Strokovne
NHrtm pUlfffi v OOtovtUK
Lato XI., It. 14.	V	UubUani,	3.	aprila	1924.	kolikor	mod	—	tenko	pravic«
Uredništvo In uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6/li.
Glasilo
Izhaja vsak četrt«.
Stane posamezna štev. I Din, mesečno Din 3'—. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru
Dopisi morajo biti frankirarii in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
za Slovenilo. CPokrallnskl odbor GDSJ.)
Letošnja proslava 1, Mala.
Ujedinjenje.
Vsako leto 1. maja skoncentrira proletariat vse svoje moči na utico, da pokaže nasprotnikom svojo politično moč in nezlomljivo vero v svoje vstajenje. Pred vojno je bil 1 • maj pravi, revoluci-junarni dan, ki je delavskim množicam podojil ''ero v svojo zmago nasprotnikom pa pokazal naraščauje svoje moči.
Tradicijonalna navada je bila, d« so na ta dan vse vrste proletarskih organizacij sodelovale in pripomogle, da proslava in revija proletarske moči čim sija jnejše uspe.
Politična organizacija je na I« dan organizirala manifestacijske shode in obhode. Izdala je primeren manifest, ki je obsegal najvažnejše zahteve proletariata.
Strokovna organizacija je imela nalogo na ta dan izvesti čim popolnejšo generalno stavko.
Kulturna organizacija je pa priredila prireditve, ki so imele namen pokazati kulturni napredek proletariata.
Tako je bilo pred vojno.
*
Po vojni so se žalibog delavske organizacije razbile. Politična stranka se je razdelila v dve strogo ločeni skupini — v socialiste in v komuniste. S to ločitvijo je bila tudi majska proslava ogrožena. Dokler ta razkol se ui dosegel tudi strokovnih organizacij so one posegle vmes in dosedaj se jim je posredovanje vsaj toliko posrečilo, da je bila vsaj proslava 1. maja enotno organizirana.
Treba je povedati, da je že lansko leto bilo treba vsega napora strokovnih organizacij za skupno praznovanje. Kajti socialisti >Naprejeve' skupine so že lansko leto sklenili, da s komunisti, ki so celo leto razbijali organizacije nočejo skupnega praznovanja. Strokovne organizacije so morale takrat vreči vso svojo a\ toriteto na tehnico, da se je dosegel sporazum za skupno proslavo.
Pri tem smo mislili, da bo nezavis-ue« vendar vsaj ta odpor spametoval, da ae bodo več nadaljevali svojega zločinskega početja.
Pred strokovnim kongresoma
Letošnjo pomlad se vrči kongres G. R. S, J. v Beogradu in takoj za njim naša pokrajinska strokovna konferenca. Zato je potrebna izčrpna debata, da bodo delegati že pred kongresom poznali materijal, katerega bo treba obdelati. Nastopno poročilo, ki ga je izdelalo tajništvo naše S. K. naj služi delegatom, da bodo čim natančnejše upeljani v dosedanje delo naših strok, organizacij.
Razvoj slovenskih strokovnih organizacij od prevrata do konca leta 1923.
Uvod.
Po svetovni vojski ste se združili kraljevini Srbija in Črna gora z jugoslovanskimi kraji Ogrske, Hrvatske in Avstrije. Delavsko gibanje v Jugoslaviji sloni zato na tradicijah petih držav in mora računati pri svojem stremljenju f>o enotni organizaciji s to oviro. Raz-ven> tega j© imelo vzdržati — enako kakor druge pokrajine v povojnih letih hud naval strokovne organizacije razkrajajoče komunistične propagande. Ta ie našla v Jugoslaviji posebno ugodna tla, na eni strani zato, ker je bila pred-
Priznati moramo, da naše nade niso
uspele — nezavisnit nele, da se niso poboljšali, temveč so se letos še poslabšali. Letošnje leto so še v strokovnih organizacijah napeli vse sile, da tudi iz teh odpeljejo vse svoje politične somišljenike. In če strokovne organizacije danes ne leže razbite na tleh niso krivi komunisti, temveč imajo zaslugo člani, ki komunistov niso hoteli ubogati.
*
Strokovna komisija je tudi letos naročila svojemu predsedniku naj povpraša pod kakimi pogoji bi se politične stranke vsaj na ta dan združile. Upa-nja, da se bo enotnost dosegla pa Strokovna komisija ni imela, ter to, kar so komunisti pretečeno leto uganjali ni niti dostojno in niti proletarsko. Pa če bi bili s to svojo gonjo vsaj zadnje tedne prenehali, da se vsaj malo razhlade strupeni plini njihovih kanonov. Ali videli smo, da še v isti številki »Glasa Svobode« kjer na eni strani vabijo na skupno proslavo, zmerjajo na drugi strani socialiste z >socialpatrioti«, izdajniki, koritarji itd. in tako ji- moralo priti, kar je prišlo.
Posredovanje Strokovne komisije ui uspelo. Naprejeva< skupina je že pred par tedni sporočila da skupnega praznovanja noče, d očim so odgovorili socialisti (SŠ.I), da bi l)ili sicer pripravljeni praznovati skupno, vendar so komunisti celo leto razbijali in zastrupljevali vodnjake in to zadnje čase še s podvojeno silo. Zato so se odločili, da dokler komunisti (nezavisni) ne prenehajo z lažmi in razbijanjem, toliko časa jih ne morejo priznati za proletarsko stranko in tudi nočejo z njimi praznovati proletarskega praznika.
S tem je Strokovna komisija svojo misijo izvršila. Resnici na ljubo je treba le še konštatirati, da prevzame krivdo radi neenotnega praznovanja proletarskega praznika tisti, ki je zastrupil in še zastruplja delavske duše.
*
vojna Srbija v ozkih stikih z Rusijo, na drugi strani zato, ker se je vrnilo ob prevratu v avsfrijske jugoslovanske pokrajine tisočo in tisoče avstrijskih vojnih ujetnikov. Ti so prenesli v domovino ideje, ki so prevevale mase ruskega ljudstva, ko .je bil v Rusiji komunistični prevrat »m vrhuncu. V teh masah je bila silna revolucionarna volja, — a manj smisla za pravo razmerje moči in posebue razmere, s katerimi se je moralo pri nas računati. Odporna sila naših predvojnih strokovnih organizacij proti temu gibanju je bila slaba. To pa v glavnem zato, ker so bile pred vojno strokovne organizacije v vseh jugoslovanskih pokrajinah	majhne in
neznatne. One niso imele ne močnega in urejenega birokratičnega aparata, ne lako široko razpletene mreže dobro izšolanih zaupnikov, kakor po drugod. Razven tega so predstavljale te organizacije skupaj zmetane drobce, ki niso mogli poseči v lok dogodkov kot enota. Računajoč s temi nedostatki je vrgla komunistična internacionala v naše kraje razmeroma jaka sredstva, ki pa proletariatu, kakor bomo videli, niso pomagala pri grajenju njegovih strokovnih organizacij, ampak so ga pri lem le silno ovirala.
J. Arh:
Ta beseda je danes na dnevnem redu delavskega časopisja. Proletariat se mora ujediniti, se sliši z desne in leve. Naval reakcije je le vsled tega tako nasilen, ker delavstvo ni enotno. Resnica je, da je kapitalizmu le tam mogoče nastopati z vso brezobzirnostjo proti delavskim interesom, kjer mu delavstvo ne postavi kompaktno vseh svojih sil nasproti. Vendar — so slučaji, ko uje-dinjenje nič ne pomaga. Ako bi to ujedinjenje imelo namen ščititi kakšne nacionalne, verske ali gospodarsko ekonomske interese podjetnika, bi tako delno ujedinjenje delavstvo trgalo od celokupnega delavskega razreda in bi bilo v stvari — razjedinjenje.
H er pa vodi proletariat svoj boj proti kapitalističnemu sistemu, kot celota, kot razred, ne more biti nikdar v interesu delavskega razreda, ako ga kdo na eni strani razkraja in mu ubija vero v razredni boj, na drugi strani $e mu pa zopet ponuja z lepo donečo frazo ujedinjenje
Iz zgodovine zadnjih let mora postati jasno \sakomur, kdor količkaj čuti proletarsko, da je za borbo združitev vseh delavskih sil v enoto potrebna, da pa Koristi le združitev z jasno začrtanim programom, ter taktiko, umerjeno vedno po sili proletariata in ob enem po sili nasprotnega razreda. To je bistvo in jedro načina razrednega boja proletariat«. Dokler pa delavstvo in gotovi njegov i voditelji tega ne bodo razumeli in ne bodo hoteli razumeti, toliko
Kemlfna stroka.
obračuni podružnic.
Osrednje društvo kem. del. in sorodnih strok na Slov. ozemlju je od letnega računskega zaključka razvidno v 4. štev. Delavec*: to je od 31. marca do 31. decembra, da je sprejelo potom mesečnih obračunov skupaj Din 95.356.81. Od 31. decembra 1923 so obračunale sledeče podružnice kem. del.:
Ona naj pokaže, kako so se razvijale strokovne organizacije v povojnih letih na bivšem avstrijskem, na Dunaj težečem ozemlju bivše Avstrije, v Sloveniji.
Pregled važnejših političnih dogodkov te dobe.
Našo razpravo omejujemo razven po predmetu tudi časovno na dobo med 20. oktobrom 1918 in koncem leta 1923.
V	svrho boljšega umevanja nadaljnjega si je treba poklicati v spomin najvažnejše politične dogodke te dobe.
Dne 20. oktobra 1918 se je proglasilo Narodno veče v Zagrebu za suvereno oblast nad jugoslovanskimi pokrajinami bivše Avstrije. Avstrijske pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, so se združile v pokrajino Slovenijo, nad ko-jo je vladala v prvem času po prevratu dejansko kot neodvisna državna oblast Narodna vlada v Ljubljani.
Ko je razpadla bojna sila bivše Avstrije, so jo nadomestile narodne straže, nedisciplini rani vojaški oddelki, sestavljeni iz slovenskih delov bivše avstrijske armade. Ker v Sloveniji v tej prvi dobi centralizirane in disciplinirane armade ni bilo, je bila na tem ozemlju moč organiziranega, revolucionarno razpoloženega delavstva velika.
časa je vsako ujedinjenje delavstva nezdravo in škodljivo.
Delavstvu se mora to z jasno odkrito besedo dopovedati, vcepiti mu ju treba predvsem prepričanje o potrebi razrednega boja, vcepiti mu je treba v dušo vero v moč organizirane proletarske armade in ga tako vsposobiti za pravega razrednega bojevnika.
V	Sloveniji imamo še lep del strokovno organiziranega delavstva, katero se tega že zaveda, ki je ostalo zvesto svojemu programu in svojim načelom, kljub vsem viharjem, ki so drveli preko njega z desne in leve, in ki stoji Se danes trdno. To delavstvo je pravo jedro, ki stoji na zdravih načelih, in ima pravilno zasnovano taktiko. To, kar ta del delavstva upošteva in uva-žuje, to bo moralo uvažievati vse delavstvo, ako hoče priti do svojega cilja. Ako bo to razumelo in storilo, bo delavstvo takoj ujedinjeno in uspehi v borbi proti kapitalu ne bodo izostali.
Vsi tisti pa, ki pravite, da proletarsko čutite, pojdite med delavstvo, in delajte v tem smislu. Ako vas bomo spoznali po dejanjih in ako boste to storili, šele takrat vas botoo pripoznali za prave proletarske borce. Dokler pa boste ujedinjevali delavstvo na tak način, ko dosedaj, pa moramo smatrati to vaše delo za izdajstvo nad proletariatom. S tem sem podal svoje misli o problemu ujedinjenja. tt ver jen sem, da je tega naziranja tudi vse ostalo razredno zavedno delavstvo, posebno pa člani Unije slov. rudarjev.
Podr. Ruše za meces dec l>in 3641.15 Zagorje za mesec dec.	502.70
Prevalje za mes. december 307.40 Ljubljana tov. za klej za dec, 843.75
Mojstrana za mes. dec.	1071.__
Ljubljana tov. pap. vreč jan. 378.--Maribor za mesec nov. . >	874.80
Medvode za mesec dec.	440.80
Moste za mesec december	1924.95
Zidani most za avg. sept. okt. 220.—
Skupaj Din 105.560.3«
Prehranjevalne razmere in gospodarsko sam osebi nezadostujoče ozemlje in bližina italijanske armade pa so že v naprej izključevale možnost samostojne revolucionarne akcije, omejene na Slo. venijo.
Razven leganje predstavljala Slovenija pač narodno enoto, ki je bila miselno že dolgo pripravljana, upravno pa do prevrata ni bila enota. Deli sedanje Slovenije so bili upravljani v Avstriji iz Celovca in Gradca, kar je povzročalo mejne spore, ki so vedli na Koroškem (v aprilu 1919) celo do oboroženega konflikta. Tudi to je konsolidacijo slovenskega delavstva zelo oteževalo.
Zato je šla taktika slovenskih delavskih organizacij za tem, da se izkoristi revolucionarna doba v to, da se izvojuje delavstvu kolikor mogoče onih pridobitev, ki bi jih delavstvo ne moglo več izvojevati, ako se država konsolidira. Razven tega, da se zasigura nemoteno poslovanje onih socialnih institucij, ki jih je delavstvo v bivši Avstriji že imelo, ki pa so bile vsled državnega preobrata ogrožene.
S temi cilji je prevzel Anton Kristan v Narodni vladi v Ljubljani, ki je bila imenovana 81. oktobra 1918 poverjeni-
NaSe organizacije.
STRAN 2.
»DELAVEC«
Maribor. Vodstvo podružnice kemičnih delavcev naznanja članstvu, da se vrši dne 10. aprila t. 1. občni zbor v Ljudskem domu, Ruška cesta 7, Začetek točno ob 0. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1 a) poročilo predsedstva; b) blagajniku; c) kontrole; -1 Smernice. 8. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Dolžnost vsakega člana naše podružnice kemičnih delavcev je, da se občnega zbora zagotovo udeleži. — Predsedstvo.
Moste. Dne 18. marca takoj po delu,
se je vršil strokovni shocl podružnice kemičnih oz. zaposlenih delavcev naše tovarne, kateremu je predsedoval in poročal sodi'. Jančič, kot predsednik podružnice, o poteku zadnjih prireditev v korist podružnične knjižnice in vinarskega oz. podpornega sklada. O obratnih tovarniških zadevah in razmerah je poročal glavni obratni zaupnik sodr. Cof, kateri je tudi sprejel več pritožb delavstva na znanje in v rešitev. Za izboljšanje gmotnega položaja delavstva v tovarni in brezposelnega delavstva je poročal sodr. Rejc v zavesti, da če hočemo obvarovati za v bodoče interesb delavstva, ki si jih je v posameznih tovarnah pridobilo potom enotne razredne organizacije, moramo v prvi vrsti pomagati našemu delavstvu, ki trpi pomanjkanje vsled brezposelnosti. V ta uameu se je sprejel predlog:	1.	Da se
delavstvo obvaruje črezumega dela. ‘2. Da se akordno delo, ki so ga nekateri sprejeli brez vednosti organizacije, kolikor mogoče omeji ali pa sploh ukine. 3 Da se z izvršitvijo prvih dveh predlogov tovarno prisili, da bo sprejemala, dokler traja brezposelnost, kadar bo veliko dela, brezposelne v začasna dela. 4. Da se pomaga družinam brezposelnih očetov in mater, bo delavstvo naše tovarne tedensko prispevalo po 1 do 2 Din. Za tozadevni prispevek je bil izvoljen za blagajnika sodr. Ratajc. Za delegata naše podružnice kemičnih delavcev, v odbor brezposelnih delavcev je izvoljen sodr. Rihard Firm, z nalogo, da se položaj brezposelnih dobro presodi. omeji in v prvi vrsti podpira brezposelne delavce in delavke, ki skrbijo za svojo deco in druge člane družine, ki so od njih odvisni. — Pripomba: Tajništvo Osrednjega društva kem. del., sporazumno z vodstvom podružnice kem. del. v Mostah svetuje odboru brezposelnih delavcev:	1. da čimpreje oz.
takoj sprejme v odbor brezposelnih delavcev po enega zastopnika iz vseh razrednih strokovnih organizacij iz Ljubljane in okolice. ‘2. Da vodi točno statistiko in imenik brezposelnih delavcev s člani družin in da iste v prvi vrati podpira. 8. Da skrbi za trajne podpore brezposelnih, poroča v >Delavcu* tedensko, koliko so prispevale posamezne skupine zaposlenih delavcev. 4. Da raz-motriva položaj brezposelnosti v namenu, kako naj se ga omeji, ter v tem smislu poroča v. naših delavskih listih.
Medvode — Goričane. Dne 25. februarja se je vršila razprava na podla-
štvo za socialno politiko. Okrog tega poverjeništva se je zbral skoro del malega kadra socialno-politič. delavcev, s katerim je takrat Slovenija razpolagala.
Drugi del se je zbiral v strokovnih in političnih upravah in socialno- političnih zavodih.
Dne 24. novembra 1918 je sklenilo Narodno veče v Zagrebu, da se zedinijo jugoslovanske pokrajine bivše Avstrije s kraljevino Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je srbska vlada dne 4. oktobra 1918 s svečano izmenjavo ratificirala.
Glasom teh sklepov se je imelo ustanoviti v Beogradu Začasno narodno predstavništvo, obstoječe iz imenovanih zastopnikov iz bivšega avstro-ogrskega ozemlja in poslancev bivše srbske skupščine.
To začasno narodno predstavništvo se je sestalo 26. febr. 1919. V to predstavništvo je bilo imenovano iz Slovenije pet zastopnikov socialističnega delavstva.
Istočasno se je deželna vlada za Slovenijo pod predsedstvom dr. Brejca na novo sestavila.
Socialisti so dobili v njej od 7 mest dve, poverjeništvo za javna dela in za socialno politiko. Slednje poverjeništvo
gi, nam neznane spomenice in tozadevnih predlogov. Razprava se je s pomočjo naših dveh delavskih zaupnikov uspešno končala, kar je trenutno pozdravljati, dalje pa za obžalovati. Zakaj? Ker naša, po naziranju in zahrbtnem delu nasprotna sosedna Jug. strok, zveza vedno rešuje volje posameznikov, le v ujiknem krogu, ne pa med splošnim delavstvom naših dveh tovarn. Zato svetujemo in isto tako tudi vstrajamo na tem, da se delavsko vprašanje rešuje sporazumno z delavstvom na skupnem zborovanju, kjer bo imel vsak pristop, brez razlike prepričanja. Razumete?
Kovinarska stroka.
Shodi —• preloženi.
Centralna uprava S. M. R. J. v Beogradu nam je sporočila, da se shodi ne morejo vršiti, kakor smo to prvotno naznanili, ker je sodrug Blačinac zadržan.
Vršili se pa bodo po naslednjem redu:
V	soboto, dne 12. aprila popoldan na Jesenieah za podružnice Jesenice, Javornik in Dobrava,
v nedeljo, dne 18. aprila dopoldan v Ljubljani,
v pondeljek, dne 14. aprila popoldan v Kamniku,
v torek, dne 15. aprila popoldan v Štorah,
v sredo, dne 16. aprila popoldan na Tezni pri Mariboru,
v petek, dne 17. aprila popoldan na Muti,
v soboto, dne 18. aprila popoldan v
Guštanju.
Natančni kraj in čas shodov naj določijo podružnice same. Ker bo dnevni red shodov jako važen, opozarjamo vse naše člane, da se shodov polnoštevilno udeleže.
Oblastno tajništvo S. M. R. J. v Ljubljani.
Blagajniki in funkcionarji pozor!
Z mesečnim obračunom za mesec mavc 1924 naj pošljejo vse podružnice centralni upravi S. M. U. J. v Beograd vse stare znamke O. D. R., katere so postale neveljavne, (lani, ki so z prispevki za Jelo 1923 še v zaostanku naj iste takoj poravnajo.
Istolako naj pošljejo vse podružnice centr. upravi vse članske imenike za leto 1928.
Centralna uprava S. M. R. J. v Beogradu.
stavbinska stroka.
St. lij v Slov. Goricah. Tukaj se je ustanovila podružnica Unije stavbinskih delavcev. Dne 24. marca se je vršilo zborovanje, na katerem je poročal s. Leskovšek iz Celja. Delavstvo je zaposleno pri Splošni stavbinski družbi d. d. Ljubljana, katera delavce nad vse slabo plačuje. Neverjetno je. da si upajo kapitalisti pri tej draginji plačati delavce
je prevzel Albin Prepeluh. V Beogradu se je ustanovila koncentracijska Pro-tičeva vlada, v katero je vstopil Vitomir Korač iz Zagreba. Socialisti iz kraljevine Srbije so bili proti sodelovanju socialistov v vladi in tudi v Začasnem narodnem predstavništvu.	—	Dne 7.
marca 1919 se je uvedla svobodna trgovina z živili in moko. — Dne 25. marca 1919 se je ustanovila na Ogrskem sovjetska vlada, kar je dalo komunistični propagandi novega poleta in sredstev. — Aprila 1919 so zasedli Avstrijci začasno Mežiško dolino.
Dne 29. marca 1919 je odstopil socialistični minister za socialno politiko Vitomir Korač.
Dne 16. avgusta 1920	je	odstopil
koncentracijski kabinet.	Na	njegovo
mesto je stopila demokratska — socialistična vlada. — Dne 22. septembra 1919 se je pojavil v Trbovljah komunistični agitator Furlan, ki je nastopal prvič ostro proti socialistom. Domači levo orientirani pa se mu še niso priključili.
Dne 22. februarja 1920 je demokral-sfk ©-socialistična vlada odstopila.
V	Sloveniji je zavzelo politično vodstvo socialistične stranke ostrejše stališče proti komunistični agitaciji.
(Dalje prih.)
še po Din 3 na uro, kar znači, da je za živeti premalo in za umreti preveč.
V pripravljalni odbor so se izvolili sledeči sodrugi: Konrad Lilek, predsednik, Franc Vračko, podpredsednik, Andrej Cvetic, blagajnik. Franjo Marin, blagajniški namestnik in zapisnikar, Ignac Gologranc, Avgust Zebot, Josip Leopold, Jurij Stupa, odborniki Franjo Peskar, Alojzij I»ederhas, preglednika.
Kot obratna zaupnika sta se izvolila Alojzij Lederhas in Franc Vračko.
Maribor. Pri nas se je vršil v soboto dne 22. marca plenarni sestanek odbora podružnice »Unije stavbinskih delavčevi s pritegnitvijo raznih profesioni-stov ter polirjev. Predmet sestanka je bil kako izvesti kolektivno pogodbo, ki bi se naj uveljavila po celi Sloveniji enako za gradbeno stroko. Istočasno je sodrug Leskovšek iz Celja obrazložil taktično1 smer za dosego boljših delavnih pogojev ter gmotnega položaja stav-biuskemu delavstvu; obrazložil je dale-kosežni cilj Splošne gradbene produktivne zadruge r. z. z o z. v Celju, katera je nalašč zato ustanovljena, da bo i stavbinsko delavstvo se lahko osvobodilo izpod kapitalističnega jarma. Obenem so se prečitala pravila organizacje s spremembami, ki so se storile na kongresu »Unije« v Celju. Nadalje pravila o splošni gradbeni produktivni zadrugi, katera bo istotako pravila sprem-mila tako, da bodo odgovarjala srb ikemu za družnemu zakonu z dne .1. decembra 1898. in to radi oprostitve koiekovanja vlog i. t. d., da se dosežejo ugodnosti za zadrugo, ki jih cit. zakon nudi. V debato so posegli ss. Špindler, Kramberger, Adamič, Sterbal in drugi.
V nedeljo, dne 23. se je vršilo zborovanje v Ljudskem domu, na katerem je poročal s. Leskovšek o kongresu iu tarifni politiki za gradbeno stroko. Njegova nad 2 ure trajajoča izvajanja so vzeli zborovalci z zadovoljstvom na znanje. V debati, ki je nastala po oddanem referatu je bilo posneti od nekaterih sodrugov malo nesporazumljenje glede tarifne politike, ker priobčena »tarifac ne vsebuje določbe zn profesiouiEte, da morajo imeti učno spričevalo (Lelir-hrief). To nesporazumljenje izhaja odtod, ker gg. stavbeni podjetniki v Maninim v zadnjem času ne marajo priznavati nobenih polirjev, ampak jih smatrajo le za preddelavce. (To izhaja iz egoističnih razlogov, da jim ni treba plačati po tarifi polirjev, ker preddelavci manj stanejo, op. poroč.) Na drugi strani tudi nimajo radi zidarje, ki so izučeni, ker taki zidarji potrebujejo rpač človekavredno plačo za prehrano sebe in družipe, ker se preživljajo le od zaslužka. Gg. kapitalisti imajo rajše one. ki pridejo z dežele brez »Lehrbriefa* in ki živijo ob čebuli in suhem kruhu in garajo kot črna živina po 40-12 ur na dan. Taki po navadi ne poznajo zakonov, ne organi/atije in tarife ter so pripravljeni delati za vsako ceno. To so namreč največji nezavedneži, katere
Delavska zakonodaja v itail državi.
Oboje, stavka in izpor, je bojno sredstvo in ima namen /nasprotnika oškodovati; oškodovanje je naravnost namen in ne samo spremljevalna okolnost. Z gospodarskim oškodovanjem hoče tako podjetnik kakor delavec vplivati drug na dragega ter ukloniti voljo nasprotnika, da pristane na stavljene zahteve.
Stavke se ločijo v:
1.) ofenzivne,
2.) defenzivne in
3.) simpatijske stavke.
Z ofenzivno stavko hoče delavstvo doseči bodisi višjo mezdo ali skrajšanje delovnega časa, ki so v zvezi s službenim razmerjem stavkujočih. Defenzivna stavka ima namen, odbiti neupravičene napade na delavske pravice, bodisi da Itoče podjetnik znižati delavske mezde, podaljšati delovni čas ali vobče uvesti nekaj, kar bi oškodovalo delavske interese.
Simpatijska stavka je izraz delavske solidarnosti; njen namen je izključno podpirati delavstvo, zaposleno v drugih industrijskih ali obrtnih, odnosno pio-metnih panogah v boju za dosego njegovih pravic.
podpira narava s letu, da jim zrastejo živila na lastni zemlji. Zato tudi ne vedo, kako drago je življenje v mestih za one, ki morajo vse kupiti. Taki ljudje, ki si prinašajo hrano v robcih od svojega doma so najzvestejši stebri krivičnega družabnega reda. Razumljivo je potem, da so sodrugi profesionisti v Mariboru ogorčeni nad takim izdajalcem delavskih pravic. Sodrug Leskovšek je pojasnil nastalo nesporazumljenje in dejal: če hočete, da Vam kmečki proleta-rijat ne bo delal škode je potrebno, da se zoperstavite saj imate po »tarifi* določbe. da imajo obratni zaupniki pri uvrstitvi v posamezne kategorije dolžnost sodelovati: na Vas leži torej, da ue bodo neizučeni delali škodo. Isto velja tudi glede polirjev, njim se priporoča, da se organizirajo z Vami vred, ker drugače bodo tudi oni sužnji kapitala. »Lehrbiiefi« kakor polirski izpiti bodo dosegli svojo vrednost zopet tedaj, kadar boste imeli močno organizacijo, centrala Vas bo pa vsekakor v boju podpirala moralno in materijalno. Dragi slučaj se je ugotovil, da obrtna oblast t. j. okrajno glavarstvo Maribor pošilja orožnike okoli na razna dela, tam kjer delajo naši sodrugi. ki so si vsled tega, da jih mojstri ue sprejmejo v delo sami poiskali delo. To je zopet jasen dokaz, da gg. mojstri znajo ščititi svoj dobičkarski interes, oblasti pa jim gredo pridno na roke. Nam pa oblasti ne gredo uič na roke, če prideš ua kako okrajno glavarstvo in iščeš zaščito delavstva po zakonu o zaščiti delavcev dobiš odgovor, da ni okrajno glavarstvo kompetentno, ker tpada pod delokrog Inšpekcije dela, in če se obrneš na Inšpekcijo dela pa naletiš na gluha ušesa. Danes v času liberalne svobode je tako urejen svet, da smeš sicer poginiti od gladu in se ne bo nihče razburjal, če pa greš delati delo ,katero si se naučil, pa pravijo, da je prestopek obrtnega reda. (Po našem je v mnogih slučajih le skrčanje profita onim, ki nič ne delajo). Nato se je razpravljalo še o »Splošni gradbeni produktivni zadrugi«., o čemur je s. Leskovšek obširno poročal. Shod je nato sklenil, da ima podružnica stavb, delavcev takoj pristopiti kot član zadruge. Akcija, ki jo je započela centrala glede plačilnega tarifa po celi Sloveniji se je soglasno odobrila. Pristopili so zopet nekateri sodrugi nazaj v organizacijo, ki so bili zadnje čase v opoziciji in nekaj novih članov. S tem se je dobro uspel shod zaključil.
Ob|ave.
DRUŽABNI VEČER
priredi I. četa edinice »Marks« U. D. R. v Ljubljani, dne 6. aprila v salonu Valjavec (Reiningliaus).
Spored: Šaljiva pošta, najnovejša ženitev, komični nastopi itd. Sodeluje tudi težkoatletična sekcija Svobode-Šiška.
Vstopnina 6 Din, začetek ob 19. uri.
Vsi prijatelji U. D. R. in Svobode se prijazno vabijo.
IIDR I četa edinice Marks.
Stavka in izpor je ostanek prirodne-ga prava, prava moči in sile. Kdor je močnejši, zmaga in kdor zmaga, diktira pogoje nasprotniku, ki se mora ukloniti rad ali nerad. Uspehi stavk in izporov so izrednim potom pridobljene dobrine, do katerih ima zmagovalec popolno in izključno pravico po prirodnem in po državljanskem pravu.
Glede stavk in izporov veljajo v naši državi nastopne zakonite določbe:
1.) Koalicijski zakon z dne 7. aprila 1879, drž. zak. avstr. št. 43, ki določa v 8 ‘2:
»Dogovori delodajalcev, ki nameravajo ustavitvijo obrata ali z odpustom delavstva doseči znižanje mezde ali vobče neugodnejše pogoje za delavstvo (izpor). dalje dogovori delojemalcev, ki ki nameravajo s skupno ustavitvijo dela izsiliti od podjetnikov višjo mezdo ali vobče ugodnejše pogoje (stavka) ter končno dogovori glede podpiranja onih, ki vztrajajo pri navedenih dogovoriti, ali glede oškodovanja onih, ki bi se temu izneverili, nimajo pravno nikake moči in veljave.«
Ko bi se torej pogodili podjetniki ali delavci, da plača tisti, ki bi omenjene dogovore kršil, gotovo svoto denarja, tkzv. konvencionalno kazen, bi se pogo-
»DELA V E Ck
STRAN 8.
Unija stavbinskih deaUcer /,a Slovenijo priredi sporazumno s Save zoni gradjevnih radnlka Jugoslavije veliko skupno zborovanje stavb, delavstva dne t). aprila
t Ljubljani.
.Dnevni red shoda bo:
1. Uveljavljenje tarife plač stavbiu-skemu delavstvu cele Slovenije po vzoru, ki ga je objavila »Unija«, referent s. Alojzij I^eskošek iz Celja;
2. Enoten nastop za dosego enotnih plač; referent s. Tomanič, tajnik Saveza gradjevnih radnlka Jugoslavije iz Zagreba.
3. Volitev tarifne komisije za Ljubljano.
Čas iu prostor shoda bo določila Strokovna komisija v Ljubljani sporazumno z Osrednjim društvom stavbin-skih delavcev v Ljubljani.
Sodrugi stavbinci, pridite vsi na shod, kjer boste imeli priložnost staviti Vaše predloge iu izražati Vaša mnenja. Skrajni je čas, da se pogovorite o upostavi tarife, kaki naj bodo prejemki za Vaše težko in nevarno delo. — Centralni odbor Unije stavb, delavcev v Celju.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem delavcem cinkarne d. d. za nabrano mi vsoto po 400 Din 50 para za časa moje mučne bolezni. — Žolnir Anton.
Uspešno zdravljenje revmatizma.
Že mnogi časopisi v naši prestolnici so pisali o znamenitem zdravilu proti revmatizmu, pa smatramo tudi mi za važno, da svoje čitatelje opozorimo o tem preparatu.
Še lansko leto je dobil g. dr. Rahle-jev od ministrstva narodnega zdravja dovoljenje za izdelovanje In prodajo svojega leka »RADIO - BALSAjIICA«, proti revmatizmu. To zdravilo g. dr. Rahle jeva je doseglo v kratkem času izredne uspehe v zdravljenju vseh vrst revmatizma sklepov in mišic, o čemur svedoči priznanje naših zdravnikov iu zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov.
Za proizvajanje zdravila je g. dr. Kahlejev otvoril laboratorij v Beogradu. Kosovska ul. 43, kjer se to zdravilo lahko dobi.
Dopisi.
Prevalje! Odprto pismo g. Albinu Dobrodel, t. č. delavcu v tukajšnji papirnici. Podpisani Ti tem potom odgovarjam na Tvoje poslano mi pismo, ki je menda odgovor na članek, ki ga je prinesel list »Delavect z dne 6. III. pod naslovom Prevalje.
Naznaniti Ti 'moram, da se s tem poslanim pismom tolčeš sam po zobeh in sicer: 1. Ker pišeš, kakor da sem jaz pisec omenjenega članka v »Delavcu«. S tem si sam sebe potegnil pošteno za nos. Pisec omenjenega članka je bila tajnica izvoljena na obč. zboru dne 22. p. m., katera je imela nalogo pisati v imenu podružnice, ne pa v imenu moje osebe, kar je tudi storila. To lahko tudi uredništvo priča. (Radi potrjujemo!
Op. ur.). Zato si blagovoli bebi za utio zapisati zajetne liesede Tvojega pisma. 2. Pišeš, da se v članku v »Delavcu« trdi, da si Ti pisec članka v »Pravici«. Ker pa v omemjenem članku ni navedena nobena oaeba iu ni niti govora o tej ati oni osebi, temveč je. govor le o člankarju. Ali je pa ta člankar la ali ena oseba, o tem nismo pisali. H. Pišeš, da si bil član moje organizacije in da si vsled nerazumnosti in nezmožnosti tedanjega odbora odstopil. Glej tu imaš že drugo zaušnico, iu sicer zuto, ker jaz danes nisem niti član te organizacije. še manj pa, da je ta organizacija moja last. 4. V pismu praviš, da si vsled prej navedenih vzrokov odstopil. Pred delavci si se osebno izrazil, da je tega odstopa kriv le nečlan Ledineg Jr/že. kateri je danes glavni agitator za klerikalno frakcijo v papirnici, ne pa nezmožni odbor. Glej, kako pošteno znaš lagati, čisto po farizejskem kopitu. 5. Pišeš, da si videl, da ima pisec članka v »Delavcu« premalo izobrazbe v političnem oziru. In baje le zato, ker je dal par vrstic ponatisniti iz Glasnika Srca Jezusovega, kateri list pa ne smatram za samo verski, temveč je večji del političen. Če še tega ne veš, potem Ti res čestitam Tvoji visoki izobraženosti v političnem oziru. Ti smatraš vsak ponatis iz vaših listov že za protiverski. Zato se mi zdi, da je ta pičla izobraženost v političnem oziru nalepljena le v Tvoji glavi za trajni koledar. Drugače ne bi mogel psovati osebe, ki je še do dobra ne poznaš in katera Ti Se ni niti lasu skrivila. Seveda takega kulturno izobraženega čina je zmožen le zaveden klerikalno misleči Albin? 0. Pišeš, da naj jaz papirniške delavce v mini pustim, ker nisem več Vaš sodelavec. Tega sem se zavedal preje, nego si Ti prag tovarne prestopil. Da pa še tu in tam zajdein med stare sodelavce, pa ni moja krivda, temveč je lo njih zahteva. Zato imajo pri tem le ti delavci sami odločevati, ne pa Ti pri-vandranec. 7. Pišeš, da se Vi sami boljše razumete v medsebojni ljubezni in zastopnosti, nego jaz. Na to bodo vedeli odgovoriti delavci sami, zato je to vprašanje prepuščeno njim v odgovor. — Kar se pa tiče Vaše strokovne organizacije, ine ne briga nič dnizega, nego gcrje, ki ga jim hočete z vašo frakcijo nakopati na glavo. Socialisti moramo biti vsi za enega iu eden za vse. Zato je tajnica še pravočasno pokazala delavstvu jarek, katerega jim kopljete, in sicer za požirek alkohola, kakor se je /e leta 1919 Ledineg sani izrazil na enem klerikalnem sestanku v gostilni Stoki, na katerem je bil tudi on referent. Mogoče se bo še spominjal, ko je rekel, da bi drugače ne bil udr/aal tako po socialistih, ko bi ne bil videl zadosti alkohola za seboj, kar ima pri njem tudi prednost. 8. Ponašaš se z Vašimi poslanci, koliko da jili je. Kakor da je to že vse, za kar so izvoljeni bili. Bolje bi bilo, ko bi bil spisal, kje so tiste obljube, s katerimi se je ljudstvo
jena svota v tem slučaju ne mogla izterjati sodnim potoni ker proglaša koalicijski zakon take dogovore za pravno neveljavne.
Osebna zaščita, ki jo nudi vobče že kazenski zakon, je v koalicijskem zakonu v gotovih smereh, širša in močnejša, kar sledi iz §§ H in 4, ki se glasila:
>Kdor z grožnjo ali silo ovira ali skuša ovirati delodajalca ali delojemalca pri izvrševanju svobodnega odloče-vanja. delo dali ali sprejeti v namenu, da se v S 2 omenjeni dogovori sklenejo, razširijo ali šiloma izvrše, je kriv, če ni njegovo dejanje kaznivo po strožjih kazenskih določbah, prestopka in se kaznuje pri sodišču z zaporom od 8 dni do
?> mesecev.
Določbe 2 in 3 tega zakona veljajo tudi za dogovore obrtnikov v to svr-ho. da se zviša cena blagu ua škodo prebivalstva.« (Karteli, trusti).
Podobne določbe vsebuje tudi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921, objavljen v Uradnem listu za Slovenijo št. 95 iz leta 1921, ki veli v členu 11:
Osebe, ki poizkušajo druge osebe zadržati o«l dela. se kaznujejo z zaporom do (5 mesecev, ako ne prehaja njih postopanje v ležje kaznivo dejanje.
Ako se lake osebe takoj na poziv »oblastva ne razidejo s kraja, kjer so se
nedopuščeno zbrale, se kaznujejo z zaporom do leta dni in v denarju do 3000 dinarjev.«
Oba zakona ščitita svobodo samoodločbe posameznika. Pri presojanju vpra-šanja, dali so bila sredstva grožnje ali sile, vobče način zadrževanja od dela, zadostna za uklonitev volje, pride vedno v poštev individualni moment. Grožnja in nasilje pa ne sme iti nikoli tako daleč, da bi nastal dejansko položaj izsiljevanja, sicer ni več prestopek nego zločin, ki se ne kaznuje po tem, marveč po kazenskem zakonu z občutnejšo kaznijo.
Po koalicijskem zakonu in po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda je kaznivo izključno le nasilno nastopanje, bodisi zoper poedince, bodisi zoper oblastne organe, če pozovejo k razidu v slučaju nedopuščenega zbiranja.
Če se, sklene z glasovanjem na javnem zborovanju, da stopi celokupno delavstvo v stavko, ni dejanskega stanja prestopka v zmislu navedenih zakonov in ne more biti nihče kazovan. Vobče se more reči. da stavkajoči zaradi tega. ker stavkajo, niso kaznivi, — stavka kot laka je neizogibno zadnje bojno sredstvo za dosego in obrambo delavskih interesov, -- kazesko se zasledujejo le zaradi nasilja, ki se navadno ob stavkah dogaja.
presleparilo ž njimi za njih glasove, p« katerih plečah pada bič, kojega so pomagali splesti Vaši slavni poslanci. — Dan za dnem se slišijo novi napadi na socialistične zakone in dan za dnem se mora delavstvo znovič. boriti za vse že pridobljene pravice. Kar se tiče elegantnosti in izobraženosti, kar hočeš s prefriganim načinom napeljati na mojo osebo, Ti svetujem, da si lepo vse sam ohraniš, ker jaz kol priprost delavec takih častitk ne morem porabiti. Kar se tiče pisca članka v Delavcu« in njega sposobnosti, prepuščam v odgovor njej sami. 10. Pišeš, da ima Vaša strok, organizacija v papirnici že precej članov in da vam ne manjka dosti, da boste na vrhuncu. To vam rad verjamem, da jih Vam ne manjka več, nego tistih, ki jih ima še ta stara organizacija. Da pa boste kmalu na vrhuncu Vam tudi verjamem, le enih par tako lepih pisem vam še manjka, potem pa boste lahko rekli > Adi jo Mati ja« II — Pardon — sedaj smo pa na vrhuncu. —• Franc Lepko.
Podpisana na kratko odgovarjam ua besede, ki so izražene v tem že zgoraj omenejnem pismu in ki se tičejo moje oselie. 1. Izjavljaš, da sem jaz pisala, da nisem proti veri in da je na drugi strani direktno proti veri pisano. Lažnjivec hinavski, v mojem članku ni nikakega sledu o tem, temveč je samo ponatis iz vašega že omenjenega lista, in izraz, da je v naših strokovnih organizacijah vsakemu prosto izpolnjevati verske dolžnosti. To Ti naj pričajo člani sami. —
2. Pišeš, da si videl v moji osebi premalo izobrazbe. To tudi priznavam in sicer zato, ker nimam nikake višje šole, temveč samo ljudsko. Svetujem Ti pa, da v tem oziru sam pred svojim pragom pometeš, potem šele pred drugimi. Omenjeno pismo si res z veliko izobrazbo spisal, in sicer tako, da se bi še šolarji s prvega razreda čudili. —
3. Pišeš, da če hočem drugič v svoj list kaj pisati, moram manj napak In pogreškov napraviti. Na to odgovarjam sledeče: Mislim, da so za nas delavce čisto dobri taki članki. Samo obžalujem, da imate kleriki tako visoko izobrazbo, v političnem in strokovnem oziru, da se niti ne zavedate, da omenjenega članka v »Delavcu« ni pisal kak advokat, temveč preprosta delavka. Svetujem pa, da si ta očitek blagovolite vzeti sami na znanje. Toliko zaenkrat.
Franica Lepko.
v nedeljo, dne 6. mirilo 1924 plačil
14.
tedenski prispevek svoji organizaciji!
Iz Litije. V nedeljo 16. t. m. so sklicali tukajšnji neodvisni javni shod. da poročajo o ujedinjenju strok, organizacij in brezposelnosti, a žal jih ni prišel nihče poslušat, ker imamo o njihovi resnosti dovolj izkušnje. Na primer: v litijski predilnici imajo baje neko neodvisno strokovno organizacijo, ki pa šteje prav malo članov. Saj lahko potrdimo in razvidimo to iz tega shoda, na katerem so se blamirali.
Kakor nam je znano, hočejo navzlic svoji popolnoma skrahirani organizaciji
ostati se na površju, vkljub temu, da so njih zaupniki brez vsake moči pri zastopanju delavskih interesov, prvič že zaradi narodnih cincarjev, ker se jim očitno posmehujejo, ker imajo narodni socialci baje nekega prtljažnega mojstra za voditelja, ki ima zelo velike predpravice v tovarni in mu je poverjeno komandiranje. Drugič vodstvo tovarne ne pripozua delavskih zaupnikov, ker pravi, da jih je komaj peščica. — Zato delavci in delavke omagujejo iu zgubljajo vero, ter zaupanje v organizacijo iu ueodvisue, ker cincajo zdaj sem, zdaj tja. Delavci si dane« želimo združitve na strokovnem polju. Če pa pride veter iz Zagorja ali iz Ljubljane, pa so zopel proti. Pri zadnjem shodu je sodrug V. nekaterim točkam ugovarjal, ko pa mu je predgovornik natančno razjasnil, je bil sodrug takoj drugega mišljenja, ter je sam povdarjal potrebo ujedinjenja razcepljenega proletariata na strokovnem polju.
Torej želimo sodrugu V., da se spominja tega shoda ter mu priporočamo doslednost, ker mora sam priznati, da razdiralno delo in razcepljenost ne obrodi sadu. S tem se škoduje samo strokovni organizaciji, s tem nastane nezadovoljnost med delavci, ker je nastopanje iu obramba delavskih pravic od strani delavskih zaupnikov brezuspešna. Tega se kapitalisti dobro zavedajo, zato nastopajo oni skupno proti ubogemu izmozganemu proletariatu. Zato je mogoče, da 10 odstotkov kapitalistov gospodari nad 90 odstotki delavcev in kmetov, ker nam obetajo in obljubljajo različne gradove v oblakih in delavstvo v te obljube veruje. Toda delavstvo ne sme in ne more čakali na rešitev v njegovem delu za organizacijo. Zato ne čakajmo rešitve od drugod, nego se oklenimo uaših razrednih strokovnih organizacij in pričnimo skupno delo v obrambo naših pravic in boljše bodočnosti.
Vestnik ,.Svobode*1.
Šoštanj. Dne 8. marca smo pokopali zavednega in pridnega Franca Primožiča. delavca v tovarni usnja, katerega je, šele 18 letnega, ugonobila zavratna proletarska bolezen, tuberkuloza. Rajni je bil agilen član »Svobode« in D. T. E. Člani in članice D. T. E. so ga spremljali na zadnji poti in mu poklonili veu-ce, Udarniki v krojih so nosili krsto, obloženo s cvetjem in nenavadno veliko število delavstva, ki je šlo v sprevodu je pričalo da je med njim v najtežjih urah čut solidarnosti najjačji. Med gin-Ijivim nagrobnim govorom s. Čebularja se je marsikatero oko orosilo. Pevci »Svobode« so zapeli > Vigred« in »Na grobeh«.
Med boleznijo je tukajšnje organizirano delavstvo nabralo in izročilo Primožiču kot podporo 286.50 Din. Kot prispevek k pogrebnim stroškom se je nabralo 208.50 Din, blagajna »Svobode« je pa prispevala 179.50 Din. skupaj torej 674.50 Din. za kar bodi vsem najlepša hvala od — žalujoče rodbine.
Podružnica »Svobode« v Zabukovci
sklicuje z dne 6. aprila oh 3. uri popoldne v prostorih g. Ivana Cocej IV. red. občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, nadzorstva; 2. poročilo podzvez; 3. volitev odbora; 4. smernice nadalj-nega delovanja; 5. slučajnosti. Točna udeležba dolžnost!
minuti
Ko z milom gresta tja po poti,
M	tri „čunke“ prišle so nasproti
C	in z milom „Zlatorog“ sia brata
W	oprala pujske vsega blata.
i>»<»	_____	Nadaljevanje	s/tdj.
susustistisasnsumsasusžistisasžn
STKAN 4.
Razgled po svetu.
Ljubljana, dne 1. aprila 1921.
Prošli teden je bil teden republik. Pobil iemo kar dve novi republiki, eno pod vplivom Rusije, drugo kot posledico zgodovinskega razvoja starodavnega grškega naroda.
Prva je Perzija, ki je širnemu svetu znana po svojih bajeslovnih pravljicah, po šahu in parlamentarnih kravalih. To je bogata dežela, in že ruski car vse-mogočnik, Peter Veliki, je prišel na misel, kako bi si podvrgel to plodovito deželo. Ni mu uspelo, ker je pač to za-branila razdalja. Ko se je po porazu »nepremagljivega« španskega brodovja in po propadu Francije uveljavil angleški imperijalizem, je stegnil svoje roke tudi v smeri proti Perziji, in bilo je že skoro gotovo, da bodo Angleži dominirali v teh predelih zemlje, ki so, kakor že Omenjeno, oblagodarjeni z obilnimi naravnimi bogastvi.
Neizprosni in neovrgljivi potek zgodovine pa je posegel vmes. Prišla je svetovna vojna, revolucije po vseh koncih in krajih, moralno prerojenje narodov, hkrati pa gospodarski propad vsega sveta, deloma radi padanja valute, deloma radi brezposelnosti, deloma radi brezvestnega izkoriščanja delovnega ljudstva. To je znala Rusija izrabiti. Tovariša Krasi« in filčerin sta parkrat posetila Perzijo, ujela Perzijance v svoje zanke in zasnovala v državi obsežno republikansko akcijo, katere posledica je, da so Perzijanci odstavili svojega šaha in postavili na prestol njegovega dvoletnega sina. To se pravi, da je Perzija republika, ker je večina prebivalstva za to državno obliko. Proti temu je bila samo duhovščina, ki pa je sedaj povlekla »kratko«. Za enkrat ima vlado v rokah parlament, ki nesporno odločuje- o državnih poslih.
Zgodovina Perzije je zelo zanimiva. Ko je bila Grčija na višku kulture, so jo jeli napadati Perzi. Takrat eo bili Grki še junaki in ao odbili vsa napade milijonskega naroda perzijskega. Zgodovinsko dejstvo je, da so PerzijdOta postavili čez Bospor dva mostova, preko katerih so prešli na Balkan.
Pod pritiskom neizogibnega razvoja socialnih razmer se je izvršil tudi okret v Perziji. Že med svetovno vojno je Rusija okupirala severni del Perzije, kjer si je ustvarila oporišče v vojni zoper Turčijo. Medtem je Anglija zasedla južni del z ogromnimi petrolejskimi vrelci. Ko je nastopila boljševiška vlada v Rusiji, je takoj pritisnila na Angleže. Formalno je proglasila desinters-man- v Perziji, hkrati pa uvedla obsežno
KINO MATICA
Od 3. do 6.
Zlata predica.
Seffov beg Iz zapora.
Rigo »LftbUanskl door“.
Od 3. do 5.
Grof Essex.
akcijo, da si politično in gospodarsko zavojuje ta ozemlja. Uspeh je na .ruski strani. Angleži se bora z nepriilkami v Indiji, Perzija pa je pognala šaha.
Druga neprilika je Grška, naša soseda. Priznajmo, da so Grki od časa svojih herojskih časov hudo degenerirali, sedaj pa jih je vendar srečalo rje-kaj, čemur se reče pamet. Grčija je sama po sebi v naši dobi brezpomembna državica, vendar tvori najjužnejši konec Balkanskega polotoka, ki bi bil v rokah konsolidirane države važna strategična in operacijska točka tudi v gospodarskem oziru. —■ Dne 25. marca je Grška pognala iz države dinastijo Gliicksburg, ki je doslej vladala, in proglasila republiko. Glikksbergovci so f amili ja nemškega izvora in bi se jim po naše reklo »srečograjci«, pa so bolj »smoiograjcK, kakor nam dokazujejo pravkar se razvijajoči dogodki. Po berlinski konferenci evropskih držav, na kateri je bila tudi poverjena Avstriji zasedba Bosne in Hercegovine, je prišlo v modo, da so takratne velesile pošiljale svoje brezposelne prince v manjše države. Zgodovina nam ve povedati, da se ta praksa ni obnesla. Zadnji slučaj nam nudi Grška.
*
Beograd ga zopet pihne. Vsaka politična grupa (kar se po naše tudi lahko reče skupina) ima tako-le po 2—3 ta-kozvanih disidentov, ki pa navadno ne vedo kaj hočejo, ako izvzamemo njihove zasebne zadeve. Zasedanje parlamenta je odgodeuo, ker parlamentarni odbori baje še niso predložili skupščini svojih poročil. Računa se celo z možnostjo, da bo narodna skupščina oborjena še-le 20. oktobra.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
LAHKO NAGNENJE K PREHLAJEN JU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerje-vim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 26 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 % doplatka razpošilja: , lekarnar KUGEN V. KELLER, STUB1CA PONJA, El za trg št. 334, Hrvatsko.
na Rimski cesti štev. 19.
V Imenu Strok. kom. (P. odb. GD8J.) Izdajatelj: Prane Svetek.
• Odgovorni urednik: Jote Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Okvirji zo
Sodno dražbo
Konlurzne mase,
t. j. manufakturnega blaga, trikotaž, predvsem pa velikih partij posteljnih batiranili odej ter vsega inventarja se prične dne 9. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne ter se nadaljuje prihodnje dni v skladišču v Ljubljani, Mestni trg št. 25, L nadstropje.
Prodajal se bo proti gotovini.
Inventurni zapisnik je na vpogled v pisarni konk. upravitelja dr. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
Usedelovshl zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
UniilJana. VidavdtmsMa cesta Z
priporoča z« ta Iztot:
Celotne kroje hottedl I»M-mm dal« m U. D. R. — Vsa telovadna potrebi Ine i majce, telovadne hlaCe, čelje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne I telovadne obleke. - Zahtevajte cenike 11 Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
MALI OGLASI
Resolucijo iz okrožne konJereace »Svobode« na Jesenicah bomo predložili paritetnemu odboru Svobode in UDR.,
da uam napiše še svoj komentar. —	.	jr „	■ » — g   — S _ o. — «a
Sodrug« dopisnike, ki se tako pridno	7||f -»	fCcLI	DAR	JO	TO	i
oglašajo in kar je tudi zelo veselo zna-	„
menje prosimo naj upoštevajo naslednje: Čim več je dopisov v listu, tem lepši in zanimivejši je. Zato je pa treba pisati dopise kratko in jedrnato, da jih pride čim več na vrsto. — Uredništvo.
je najboljši in najadravejdi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu.
Pražarna »ŽIKA« d. z o. z. Ljubljana.
naša prava domača »KOLINSKA CIKORIJA« izvrsten pridatek za kavo In izdelek domačega delavea, ki zasluži, da se vporabija v V9aki varčni rodbini.
Opozarjamo na današnji oglas glede sodne dražbe raznega manufakturnega blaga, ki se vrši dne 9. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne ter nadaljne dni v skladiščil v Ljubljani, Mestni trg St. 25. I.
Gospodinje M 1,1 Mčice!
S	RazDošiliam v nnliubnih modelih do mes
KINO TIVOLI
Od 3. do O.
Poslednja borba.
zahtevajte pri nakupu samo »ADRIA« vanilni-sladkor in perivni prašek. Odklanjajte ničvredne ponaredbe.
Razpošiljam v poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muStre) za dam in gospode. — KNAFE^ALOJZIJ^tro.e kovni učitelj za kroJaftw?"?S9FVS KrlževnlSka ulica štev. 27». MdstropJ
dobi v*ak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj
za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250— in 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: 1. vrste D 112--, H. vrste D 166--, III. vrste D 134.
Ceneno češko perje
Kilogram sivega opoljenega perja 65 Din, na pol belo SO Din, belo 90Dip, boljše 100 in 120 Din, mehkega kot puh 150 in 180 Din, boljša vrsta 225 Din. Poštljatve jjmne prosto proti povzetju, od 300 Din naprej pošnine proato. — . . .	Blago	se tudi zamenja m neuga-
jajoie vzame nazaj. — NaroJlla naslavljati™
Benedikt Sachsel, Lobes It. 46
pri Pilznti, Češkoslovaška.
Poštne pošiljke giedo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle Izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.
Tugometalija
OD HIŠE DO HIŠE
gre glas o izvrstni kakovosti
NILA „GAZEIA”
ki se odlikuje po svoji izdatnosti In obilnih penah.
r. z. z o. z.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 18
Izvršuje vsa kovinosti-skarska, kleparska in kotlarska ter ključavničarska dela.
Točna postrežba.
Solidno delo.