Erjavecia 36 11 TERENSKI VIKEND SOD: PTUJ 2021 – NOVE NAJDBE KOŠČIČNEGA ŠKRATCA COENAGRION ORNATUM, PRODNEGA PAŠKRATCA ERYTHROMMA LINDENII, ZGODNJEGA TRSTNIČARJA BRACHYTRON PRATENSE, ČRNEGA PLOŠČCA LIBELLULA FULVA IN DRISTAVIČNEGA SPRELETAVCA LEUCORRHINIA PECTORALIS NA ŠTAJERSKEM Že med načrtovanjem aktivnosti društva za leto 2021 je bilo dogovorjeno, da v letošnji program vključimo terenski vikend v širši okolici Ptuja in tako se je tudi zgodilo. Prvi letošnji odonatološki terenski vikend je tako potekal na Štajerskem med 11. in 13. junijem 2021. Za potrebe izvedbe terenskega vikenda nam je uporabo prostorov v Domu krajanov Rogoznica nudila Mestna občina Ptuj, ki se ji na tem mestu zahvaljujemo. Terenskega vikenda se nas je skupaj udeležilo 16 članov in simpatizerjev Slovenskega odonatološkega društva (SLIKA 1). Na njem nam je na 38 lokacijah (TABELA 1) skupno uspelo popisati 37 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2). SLIKA 1. Del ekipe terenskega vikenda SOD, junija 2021 na ribniku Štatenberšek (Foto: A. Šalamun, 13-VI-2021). Nekateri udeleženci (Damjan Vinko, Peter Kogovšek, Klemen Koselj) so s terenom pričeli že v petek 11-VI-2021 zgodaj popoldan in na poti na večerno zbirno mesto na Ptuju popisali pet vod. Vreme ta dan sicer ni bilo najugodnejše za popisovanje kačjih pastirjev, saj nas je prav na vseh lokalitetah kmalu po začetku Erjavecia 36 12 popisa ulovila nevihta. Najprej smo se ustavili pri Žalcu, na območju Vrbja ob potoku Podvinska struga v bližini odlagališča odpadkov (GK 513190, 121526), kjer smo popisali modrega bleščavca Calopteryx virgo, in ob bližnjem ribniku Gramoznica (GK 513350, 121576), na katerega smo bili zaradi prisotnosti vodne škarjice Stratiotes aloides opozorjeni v minuli Erjavecii (ERBIDA, 2020). Mokrih sanj – zelene deve Aeshna viridis – ni bilo na spregled, smo pa v primerjavi z lanskoletnimi najdbami ERBIDE (2020) na seznam vrst gramoznice dodali še tri vrste: ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, močvirskega lebduha Cordulia aenea in črnega ploščca Libellula fulva, o katerem v Savinjski dolini sicer ne vemo kaj dosti (BEDJANIČ, 2020a). Zatem smo se odpravili proti Oplotnici, kjer smo popisali ribnik Partovec in potok/kanal v bližini ceste Pobrež–Novo Tepanje. Ribnik smo obiskali z željo po preverbi morebitne prisotnosti ciljne vrste tokratnega terenskega vikenda, dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis, pri potoku pa smo se ustavili nenačrtovano. A intuicija navi- gatorja je tudi tokrat obrodila sadove. Na le nekajmetrskem odseku potoka pri Dobrovi pri Prihovi, ki je zahodni pritok Čadramskega potoka (GK 537371, 134991; SLIKA 2), smo namreč našli tudi pet osebkov koščičnega škratca Coenagrion ornatum (1 ten., 1 juv. ♀, 2 ♂, 1 ♀). Gre za najdbo nove populacije te ogrožene in zavarovane vrste, uvrščene tudi na Prilogo II Direktive o habitatih, ki je v tem delu severovzhodne Slovenije redka (ŠALAMUN in sod., 2018; BEDJANIČ, 2020a; ŠALAMUN & BEDJANIČ, 2020). Koščičnega škratca bi tako bilo treba tudi v širši okolici Oplotnice natančneje raziskati, četudi območje najdbe ni vključeno v omrežje NATURA 2000. Tukajšnji habitat je obdan s kmetijskimi površinami in ustreza opisu sekundarnih življenjskih okolij vrste pri nas (VINKO, 2016; ŠALAMUN in sod., 2018; BEDJANIČ, 2020a). S sprva osončenega ribnika Partovec (GK 536129, 135811; SLIKA 3), kjer nas je prav tako hitro ulovila nevihta, pa naj izpostavimo črnega ploščca (4 ♂) in velikega rdečeokca Erythromma najas (15 ♂, 5 cop., 4 ovip.). Pozno popoldan, ob SLIKA 2. Zahodni pritok Čadramskega potoka pri vasi Dobrova pri Prihovi (GK 537371, 134991) (Foto: D. Vinko, 11-VI-2021). Erjavecia 36 13 prihodu še Alija Šalamuna in po obisku teniškega igrišča v Slovenski Bistrici, od koder upravljavec poroča o poletnih obiskih studenčarjev Cordulegaster sp., smo za zaključek terenskega dne obiskali še ribnike Šterntal pri Kidričevem (GK 558872, 140236). Ti so bili sicer v očeh prvega pisca tokrat videti manj primerni za kačje pastirje, kot ob obisku ribnikov na zadnjem štajerskem RTŠB-ju (VINKO in sod., 2018), ko smo se tukaj razveselili enega samca povodnega škratca Coenagrion scitulum – povedano drugače, ribniki so postali bolj ribolovno všečni, medtem ko so leta 2013 spominjali na opuščeno gramoznico z manjšimi mlakami. A vendar je tokratni terenski obisk, ki ga je popestril gostoljubni ribiški glavar, potekal v že neprimernem vremenu in pozni uri, tako da je območje vsekakor vredno ponovnega obiska odonatologov. Kmalu zatem smo se na Ptuju v poznih popoldanskih urah četverici pridružili še Nina Erbida, Aleš Tomažič, Jaka Snoj, Ana Tratnik, Nika Krelj in gostitelja našega terenskega vikenda Tanja Žlender in Andrej Ribar. Zvečer smo se skupaj podružili v lokalni restavraciji, kjer smo ob dunajskih zrezkih, picah in točenem pivu naredili načrte za prihodnja dneva. SLIKA 3. Odonatolog na ribniku Partovec pri Oplotnici (GK 536129, 135811), seveda v priložnosti primerni majici (Foto: D. Vinko, 11-VI-2021). V soboto 12-VI-2021 smo se odpravili v naravni rezervat Ormoške lagune (SLIKA 4), ki leži tik ob meji s Hrvaško. To zavarovano območje upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, ki nam je prijazno omogočilo popis kačjih pastirjev na območju. Rezervat, v katerem smo veliko pričakovali, Erjavecia 36 14 sestavljajo mokrišča in plitvi bazeni, ki so obdani s poplavnim gozdom. Na petih lagunah in bližnjem potoku smo popisali skupno 21 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2), a se je izkazalo, da tukajšnje območje za našo ciljno vrsto terenskega vikenda ni najbolj primerno. Med vendarle bogato vrstno pestrostjo smo zabeležili zeleno pazverco Chalcolestes viridis, oba rdečeokca Erythromma sp., deviškega pastirja Aeshna isoceles, modroritega spremljevalca Anax parthenope, vse pri nas prisotne ploščce Libellula sp., tri vrste kamenjakov (malinovordečega Sympetrum fonscolombii, krvavordečega S. sanguineum in progastega kamenjaka S. striolatum) ter suhljatega škratca Coenagrion pulchellum, ki smo ga med terenskim vikendom zasledili le na tem območju. Med popisovanjem so nam občasno odvračale pozornost tudi številne zanimive vrste ptic. Nekatere med njimi spadajo med redke ali ogrožene vrste. Poleg ptic smo videli tudi vodne bivole, ki so bili na območje lagun naseljeni z namenom vzdrževanja primernega življenjskega okolja za ptice in ohranjanja bogate biotske pestrosti območja, pa še zelene žabe, navadno krastačo, navadnega slepca in med metulji osatnika ter admirala. Bera vrst kačjih pastirjev je bila v rezervatu zagotovo zanimiva, občutku velike vročine in suše v ustih, ki smo jima bili priča, pa bi dodali še, da bi bil lahko rezervat ob še večji pestrosti različnih mikrohabitatov v različnih sukcesijskih stadijih za kačje pastirje še bolj zanimiv. Zagotovo pa DOPPS naravni rezervat zgledno upravlja in na območju opravlja pomembno nalogo ohranjanja narave. SLIKA 4. Tretja laguna v Naravnem rezervatu Ormoške lagune (GK 592006, 139020) (Foto: D. Vinko, 12-VI-2021). Na Ormoških lagunah, kjer nas je na koncu med samostojnim terenom ob malici in pivu pozdravil še društveni kolega Matjaž Bedjanič, smo preživeli precej časa, nakar smo se razdelili v tri skupine. Več dogodivščin, predvsem izven kačjepastirskih vod (predvsem z osli in slabostjo), je imela tretja skupina v sestavi Erjavecia 36 15 Nine, Petra, Nike in Aleša. A vendar so na potoku v Forminu (GK 579889, 141018) med petimi vrstami zabeležili tudi 2 ♀ koščičnega škratca. Tudi od tukaj koščični škratec poprej ni bil znan (BEDJANIČ, 2020a). TABELA 1: Seznam popisanih lokalitet na terenskem vikendu SOD 2021 na Štajerskem, z datumom vzorčenja in popisanim številom vrst kačjih pastirjev. N NAJBLIŽJI KRAJ TOČNA LOKALITETA KOORDINATE GK DATUM (2021) ŠT. VRST X Y 1 Vrbje Potok Podvinska struga JV od odlagališča odpadkov, tik nad reko Savinjo 513190 121526 11-VI 1 2 Vrbje Ribnik Gramoznica ob Podvinski strugi 513350 121576 11-VI 7 3 Dobrova pri Prihovi Kanal S od ceste Pobrež–Novo Tepanje, Z pritok Čadramskega potoka, 300 m JV od hiše Dobrova pri Prihovi 8 537371 134991 11-VI 5 4 Dobrova pri Prihovi Ribnik Partovec 536129 135811 11-VI 9 5 Strnišče Ribniki Šterntal, nekdanje gramoznice "učilnica v naravi" 558872 140236 11-VI 6 6 Formin Potok v Forminu, pri Z mostu 579889 141018 12-VI 5 7 Spuhlja Gramoznica 600 m S od Spuhlje, odlagališče Gajke 570672 147405 12-VI 0 8 Ptuj Turniški ribnik 566953 139869 12-VI 4 9 Ptuj Iztok iz Turniškega ribnika 567054 139831 12-VI 1 10 Sedlašek mlaka S od Cerkve Device Marije Vnebovzete v Sedlašku 568006 132850 12-VI 3 11 Frankovci Potok Pušenska struga Z od Ormoških lagun 591612 139201 12-VI 3 12 Frankovci Ormoške lagune, prva (najbolj SZ) laguna 591825 139211 12-VI 13 13 Frankovci Ormoške lagune, druga laguna 591982 139242 12-VI 13 14 Frankovci Ormoške lagune, tretja laguna 592006 139020 12-VI 17 15 Frankovci Ormoške lagune, četrta laguna 592217 139036 12-VI 11 16 Frankovci Ormoške lagune, peta (predzadnja od SZ-JV) laguna 592292 138888 12-VI 12 17 Obrež Gramoznica SZ od železniške postaje Obrež 594388 139445 12-VI 3 Erjavecia 36 16 N NAJBLIŽJI KRAJ TOČNA LOKALITETA KOORDINATE GK DATUM (2021) ŠT. VRST X Y 18 Osluševci Gramoznica 100 m V od hiše Osluševci 1 580664 141609 12-VI 6 19 Rogoznica Ribnik pri tenis igrišču Rogoznica 569089 144008 12-VI 7 20 Janežovci Mlake v opuščenem glinokopu JZ od naselja 567556 147405 12-VI 17 21 Lormanje Akumulacijsko jezero Komarnik 562030 158934 12-VI 9 22 Spodnji Velovlek Ribnik SZ od Spodnjega Velovleka (Ribnik Velovlek) 570300 147202 13-VI 10 23 Podvinci Mali ribnik pri Podvincih (Tičnica) 570938 144243 13-VI 8 24 Požeg Akumulacija Požeg, SV krak 551289 142943 13-VI 14 25 Podvinci Veliki ribnik pri Podvincih 571637 144787 13-VI 12 26 Krčevina pri Vurberku J ribnik na potoku Grajena S od ceste Dvorjane–Grajena, S od Grajenščaka 562962 149447 13-VI 6 27 Krčevina pri Vurberku S ribnik na potoku Grajena S od ceste Dvorjane–Grajena, S od Grajenščaka 562848 149631 13-VI 9 28 Vurberk Ribnik na mrtvici J od Vurberka 560542 148619 13-VI 7 29 Vurberk Mrtvica reke Drave J od Vurberka 560248 148546 13-VI 9 30 Petelinjek Ribniki Petelinjek - Stari Gaj - Z, zgornji ribnik 540208 131989 13-VI 7 31 Jernej pri Ločah Ribniki Petelinjek - ribnik Polšak 540440 131977 13-VI 8 32 Jernej pri Ločah Ribniki Petelinjek - ribnik Štepihovec 540903 131849 13-VI 10 33 Zgornje Konjišče Ribnik Rogoz, najbolj Z ribnik 563053 175085 13-VI 14 34 Zgornje Konjišče Ribnik Rogoz, osrednji S ribnik 563316 175154 13-VI 11 35 Zgornje Konjišče Mrtvica v Ribnikih Rogoz, druga najbolj vzhodna 563684 175295 13-VI 11 36 Zgornje Konjišče Reka Mura S od Ribnikov Rogoz 563524 175506 13-VI 1 37 Ličenca Potok S od hiše Ličenca 33 540980 133374 13-VI 6 38 Jernej pri Ločah Ribniki Petelinjek - ribnik Štatenberšek 541653 131918 13-VI 12 Erjavecia 36 17 TABELA 2: Seznam 37 vrst kačjih pastirjev, popisanih na terenskem vikendu SOD 2021 na Štajerskem, z zapisom zaporednih številk lokalitet (TABELA 1), na katerih smo vrsto popisali. VRSTA ZAPOREDNA ŠT. LOKALITETE ZELENA PAZVERCA Chalcolestes viridis 13 PAZVERCA Chalcolestes sp. 33 OBVODNA ZVERCA Lestes sponsa 24, 25, 32, 38 PRISOJNI ZIMNIK Sympecma fusca 20, 24, 31 PASASTI BLEŠČAVEC Calopteryx splendens 3, 6, 13, 14, 24, 26, 29, 31 MODRI BLEŠČAVEC Calopteryx virgo 1–3, 9, 27, 37 MODRI KRESNIČAR Ischnura elegans 4–6, 10–16, 18–29, 31–35, 38 BLEDI KRESNIČAR Ischnura pumilio 20 BLEŠČEČI ZMOTEC Enallagma cyathigerum 5, 21, 33 TRAVNIŠKI ŠKRATEC Coenagrion puella 2, 4, 5, 8, 10–20, 22–35, 37, 38 SUHLJATI ŠKRATEC Coenagrion pulchellum 13, 14 KOŠČIČNI ŠKRATEC Coenagrion ornatum 3, 6, 37 PRODNI PAŠKRATEC Erythromma lindenii 18 VELIKI RDEČEOKEC Erythromma najas 4, 12, 14, 15, 18–23, 25, 28, 30– 35, 38 MALI RDEČEOKEC Erythromma viridulum 13–16, 21, 33 RANI PLAMENEC Pyrrhosoma nymphula 2, 27, 37 SINJI PRESLIČAR Platycnemis pennipes 3–6, 11, 12, 14, 17–21, 24–29, 33–35, 37, 38 DEVIŠKI PASTIR Aeshna isoceles 2, 8, 12–16, 19–24, 28–30, 32, 34, 35 VELIKI SPREMLJEVALEC Anax imperator 4–6, 12–16, 19, 20, 22–25, 27–35, 38 MODRORITI SPREMLJEVALEC Anax parthenope 12, 14–16, 21–25, 33–35 ZGODNJI TRSTNIČAR Brachytron pratense 17 POPOTNI POREČNIK Gomphus vulgatissimus 27 BLEDI PEŠČENEC Onychogomphus forcipatus 20, 29 VELIKI STUDENČAR Cordulegaster heros 36 MOČVIRSKI LEBDUH Cordulia aenea 2, 4, 5, 12, 14, 18–20, 22, 24–35, 38 PEGASTI LESKETNIK Somatochlora flavomaculata 22 OPOLDANSKI ŠKRLATEC Crocothemis erythraea 12–16, 23, 33, 34, 35, 38 MODRI PLOŠČEC Libellula depressa 2, 4, 8, 10, 13, 14, 16, 20, 22, 24, 25, 33, 38 ČRNI PLOŠČEC Libellula fulva 2–4, 8, 12, 14, 15, 20, 22, 24–27, 29–32, 38 LISASTI PLOŠČEC Libellula quadrimaculata 14, 16, 20, 24, 25, 30, 32–35, 38 DRISTAVIČNI SPRELETAVEC Leucorrhinia pectoralis 21, 24, 38 TEMNI MODRAČ Orthetrum albistylum 12–16, 20, 21, 33 Erjavecia 36 18 VRSTA ZAPOREDNA ŠT. LOKALITETE SINJI MODRAČ Orthetrum brunneum 25, 37 PRODNI MODRAČ Orthetrum cancellatum 4, 12, 15, 16, 20, 34, 35 MALI MODRAČ Orthetrum coerulescens 32 MALINOVORDEČI KAMENJAK Sympetrum fonscolombii 12, 14, 20 KRVAVORDEČI KAMENJAK Sympetrum sanguineum 13, 23 PROGASTI KAMENJAK Sympetrum striolatum 13, 16, 20 Skupina v sestavi Alija, Jake in Damjana je v sicer suhi gramoznici v Obrežu (GK 594388, 139445) našla lev zgodnjega trstničarja Brachytron pratense, ki v Sloveniji velja za ranljivo vrsto in v Dravski dolini vsekakor ni pogost – najbližje znane lokacije so iz Podvincev in Šturmovcev (KOTARAC, 1997; BEDJANIČ in sod., 1999). In še trivialni podatek, iz Obreža prihaja del korenin najstarejšega člana omenjene trojice. A nazaj h kačjim pastirjem. Po Obrežu smo na gramoznici v Osluševcih (GK 580664, 141609) v rahlem dežju zabeležili 5 ♂ prodnega paškratca Erythromma lindenii. Najdba slednjega v majhni zaraščeni gramoznici z bistro vodo, bogatim z rmancem Myriophyllum sp. in meto Mentha sp., je bila veliko presenečenje, saj smo na skrajnem severovzhodu države doslej beležili le tri najdbe paškratca (BEDJANIČ, 2012; ŠALAMUN in sod., 2015). Najaktualnejši zemljevid razširjenosti vrste pri nas prikazuje BEDJANIČ (2020b), ki priča o maloštevilnih najdbah tudi drugod na Štajerskem. Za povrh vsega pa so nam ob koncu terenskega dne mlake v opuščenem glinokopu jugovzhodno od Janežovcev (GK 567556, 147405), kjer je v načrtu gradnja sodobnih bioterm, ki so po pričanju domačina sicer še daleč od realne izvedbe, postregle še s precej veliko vrstno pestrostjo. Popisali smo 17 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2). Tretja skupina, v sestavi Tanje, Andreja, Klemna in Ane, pa se je po Ormoških lagunah odpravila na akumulacijsko jezero Komarnik v bližini Lenarta (GK 562030, 158934), na katerem je imel Klemen med iskanjem rdečeokcev (SLIKA 5) bližnje srečanje z medicinskimi pijavkami, ki so mu prijazno pomagale pri stimulaciji obtoka krvi. Kljub vsemu se je ta teren izplačal, saj sta starejša kolega tam videla in v objektiv ujela dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis, ki je bil pravzaprav nekakšen povod za organizacijo našega terenskega vikenda in njegova ciljna vrsta. Z eno izjemo z Ljubljanskega barja ga namreč najdemo zgolj na severovzhodu Slovenije (VINKO in sod., 2020). Dristavični spreletavec velja v Sloveniji za kritično ogroženo vrsto, je zavarovan, varuje se tudi njegov habitat, in je uvrščen na Prilogi II in IV Direktive o habitatih. Njegova bivališča v Sloveniji so omejena na mrtvice in ekstenzivno gojene ribnike z relativno stabilnim vodostajem ter razvito vegetacijo, za vse habitate, kot za vrsto samo, pa velja, da so močno ogroženi (VINKO in sod., 2020; ŠALAMUN, 2021). O problematiki ohranjanja vrste, kot tudi o njegovih značilnostih pišeta med drugim tudi BEDJANIČ (2018) in ŠALAMUN (2021). BEDJANIČ (2014, 2018) navaja več dejavnikov ogrožanja, in sicer evtrofikacijo, preveliko število rib, izpuščanje ribnikov preko zime ter uničevanje vodnega in kopenskega habitata. Štiri ♂ dristavičnega spreletavca sta Erjavecia 36 19 Ana in Klemen našla v trstičju na severnem delu Komarnika v bližini ptičje opazovalnice, vrsta pa je bila tukaj prvič zabeležena. Družbo so jim med drugim delale še večje populacije obeh rdečeokcev, bleščečega zmotca Enallagma cyathigerum, deviškega pastirja in modroritega spremljevalca. V večernih urah smo se ponovno zbrali na Ptuju in se že sestradani in posledično rahlo vzkipljivi odpravili na zasluženo večerjo, tokrat mehiško, sledila pa je dolga in burna noč, tudi s spoznavanjem lokalnih navad ob celonočnem praznovanju krsta otroka, z jutranjim hranjenjem oslov in dolgimi razpravami. SLIKA 5. Koleselj malega rdečeokca Erythromma viridulum (Foto: A. Tratnik). V nedeljo 13-VI-2021 se je odvijal zadnji dan našega terenjenja, na katerem so se nam pridružili še Maja Bahor s tremi otroki, Jasna Možina in Matic Cotič. Ta dan bi moral zaznamovati dristavični spreletavec, ki sta ga na terenskem vikendu do takrat videla le dva udeleženca terenskega vikenda. Ponovno smo se razdelili v skupine in popisali predvsem stoječe vode na območju Vurberka, Podvincev in del reke Mure na območju Zgornjega Konjišča (GK 563524, 175506) z bližnjimi stoječimi vodami. Mura je presenetila z najdbo leva vrste, ki je navdihnila majico na SLIKI 3 – velikega studenčarja Cordulegaster heros. Najdba Alija, Damjana, Jake in Tanje predstavlja prvo najdbe leva te vrste ob reki Muri, kasneje najdeni koščični škratec (9 ♂, 4 ♀) na potoku severno od ribnikov Petelinjek (GK 540980, 133374) v dolini Ličence pa je od tam že znan (ŠALAMUN & BEDJANIČ, 2020). Ostale skupine so popisale še ribnika v Velovleku in na Rogoznici ter ribnik Tičnica v Podvincih. Skupina Nine, Ane, Nike, Jasne in Matica v Podvincih ni zabeležila Erjavecia 36 20 dristavičnega spreletavca, a je o 1 ♂ te vrste poročala s severovzhodnega kraka akumulacije Požeg (GK 551289, 142943). V Podvincih so dopoldan sicer bolj zaznamovali labodi, ki so med našim lovom na kačje pastirje svoje mladiče in teritorij branili zelo odločno. Nika jo je na srečo odnesla le z mokrimi oblačili. Z območja Mure naj omenimo še martinčka (GK 563256, 175141) in okrasne gizdavke (GK 563053, 175085) ter belouško s Tičnice (GK 570938, 144243). SLIKA 6. Dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis smo na terenskem vikendu popisali na ribniku Štatenberšek (na sliki), jezeru Komarnik in akumulaciji Požeg. Zanj je v Sloveniji znanih le 18 lokalitet na 10-ih območjih, le na 6-ih območjih je bila vrsta potrjena v zadnjih 10 letih (BEDJANIČ, 2018; VINKO in sod., 2020; ŠALAMUN, 2021; ta prispevek) (Foto: M. Bahor, 13-VI-2021). Na koncu smo se skupaj zbrali na ribnikih Petelinjek pri Ločah. Globlje v ribnik Štatenberšek (GK 541653, 131918), kot smo šli – četudi so pri tem leteli telefoni in nahrbtniki – več dristavičnih spreletavcev smo videli letati med rogozi in preslicami ter tam tudi pristajati (SLIKA 6). Tako smo si jih lahko od blizu ogledali vsi še Erjavecia 36 21 prisotni udeleženci terenskega vikenda. Na Štatenberšku smo popisali lev, 4 ♂ in koleselj dristavičnega spreletavca ter tako dokazali, da se vrsta tu uspešno razvija. Na preostalih tukajšnjih treh ribnikih, ki so jih obiskali Ali, Aleš in Peter, medtem ko smo si drugi vzeli dodaten čas za brodenje po Štatenberšku, spreletavca nismo našli. Na tej točki smo s terenskim vikendom končali zadovoljni, tudi z željami, da se v ta del Štajerske vsekakor še vrnemo. LITERATURA: BEDJANIČ, M., 2012. Drobtinice in ocvirki: Zanimive odonatološke najdbe z ribnika Vrbje pri Žalcu. Erjavecia 27: 38-42. BEDJANIČ, M., 2014. Projekt »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji – WETMAN 2011–2015«, LIFE09 NAT/SI/000374, Popis začetnega stanja in raziskave vpliva projektnih aktivnosti na populacije kačjih pastirjev (Odonata): pilotno območje Mura – Petišovci: končno poročilo. Elaborat za Zavod RS za varstvo narave, ProNatura, Braslovče. 82 str. BEDJANIČ, M., 2018. Določevalni ključ: spreletavci Slovenije. Trdoživ 7(1): 32-40. BEDJANIČ, M., 2020a. Nova opazovanja koščičnega škratca Coenagrion ornatum in črnega ploščca Libellula fulva iz Savinjske doline. Erjavecia 35: 73-79. BEDJANIČ, M., 2020b. Nova najdba prodnega paškratca Erythromma lindenii v Savinjski dolini. Erjavecia 35: 79-83. BEDJANIČ, M., A. PIRNAT & A. ŠALAMUN, 1999. Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev širšega območja ob reki Dravi med Ptujem in Središčem ob Dravi, severovzhodna Slovenija (Insecta, Odonata). Natura Sloveniae 1: 45-69. ERBIDA, N., 2020. Vodna škarjica Stratiotes aloides v Savinjski dolini. Erjavecia 35: 71–73. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠALAMUN, A., 2021. Dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 19 str., digitalne priloge. ŠALAMUN, A. & M. BEDJANIČ, 2020. Najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum v Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah. Erjavecia 35: 82-88. ŠALAMUN, A., M. PODGORELEC & M. KOTARAC, 2015. Inventarizacija kačjih pastirjev (Odonata) in njihovih habitatov ob reki Muri. V: Govedič, M., A. Lešnik & M. Kotarac (ured.), Inventarizacija favne območja reke Mure (končno poročilo), str. 150–190, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. ŠALAMUN, A., D. VINKO, M. BAHOR & M. BEDJANIČ, 2018. Nova dognanja o razširjenosti koščičnega škratca Coenagrion ornatum (Odonata) v Sloveniji - New cognitions on distribution of Ornate Bluet Coenagrion ornatum (Odonata) in Slovenia. V: Podlesnik, J. & V. Klokočovnik (ured.), Knjiga povzetkov, Peti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, posvečen 80-letnici akademika prof. dr. Matije Gogala in 50-letnici smrti prof. dr. Štefana Michielija, Maribor, 21. in 22. september 2018 – Book of Abstracts, Fifth Slovenian Entomological Symposium with International Attendance, dedicated to Academician Prof. Dr. Matija Gogala on the Occasion of his 80th Birthday and 50th Anniversary of the Death of Prof. Dr. Štefan Michieli, Maribor, 21st and 22nd September 2018, str. 30, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Maribor. Erjavecia 36 22 VINKO, D., 2016. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 86 str. VINKO, D., M. KOLARIČ & A. TRATNIK, 2018. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje. V: P. Presetnik (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Rače 2013, str. 53-64, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D., A. TRATNIK, A. ŠALAMUN, N. ERBIDA, A. PIRNAT, M. BAHOR, D. KABLAR, P. KOGOVŠEK, N. ŠRAMEL, M. HOSTNIK, N. KRELJ, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, J. SNOJ & M. BEDJANIČ, 2020. Favna kačjih pastirjev (Odonata) naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu (Ljubljansko barje, osrednja Slovenija). Natura Sloveniae 22(2): 5-28. (D. VINKO, T. ŽLENDER & A. RIBAR) TERENSKI VIKEND SOD NA GORENJSKEM V lanski številki Erjavecie ste lahko prebrali o mnogih aktivnostih članov Slovenskega odonatološkega društva na Gorenjskem v 2020. Tam so bili namreč tega leta kar trije študentski tabori, na katerih smo dodobra popisali ta lep košček Slovenije. Ker pa lepega ni nikoli dovolj, smo se odločili letos vrniti, ponovno obiskati najlepše lokacije in popisati še kakšno, ki je lani po čudnem spletu naključij nismo uspeli. Poleg tega so bili tudi na območni enoti Zavoda za varstvo narave Kranj nad našim predlogom navdušeni in so nam povrnili del stroškov ter dali namig za nekaj lepih, nekoliko skritih lokacij. Terenski vikend je potekal od 9. do 11. julija 2021. Za namestitev smo dolgo časa razmišljali in klicali različne koče in vikende, pa nam ni bilo nič zares všeč. Nato pa smo dobili dve ideji: pohod po planinah, popisovanje gorskih kalov in spanje v planinskih kočah ali pa spanje v kampu na »vavčerje«. Odločitev je bila težka, a smo se na koncu odločili za bolj enostavno izvedljivo varianto v kampu. Odločili smo se za kamp Šobec, kjer sva se prva prispela udeleženca tudi skopala v bajerju in pri tem popisala naši prvi dve vrsti. Večina ostalih je prispela še isti večer, Maja Bahor z otroci pa se nam je pridružila naslednji dan. V soboto, ko je bil prvi resni terenski dan, smo se razdelili v dve skupini. Ana, Maja in otroci so šli na jezero Kreda v Radovni in še nekaj lažje dostopnih lokacij. Zaradi nekoliko hladnega vremena niso videli veliko kačjih pastirjev, a so se vseeno zabavali v dobri družbi in lepi naravi. Druga skupina pa se je odpravila na Jelovico, še posebej smo bili pozorni na deve v različnih modrih odtenkih. Naša velika želja je bila namreč, da bi videli šotno devo Aeshna caerulea, ki pri nas že dolgo ni bila opažena. Na barju Ledine smo res videli »modro devo«, ki je bila zelo izmuzljiva in je nikakor nismo mogli ujeti. Potem je Nina našla en lev in smo se odločili, da gremo naprej ter ga določimo kasneje v kampu. Šli smo na barje Za Blatom na Jelovico, kjer smo se nagledali simpatičnih barjanskih spreletavcev Leucorrhinia