta: Ane Marie Gracner, Ajša Ylaren Šlamberger Kodric, Franja Kmetec, David Skrbinšek Majer, Jon Artnik; 4. vrsta: Katrin Polutnik, Zarja Boldin, Hana Golcer, Tinkara Erker, Tajda Erker, Mihail Flores Banovic Klavir (uciteljica Lidija Krupljan) 1. vrsta: Benjamin Becic, Živa Godec, Klara Taja Mirnik, Nika Fijavž, Aneta Hren 2. vrsta: Klarisa Fijavž, Živa Pšenicnik, Mara Orož, Lidija Krupljan Klavir (uciteljica Neja Skrbiš) 1. vrsta: Staša Jureša, Lea Bohak, Ajda Lešnik, Ema Kalšek, Julija Vertelj, Neja Skrbiš 2. vrsta: Anika Jošt, Eva Purgaj Pihala Saksofon (uciteljica Jasmina Dajcman) 1. vrsta: Amina Dampha Vrecko, Tai Podgrajšek Lukavecki, Ariela Medved, Ava Zrnec, Matej Klima; 2. vrsta: Karin Fijavž, Jasmina Dajcman, Jernej Kangler, Katarina Jurac, Ema Emilija Kvas Flavta (uciteljica Živa Skrbiš) 1. vrsta: Nuša Kalar, Tina Florjan, Maša Vrenko, Mia Marguc; 2. vrsta: Ana Đokovic, Živa Vivod, Ajda Druškovic, Tinkara Kotnik, 3. vrsta: Živa Skrbiš, Neja Vrhovnik, Ula Brumec, Ilena Vodovnik, Korina Polutnik; 4. vrsta: Neli Petek, Lea Priteržnik Klarinet (ucitelj Janez Zavec) 1. vrsta: Andrej Lakožic, Klara Kotnik, Luka Kampuš, Marko Klima, Živa Pristovnik, Zara Furman, Ana Medvešek, Zala Sovic Žnidarko, 2. vrsta: Ema Grubelnik, Maks Grubelnik, Nemanja Đokovic, Jernej Kangler, Ana Priteržnik, Erik Blažic, Janez Zavec Flavta (uciteljica Sandrine Zemljak) 1. vrsta: Katrin Vehovec, Aruša Mlakar, Iza Dovecar Gorican, Klara Skaza, Tinkara Poklic; 2. vrsta: Anuška Lipuš, Vita Gašparuš, Ema Levart, Špela Holobar, Lana Gorinšek Godnic, Pika Klajne, Emilija Cutkovic, Sara Tajnikar; 3. vrsta: Lana Maja Grilj, Špela Mojca Mlakar, Sandrine Zemljak, Marisa Iskrac, Zala Fijavž, Julija Jesih PIHALNI ORKESTER (dirigent Branimir Klevže) 1. vrsta: Branimir Klevže; 2. vrsta: Jure Pavlic, Fran Iršic, Erazem Jaša Šretl, Marko Klima, Luka Kampuš, Klara Kotnik, Špela Holobar, Ana Medvešek; 3. vrsta: Jakob Ungar, Nemanja Đokovic, Ema Grubelnik, Maks Grubelnik, Filip Ograjenšek, Špela Mojca Mlakar, Tinkara Kotnik, Zara Furman, Vita Gašparuš; 4. vrsta: Pavel Skaza, Mihel Rebernak Loncarevic, Julija Jesih, Neli Petek, Zala Fijavž, Ula Brumec, Ilena Vodovnik, Korina Polutnik; 5. vrsta: Lea Priteržnik, Marisa Iskrac, Hana Kušar, Ema Levart; 6. vrsta: Jernej Kangler, Peter Kangler, Ana Priteržnik in Katarina Jurac Tolkala Tolkala, trobila (ucitelj Avgust Skaza) 1. vrsta: Marco Flores Banovic, Patrik Švab, Juri Matovic, Kai Filip Jernejšek; 2. vrsta: Lenart Rajh, Gašper Berginc, Gi Matavž, Max Matavž, Enej Hren, Antej Mlakar, Avgust Skaza; 3. vrsta: Val Franc Pozeb, Peter Kangler, Jure Korošec, Anže Petek, Nejc Pucnik, Blaž Potocan Trobila Pozavna (ucitelj Matej Leskovar) Mihel Rebernak Loncarevic, Filip Ograjenšek, Borut Vuherer, Matej Leskovar, Ksaver Jevšenak Trobenta, evfonij (ucitelj Branimir Klevže) Branimir Klevže, Jakob Ungar, Patrik Blažic, Majk Macuh, Ožbej Hren Trobenta, evfonij (ucitelj Jernej Senegacnik ml.) 1. vrsta: Jure Potnik, Tadej Pušnik, Iztok Lakožic, Martin Mlakar, Jošt Levart 2. vrsta: Fran Iršic, Jaša Erazem Šretl, Jure Pavlic, Nik Bracic in Jernej Senegacnik ml. Trobenta, evfonij (ucitelj Avgust Skaza) 1. stopnica: Patrik Švab, Blaž Potocan; 2. stopnica: Val Franc Pozeb, Anej Hren; 3. stopnica: Peter Kangler, Nejc Pucnik; 4. stopnica: Anže Petek, Kai Filip Jernejšek; 5. stopnica: Antej Mlakar, Marco Flores Banovic; 6. stopnica: Juri Matovic, Max Matavž, Gi Matavž; 7. stopnica: Lenart Rajh, Gašper Berginc, Jure Korošec Kolektiv Glasbene šole Slovenske Konjice v jubilejnem letu 2020 Kolektiv Glasbene šole Slovenske Konjice 1. vrsta: Sandrine Zemljak, Franja Kmetec, Janez Krevel, Pavel Skaza, Veronika Fridrih, Neja Skrbiš, Živa Skrbiš; 2. vrsta: Nataša Rancnik, Slavica Kitek, Vesna Govedic, Damijana Blažic, Lidija Krupljan, Vita Lunežnik, Jasmina Dajcman (zadaj), Sara Potocnik; 3. vrsta: Biljana Milic, Nataša Zavšek, Franja Kocnik, Andreja Obrul, Dora Ožvald, Janez Zavec, Bojana Matavž; 4. vrsta: Avgust Skaza, Zdravko Rumpf, Jernej Senegacnik, Jernej Senegacnik ml., Domen Hrastnik, Matej Leskovar, Branimir Klevže, Elena Cioatá, Maja Kastratovik ZAKLADNICA SPOMINOV Fotografski prelet skozi 70-letno zgodovino Ravnatelji Nada Šelih Vrhovšek Franc Rozman Fanika Medven Adela Pecovnik (1950–1953, 1962–1978) (1953–1959) Cvetrežnik (1978–1979) (1959–1962) Alojz Krajncan Olgica Zbicajnik Branimir Klevže (1979–1992) (1992–2013) (2013–) Godalni orkester ucencev Glasbene šole Slovenske Konjice, 1957 Godalni orkester, dirigent Franc Rozman, 1957 Godalni orkester, dirigent Franc Rozman, 1962 Glasbena pripravnica, Trebnik, 1964 Opereta Planinska roža, 1966 Koncertni list operete Planinska roža R. Gobca, 1966 Zrece – nastop gojencev glasbene šole v šolskem letu 1966/67 Nastop nekdanjih ucencev v kulturnem domu, 1969 Harmonikarski orkester v šolskem letu 1971/72 Republiško tekmovanje ucencev in študentov glasbenih šol Slovenije, šolsko leto 1978/79 (tercet trobent: Avgust Skaza, Branimir Klevže in Stojan Pecovnik) V šolskem letu 1980/81 smo bili organizator revije glasbenih šol celjske regije. Absolventi in ucitelji, 1982 Po nastopu v ucilnici nauka o glasbi, 1984 Absolventi in ucitelji Glasbene šole Slovenske Konjice na dvorišcu, 1985 Absolventi klavirja in flavte z mentorjem, 1985 Kolektiv glasbene šole, dvorišce glasbene šole v starem mestnem jedru, 1996 Novoletni koncert v kulturnem domu, 1996 Absolventi s starši in ucitelji, dvorišce glasbene šole v starem mestnem jedru, 1998 Balet Peter in volk, 1998 Zakljucni nastop, ucilnica nauka o glasbi: Martin Kacbek, Branimir Klevže (ucitelj), Matjaž Leskovar in Davorin Crešnik, 1999 Slavnostni koncert ob 50-letnici, kulturni dom Slovenske Konjice, 2000 Gradnja nove šole nad OŠ Pod goro Slovenske Konjice, 2001 Absolventi in ucitelji, 2001 Državno tekmovanje: Franja Kmetec, Olgica Zbicajnik, Tinka Muha, Janez Zavec, Tadej Drobne in Sandrine Zemljak, 1. 4. 2001 Pihalni orkester pod vodstvom Branimirja Klevžeta na odprtju novih prostorov glasbene šole, 19. 9. 2002 Ravnateljica Olgica Zbicajnik na odprtju nove glasbene šole, 19. 9. 2002 Poletna šola za violoncelo, mentorica Zdenka Kristl Marinic, 2004 Pustni nastop v novi veliki dvorani glasbene šole, 2. 2. 2008 Javni nastop, tercet trobent: Jure Mastnak, Jure Skaza in Gregor Preložnik, 2009 Pevski nastop ucenk glasbene šole, korepetitorka Maja Kastratovik, 23. 12. 2009 Nastop ob 60-letnici Glasbene šole Slovenske Konjice na odru kulturnega doma v Slovenskih Konjicah, december 2010 Kolektiv glasbene šole na slavnostni akademiji ob 60-letnici glasbene šole, oder kulturnega doma Slovenske Konjice, december 2010 Utrinek z absolventskega nastopa, ucenci in ucitelji, 26. 5. 2011 Božicno-novoletni nastop, 22. 12. 2011 Nastop tekmovalcev v šolskem letu 2011/12, dvorana glasbene šole, 18. 6. 2012 Mednarodno glasbeno tekmovanje Davorin Jenko v Beogradu: ravnateljica Olgica Zbicajnik, mentor Branimir Klevže, Jure Mastnak in Franja Kmetec, 2012 Mednarodno glasbeno tekmovanje Davorin Jenko v Beogradu: mentorica Maja Kastratovik, Aneja Prapotnik, Jan Hren in ravnateljica Olgica Zbicajnik, 20. 2. 2013 Utrinek z novoletnega koncerta: Špela Capello, Klemen Venko in Jakob Kolar, kulturni dom Slovenske Konjice, 2014 Priprave šolskega pihalnega orkestra, Trije Kralji, 2014 Nastop absolventov: Staš Sadek, Alen Iršic, Žiga Petek, Jakob Kolar, 2014 Studijsko snemanje, mentor Avgust Skaza z ucencem Svenom Preložnikom, 2015 Absolventi glasbene šole v šolskem letu 2014/15 (25. 5. 2015) Kvartet saksofonov na nastopu v KSEVTU, Obcina Vitanje, 24. 6. 2015 Koncert ob 65-letnici Glasbene šole Slovenske Konjice, orkester flavt Zveze primorskih glasbenih šol, dirigentka Alenka Zupan, solistka Danijela Burjan, 2015 Utrinek z božicno-novoletnega koncerta šolskih orkestrov, 19. 12. 2016 Dirigentka Andreja Obrul na božicno-novoletnem koncertu šolskih orkestrov, solistov in pevskega zbora, 19. 12. 2016 Godalni orkester, priprave na Rogli, 13. 10. 2016 Godalni kvartet na reviji v Rogaški Slatini, 15. 3. 2017 Koncert šolskega pihalnega orkestra na Ropotanju v starih Zrecah, 4. 6. 2017 Zakljucni nastop plesalcev, Labodje jezero, 7. 6. 2017 Godalkanje pod vodstvom violinista Bojana Cvetrežnika, 22. 1. 2018 Miška si poišce nov dom, glasbena predstava za Vrtec Slovenske Konjice, 2018 Nastop šolskega godalnega orkestra na novoletni tržnici OŠ Zrece, 29. 11. 2018 Dom kulture Slovenske Konjice, glasbena pravljica Peter in volk, 19. 12. 2018 Nastop godalnega orkestra, novoletni koncert šolskih orkestrov, 21. 12. 2018 Šolska predstava ucencev citer v sodelovanju z OŠ Oplotnica, 21. 12. 2018 Predstavitev glasbene šole v vrtcu Slovenske Konjice, 6. 2. 2019 Dan odprtih vrat Glasbene šole Slovenske Konjice, 30. 3. 2019 107 107 Cas je zdaj – svetovni dan Zemlje, 6. 4. 2019 Baletna predstava Don Kihot, kulturni dom Slovenske Konjice, 5. 6. 2019 Harmonikarski trio na božicno-novoletnem nastopu plesnih oddelkov glasbenih šol Slovenske Konjice in Ravne na Koroškem, 16. 12. 2019 Božicno-novoletni nastop plesnih oddelkov glasbenih šol Slovenske Konjice in Ravne na Koroškem, 16. 12. 2019 Trobilna sekcija pihalnega orkestra, božicno-novoletni koncert, 20. 12. 2019 Šolski pihalni orkester, pevski zbor in vokalni solist Gašper Kušar na božicno­novoletnem koncertu na odru kulturnega doma Slovenske Konjice, 20. 12. 2019 Harmonikarski orkester z dirigentko Bojano Matavž na božicno-novoletnem koncertu šolskih orkestrov in pevskega oddelka, 20. 12. 2019 Sekcija kontrabasistov godalnega orkestra, božicno-novoletni koncert šolskih orkestrov in pevskega oddelka, 20. 12. 2019 Kitarski orkester, božicno-novoletni koncert, 20. 12. 2019 Glasbeni nastop za predšolske otroke v konjiškem vrtcu Prevrat, 11. 2. 2020 Med šolanjem na daljavo sameva tudi razstava ucencev OŠ Zrece mentorja Milana Lamovca – Didija, postavljena na stopnišcu glasbene šole, 2020. Prostori glasbene šole cakajo, da se vanje cim prej vrne otroški razigrani smeh in zvedava želja po novem znanju (cas pandemije oktober/november, 2020). Viri in literatura • Kronika Glasbene šole Slovenske Konjice • Zbornik: 50 let Glasbene šole Slovenske Konjice. Slovenske Konjice: Glasbena šola Slovenske Konjice, 2000. • Branimir Klevže: Glasbena šola s svojim delom prisotna tudi v Zrecah. Zrece: 200 let šolstva na Zreškem, Obcina Zrece, 2015 • Branimir Klevže: Pomen glasbenega izobraževanja in delovanje šolskega pihalnega orkestra Glasbene šole Slovenske Konjice. Slovenske Konjice, 2018. • Zapisi uciteljev glasbene šole • Fotografije: arhiv Glasbene šole Slovenske Konjice, Foto Brbre, Foto Nareks: Matej Nareks in Izidor Kotnik ter zasebni arhivi