Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
Teleplione: CHelsea 3-1242
Krenit red as Srcoiid l'l»ss Matter StpUmber 2511i, 194« at the Post Office at New York, N. V., under Art of Congress of March 3rd, 1879.
No. 235. — Stev. 235.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 10, 194 0—ČETRTEK, 10. OKTOBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLV1I1
ALI JE JUGOSLAVIJA
Italjansko časopisje svari Jugoslavijo. .. Zavist med državama
osišča bo mogoče obvarovala Jugoslavijo pred vpadom
Položaj v Evropi
OS1ŠČE BO VDARILO PROTI VZHODU
Benito Mussolini je včeraj ■ ja in Grška prijateljici Angli-nadziral 11. armadni zbor v | je, boste najbrže Nemčija i it Gorici in iz tega mnogi politi-' Italija na tem kraju poiskali čni opazovalci sklepajo, <la se kak vzrok za sovražnosti. < >11-bodo pričele vojaške operaci- stran Dardanel je francoska Sije, za katere sta se Hitler in rija in Irak, od koder -o na-Mussoliui dogovorila na svo- j peljane petrolejske cevi v llaj-jem sestanku v petek na Hren- fo za angleške bojne ladje, nerjii. V Gorico >e .je Musso / zajetjem teli pokrajin bi lini pripeljal z aeroplanom, državi v osišču dosegli dvojni
cilj: zagotovili bi si zadostno množino petroleja in bi ira odrezali za Anglij«.
Ali so to vojne prbrave? Delavske	f/
\ ojne priprave, - pise K»*-
Mi 11 istrski predsednik Benito Mussolini nadzira vojaštvo ob jugoslovanski meji in ob i-stem času je italjansko časo-jsto de Carlino" v Bologni. pisje pričelo pozi vati .Jugosla- "To pomeni Mussolinijeva vijo, da si' tesnejše približa navzočnost med našimi vojaki, državama v o^išču.	To je moralna in duhovna pri-
Vplivni li>t "La Stampa" v prava armade. Močni oddelki Milanu opozarja beograjsko naše vojake so zbrani v dolini vlade, zakaj s«« ne oprime na- Po, pripravljeni, da skočijo \ čel osišča v novi Kv ropi ter ; boj, kadarkoli jib kliče zrnaga." svari Jugoslavijo, da bo hodi-1 ia nevarno pot, ako ne premeni svoje vlade.
Mnogo italjanskega vojaštva ob jugosl. meji
Splošno je znano, da je ob jugoslovanski meji zelo nnii>-go italjanskega vojaštva, toda vojaško poveljstvo natančno število skrbno prikriva. Brez dvoma je velika politična in vojaška poteza, da se Mussolini nahaja pri svoji armadi,! Italia se zaveda, da jo Nem toda kake namene pri tem za- čija na Balkanu izpodriva; sleduje, ni nikomur znano. Mo- Italija pa n če na Balkanu n>-goče je to samo svarilo Jugo- kakega (»zemlja, temveč samo s lavi ji, da ostane mirna, ko ^e pridelke.
UNIJA SREDSTVO ZA POVIŠANJE PLAČ
Najboljši dokaz temu je National Maritime u-nija. — Delavcem je bila v petih letih povišana za petdeset odstotkov. — Poročilo J. F. Kennedy-ja.
Nemški in laški interesi se križajo
I
Jugoslavija še vedno upa, da jo bodo nasprotnjči >i interesi Nemčije in Italije na Katkami obvarovali vpada. — , Med obema državama so že pojavlja zavist, zlasti je Italija nejevoljna na Nemčijo, ker je j poslala svojo armado na lili- j inunsko.
National Maritime unija, ki pripada < UO, je objavila pregled, iz katerega je jasno razvidno, čemu naj bi >e vsak delavce pridružil uniji in po.-~tai njen aktiven član.
I
l .-peli vsake unije je od- j visen od aktivnosti njenih čla-nov. < V članstvo in je brezbrižno, unija *ne more napredovati in člani se ne sinejo na-dati od nje Kakšnih posebnih koristi.
National Maritime unija lahko .'luži vsem drugim za uzor.
Mornariški delavci, za|M>sle-ni na vzhodni obali, ob Velikih važni dogodki okolij Italija skuša dobiti kontrakt I jezerih in ob Zalivu, zaslužijo
** Angliji, j«* natančno opisal razd"i»jt* med letom 19*JL in 11KJ5. svojem opisu pravi.
— Plače so se nižale, delav ske razmere slališale, in zača sa depresije so nekateri mornariški in pristaniški delavci za-lužili komaj po 11~> dolarjev na mesec. Živeli >u v nežno-
KONEC 9. AVENUE "L" V NEW YORKU
V New Vorku so v torek pričeli podirati .-tavbo najstarejše nadulične železnice nad Ave. Župan La Uuardia je z aceti-Icnsko vžigalko prežgal prvi železni tram na .">.">. uli«'i.
Podiranje je prevzela tvrdka Albert II. Volk za plačilo 4"»'!. I)»-lo ho končano v petih me. eeih. Župan La (iuardia je . rekel, da želez« ne bo prodano zaea- Japonski, temveč bo porabljeno za domačo oborožitev.
Nad ulična železnica nad !>. Avenue je pričela obratovati leta ISfiS in je torej najstarej ša nadnlična železnica v New
nato pa se je z avtomobilom odpeljal v glavni vojaški stan.
Osisče gleda na Dardanele
Nekateri opazovalci domnevajo, da sta Hitler in Mussolini za svoj «-ilj določila Bližnji Iztok s .posebn • namenom, da zagospodarita nad Pardauela-m i, skozi katere vozijo pa miki petrolej iz »pristanišča ob Onem morju. Ker <te Turči-
Jugoslavija bo obvarovana vpada
Tndi opazovalci v Rimu so mnenja, da bo Jugoslavija obvarovana vpada, kajti v-i .-o mnenja, da Jugoslavija ne In na-pr-tovala načrtu držav \ osišču in da bo še dalje o-tala vir za zalaganje z živili.
SILOVITI ZRAČNI BOJI NAD LONDONOM
< Vlo noč so neprestano pri- |.">u londonskih okrajev. Nemški liajali nad London in nad dru- bombniki pa so bili tndi na • ge kraje Anglije m<«'-ni oddelki 1 severnim, vzhodnim in za; i-nemških aeroplanov, ki so spil-1 dnini delom Anglije. Pose! n*' ščali razstreljiv ne in vžigal- ! je bil prizadet Wales, lie bombe.	| Sinoči je imel London naj
V Londonu je bila povzroče-i hujši zračili naipad. Zadet j--na velikanska škoda. Nemški bil nek hotel, kjer je bilo mno-
razvijajo
njo.
Mussolini je bil v nedeljo v Parmi, v ponedeljek je bil v Veroni in Padovi, včeraj pa je bil v Vidmu. Vsakdo je pričakoval, da se bo od tam vrnil v Padovo, toda se je nepričakovano z bombnikom od|»e Jjal v Gorico, kamor sta mu s svojima aeroplanoma sledila tudi generalni tajnik fasisti-čne stranke Kttore Muti in zračni podtajnik general Vlvil-do Soddu. Mussolini je nosil maršalsko uniformo.
Iz Gorice so se z avtomobilom odj>eljaIi na Črni Vrb nad Idrijo, ix) dolini pod Ornim Vrhom pa je general Ambro-sio razvrstil svojo drugo armado, da jo je mogel Mussolini nadzirati. Nato se je Mussolini odpeljal proti Postojni, kjer je s hriba ob strani prestolonaslednika princa Umber-a gledal artilerijske in infan-terijske manevre, na kateilh so streljali s pravimi naboji.
i za zgradbo ceste od Jadrana j do Črnega morja, Nemčija pa -kuša to preprečiti. Italija je v madžarskih in rumunskih ladjedelnicah naročila 1200 čolnov za plovbo |>o Donavi, Nemčija pa je dosegla, da imajo njena slična naročila prednost.
danes brez overtime oO odstotkov več kot so zaslužili leta 1 Z overtiniom se je njihov zaslužek povečal za 85 odstotkov.
Leta 1921 so pristaniški delavci zaštrajkali, toda št raj k ni bil uspešen. Takrat je izirubi-la stara International Sca-. i	i • i-	! men's unija vso veljavo in u-
Jugoslovanski Isti mc-' ](1(1_ Mlirnari5ki in 1)ristnniški rajo biti previdni	'delavci so bili brez vsake za-
Listom v Beogradu je biIo!fit<?- Njiliove plače so se ni-naročeno, da inozemskim čas-jzale <ln0 'lo ih\e> ^lavrke nikar jem ne zaupajo nikakih I razmere so postajale' nezno-ne.
Leta 1 !>:;."> milo članstvo speče International Seamen's unije. Leta 19.J7 so člani ustanovili National Maritime unijo.
nili razmerah, jedli neužitno , hrano ter delali f»o dvanajst | Vorku, in je vozila do 11. juni-ali še več ur na dan.	I ja letošnjega leta, katerega dne
| je bil promet vstavljen.
je pa predra-
Nadulična železnica po '». Avenue je bila že pred dvema | letoma odstranjena, po drugi Ave. vozi samo še od Battery | Place čez (^ueensboro most v o se kmalu pokaza- j Astorijo in Flushing, promet je začela od dne do
letalci so najprej s padali spuščali razsvetljevallie bombe, da so mogli pod seboj razložiti kraje, nato pa so metali vži-gallie bosnbe.
Kot poroča " As*so<-iateil
Press**, je bilo bombardiranih
go človeških žrtev. Kavno tako so bombe zadele več zgod"vin->kih poslopij, požari so na-«.; li na neštetih krajih in ira-i' •• !>o morali jwklieati na p«»m ;•* civiliste, da so jim ]H<mng» i ]»ri gašenju.
1'speli i Ii. 1'nija :
dne uveljavljati svoje zahteve.
Samo nekaj i>rimerov: Kurjači so zaslužili 1933 po $5(> mesečno, zdaj zaslužijo $8.1; steward i $121, d očim jih ^ti erti podzemsko železnico,
ANGLEŽI SO BOMBARDIRALI BREMEN
Včeraj so angleški letalci |>ke zone t bomba rdirali mnogo nem-1 Mu :
jioročil o najnovejših dogodkih. Pa tudi sami morajo biti s poročili zelo oprezni. Generalni štab je vsem častnikom na ročil, da vojaškim atašejem ne zaupajo vojaškega gibanja.
Dramatični dogodki se bližajo
Joseph F. Kennedy, prvi predsednik mornariške komisije, sedanji ameriški poslur!k
zaslužijo zdaj $P5f>; knlujrjem je bila povišana plača od | na $17; strežaji so dobivali' na mesec po $'10, zdaj dobe j-koro še enkrat toliko, namreč
Newyor£ko delavstvo za Roosevelta
Nevvvorški A F L Central Tra«les and Labor Council, ki
v gorenji del New Yorka pa j s	krajev. y Hamburgu so
bil ze pre.1 časom vstavljen. UK)lalmiki za^ali velika skla-
Ostala bo tedaj samo še že- dišča v pristanišču in mnogo leznica nad Ave. Mesto nad- | drugih goslopij. Bombardirali uličnih železnic so zgradili j»o • so tndi Bremen, kjer je nast-i
lo 14 požarov; na mornariška luko Wilbelshaven so vrgli ton liomb, zažgali so petrol.-j-
vozijo pa tudi busi.
čistilnice v Gelsenkirclu-deloma razdejali tovarno
za nikelj v Frankobrodu "U Meni ter že četrtič bombardirali Fokkerjevo tovarno za aeroplane v Amsterdamu. Kavno tako so bombardirali pristanišča Calais, Havre, Flushing, in Boulogne.
federacije, ki se glasi: — Podpira j 1110 naše prijatelje in porazimo naše nasprotnike!
Več delavcev pri WPA
V tekočem mesecu 1h> zaposlenih pri WPA 100 tisoč delavcev več kot jih je bilo meseca septembra. Skupno šte-
sklepajo iz naslednjih dogod- |P^^lf 750 tisoč delavcev (vi,o WpA delavcev ,bo TM)tem.
kov: Nemčija je na Knmunsko poslala svojo armado; Italija I ima okoli Gorice močno arnia-j do, kar dela Jugoslaviji velike Nekateri diploma i donmc- j skr5)i. Italija pa tudi v Alba-vajo, da je mogoče v najkraj-, nijo neprestano pošilja svojo
Grmenje to|»ov je odmeva- šem času pričakovati dramoti-1 armado, ki ogroža tako Ju go-
lo tudi i>o Jugoslaviji.
čne
dogodke na Biilkanu. To
slavijo kot Grško.
,je obljubil pri prihodnjih pred sodniških volitvah vso podporo predsedniku Kooseveltu.
Tozadevno resolucijo so odobrili nestrankarski odbori petih newvorskih okrajev. Resolucija je bila sestavljena v smislu načela Ameriške delavske
ANGLEŠKE BOMBE POŠKODOVALE NEMŠKO TOVARNO
takem znašalo 1 milijon 800 tisoč.
Komisar Harrington je. izjavil, da bo WPA potrošila ves denar, ki ga ima na razpolago, do meseca marca prihodnjega leta. Upati je, da bodo do tistega časa dobili skoro vsi AYPA delavci zaposlen je v privatnih indusrijah.
Unija proti detektivski a^enturi
Newyorški local unije razva-žalcev (AFL) pravi, da pod nobenim pogojem ne l>o dovolil, da bi oklopne kare Burn-s*ove detektivske agent ure do-važale go^pxlarjem iz bank denar, namenjen za delavske plače. Šoferji Burnsovih kar niso organizirani. Unijski u-radniki se sklicujejo na izja-
Kralj Leopoldu vrnjeno odlikovanje
Francoska vlada v Vichy ju je vrnila belgijskemu kralju Leopoldu veliki križ častne legije, ki mu je bil vzet, ko je Belgija kapitulirala pred Nemčijo. Francoska vlada, ko je kralju vrnila najvišji francosko odlikovanje, je izjavila, da hoče popraviti neodgovorno de-' verze.
janje Revnaudove vlade, ki je kralju vzela odlikovanje malo prej, predno je tudi Fra:ic:ja kapitulirala.
Potres v Peru
Iz La Plate v Argentini poročajo, da se je p"javil v južnem delu republike Peru močan potres. Potres so zaznamovali aparati tamkajšnje uni-
BREZUPEN POSKUS STAREGA »ČUDAKA
Devetnajstletno deklico, ki je podlegla jetiki, je skušal spraviti v življenje. — Truplo je bai-zamiral ter ga prevažal iz kraja v kraj.
V	Key West v Floridi so a-	~ retirali TOletnega Karla Tanz- — Ker sem imel kot str»ko\ lerja, ki je baje študiral v njak vstop v razne Itoliiišni • Nemčiji rentgenologi jo ter je ! sem imel njeno truplo nekaj bil po raznih bolnišnicah zapo- časa tudi v bolnišnici, kjer sem slen kot strokovnjak pri x-ray vzbudil s svojimi poskusi sphv. aparatih. šno začudenje. Nato sem pre-
V	njegovem stanovanju so peljal truplo v neko kočo pri dobili truplo devetnajst letne j Key West. Truplo je začelo deklice, ki je preti devetimi le- ( razpadati, nakar sem poškodo-ti umrla za jetiko v Key West vane dele žalil z voskom. Marine bolnišnici.	j Medtem je začela družina
J Policiji je povedal: — Zaipo- pokojne spraševati, kako moji (slen sem bil v isti bolnišnici |»>skusi napredujejo. Neki 'kjer je (bila ona pacientka.; njen s'orodnik mi ni verjel in vo LaFollettovega preiskoval- 1 Smrtno sem se zaljubil v njo. me je ovadil oblastim, nega odbora, kateri je označil Po njeni smrti sem pregovoril | Možak še vedno trdi, da bi
ivajo, da so angle
ški bombniki želo poškodovali veliko Sismens Schuker tovarno v predmestju Berlina.
Burn sovo družl>o kot stavko-kiiško organizacijo.
V New Yorku je dosti drugi h družib, ki se bavijo s prevažanjem denarja ter imajo v I službi izključno le unijske delavce.
njene ljudi, da so jo izkopali bila njegova prizadevanja u-iz groba in prenesli v grobni- jspešna. Pravi, da je z x-žarki co, ki sem jo zgradil na svoje že obudil del živčevja v mr-
stroške. Tam sem začel s svojimi poskusi. S pomočjo x-žar-kov sem ji hotel vrniti življenje.
tvem dekletu.
Moža bodo preiskali strokovnjaki, ker oblasti dvomijo, da je pri zdravi pameti.
"GLAS NAB ODA"-New York
jThuifeday, October 10, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
=s=
GLAS NARODA
(YOiCa W THE PEOPLE)
99
44
Owted and. PobUahe^ by SUfaaie PnhlWihn Conpany, (A Corpora don), ■tank Sakaer, President; J. Lnpsha, Sec. — Place of bosinees of tbe oarposatlon and addrc—ea of above officers: 216 WEST 18tb STREET,
NEW YORK N. T.
47th Year
"Glas Naroda" la it sued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Xearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.— ; ca pol leta 93.—; aa Četrt leta $1.00. — Za New York sa celo leto 91.— ; sa pol leta $3.80. Za lnosemstvo sa celo leto 97.—; sa pol leta 93.GO.
"Glas Naroda" izliuja vsaki dan izvzemgi sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA," 219 WEST Ulh STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 9—1242
i s,konvencije J.SoK.J.
JOŽE ŽELNNC.
Nadaljevanje
VOJNIPOLOZAJ
Tudi pri Xacetu je bilo zelo živahno. Warsek je igral harmoniko, gostje pa plesali. Ena mlada častna delegat inja je bila posebno dobra plesalka. .Še jaz sein. se zasukal ž njo v en valček. Prišla je iz daljnega zapada. Po govorici sem spoznal, da ,ie iz Bele Krajine ter mi potrdi, da je iz Suhjrjfl.
V pogcvoi u pri bari jo vprašam, če je v Waukegaim mogoče pri kakih znancih. "Ne, nimam znance** tu," mi pojasni, "stanujem v hotelu." — "Sa ma?" mi nehote uide iz uet i vprašanj«. "Kaj vraga je z va-' rnli, dedci T. Vsak, ki mu to o-menim. mi stavi isto vprašanje." Hitim ji pojasnjevati, da to je glede njene varnosti. Vsak ki hi jo slučajno spremil, bi hotel biti prepričan, tla je v sobi trdno z zapahom in ključem zaklenjena, potein šele bi odšel. Ona pa se je le poredno nasmehnila.
cp v
;ploh težko pričako-
Iver je v pondeljkih naš prosti dan, jo mahnemo spet v Waukognn. Galerija v Nar. I domu je bila zasedena po do-
čakovalo izida volitev.
Volitev gl. .predsednika. No-minirana sta bila: Bartel. Ro-srelj. štetje »lasov: Rogelj dcbil čez sto glasov, Bartel pa 48 ter je l>il videti nad rezultatom precej potrt, toda potola-žen naj bo v zavesti, da je služil Jed not i kot #1. predsednik 10 let. kar ne bo dano nobenemu. v starem kraju rojenemju predsedniku. Prej kot po 10 letili 1*> zahtevala mlajša generacija omenjeni položaj zase.
Italiji
nad Ameriko
Urednik Musolinijevega li »ta "Popolo d Italia'* Mario Appelrus v svojem uredniškem članku doli i Združene države, da so povzročile dva sovražna čina proti osišču, ker so kršije nevtralno postavo v prid Anglije. A-ppelius svari Združene države, da so Italija, Nemčija j n Japonska pripravljene stopiti proti njim z orožjem, ako jih bodo še dalje izlivale.
Appelius pravi, da tri tota-» litame države ne čutijo proti Združenim državam nikake mržnje in da so pripravljene Združenim državam priznati vso oblast nad z&padno poloblo, ako Združene države isto priznavajo osišču nadoblast v Evropi in Aziji.
'Članek vabi Ameriko, da sodeluje z državami v osišcu pri razdelitvi sveta in ji obljubuJ je sadove po dobljeni zmagi. '
Hitler, ki je tako širokoustno napovedal zračni blitzkrieg •n za vo jeva nje angleškega otočja, je utihnil.
Evropska vojna traja zdaj že štirinajsti nuesec. Nemci, ki ho v presenetljivo kratkem času podjarmili devet dežel, so .se ustaviti ob Kokavskem prelivu in >c poželjivo ozirajo proti Angliji.
Zračnih napadov na London je bilo do>ti in se še vedno \'ršo, pomisliti ji* pa treba, tla tudi nemška mesta niso varna pred angbtškimi bonlhami.
Diktatorja M a strni a »glavi in ter začela ugibati: Kaj
* cdaj?
.Medtem -e je pridružila Japonska Nemčiji in Italiji, in njeno prvo dejanje je bilo. pokvariti in preplašiti Združene države. Tudi iz Rima in Berlina prihajajo v Washington svarila, ki pa nimajo drugega namena kot odvrniti pozornost od zadnjih nem&kih Meuspehov, kajti zračni blitzkrieg se je iz-premenil v precej ponižno bliskavico.
Prejšnji Union so povzročile angleške bombe v nemškihlmat,inih kpr w je napeto pri. Klestili dor»ti vec ^kode kot so je povzroeile nemške bombe v Londonu in okolici. Nemčija ni izvedla odločilnega udarca. Pa ne -anio to. Niti kakšnega znatnejšega uspeha ni dosegla. Obe stranki poročata o velikem številu sestreljenih sovražnih letal. Številke .pa kažejo, da so poročila pretirana.
Eno je pa gotovo: napadov na London se udeležuje čedalje manj neniških 'etal, in število boanlt, ki jih zmečejo na mesto, je vsak dan manjše.
Napadi angleških letalcev nn Berlin, ki so bpočetka trajali nekaj minut, trajajo zdaj cele ure. Ko opozore sirene .rterlinčane, da mora;o v zatočišča, vedo, da (bodo morali ostati v njih pet do šest ur ali pa celo noč.
Nem&ka cenzura (prepoveduje tujezem-kim časnikarjem poročati o trajnosti zračnih napadov. ) V svojih poročilih so morali tujezemfski časnikarji tudi zamotati, da je vsak dan odpeljanili več tisoč nemških otrok iz Berlina v varnejše kraje.
Ze koj spočetima je bilo jasno, da samo z letali in bombami ne bo mogoče doseči za žel je nega cilja, pač pa da letala le uglajajo pot ekspedicijski armadi, kajti edinole amnada. ki »'i se izkrcala na angleških tleh, bi utegnila resno ogroziti angleško otočje. Doslej se pa ni izkrcal v Angliji še noben nemški vojak. Veliko vprašanje je, kdaj se bo, če se bo sploh kdaj.
Izjalovljenje nacijskrh taktik daje vojj*škim izvedencem povod za nova ugibanja in sklepanja.
Za tvojo lastno rešitev morata TFitler in Mussolini storiti nekaj in sicer storiti takoj, predno se bo njun nasprotnik ako ojačil, da ne bo več mislil na obramibo. pač *oa na napad.
Diktatorja sta še vedno močna in imata vse prednosti. Vpršanje nastane — kje bosta udarila?
Prejšnji teden jo vse kazalo^ da bodo vojaške operacije zaenkrat mejilo na Afriko. Mussolini je zabil v glavo, da mora za vsako ceno zavzeti Suez.
Vojaštva in opreme ima v Afriki več kot iga imajo Angleži, zanaša se pa tudi na svojo vojno mornarico.
Angleži skušajo dobiti Grško in Turčijo definitivno na svojo stran, nakar bi bilo ustvarjeno v Sredozemlju nekakšno ravnotežje sil.
(Zadnja poročila pravijo, da poveljujejo Italijanom v Afriki nernlški štabni častniki.
1 Poleg Sueza sta na kocki tudi Gibraltar in Malta.
Japonska kot najnovejša ne mišk o-i talija luska zaveznica, tudi ne drži rok križem. Prejšnji teden so Japonci obstreljevali Hunming na kitajskem koncu Huming—Naipliong želez, nice, vodeče v Indo-tvino.
' Napad je bil opozorilo Ameriki, naj bi se preveč ne vine-Sevala v zadeve Dalinega iztoka.
Italijansko in nemško časopisje .je vnovič opozorilo Združene države, da jiin preostajata le dve ipoti: z Anglijo ali z Nemčijo in Italijo Že sama domneva, da bi se pridružila Amerika Nemčiji in Italiji, je nesmisel.
* Poji* v i se tort? j le Se vprašanje, kaj bo storila Rusija?
Na to vprašanje pa zaenkrat ne more nihče odgovoriti. Menda niti v Moskvi ne vedo odgovora nanj.
Nikdar več v zgodovini Jednot ne <J>o, da bi dva rojaka, rojena v istem kraju v domovini ter živeča v isti naselbini v Ameriki. bila glavna predsednika dveh največjih slovenskih organizacij. Jn če vzamemo področje Vrhniškega sodnega o-kraja, je spadal tudi prejšnji predsednik KSKJ, Anton Grdi na pod naš okraj.
.Mnogo uradov so imeli, ali pa imajo v rokah vrhniški rojaki v Waukeganu in No. Chi-cagu, in >icer:
Pokojna aldermana Frank Arhar in Frank Svete, ter sedanji: Mat. Kirn, Mat. iSlana, bivša glavna predsednika Fr. Opeka. Pavel Bartel, mestni tajnik Mike Opeka, const. Fr. Brence, policist John Hladnik, cestni komisar Tone Rot, itd. Skoda, da :ii še police chief Jack Novak iz našega forštata v starem kraju, pa bi kar lahko kovali svoj denar
Na nedeljo pride nekaj znan- , *?? ie.bil	*
in delegatov doli k nam. W«-no ,z vee razlogov. Vec-
,r - i ••! i i i ■ i - krat sem iLobi v roke Novo I)o-Vprasal ?em jih, kako kaj kaze'	......
za ponovno izvolitev P. Bartel- bo	"V™1 J
na? Povedali so mi, da izgledal^.r1811^ »
l>olj slabo zanj. No, saj je bilo
drugače
vati.
PESMARICA
"Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Carin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slo« venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
stifikacijah giljotine, ki je tudi v rabi v nekaterih kantonih, Švice, v Belgiji, Luksemburgu, na Finskem in v Grčiji. Justi-fikaoija s streljanjem je uvedena v Rusiji, Italiji, Litvi in v nekaterih državah Združenih držav, na primer v New Yor-ku imajo že delj časa uveden Električni stol. S strupenim plinom usnurčuj< jo zločince v Nevadi. V Estoniji so uvedli leta 1935 ju-tifikaoi.jo z zastrupitvijo. Zločinec si je lahko izbral način usmirtitve, bodisi vislice ali kozarec strupa. Ce strup ni učinkoval takoj (pet minut po zaužit vi), so zločinca še obesili. .
IMATE ŽE TA PRIROČNI ATLAS?
V teb kritičnih lanib Je vsakemu titateiju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga Se danes!
Velikost 93* z 14Vi inčev
48 velikih strani;
32 barvanlh zemljevidov tujih držav ln 9 zemljevidov Zdr. držav in »stav vodilnih držav;
46 svetovnih slik popolnoma o-zna^enlh;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV POLJSKE 1IE1>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALr BANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
« fiKB K NKMČ1JI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v T-uar-j. ih po 3
svoto t znar ih oa. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI . 8AM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ga, Izpolnite in po§lJete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
GLAS NARODA "
tlf . PUH lftk STREET H It. YORK, N. 1.
geljeve^a peresa. Na slavno-stih in obletnicah društev je Jtdnoto enako pogosto zastopal. Članstvo jra je pri tem upoštevalo in spoznalo kot zmožnega za ^lavne/^a prcnlse«!-nika .Tednote ter tozadevno pi i-po ročilo svojim delegatom. Vsejca t etra Bartelnu radi zaposlenosti pri delu ni bilo mogoče.
Nadaljne volitve po šle sladko, Gl. tajnik 551ia^nik ni ime 1 protikandidata, enako nI bilo namestnika za urednika Ter-boven. „V uredništvo je pri<l'e-ljen tudi little Stan" ki pa ni tako majhen, kot se sliši. Tudi 7. njim sva se spoznala v dvorani. Za podtajnika sta bila no-minirana Tomšič in Tavželj. Večino je <lobil Tomšič.
Tudi v urad vrhovnega zdravnika j- bil nomiuiran dr. L. Kompare iz Waukegana. V začetku štetja glasov je izirle<lalo da ibo Kompare zmagal, izkazalo pa se je, da ima dr. Arch men<la 28 glasov večine. Če bo dr. Komfpare kandidiral na prihodnji konvenciji, nru je zma-sra zaslgurana.
Pozdrave vsem delegatom in »lelegatinjam konvencije J S. K. J. ter naročnikom "Glasa Naroda." — Vas
Jože.
NOVA VERZIJA O MAYERLINGU.
KJeneral Albert de Margutti, bivši adjutant cesarja Franca
Brokl\-nski rojak, ki ga je zanesla pot v daljno Califor-nijo, mi piše:
— V Los Angeles »cm se seznanil z rojakom L. J. Stuei-iioni in F. Vidervolom, ki sta naročnika "Glasa Naroda". Tudi rojak J. Kolar je naročen nanj. Vsi trije te pozdravljaj« in te vabijo na Pacifično obal." '
Hvala za pozdrave in hvala za vabilo, ki se mu pa žal m-bom mogel odzvati. Človek, ki mu je že od mize do okna dol-
verziji, med drugimi tudi cesarica KI i za beta. Avtor .-am je >lišal to zgodbo večkrat iz ust cesarjevega hišnega zdravnika dr. Kerzla, ki je < tem potrdil uradno izpoved svojega prednika, barona VVideriioferja.
DEBELOST — ZNAK DO-STOJANSTVA IN MOČI.
'Vitke po>tave so ideal mo-
Jernega človeštva. Primitivna
...	. ljudstva imajo baš nasproten
Jožeta, podaja v svojih sporni- jokus 0kro^Ja p0stava jh||
nib novo, tisočo verzijo o tra- j ,ja 7a znak 0t|]0i;J|0,ti jn ,(ipo. iredi.,1 v Mayerlmgu.	!te. K«lor je debel, mora imeti
Pri tej verziji ni bila snnrtinm<>^0	kUor mQn muogQ
baronice Večere v nobeni zvezi - smrtjo natlvojvode Rudolfa. Neodvisno od njega in brez njegove vednosti se je potem, ko|nTčlovek. se ji je na zahtevo svoje druži-1 ne odpovedal, po zadnjem sestanku umaknila v majrerHtvški gradič in se tam zastrupila s strupom* ki ga je bila prinesla s -eboj z Dunaja.
je.-ti. mora biti zelo bojrat in kdor je bogat, je mogočen — tako si misli bržkone primitiv-
Tako je postala debelct-t v Afriki, Polineziji itd., znak dostojanstva in moči. Debelost je nekakšen red, ki ga nosiš s ebf>j in ga Razkazuješ ljudem.
JUSTIFIKACIJA V RAZNIH DEŽELAH.
V drugi polovkri 18. stoletja so se začeli v številnih civiliziranih državah prizadevati, da bi bila odpravljena smrtna kazen za težke zločine. Zdaj je smrtna kazen odpravljena le v nekaterih državah Severne in Južne Amerike, v Mehiki, Ru-muniji (toda v Rumfuniji so nedavno zopet uvedli smrtno kazen za atentatorje na ministre in druge dostojanstvenike) na HoLamlskem, Portugalskem, Norveškem, Švedskem in Dan-i kem. Na Danskem pa nameravajo zopet uvesti stirrtno kazen in v ta namen prirediti plebiscit, ki bi naj odločil o tem vprašanju. Tudi v nekaterih kantonih Švice je odpravljena -nn-tna kazen.
Zločince justificirajo v posameznih drža vali na razne načine. Obešajo jih v Angliji, Bolgariji, Kanadi, Turčiji na Madžarskem, v Jugoslaviji in v nekaterih državah Severne A-merike. V Španiji se poslužujejo tako zvane "garotti" ju-stifikacije z zadušenjem zločinca, podobno kakor z obese njem. V biviši Avstriji je bila smrtna kazen odpravljena leta 1919, v letu 1934 zopet uvedena. Zločince so obešali/ Po priključitvi Avstrije k Nemčiji, je bilo razširjeno nemško kazn. pravo tudi na avstrijke dežele. V Franciji se poslužujejo pri ju-
tPrestolonaslednik pa je bil	^'I11' vt'1'a v tak;,,i m<-
pravi Don Juan. ki je tedaj ho J T\ Za,1>0sebn0 I',av,<° vladajo-dil že za drugimi ljubezenskimi i,,|h'<la	b,tl P" ,l,'kih
pustolo\winami. Tisti večer
ga in naporna pot, ne sme mi slit i na par tis^'- milj dolgo potovanje. •
Se mi zdi, du st- Stueina spominjam. Pred de>etimi ali dvanajstimi leti je potoval v stari kraj in se je bil takrat v uredništvu oglasil. Doma j«> i* Žirov, dočim je Vidervol iz Kakittiic«> na Dolenjskem.
Omeni povprečnemu Ameri-kancu besedo *'česen" oziroma "garlie", pa se bi, Čudno »,a-kremžil in se pričel daviti.
Ameriška dekleta imajo tako dober nos*, da česen na petde set korakov zavohajo, in bi n\ noben denar ne bile v družni moškega, ki se je y. uživanjem česna ncodpustljivo pregreši* proti etiketi.
Navzlic tem n pa mora imeti v sebi neke «krivnostoc zdravilne sile, kajti videl sem oglase za "česnove ta4»|eteT'f ki so baje do4>er pripomoček pro-t i želodčnim boleznini. Talile-te imajo po mojem mnenju le to naQfflko, da jim je bil odvzet duh po česnu. To je približno tako kot če bi namesto tobaka v pipo hrastovega listja naba sal.
V južni Srbiji sem večkrat o. pazil majhnega otroka, ki je i-mel okroi^ vratu privezanih par strokov česna. Takrat sem mislil, da je vraža. Vsaka vraža ima pa svojo oporo in podlago.
Vsega tega sem se spomnil, ko sem bral naslednje poroč-lo iz mesta Clarksville v državi Arkansas*:
— V tukajšnjo bolnišnico so prepeljali JI letno Juanito Lal-te je vsako minuto dvanajst-kihanja. Od četrtka do sobo-e je vsako minuto dvanajst-
je bil poslal moža r-voje nove
noafriških rodovih >amo poglavarji debeli. V-ak neznatnej-
krat kihnila. Zdravniki so ji dajali praške, injekcije, izčisti li so ji nos iu grlo, toda kihanja ji niso mogli ustaviti.
Zdravniki niso vedeli, kaj bi počeli. V soboto zvečer ji je začel dajati dr. Earl IT. Hunt, ravnatelj bolnišnice, česen, v razburljivem prepiru"je pre-11ivnimi ljmMvi izraža z iieobi-'P<*f strokov >*olčenega česna v
ljubezni, nekega nadzornika	ki Wl si °,,,islil tre"
-tran in se je bližal n jegovi hi- i;'^™ b.' IK)"tai P^lniet st rosi. Nadzornik, ki ga je že več-i^ kaziu-
krat posvaril, naj da njegovi 'Kakor moč oziroma moiroč-ženi mir. se je nenadno pojavil, nos t se tudi lepota med primi
varani mož ubil nadvojvodo s l čajni m telesnim obsegom. Tak-sekiro in puško. Rudolfa so na-1 sen lepotni ideal nam je raz v i šli zjutraj z razbito lobanjo vjden že iz staroindijske pesnitve bi rži ni hiše. Nadzornika, ki je ki pravi, da mora biti lioja ne-
po svojeul dejanju izvršil samomor, so odkrili nekoliko dni pozneje v gozdu.
Istočasna smrt baronice Večere in avstrijskega prestolo- šo in kozjim mlekom. V Orien-
vi ste takšna, kakor mladega — -Iona. V Južni Nubiji mlada dekleta, preden se poroče, na-
kozareu vode. Dvakrat, trikrat ga ji je dal, in kihanje je ponehalo.
V nedeljo zjutraj ni Juan it a Lallis več kihala.
— Vsa bolniška soba zauda ja po česnu, — je rekel zdrav-
ravnost niastijo z močnato ka- n5k' ~ t<wla Juanit» J1' ozdrav-
naslednika je bila torej le naključje, kar - o spoznali tudi iz dejstva, da je smrt Večere-ve nastopila nekoliko ur pre.i.
iZdi se, da so nekatere visoke ost-ibnotdi že tedaj verjele tej
tu ženske čare sploh dobesedno tehtajo. Ženske v marsikaterih haremih opisujejo kot premikajoče se mase tolšče z zalitimi očmi, visečimi lici in trojno brado. .
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALUO
DIN.---$ ZJS5
DIN.---$ 4.36
DIN.---$ «.—
blN.---f 9.75
tMN.---sir—
DIN.---$37.—
V DINARJIH
V LIRAH
100	LIR---$ 5.80
2tt	UR---S1UI
3M	UR---$16.65
SM UR---$2730
1M0	LIR---$54.—
299$	UR---$107.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Tried razmer v Evropi ni mffa t Jugoslavije In Italijo nakazati denarja r DOLARJIH, tcnvei hudo ▼ dinarjih os. Urah. lato velja t odi sa vso drugo evropske **ar».
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
ti t rOTNlftRI ODDIHI x t:
216 West lSth Street, New York
Ijena in ne k i ha vee
Slovenci k sreči niso v nevarnosti, da bi «e jih lotila tako huda kihavica.
t/jy^'T njo ima jo posebno v zimskem času najprimernejše z« 1 rji v i I **—k ra n j > k o ki oba so.
Danes sem čital v listih naslednje kratko sporočilo:
— Mussolini je danes v bližini jugoslovanske meje inspi-eiral 11. italijan>'ki armadni zbor. V Gorico je dospel ob fM»| devetih v svojem lastnem letalu. Pri inšpiciranja se je par-krat približal jn^slovanski meji na nekaj korakov. V Albaniji je/»b jnposlovanski me, ji koiK'entriraneira v nepoln o i t a I i ja n sketra vojaštva.
Nv
Tako se arla.-'i poročilo, in ti. sti, ki zna količkaj med vrsti-eami brati, lahko u^ane njega pomen.
Diktatorja sta se ob Angliji opekla
in namerjata svoje korake proti vzhodu.
V nemških rokah so Poljska, Češka, Madžarska, Romunska. Edinole Jugoslavija je na poti nemško-nacijskega prodiranja proti vzhodu.
Kako sta se domenila Hitler in Mussolini glede Jugoslavije, ko sta se nedavno scstn!a na Brennerjut
Ali 'bosta podirala proti vzhodu mimo nje ali preko nje T
Joj, prejoj! — naši lepi stari domovini, če ju bo vodila pot preko nje 1
"U LAS NARODA"-New York
Thursday, October 10, I 940
VSTANO VL JEN L. 1893
Vesti iz slovenskih naselbin \
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše žllatelje in se ž njimi na«i rojaki tako-rekoč med uboj pogovarjajo.
«4
BARBERTONSKI SLAVČK1" KONCERTIRAJO
Prijatelji slovenske mladine Barbertonu bodo zopet imeli >riliko poslušati prepevati na*<e lepe posnfl, ko priredi v >oboto večer 19. oktobra mladinski zbor "karbertonski ISlavčki" svoj običajni jeseniški koncert, in obenem piaznu-f.ie četrto obletnico obstanka s pestrim programom v dvorani V*Domovina" na 14. eVi.
Veliko ►-«' je že govorno in p^alo o mladinskih zborih. Kljub temu bi inoraio biti to še vedno naša najbolj pereča zadeva. Tukajle no bomo o ttii. na široko razpravljali, ker se hočemo omejiti le na glavno misli. Zapišemo pa lahko *o-h-, namreč, da se mi Slovenci v.-e premalo zavedamo, koliko važnosti .so te skupine za ohranitev in podaljšanje slovenskega živ-Ija v Ameriki. Ravno ta naša inditerenca je največji vzrok, da se mladinski zbori niiso mogli in se Se danes ne morejo uveljaviti med nami tako, kakor so si njegovi propagatorji in maloštevilni idealisti — med njimi gospoda Ivan Zorian in Louis Seme — zasnovali. Seveda je pa še druga ovira, česar ne Minemo prezreti in ta je, da zahtevajo mladinski zbori dolgoletno in vstrajno vežba-nje in učenje. Celo pri drugih kulturnih panogah se po več letih ne do-eže take višine, da bi kaj pomenilo, toda o uspehih naših mladinskih zborov zadnjih šest let pustimo v oceno tistim, kateri so že imeli priliko jih slišati. Četudi tega našega za početega dela ne bomo mogli nikoli popolnoma uresničiti, se da vendarle rnzvideti, kako v resnici koristna in potrebna je glazbena vzgoja naše mladine v slovenskem duhu.
*4 SI a Vek i'' imajo na svojem repertoarju za 19. oktobra do 35 pesmi, med katerimi so uvrščene tudi kompozicije Mr. Ti. Kujeta, in od teh je izvloeek iz spevoigre 44Vesna.'* Besedilo
je spisal pisatelj mladinskih del Ivan Alibreht; uglasbil pa Mr. Seme. V tej pesnitvi se Albreht otožno ozira na zasužnjeno Primorsko in se v njeni porodi izreden čut usmiljenja do svojih zatiranih bratov. Kako neprisiljena pa je umetnost Semetpva! Kako donijo glasovi te pefcmi! Odkar se Mr. Seme n dejstvu j o na glasbenem pozorišiču, je mendar ta izvleček iz njegove 44Vesne*' eden najlepših, ki jih je skonrponi-ral. Deloma so na programu narodne popevke in več novih gbrzbenih del.
Cena vstopnic je izredno nizka in je čisti dobiček namenjen za "S avčkov" sklad za na-!aljno učenje, vsled tega se ra-dodarnosti ne stavijo meje. Vabilu "Slavčkov'' se bodo gotovo prijatelji slovenske pesmi iadi odzvali, tako tudi Cleve-landčani in Girardčani. kateri so že obljubili svojo udeležbo. Za ples, kateri sledi po koncertni predstavi, bo igral J. Slini len orkerster iz Clevelan-da. K "Slavčkovi" kulturni prireditvi vabi vas,
Odbor.
SEJA MTjADINiSKEGA
ZBORA. , g
V petek, dne 11. oktobra ob 5. popoldne v Slovenskem Nar. Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn. N. Y., se vrši zelo važna seja zaradi pevskih vaj novoustanovljenega ntiadinskega zbora.
'Ker je meni neiiKigoče nadaljevati z učenjem tega zbora zaradi moje nove organtetov-ske službe, sem vesel naznaniti, da bo namesto mene prevzel ta zbor Mr. Milan Trošt, znani! j slovenski pianist in učitelj klavirja, violine in petja. V>i starši članov Mladinskega zbora so naprošeni, da se te važne t-eje gotovo udeležijo, da se določi dan in ura za tedenske pev-ske vaje in druge važne točke.
iGotovo se v>i spominjate našega prvega koncerta lansko leto. Torej ta zbor se ne sme zapustiti, temveč nadaljevati tako. da bo vsako leto boljši in več i i.
č> prijateljskim in pevskim pozdravom
4 Jerry Koprivšek Jr.
Kaj morete
40 let.'
ROJAK V BARBKRTQXF, O. JE UMRI,.
ITukaj je preminul star naseljenec Joseph Hiti. Umrl je 2. oktobra. Doma je bil iz Blok in v Ameriki jeibil okrog 40 let. Podit-gel je >rčni hibi v starosti 61 let. .
Pokopan je bil s sv. mašo za-dušnico, katero je opravil v cerkvi Presveteg Srca njegov bratranec, Rev. M. TTiti iz Waukegan, 111, na pokopališče Sv. Križa.
Zapušča poleg soproge Jennie 5 hčera, katerih ena je sestra Celina, dominikanka, ki poučuje v šoli sv. Petra in Pavla v Doylestown, O. Mrs. A. Gradjšar v Amihridge, Pa., in Matilda, Jennie in Frances v Barbertonu, O., ter sinove Joseph, Frank in Charles.
1. ALI HOČETE PRIČETI fi«-|ifiti pri Štiridesetih
letih—kot dala.j<> mno^i moški in ženske? Ali pa bo«te pripravljeni za ta. usodepolni tan življenja z obilico zdravja in živali-nostL? Utrdite se za štirideset sedaj—s svežim mlekom!
- LETNO PREISKUŠNJO
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
VESTI TZ CLEVELANDA.
OHTO.
iPo kratki 'bolezni je preminil Frank Verbič. nt ar 47 let. Doma je bil iz St. Vida pri Zatič-ni, odkoder je piiše! v ('!evela ml pred 30 leti. Služil je kot vojak v svetovni vojni. Tukaj zapušča bržta Jo-eplia ;ii Jima ter sestro Rose Tomažič, se-tro Marv Bartovič pa na Ely, Min. i V starem kraju zapušča očeta, dva brata in eno sestro.
—	Tine 5. oktobra je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Fr. Sirhadolnik, stara 60 let. Bila je vdova; njen m*)ž je umrl ])red letom in pol. Zapušča 3 otroke: Louisa THadiiik, Mary, omož. Kelly in Jennie, omož. Simon in več sorodnikov. Ro-iena je bila na Xotranj-kem, odkoder je ])rišla Ameriko pred 30 leti.
—	Za srčno hibo je preminil n«t svojem domu Joseph Zupančič.. star 61 let. Doma je bil iz Sadinje vasi pri Žužemberku na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Zapušča žalujočo soprogo Nežo, sinove: Jos-epha Aniona in Alberta, hčer Angelo, por. Milna r, in brata Antona, v starem kraju pa brata Franka.
POMAGAJTE nam- IZBOLJŠATI
LIST s tem, da upate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
2. JASNO POLT je
poKosto m'*ode do biti. st pomočjo kalcija. Sveže mleko vsebuje mnogo kalcija. Pijte ga za lepoto!
S E ZN A M
oseb, katere iz važnih razlogov išče jugoslovanski konzulat v New Yorku:
Eržen Janez, doma iz Krni-	jMarinšek Matevž, rojen Ie-L*e; nekdaj je živel v Kansa-	ta 1881 v Nemilje-Kranj. Plesu, pozneje v Bartonu, ()., leta	selil se je leta 11*04. Javil >e 1930 pa je odšel v Pennsylva-ni.jo.
Golteš Leo, rojen liti. februarja, 1892 v Sojeveah, občina
t w
3. FILMSKE ZVEZDE pijejo mleko, kajti sveže mleko pomaga pridobivati ve-sel"»st in Cllost. varuje vitkost.
4. NIZKA CENA je
ime zn mleko. Je-U napravlja okusne, tečne—in jih na-polnuje s branili zelo- poreni.
BUREAU OF M1L.K prBT.lClTY,
Albany, N. Y„ Dept. Al,
je iz naslova: 43(>4 Dapew St., Denver, Colorado.
Marinšck Franc, rodjen leta 1886 v Xemilje-Kranj. Preselil Kostanjevica na Dolenjskem, se leta 11H>5. Javil -e je iz Box V Ameriko je prišel leta 1923. 1042, Galup, Xew Mtotieo. Xaa^pdnje se je oglasil leta Marinšek Franc, rojen leta
Prosim, pošljite mi knjižico "Oettinff More Out of I.ife— with M ILK", BUEZPLAOXO in predplaeajia:
Nenulje 11, Kranj. Preselil <e je leta 1905. Javil se je z naslova: 310 X. ."ith St., Galup, X. M ex.
I Mertel Janez iz Dvorjak št. 40, občina Cerklje na Go-
Naslov -
Mesto -
Prosimo, napišite razlot-no
I>ržava
i*t1*.
THC ITATl OF MEW YMK SAYS S
^^^mmmmmš^ mmmMM/i*
__________TW ECONOWY FOOD
DRŽAVA NEW YORK PRAVI:
IZGLEDAJTE LEPŠE. POCl'TITE SE BOLJŠE, PIJTE SVEŽE MLEKO
CENENA HRANA
SLOVENSKE PRIREDITVE V BROOKLYNU
Slovensko podpora.' društvo priredit ve izva v. Jožefa št. 57 KSKJ, priredi i razni mii, zelo zt
an redno ob-i (en z
kv. jozeta st. ;h i\;si\.j, pnrem|razniiibi, zeio zanimivim* rbčka-svojo "Martinovo" prirediti v mi, glede katerih bo še pozneje
v nede 1940 v
jo dne dvorani
10. novembra slov. Xar. Do-
ELY, MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni a rad < Ely* Minnesota.
VRSTI IZ GTRARD, O.
V bližnjem X i lesu. O., sta pred kratkim zgoreli rojaku Franku Banu dve garaži z avtomobilom, hlev .s precejšnjo
igrala izvrstna godba nr.še in ameriške komade, tako da bo v tem ozira vstreženo vsem starejšim in mlajšim udeležencem.
ma na 253 Irving Ave. v Brook-1bo. Po programu bo za ples klvnu. Xa programu bodo >!e-deče točke:
1. Kiistitev novega vii:a.
*2. Nove vrste šaljiva pošta.
•S. Poroke po nizki ceni.
4. Tri različne nagrade.
15. Dobrodošli v narodnih ir. dragih nošah.
K?. Igra Jerry's Starlight orkester. .
Začetek ob 6. uri /.večer. Vstopnina 30 centov z n o<i'l>o. Pridite v obilnem številu, društvo sv. Jožefa vam kli<"r io-
If.'J.'j z naslova svoje sestre Antonije Winter Tli! E. 1 <Jli St., Clevland, Ohio.
Gramer Marija, iz sel a To-unij - Zdenae. — Zadnjikrat se je javila v stari kraj
leta 19-J1 iz naslova: Box 34, Irenjskem pri Kranju. Union Trust Co., Donora, Pa. j tMežik - Mesc.hick Janez -Jančar Mike, iz K resnici h- John, iz Bateče-Planica 15. Vojnik pri Celju: delal je s g. »Zadnjikrat je poročal iz naslo-Paul Pushlarom, Box 34, v | va Q. M. C., Port Moultrie, Oaksville, X. V. Zadnjikrat je iS. C.
pisal v stari kraj z naslova: j Michler Ludvig, rojen leta M. O. B., Brownton, W. Va. |18!)1 v Bratislavi, fchoslov«-Jerman Ivan, rojen 1. 1801. ški, oče Ludvig, mati Alojzija. Oče Janez in mati Marija ro- Preselil se je leta 1!>0k. Zadnji | jena (ilazar v Oolnem Vrhu, ikrat se je javil v stari kraj le-:občina Studenec, srez Krško, ta 1910 iz naslova: c. of El»as Prišel v Ameriko 1. 1912, se Martin, št v. 13, Greenwich S., tu poročil. Zadnjikrat se je ja- Xew York.
I vil v stari kraj z naslova I Paunovič, Djuro iz Podrav-1422 K. 51th St., Cleveland, O. j ske Slatine. Preselil se je le-Grob Leopold, rojen 27. ju- ta 1908. Zadnjikrat se je javil lija 1876 na Dunaju. Bil je tr- v stari kraj leta 1921 iz na>lo-govec. Priselil se je oktobra,'va: Box SO, P. O.. Rittman, O. 1924. leta. Imel je trgovino z i Peterca Frančiška in Janez g. Mihaelom Muhlbaeher, ki -m pok. Janeza, ki je umrl 6. I je tudi v U. S. A.	junija leta 1;»32 v Forest Cin*,
Gunter Jakob, preselil se je pa.; imenovana imajo še štiri leta 1901; zadnjikrat se je ja-jbrate.
vil v stari kraj iz Trentona, Podpe<'hann .Fohanii, zadnji Ohio.	.	krat se je oglasil v stari kraj
Kadunc Jožef, rojen v Lju- naslova: 10 West 625, Seard-bljani leta 1893; preselil se je ville, Col. Xa obeh trli prireditvah bo leta 1924; zadnjikrat je poro-j Primožič Jakob, iz Dolenje prav dobro preskrbljeno, tudi čil v stari kraj pred 10. letom. Dobrave, št. 17, pri Gorenji kar se tiče najokuKiiejših raz- Kantctzky Karolina in Ot- \'a-i, Škofja loka. Zadnjikrat
natančno poročano v ten listu. V-to]»nina bo 35 centov za ose-
hrodosli!
Nadaljna prireditev pa se vrši takoj nato prvo nede'jo in sicer dne 17. novembra 1940 in sicer ta dan priredi svojevr-t«*
zalogo >ena in majhna usnjar- 4 4 Mart i n o van je'' >lov. pev>ko; ska delavnica za podplate. De- dru-štvo "Slovan," tudi v uve-
la vnica ni bila zavarovana.
— V zakonski stan sta stopila Mr. Anton (Jabrovšek mL in Miss Rosen ha rv Zupc»c iz XiKsa kjer Rta si uredila svoj bodoči dom.
POROKE.
•V Milwaukee, Wi«., »sta se poročili: Chester Lark in Rose Ziherle, Jak Rcbernik in Julija Klančar, ter Emer>- Marr jn Marv Pintarič.
V Shebovganu, Wis., sta bila poročena Joseph Zore in Jennie Zak.rajšek ter Frank SMi in Marv Repenšek.
rani Slov. Nar. Doma. Začetek ob 3. uri popoldne. Program na tej prireditvi bo za slične
nili jestvin, kakor tudi izvr-tne kapljice raznega kalibra zakar bo ]»!:.skrbelo vodstvo ^lo^* Xar. Doma.
Dragi rojaki in rojakinje iz Nem Yorka in okolice, udeležite >e zgoraj označenih oriredi-tev v obilnem Številu, da se bomo <kupno donraČe poza-bavali, ter vsaj za nek?'j uric pozabili na težkočp našega vsakilanjega življenja. V leni smislu vam
ki
7.1 VI
i čem: Bog \ns Anthonv Svet.
ODLIKOVANJE ROJAKA.
John I.. Anil »rožič iz Ohisliol-ma, Minn., ki ^e rezerv ni častnik v zvezni mornarici, je bil zadnje dni promoviran za načelnika vseh rezervnih enot v Minnesoti in obeh Dakotali.
Rojake prosimo, k o pošlje-j o za. naročnino, da se poslužujejo — UNITED. STATES oziroma CANADIAN POSTAL K0NEY ORDER, ako je vam le priročno
NESREČA V ROVU.
Nick Glogovič in Steve Mesojedec iz Blaine, O., sta if^e pred dnevi ponesrečila pri delu v rovu, ampak ne nevarno. Oba se zdravita doma. Želja je, da kmalu okrevata.
— Pred nekaj dnevi se je pri delu v Puoblo, Colo., ponesrečil Steve Ogulin. Odtrgalo mu je prst na roki in zlomilo nekaj reber. Bi pa bil zrezan na kose, da ni njegov tovariš Jos. Merhar pravočasno pograibil sekire in presekal žico, ki je O-kulina ujela. S tem mu je r#-šil življenje.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
.Pred dnevi je* v Milwaukee, Wis. v bolnišnici podlegel su-šici rojak Frank Jenič, star 54 let in rojen v Stranski vasi pri Novem mestu. V Ameriki je bil 27 let in zapušča ženo in dve hčeri.
t
iV Montebello, Cal., je nedavno umrl George Starešinič, star 54 let in rojen v Krasincu pri Podzemlju v Beli Krajini. Zadela ga je možgan-ka kap. Tu je zapustil družino, t
V Auburn, in„ je nedavno umfrl za rakom v grlu rojak Viktor Hace. v starosti 65 let. Doma je bi! iz Trbovelj. Bil je »«an«f-ki in tu v Ameriki zapušča sestro in drage sorodnike.
mar.	se je oglasil v stari kraj dne
Kropar Jolian, star 51 let; jur, ja Ma 1924 iz naslova ])resclil se je pred 28 leti; za Mcddov Londos, Box 31, Wash-dnjikrat je poročal v stari kraj ington, \V. Va.
pred 16 letom iz naslova Box 384, West Moreland Co., Yukon, Pa.
Krošel Janez, rojen 2. junija 1882. leta v Scsteržak, št. 56; mati Rezalija. Preselil sc je leta 1911. Zadnjikrat se je javil v stari kraj 1929. leta iz naslova: 895 Addison Road, Cleveland, Ohio.
Stare Frane, iz -ela Impo!-<ki (iral»er, olvčina Studenička, srez Krško. Preselil se je jk» svetovni vojni. Bil je v Cleveland. <».
Težnik Ivan iz Tisovec št. 13; Struge na Dolenjskem.
Tomaže'vie Jožef, rojen 28. -avgusta leta 1881 v Zg. Be sni-lei, Kranj. Preselil se je leta
Preselil se je leta 1910. Zadnji krat se je javil v stari kraj
Kurtek Martin, čehoslovaški, jggp državljan. Preselil se je leta Zavec Valetin, rojen 14. fc-19a'i. Zadnjikrat se je javil v bruarja leta 1886 v Gorišnic-i, stari kraj pred sedmim letom 0bčina Sv. Marjeta po<l Ptuj. iz naslova: Saint Clair, Scliu,'-kill County, Pa.
Lepoša Marija poročena pre,i 9 ]eti iz naslova R. I Box Kranjec, (Louis), rojena 1. ju- g l).? Vick.4)urg, Miss, lija 1893 v Budinci srez Mur Brejc Janez, rojen leta ska Sobota. Preselila se je 1872. Iz Njivica pri Kranju, leta 1905 oz. 1906. Stanovala je proselil se je leta 1906. Zad-v West Monroe, N. Y.	njikrat se je Oglasil v stari
1^-tMi i iz Luzane, North 860. """"	Kordež Jožef, rojen leta
V Pittsburghn. Pa., je pred ^gg^ v Jamnik pri Kranju. — dnevi umrl v bolnišnici Simon preSelil se je leta 1904. Zad-Lončar, samski, v starosti 55 njjkrat se je javil v stari kraj
let, ki je bival v Donora, Pa. f
V	Eveleth, Minn., je v bolnišnici umrl rojak Martin Go-dič v starosti 62 let. Pokojni je bival v Gilbertu. Zapušča ženo, štiri sinove in ptt hčera.
t
V	Virginia, Minn., se je 11-strelil 49-letni Jo-eph Jakše. ki je dolgo časa bolehal. Zapušča ženo, sina, dve hčeri in pet bratov.
iz naslova: Amerika.
Lotrič Franc, rojen 1. 1883 v Jamnik pri Kranju. Preselil se je leta 1903. Zadnjikrat se je javil v stari kraj iz naslova Box 14, Sunnyside, Utah.
Iz urada kralj, generalnega konzulata v New York City, 745 Fifth Ave., Room 1104.
24. septembra, leta 1940, v New Torku.
TT si. rti, <v;
rrz x	* 7 sv,
im
VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, P AC PA TUDI K DRI/
2ABNEMU ygp^U/JDRUSTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNO$TL
- - - ...

f
"GLAS NAHODA"-New York
Thursday, October 10, 1940
VSTANOVL'JEN L. 1893
V METEZU
—: Roman. — Spisala: MARUA KMETOVA. :—
—=17—
Pittsburški kotiček
Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
Še enkrat — Ludvik Zupan-'pa so bili bolj v Sramoto,.nego cic. — Pred nekaj meseci sem j v east tej najbogatejši deželi, pisal na tem mestu o našem Tn danes ni nezaposlenih 11 mi-mladem odvetniku Tj. Zupanci-jlijonov, ampak 9 mllijoonv in eu kot kandidatu za državno v tem so všteti WPA delavci. legi<laturo v Harri^burgu, Pa.jTn koncem fiskalnega leta rine
Tina se je vzdramila in vprašala:
44Kako — kaj f'*
"No, ta gospod — in piemo."
"A, tako. To je doktor Pire, odvetnik, ki je prišel povedat, da sem rešena."
"Zakona V* "Da."
"In jo torej v pismu, da pričneš zdaj novi zakon?"
"Seveda. Kaj vam ni všeč? Tako nekam nejevoljni ste."
"Premišljam, premišljam — pa sem spet prišla na to, da je le neumno, če se spet poročiš."
"Oh, mati — k:ij bi s temi besedami. Ko me boste videli v svili in žametu, ko me boste videli v kočiji in pet fciuž-kmj pred menoj — pet za menoj ..."
"No, no, Tina, kaj noriš!"
"Boste že V'deli. In tedaj me boste veseli!"
"Bog dai, da bi te bila! (''as bi že bil. — Torej bo vse to re-s? In se ne boš kesala!"
"Ne bom se, mati — in če bi >e, izvedeli ne bo^to o tem."
"Le ne zareci s»% Tina — mati je vedno ona. h kateri se zatekajo otroci, Še Bog če jo imajo!"
".le že piav; a o tem je tudi neunmo govorit' zda*l«*; moja poroka bo v r.njkrfijšem času in bogastva bo na kupe."
"Pa bodo le vedeli ljudje, da si ločena in civilno poročena. To je tako čudno, vidiš, in nič kaj z veseljem ne bom ino<Ja govoriti o tebi."
Mati, Trst — Trst ;e velik. Kdo ve ondi, če ste poročeni tako ali take — aH, če ste sploh poročeni! Ondi izginemo drug v drugem."
"Pa kaj bom odgovarjala znancem, ki me bodo izp^eši van o tebi! Ze zdaj padajo zbadljivke."
"O — denar orlepi vse oči, ogluši vsa ušesa in onemi jezike. Nič se ne bojte — in denarja bo v izobilju. — Sicer pa utegnete priti k nama v Trst."	✓
"Bog varuj! Vem, kak-no je tako življenje In nočem bit: v na pot je. Dokler bani mogla biti zase — bar« za>e."
"'Kakor hočete — denarja vam boni že po>iij«la."
"Če boš — a v meni ne bo ta dowir zamoril očitanj, da te n'sem mogla vzgojiti drugače. Hudo mi je."
"Vzgoja — vzgoja — kaj bi z vzgojo? To Je ki i!"
"To je kri — ros je — in zato mi je še hujše."
"Oh. nwiti, tak 'ep dan je, take zidano volje sem — nikar ne jadikujte. Saj te bili tiho vse dneve in čemu t<* besede dane«? No boste me izpreobrnili. niti me "ne morita odvrniti od te poti in če bi me — bi prišel Andrej in me v.el is čilo. Tu — pismo preberite!"
Mati ie vzela pismo in ga brala in brala in polasroma se ji je pričelo jasniti lice. .
44Torej?" je vprašala Tina.
"Rad te ima, ros jo — in kar je — je. Žal mi je. .ia ga ni semkaj. In obiskat to bom že prišla, da bom v-a j videla njega in bogastvo, ki toliko govoriš o njem."
"Ho, boste že videli, boste že videli!"
"In Vanda f Smili se mi, ko bo brez doma."
'"Zdaj pa nehajte! Vanda že nima drugih inh'i kakor teh o zavodu. Saj komaj čaka!"
"Ker je otrok, brez pameti; še ne ve ničesar. A pot« m?"
"Potem, potem. Kaj (potom? Potem — to je daleč — kdo bi mislil na vse! Danes srno, jutri nas ni. Potom! To je neumnost!"
"Kako -si vsa moja hči, Tina. Kakor bi slišala samo sebe iz xnfladih let. In zato vent in te •svarim."
"Zdaj so drugi časi. Mi živimo we drugače mati."
"Morda še bolj /mešano, drugega ne vidim. — A da mi ne boš kdaj očitala — povedala sem ti vse."
' "Že prav, a ni bi!o potrebno."
"Bog ti d-ij srečo. Kakor sem ti bila že dejala, če bo denar, ta to bo */o vzdržal za nekaj ča^a. Toliko že vem."
"No torej! Le nikar no tožite, kaj bi me motili v moji sreči. Zdaj pa kos:'o — potem grem."
•"Z onim doktoriem?"
"Kaj st" -dišali?"
"Nisem «!išrla, a kar zdelo se mi je. Pazi se!"
•"Kam mislite! Saj s*ni vendar nevesta!"
Tina jo bila vsp v mislih, kako bi ee oblekla, ko bo šla s Pircem na izpreliod. Pregledovala je obleke in je dejala sama pri sebi: "Zdaj pravzaprav šele vidim, da nimam niti ene bo'iSe obleke in je zadnji čas, da se v tem oziru prenovim od vrha do tal. Hvala Bogu, da bo zdaj konec te beračije." Premetavala je vso svojo obleko, a ni našla nobene boljše, iz-vzemši one, v kater- je hodila sicer po mestu. "Ta mi iscer dobro pristoja, vendar je»že obrabljena in že zdavnaj ni več po najrovejži modi. A kaj hočem!" Zavzdihnila jc in se počasi oblačila, a ker je upala v boljše čase, je ta nedostatek v obleki ni motil preveč. Motilo jo je pa to, da so se ji tako zelo mešalo misli. Po'ovica misli je hitela do Andreja druga polovica pa do Pirca. V hipu se je zazrla v duhu v Andrejev obraz, pa je izginil in se prelevil v Piičevega. Ni pravzaprav vedela, katero ve«elie je večje, ali ono. da se skoraj snide spet z Andrejem, ali pa ono, da bo nagajala Pircu. Mislila je z vso vnemo, kaj in kako bo govorila s Pircem, pa spet premišljala, kdaj bi odšla v Trst in kako bo v novem življenju. Polnila se ji je glava 7 vso to mešanico, zrla je v ogledalo in se ogledovala; ra«t!a j*1 rdečica na njenih licih in prisluškovala je, kdaj bo prišel Pire. a je obenem še enkrat prebrala Andrejevo pismo in se zibala v lepih sanjah na bodočnost.
Ozrla se je in zagledala Pirca in mater.
"Klanjam se! Ste pripravljeni?" je dejal Pire, mati pa je povzela-
"Poglej. Tina, kake lepe rože mi je prinesel gespod doktor. In tu knjigo za Vando. Saj ne vem, li smem sprejeti vse to ali ne."
"Pa seveda, gofpa. Prosim."
In zdaj, ko so volitve pred dur-(30. junija 1940 je znašal fede-mi, hočrm >e enkrat rojake ralni dolg 44 milijard, ne pa 00
spommiti na to važno zadevo.
Mi imamo v pittsburskem o-krežju mnoge slovenske naselbine kot: Brougliton, Willock. Library. Co verda le, Preston, Traveskin, Sygen, Cliff Mine in dmge, ali naši ljudje po teh krajih >o bili po večini brezbrižni v političnih zadevah.
tDanets pa. v teh razburljivih in negotovih časih, so volitve
milijard.
iZravon tega pa so republikanci pozabili pribiti, da smo med 1932—1940 dobili razne postave za zaščito delavcev, -tarostno in nožaposljonsko zavarovanje, boljši farmen=ki položaj, varnost bančnih vlog. zakone proti izkoriščanju n"-dolotno mladino itd.

STRAHOTE
. .. . , i Tn zam-olcali so tudi. da l>o ljudskih zastopnikov in posta- , .	- , , _ . -t • i
, . .	J.	1	lotos znašal skupni narodni do-
voda jalcev vec|oga pomena ne- T , , , — .... -, v.
• .	. , ' , , hodek okoli *.» milliard, docnn
go prei, zato io dolžnost vseh!. i i i	* ' iti
" . * , v , .	,	iie padel koncem ropublikan-
rojakov državljanov, da >p nn.r. . , . .
' n vi in volivi.o pravice
r° I)0"jsko vlade leta 1932 na 38 mini za-
1'ijard od «2 milijard leta 1929.
Laž ima kratko noire. in republikanci ne bodo prišli daleč.
VOJNE
ČASU PRIM KRNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
služijo
dostijo svoji politični dolžnosti.
V pogovoru z raznimi ro.ia-
ki o Zupančiču sem opazil, daiA T i i i tj.
, ' .	v i.i i to bo pokazal dan volitev,
je nekaterim preveč radikalen,!
drugim pa premalo. Ali v tem	* * *
slučaju naj nas no moti našo 0 . . .. „
,	i-i-v	.. . Smrtni angeli. — Za verno
osebno politično prepneanie . , ' . . T , „
. .	.v ' . , ,šo je poslovil rojak Joseph Kr-
ali naziranje, vprreo dejstva, v . ' . , .,„ , , , i •	,	. .. , sni. ko ira io dno 17. sent, zaklel
da jo on prvi med našimi liu<l- , , ' . . , .. ,
. , . ,	. nrrtvoud. Roion je bil r»rod ;»3.
mi. k; »se drzne povzpe+i na ta- ,	n . ,	. i,.
, . ,	' v	letina J^imorskom, nek 10 blizu
ko visoko mesto v državno za- , ,	, . , v
tj.	olovskeca. v tej deželi pa no
konodaio.	I. . . . .. . 4 _ ' ..
41 . , - v, . „ . [bival oko 1 3.> let. Tu ostavlia Ako je toroi posten 111 o<rkn-! .. x v T	.	'
, -	^i 1 1 ' i I (druffo) 7/no Ivano ter odra-
tosn-on prjstati <lol>or sluzab- .. . , . . . ^ . „
• i . . •, j 1	,- -tie otroke, 4 Sinovo in 1 licer.
nik 111 zastopnik ter branitolj
delav-kih interesov in pravic
(saj 011 je izšel iz delavskega
stanu in pozna i7. lastne skušnjo njegove krizo in težave), ga moramo wi podpirati v njo-govi kampanji in mu pripomoči do zmage .
Samoume vno je, da z imo-tj^0 110m, ki ga nosi, bo precej spoznan kot Slovan, in dali mu bomo enako priložnost z drugimi kandidati brez ozira na narodnostno pokolenje ter pobili vse predsodke, naperjene proti njegovemu imenu od nekaterih fanatičnih domačinov.
V slučaju izvolitve bo mi prvi in edini slovanski zastopnik)
v Al ask 1 pa 2 brata in srwfrn. Spadal je k društvu sv. Stefa-ua .TK.T ter k sam ost o in emu
zapoden po dnevu in ponoči Ah, bi že videl, ko bi bil na mojem mestu!
* * *
Nova iznajdba. — Že več ča-
so mlečne komjpanije prodajale no sanvo mlečne izdelke, temveč tudi ipomarančni sok. za naprej pa bodo imele, kot izgleda, trgovino z vinom, napravljenim iz neporabnili o-stankov pri izdelovanju sira. katerih jo šlo do zdaj na milijone funtov v niČ.
Vino so 110 razlikuje od pravega, je vivte Sherry ter ima alkohola od 15 do 20 odstotkov. Proces so odkrili po naključju v Baltimore v laboratoriju National Dairy Products Corp. nadalino ok-Tvrimento pa sta izvršila dr. K. V. McOollum in dr. R. P. Mr vers .v Baltimore Seal test laboratoriju.
društvu Orel. — Bodi mu lahka tuja zomflja!
Vabilo. — Ker človek potrebuje razen dola včasih tudi malo zabave in razvedrila, zato Neverjetno toda resnično. — naše pevsko društvo "Prcše-
vljudno vabi vso sloven-
Ze
___o rad, ali nisem zmo-
v državni zbornici, kar gotovo žpn ang'eščine.
111 oni dan v neki kitajski ron ]>ralnici (kjer nisem bil Št- nikoli prej), oddal zavitek v pranje, mi izroči Kitajec listič iS kitajskimi črkami.
Pa. Igra znameniti Martin Serrov orkester iz Her-mine. Pa. Najlepša in najšalji-vejša ma-lcn prejme K-po nn-srrado. Vstopnin ska nairrada (door prize) Machinlcss Per-
sko javTu^t na Maškaradni ples. ki bo 31. oktobra (Hallo-vetn Ni to) v Slov. Domu na Butler St. in 57. cofiti, Pitt<-.— Ah. to lahko izgubim čonru hurgli, pa ne pripneš na zavoj mojega imena, kot to storijo drugod — ga zavrnem, izročiviši mu listek nazaj.
inie in| — Snj* fi bom vendar jaz na .
pisal ime, in ti ga samo shra-i^si dobrodošli.
ugled našega naroda.
Vsi torej zanj. pa naj sto demokrati. republikanci, socialisti ali karkoli, saj on jo — naše gore list .
* * *
Laž in resnica. — Republikanci so razobesili križem mosta velike plakate lažnjive vsebino:
1932 — 11,000,000 nezaposlenih.
1940 — 11,000,000 nezaposlenih.
1940 — (J0.000,000,000 narodnega dolga.
(Re-nica pa jo, da jo lota 1932 bilo najmanj 15 milijonov nezaposlenih in nobenoira reliefa,
nianent "Wave. Traja od S. zvečer do — čezpolnočne uro.
^ {Nadaljevanje prihodnjih.)
niš, in ko pridem po robo, bol mojo ime na zavitku.	j
—	Vse lopo. ali kaj ko pa 110 I znam čitati?
—	Ne? Kako dolgo pa si v Ameriki ?
Zastopivši, da jo dejal štirinajst let, mta odvrnem:
—	Fourteen? No, toda v tem času bi <-o lahko priučil vsaj imena čitati.
—	Ti me nisi prav razumel. Jaz sem dejal forty, ne fourteen.
—	Štirideset let! Iti v tej doliri dobi nisi spoznal niti angleških črk?
—	Ampak ros nisem imel ča
nobenih državnih dol, kvečjo- Pa; oženil som so mlad. vzgoiil |m1oka^otrt žlice soli,'osmink mu le krušno in zupno vrste, ki družino, neprestano sem bil Uylce p™^
mm h
i Pošljite nam
i T

I in mi vam bomo pošiljali
i 2

"Glas Naroda"
io prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.

fPrvi jesenski pozdrav!
JED NI BOLJŠA KOT
NJENA OMAKA.
Vsi dobri kuharji vodo, da dobra omaka dela skoro čudeže. Prav gotovo mnogo pripomore k navadni jedi. •CJovori-ca jo, da imamo v Ameriki nad i sto ver. pa samo eno omako . . . belo omako. So pa tri vrsto bole omake: redka, srednja in gosta. Vsaka ima svoje posebne primesi, toda pripravi t=e 11a isti način:
ISn a žl"lica moko, ona žlica presnega masla, ona skodelica p soli, osni i nka
popra
(Raztopi presno ma>lo. dodaj moke, kuhaj nekaj minut in vodno mešaj. Ta omaka se rabi za razne mlečne juhe. Zr srednjo gosto omako dodaj malo več moko in presnega masla in se rabi pri mesu. ribah in zelenjavi. Za gosto omako pa dodaj še več moke in presnega masla.
Iz 'bele omake pa je mogočo napraviti tudi sirovo omako s tem, da se dodene pol skodelice ribanega sira.
Za jajejo omako dodaj redki omaki trdo kuhano in drobno sesekljano jajce
-----^
GLAS NARODA" S
0 počil jamo v staro do- I
J kraj stane $7 lista
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DL.MAS
l'isatelj satu f»ravl, da je knjiga u^auka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva otler, kjer se Iki i^ral kos življenja. In v teui slavnem romanu se r«*« iera velik kos w lo zanimivega življenja.
cena
$1.75
HUBERT
Spisal Paul Keller.
IComan i/, lovskega življenja.
cena
si,—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj H EN KI K SIKNKIKWItZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
cena SI •—
ROKOVNJAČI IZPOD ITBATE
Spisal Kazimir Przervr* Tetmajer.
Zelo zanimiva povest o divjem lovr-u (J runi lovskem.
cena 75c|
I SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta na šib pisateljev Io pravzaprav pravilne bIo-»euščine "v tem svoj m romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
! SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORNIK
Pisatelj v knjijri pove isto. kot pove naslov; snVul se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi if živi. Njihova usoda je l>ila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa popisuje resnično življenje IMisameznib.
cena $1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZlPAXflC
Najboljši in še žm-ei slovenski [lesnik jH-lain s to zbirko zo|«et nekaj umotvorov, lvsml so posvečene njegovi Ženi Ani.
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO J ERA C
Mladi koroški Slovene«- zelo Ja* 8Uo in zanimivo (»opisuje življenje kmetov ii. rudarjev.
cena
$1.
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarliwitz.
Zelo zanimiva [ »o v est Iz domačega življenja.
cena
75c
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pri|Mivetlnk in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75
C.
cena
SK-
lv LIBIJSKI PUŠČAV]
Spisal A. Couan Doyle.
Zelo zanimiv roman, f-e^ar dejanje se dolnja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila.
cena
50c
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zrnato je bila končana turška sili, jmh! katero so toliko trjieii tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pissitelj [Mipl-suje čudovit svet med žar kost jo južnega solnea in senco hladne severne noči.
cena $1.—
ROŠUN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča na«S najlniljši prii>o-ve<lalui pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na I>olenjskem. Roman je zelo zanimiv od za-Cetka do konca.
cena $ 1.—
I ZADNJI VAL
Spisal IVO &ORM
Poznani slovenski pisatelj na m v tej knjigi jM>d«ja zelo zanimive p«><lall;e o svojih doživljajih v RogaSki Slatini.
cena $1.—
ZNANCI
Spisal RADO MERNIK
poznani humorist v tej knjl*
Ki kaže razne značaje t »t knjigo sam označuje kot ''PovesU in orisi."
cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
v tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in i»osebuo v g< izdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Bazin.
Francoski roman zelo napete vsebine. •
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
J>ejanje se vrši v letu 1757, ko so Se Indijanci k rojevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
VOJNA IN 2IVCI.
O enem izmed najbolj nenavadnih iieinkov vojne poroča neki list iz švicarske Jure. Prebivalci tega obmejnega gorovja 'O bili nedvomno na zelo izpostavljenem mo-tn. Toga ozemlja vojna sicer ni neposredno prizadejala, vendar pa je videti, da so njena bližina, ropota-nje letal in grmenje topov ze-
_£_
mm
Io vpliva i na itvce ljudi.
Tako trdi vsaj omenjeni list, da ni bilo v območju švicarske Jure še nikoli toliko mrtvrh zavoljo srčne kapit kakor ob tein ča*u. Isti list pravi, da je nemara v zvezi svicarakih pretresov tudi to, da je bilo v teh krajih nenavadno mnogo pre-z^rxlnjih porodov.