• Gospodarska ~bornica ••• Slovenije ••• ••• MEDNARODNI POSVET - IZZIVI DRUŽiNSKEGA PODJETNiŠTVA I INTERNATIONAL CONFERENCE - FAMILY BUSINESS CHALLENGES 4 - 11 . . .. . ..... UVODNIK VETER/november-20l3 2 Ali vlada hoče? mag. BRANE LOTR i Č predsednik UO GZS PTZ Dva pola - obubožano podjetništvo in nesposobnost javnega sektorja za soočenje z realnost jo_ Stanje, v kate- rem živimo, ni gospodarska kriza, temveč uvod v splošne družbene spremembe. Rešitev za podjetja in posameznike se skriva v prilagajanju spremembam, ne pa na vztrajanju pri pravicah in standar- dih iz preteklih tet. Slovenska vlada se v tem trenutku do gos- podarstva obnaša zelo nespretno. Krava se molze pri gobcu! Če ji ne daš krme. ne p ričakuj mleka! Dvomim v podjetniške spretnosti še tistih nekaj članov vlade. ki se imajo za podjet- nike. Težko ocenim ministra za gospo- darstvo. je podjetnik ali tajkun? Vsekakor pa v njegovi ekipi manjka razumevanja za gospodarstvo. še posebej za mala pod- jetja. Mikro in mala podjetja zaposlujejo skoraj enak delež zaposlenih kot velika pod- jetja. Večina velikih podjetij (še posebej v državnem upravljanju) nima več manevr- skega prostora za rast. so prezadolžena in okorna. mali m pa slovensko poslovno okolje ne daje priložnosti niti za obstoj. kaj šele za rast. Realna nezaposlenost se povečuje. podjetniki pa zapirajo podjetja in s. p.- je. Strošek javne porabe je obupno previsok glede na dodano vrednost. ki jo Slovenija sploh še ustvarja. Vlada ne prilagaja po- rabe. obsega in aktivnosti javnega sek- izobraževalne in zdravstvene ustanove torja zmanjševanju gospodarstva. to pa ne ter inštituti konkurirajo po kakovosti. zmore več financirati javnega potrošnika. Procedure. ki jih izvaja javni servis. vključno z javnimi zavodi in agencijami. so prepočasne. neživljenjske in pogosto odsevajo zgolj željo javnih uslužbencev po opravičevanju lastnega obstoja - »bolj ko zapletam. dlje bom imel petega (ne petnaj- stega!) v mesecu plačo ... «. 1. Stroškov dela ne moremo načrtovati. na primer zaradi bolniških. saj se po 30 dneh. ki jih plača delodajalec. delavec vrne za dva dni na delo. potem pa bolniško zaradi istega razloga spet nad- aljuje do 30 dni. Primer kaže na neposlov- no obnašanje državnih institucij. saj gre za večinoma neupravičeno pridobivanje koristi za proračun. Zahtevamo. da gre vsa bolniška zaradi istega zdravstvenega ra- zloga po 30 dneh v breme ZPIZ. 2. Ena večjih anomalij javnega sektorja je prikrita korupcija. ti. »brezo- varjenje«. višjih javnih uslužbencev. ki kot »strokovnjaki« sodelujejo pri nasta- janju predpisov. povezanih z gospodarst- vom. pišejo izvedbene akte. se imenu- jejo v razne komisije. po možnosti celo še sodelujejo pri raznih usposabljanjih pod okriljem zasebnih organizacij. ki jim mora- jo vse seveda tudi drago plačati (energe- tika. promet •... ). Nekateri v javni službi sprejemajo projekte. ki jih popoldne preko »ženinega« podjetja prodajajo za lasten žep. Ne splača se biti minister. splača se biti javni uslužbenec. ki letno preko zasebnih podjetjih izvleče še nekaj deset tisočakov na račun gospodarstva in zasebnih pod- jetij. Zahtevamo. da se omeji delo javnih uslužbencev na delovnih področj i h v za- sebni sferi. kjer lahko izkoriščajo svoj javni položaj. 3. Pri poslovanju podjetij ni težava pri izvajanju upravnega postopka. Ovira za gospodarstvo so razni zavodi. stro- kovni sveti. agencije. komisije in podobne združbe. ki ovirajo izdajo mnenj in sogla- sij pred pridobitvijo upravne od l očbe. Ti živijo v svojem iluzionističnem svetu. ki ga opravičujejo s »strokovnostjo«. Zakaj imajo zeleni Avstrijci kopico vetrnih elektrarn. pri nas pa to ne gre? Zakaj je la- hko v sosednjih državah poslovni objekt postavljen v nekaj mesecih. pri nas pa po več letih potencialni investitor obu- pa? Zakaj si po Evropi zasebne in javne za proračun pa so zasebne organizacije vsekakor bistveno cenejše? Zakaj kljub našemu »nacionalnemu in- teresu« (kaj to pomeni. nam je jasno na primerih mercatorjev. bank. železnic. tele- komov ipd .... ) raje obiskujemo zasebnega zobozdravnika. dajemo otroke v zasebne vrtce in bi jih raje dali tudi v zasebne šole. če bi nam bile te cenovno blizu? žal so »štrukljasti« argumenti o kako- vosti našega šolskega sistema zgolj zaščita učiteljev. katerih celotna tedenska povprečna delovna obveza ne dosega niti 30 ur (skupaj po 4S minut je to dobrih 22 ur dela tedensko) - so pa strošek. ki ga izropano gospodarstvo in zaposleni v gospodarstvu preprosto ne moremo več pokrivati z dajatvami. Zahtevamo. da se da mikro in malim podjetjem priložnost. da s kakovostjo in nižjimi stroški posežejo v vse dejavnosti. ki jih javni servis opravlja predrago. Javni uslužbenci naj z osebno odgovornostjo stojijo za prepoznimi. napačnimi. zavajajočimi ali nestrokovnimi odločitvami. tako kot zaposleni v zaseb- nem sektorju. 4. Ne glede na vladine f10skule o uvajanju ukrepov za zaposlovanje. je v malih podjetjih prisotna močna tendenca po zmanjševanju zaposlenih. Statistično se to skoraj pokriva z rastjo samozapo- slenih. ki pa ne prinašajo dodane vred- nosti niti sredstev v proračun. temveč le skrbijo za lastno eksistenco. Ukrepi. ki se uveljavljajo za podjetja. tudi za spod- bujanje samozaposlitve. bi se morali najprej testirati na vseh mikro in malih podjetj ih. Rast mikro in malih podjetij je popolnoma onemogočena. pravzaprav nezaželena. O popolnoma neprimernih pogojih za poslovanje govori tudi dejstvo. da se tuje družbe. namesto da bi vstopale. umikajo iz Slovenije. Nam res ne more biti vseeno. kdo je lastnik podjetja? Podjetje naj živi in se razvija. naj zaposluje in plačuje davke. Je odpor pred tujimi lastniki nevoščljivost ali le krinka za prikrivanje državne podjetniške nes- posobnosti? Od ljudstva izbrani politiki ravnajo z državo kot svinja z mehom. Smo mar Slovenci sploh sposobni imeti svojo državo? KAZALO VETER / november 20 13 ..... 02 UVODNIK Mag.Brane Lo trič 03 KAZALO 04 PROGRAM POSVETA 06 PREDAVATEUI Mag.Sabina Koleša Uroš Kavs 07 Igor Knez 08 Nara Petrovič Katarina Jagic 09 Ti na Sommer Giuliano Nadrah 10 S0ren Boutrup Sorensen 12 Intervju Janez Ajlec 16 OBlETNICE Benedikt d.o.o. 1 B DAVČNA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 19 MALI TRGOVCI HRVAŠKE 20 MESTNI MARKETING VETER Izdajatelj: GZS Podjetni~ko trgovska zbomi(a. T:015898312. f:015898317. Dimi/eva 13. 1504ljubljana. pU@gzs.si.www.gzs.si/ptz Odgovorna urednica: mag. Vida KOŽd r Urednica: Vida Pttrovčič Uredniški odbor. Vida PetrovčK, urtdnica. mag. Vkla Kožar. odgovorna urednica. GZS PTZ. Damjana Sevt'r. BTl Marketing d.o.o .. aani(a. Jadranka Bartel~ Galatea d.o.o .. članica. Marko I'Tijon. Conr3d EJe<- lronk. član Tisk: TISK 24 d.o.o. Obl ikonnje:Vida PttrovCK, Prelom in priprava za tisk: STlmarketing d.o.o. Naklada: 300 izvodov. Glasilo je brtz~ačno. Fotografije: arhiv GZS Fotografija na naslovnici: Istock Pholos GZS PT1 "i., lja. da;' 9,.,j ivo p1ipr.vi~ 'I'W dolino \l:.rbnoujo ln OjKIWJi uPGliDni~. da lOG YIol ~ili iYloclo ZiŠ/it! .. . GZS PU ~J.vlja. d. '" ".Din • • otro. ih pn'l'fVlo'" od . ..,ja. Pr., tako """",Ij.m •• d. ~ro i~ .otrokih pri,~kov nM I. krom .... '" ka, GZSl1'Tl .. p",,,. m. nikakri .. odgo,. orno,li . ~Vlo~i pnspm;., jamii;" da njil!ova d." .. J'O"'I'jo , •• kri ... .. i drug" P'''''" ''"tjm'''D in d . .. ''"''u" nI'''' ' , .. ..,.. ka, Di bilo , "'I"")U , ..-lja ... " ....... jo , Repub· liki SlovenIji. R.1IIIno! ... n;' "" tll'lih .Ii, {~oli n. kaW.nk .. i naiin in , ka, .. im . .. i ,""',!""JIdnja podjotja « pa izboru rov ijo Ma ri borčan 2005 Rim - modna..,dna nag roda UJ pe- slovno us poinos. in rost . Intomationa l Throphy For Quality. 2007 Cortifilcot . Druiini pri ja:zno pod jot jo. 2009 Cortilikat . ISO 9001 :2008. 20 10 Trojni cortifilcot ItDrviini prija:zna podjotjo«, obnovljon . Znak kakovosti v groditoljstvu. in . Na j malo in .. od- njo ..... Iiko podjotjo« pa izbo", ....... ijo Mariborčan 20 11 Projom ocono bonitotno odličnos ti AAA, . Znak kakovosti UJ montaio stavbnoga pahištva AJM«, . Naj dirolc- tor Ioto« in . Naj pod jotjo lota za mala in srodnja pod jotja« pa izboru rovijo Mariborčan in pa lni cortif ikat . Drviini prija:zna pod jotjo« 201 2 Projom :znaka . Zaupanja vrodna bla- govna :znamko 201 2« pa izboru bro l- cov rovijo Roador's Digost, . Zla ti :znak kakovosti v gradito ljstvu« UJ montaio stavbnoga pahištva, . Zlata pri:r.nanjo. družbo Coljski sojom UJ loso"" okno AJM pas;" 90 lv okvi", sojma MOS), Cortif ikat . Kon:z<>rc ij pasivna hiša« UJ s istom AJM 8000 onorgoto® 20 13 . Zaupanja vn>dna blagovna :znamka 201 3 . pa izbo", brolcov rovijo Roador 's Digost, pri::tnanjo . Zlati Coh. za okno Zoro Sos h, ki ga podoljuio Obrtna-podjotniška zbornica S1ovonijo lv okvi", sojma MOS), . Srobma na- grodo« družbo Co ljski sojom UJ okno Zo ro Sosh lv okvi", sojma MOSl, . Zlato pri:r.nanjo UJ inovat;"nost. UJ o kno Zoro Sosh, podolila Štajorska gospodarska zbornica, . Srobma pri::tnanjo za inovacije. UJ okno Zoro Sosh, podolila GZS, nagrada / naziv . Oblilcovanjo lota . UJ okno Zoro Sash, v o kvi", Mosoco oblikovanja podoljujo Zavod Big AKREDITIRAN LABORATORIJ LOTRIC METROLOGY NA PODROCJU MEROSLOVJA DELUJE CE PREKO 20 LET. DEJAVNOSTI PODJETJA SO OPISANE V KROGU ZAUPANJA, RAZDELJENEM V SEDEM OSNOVNIH DIVIZIJ: • MEROSlOVNE REŠiTVE • MERJENJE MERIL IN VZORCEV • PROGRAMSKE REŠiTVE (IKT) • M & Q AKADEMIJA • SERVIS IN VZDRžEVANJE • PRODAJA • MEROSlOVNI FORUM Več O nas najdQtQ na www.lotric .si 15 16 Luka Fojkar: Naša prepoznavnost je zrasla s čokoladnicami in Prešernovimi kroglicami ... Avtorica: Vida Petrovčič Tudi čokolada je lahko dober posel. Tako Je že pred dvajsetimi leti razmišljal solastnik in soustanovitelj družbe Benedikt d.o.o. Luka FOJkar. Letos so praznovali 20 - obletnico delovanja. Začeh 50 kot majhno družinsko podjetje, kar so še vedno, čeprav imajo deset zaposlemh ln 800 tiSOČ evrov letnega prometa. Kako so torej začeli? LUKA FOJKAR, lastnik in direktor družbe Benedikt d.o.o. LUKA FOJKAR: "Začeli smo leta 1993, predvsem je bilo to družinsko podjetje. Začeli smo s prodajalno čokoladnih iz- delkov in bon bonoy na tržnici Y Kosezah. Eni prvih smo uvozili v Slovenijo sistem "Pick and mix«, Gre za bonbončke v posodicah, ki jih je mogoče mešano na- brati v vrečko. Torej gre za nakup bon- bonov »na vago«. Ta sistem smo potem razvili tudi za kinematografe in sejme. Leta 1997 smo v pasaži nebotičnika odprli prvi čokoladnico. Naslednja pre- lomnica se je zgodila konec leta 2002, ko smo začeli s proizvodnjo Prešernovih kroglic. Takrat je naša prepoznavnost zrasla. Leta 2004 in 2005 pa smo svojo proizvodnjo začeli širiti tudi na ostale izdelke. Danes ponujamo okoli SOO proizvodov, od čokoladnih tablic in Prešernovih kroglic, prek čokoladnih spominkov, kot so ljubljanski zmaj, človeška ribiCII, Pn!šernov profil, do pralinejev in drugih čokoladnih izdel· kov, ter otroški program čokoladnih figuric in podobno.« -t-- Vaš letni promet znaša 800 tisoč evrov. Ali se posel s čokolado splača , še posebej v ljubljani? LUKA FOJKAR: Svoje čokoladnice imamo samo v Ljubljani. izdelke pa pošiljamo tudi drugim prodajalnam. Načeloma se ta po- sel izplača, čeprav so bili časi pred krizo ve- liko boljši. Zadnja tri do št iri leta nam posel letno pade za okoli pet odstotkov. -t-- Ste lokalni trgovec v središču LjUbljane. Ali je Center problematičen za prodajo? LUKA FOJKAR: Delno je. To res. Poleti načeloma ni težav s prodajo. Največ težav imamo v zimskih mesecih. od januarja do aprila. Turistična sezona se v ljubljani začne šele z Veliko nočjo. Slaba meseca za prodajo pa sta tudi oktober in november. Imamo štiri prodajalne, tri v ljubljanskem Centru in eno v Mercatorjevem centru v Šiški. -t-- Kaj bi lahko naredili, da bi ohra- nili in oživili lokalne trgovce v stari ljubljani? LUKA FOJKAR: 'Mislim, da bi morali pre- strukturirati trgovine. Po mojem mnenju je v stari Ljubljani premalo ponudbe sadja ali izdelkov, po katere bi ljudje prišli pose- bej v mestno s redišče. Mesto potrebuje trgovine, ki jih ljudje obiskujejo vsak dan, ne pa obrtnikov, denimo čeVljarjev, ki jih mogoče obiščejo enkrat letno. Tudi pozi- mi je Ljubljana polna zaradi tržnice, temu bi morale slediti tudi ostale trgovine, den- imo z ekološkimi izdelki ali s čim podob- no ekskluzivnim, vendar bi mora la biti ta ponudba stalna. Trgovine z oblekami, ki j ih je že povsod dovolj, ne bodo dovolj za oživitev mesta. -t-- Zakaj pa se vi niste odločili, da bi odprli prodajalno v BTC-ju na obrobju mesta? LUKA FOJKAR: Mislim, da je tam kupna moč kupcev manjša, kot v središču Lju- bljane. V središču mesta nam veliko pro- meta ustvarijo turisti, ki jih v BTC-ju ni.« -t-- Kaj bi ljubljana še lahko storila, da bi oživila staro mestno jedro? LUKA FOJKAR: Zadnje leto se je veliko spremenilo na bolje, videz je veliko lepši kot nekoč. Kot rečeno, pa sam predvsem pogrešam dogajanje od januarja do aprila. Osebno tudi misl im, da je cona za pešce prevelika in trgovcem preprečuje večji zaslužek. Ljudje potrebujejo možnost dos- topa do trgovin z vozili, če želijo nakupo- vati. od parkirne hiše na Kongresnem trgu do središča potrebujejo ljudje kar 1 S minut hoje. To pa je za nakupe preveč. Zato si ve- liko obetam od garažne hiše pod tržn ico. -t-- Kaj vam pomeni članstvo v PTZ? Zakaj je pomembno? LUKA FOJKAR: Mislim, da smo s tem Združenjem zadnji dve leti veliko pripo- mogli k prepoznavnosti. Naše akcije so opazili ne le trgovci ampak tudi ostali LjUbljančani. Veliko pa si obetamo tudi od mestne menedžerke. Predvsem si žel imo, da bi nam pomagala pri odpravi admin- istrativnih ovir. Do zdaj namreč težko dobimo dovoljenje za deljenje letakov, za cvetlične lončke pred vhodom v trgovino ali za preprogo. To, upamo, se bo v prihod- nje spremenilo. Člani združenja Ohranimo lokalnega trgovca pri PTZ dobimo po novem te cvetlične lončke zastonj. Po novem ima- mo, če imamo odprto trgovino v soboto in nedeljo, v teh dneh stojnico pred trgovino brez plačila takse. Mestna oblast nam gre vse bolj na roke. Članstvo v Podjetniško trgovski zborn ici jeza naszelo pomembno. VETER I november 201 3 ...... Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s lO letno tradicijo. Naša današnja ponudba je plod vizije, ki ji sledimo že od samega začetka - lastnikom vozil ponuditi celovito paleto kakovostnih storitev na enem mestu. Naša ponudba obsega: • prodajo pnevmatik in platišč • vulkanizerske storitve • optične nastavitve podvozij • avtosalon Volkswagen, Škoda, Seat in Volkswagen gospodarska vozila • prodajo rabljenih vozil • pooblaščeni servis Mercedes-Benz • pooblaščeni servis Volkswagen, Škoda, Seat in Volkswagen gospodarska vozil • cenitev poškodovanih vozil in avtokaroserijska popravila • avtomatsko in samopostrežno ročna avtopralnica • prodajo in montaža izpušnih sistemov • hitri servis • popravila platišč • hrambo vozil • tehnični preglede in registracija vozil • sklepanje avtomobilskih zavarovanj • motocenter • • odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila AVT OCE N TER 17 18 Upokojitev in prenos dejavnosti samostojnega podjetnika na sina - posledice pri DDV ... Pripravila: Aleksandra Heinzer, davčn a svetovalka - Pakta svetovanje d .o.o. VPRAŠANJE: Samostojni podjetnik. iden- tificiran za namene DDV, izpolnjuje pogoje za upokojitev in namerava svojo dejavnost prenesti na svojega sina. Samostojni pod- jetnik ima med sredstvi tudi nepremičnino, ki jo je pridobil že lela 2005 zobračunanim davkom na promet nepremi':nin, kasneje pa jo je adaptiral in od vhodnih računov uveljavljal pravico do odbitka DDV. To nepremičnino želi samostojni podjetnik še naprej oddajati v najem sinu, s kat- erim pa nameravata podati izjavo po 45. členu ZDDV-l, da bo takšen najem lahko obdavčen z DDV. Samostojnega podjetni- ka zanima, ali lahko tudi po prenosu svoje dejavnosti ostane identificiran za namene DDV in od najemnine obračunava DDV. ODGOVOR: V nadaljevanju si poglejmo, kakšne so DDV posledice v obravnavanem primeru. IDENTIFIKACIJA ZA DDV IN NADAUNJE IZPOLNJEVANJE ADMINISTRATIVNIH OBVEZNOSTI Davčni zavezanec mora davčnemu or- ganu prijaviti vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje oprav- ljanja dejavnost i. Ker namerava samostojni podje tnik prenehati z opravljanjem svoj e samostojne dejavnosti (se izbrisati iz regi- stra samostojnih podjetnikov), hkrati pa še vedno prejemati dohodek iz oddajanja premoženja v obdavčen najem, je o tej spremembi dolžan pravočasno obvestiti davčni organ. Ker namerava samostojni podjetnik v zadevnem primeru nadaljevati z oprav- ljanjem obdavčljive dejavnosti (torej nam- erava oddajati nepremičnino v obdavčen najem), je zadržanje DDV številke nosilca dejavnosti možno. »Davčni zavezanec« je namreč vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravl- janja dejavnosti. Ekonomska dejavnost pa med drugim obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Takšna oseba pa se obravnava kot davčni zavezane< ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco. Vsak davčni zavezanec mora davčnemu or- ganu predložiti obračun DDV, ki mora vse- bovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi zobračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vred· nost vseh oproščenih transakcij. Tudi, če bo samostojni podjetnik obdržal svojo DDV številko, ker bo opravljal obdavčen promet, bo moral slednji oddaja t i DDV-O obrazec pod enakimi pogoj i, kot ga je bil dolžan oddajati do sedaj. Ob tem velja poudariti, da je najem nepremičnin oproščen plačila DDV po 2. točki 44. člena ZDDV- '. 45. člen ZDDV-l v nadaljevanju sicer določa, da se davčni za- vezanec, ki opravlja t ransakcije, za katere je oprosti tev DDV določena med drugim v 2. točki 44. člena ZDDV-l, lahko dogovori znajemnikom - davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka ce lotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi mo- rale bit i oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Na podlagi na- vedenega torej sin v zadevnem primeru z očetom izjavo po 45. členu ZDDV-' lahko podpiše le v primeru, da je Identificiran za DDV in ima pravico do odbitka celot· nega DDV. PRENOS DEJAVNOSTI IN DDV Skladno zlO. členom ZDDV- ' se pri preno- su podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, šteje, da dobava bl - aga ni bila opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravne- ga naslednika prenosni ka. Ne glede na ALEKSANDRA HEINZER navedeno, mora prevzemnik, ki uporablja prevzeta sredstva za druge namene kot za t iste, za katere ima pravico do odbi tka DDV, plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene. Omenjeno določbo podrobneje opre- deljuje 8. člen PZDDV, ki določa, da se pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca šteje, da dobava blaga ni bila opravljena samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja kot pravni naslednik prenosnih nadaljuje dejavnost (navedeno se nanaša tudi na samostojne podjetnike). V primeru, da bi oče (samostojni podjet- nik) prenesel podjetje na svojega sina (sa- mostojnega podjetnika), takšen prenos ne bi bil predmet DDV izključno pod pogo- jem, da bi sin kot prevzemnik nadaljeval dejavnost. V nasprotnem primeru bi bilo ta prenos treba obravnavati kot obdavčljiv promet blaga. Prav tako opozarjam, da bi imel sin kot pravni naslednik enake ob- veznosti v zvezi z morebitnimi kasnejšimi popravki odbitka DDV pri prenesenih os- novnih sredstvih, če bi naknadno prišlo do kakšnih sprememb, oziroma prenehanja opravljanja dej avnosti. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Pakta svetovanje d.o.o. Hrvaške izkušnje koristne tudi za slovenske male trgovce ... Avtorica : Vida Petrovčič Na povabilo Združenja malih trgov- cev pri PTZ so se njihovega letošnjega spomladanskega zbora udeležili tudi predstavniki Zveze združenj ma- lih trgovcev Hrvaške, da bi izmenjali izkušnje pri oblikovanju nabavno proiz- vodne trgovske verige. ki na Hrvaškem uspešno deluje že nekaj let. Zvezo združenj malih trgovcev Hrvaške tvori pet prostovoljnih združenj Zveza je bila ustanovljena maja leta 2009 in ima danes že 313 članic s prek 615 proda- jalnami. Pet združenj tvorijo: združenje trgovcev zadarske županije z 91 trgov- inami, združenje trgovcev 05 1 Rijeka z 33 trgovinami, združenje trgovcev Zagreb s 206 trgovinami, med katerimi je tudi ve- liko kioskov, in združenje trgovcev Sisak z 16S trgovinami ter združenje trgovcev Medžimurje s 120 trgovinami. Združenja trgovcev splitsko dalmatinske županije pa ni v tej zvezi. »To je skupaj 61 S trgovin. Pet združenj ima pet predsednikov, ti pa tvorijo naš upravni odbor, profesionalnih zaposlenih nimamo. Cilj zveze je, da si prizadevamo, da bi združevali tudi ostale regije, kjer ni združenj , denimo v Slavoniji, Istri in na jugu Hrvaške proti Dubrovniku. Naš cilj je, da bi jim naša zveza poma- gala z infrastru kturo. Torej s statutom in z izkušnjami jim bomo pomagali, da se bodo organizirali,» poudarja Ivan Čibalic. VSAK KUPUJE SAM ZASE, RABATI PA SO SKUPNI ~ ln kaj pridobi nekdo, ki se včlani v vašo zvezo? ČIBALlČ: Člani - trgovci imajo dodatne bonuse pri mnogih proizvajalcih. Samo- stojni trgovec težko dobi posebne komer- cialne popuste in druge ugodne nakupne pogoje. Vsak član sicer kupuje zase, vendar so rabati - popusti in drugi pogoji prodaje dogovorjeni za vse člane skupaj. Prav tako je tudi s četrtletnimi in letnimi popusti. ~ Kdo vse vam prodaja? ČIBAlIČ: Trenutno ima naše združenje podpisane pogodbe z družbo Metro, v kat- eri kupujemo blago široke porabe, dober dogovor imamo podpisan tudi z Merca- torjem, dogovarjamo se z Agrokorjem, do- govor imamo podpisan zVindijoza mlečne in suhomesnate izdel ke ter z Gavrilovičem in z mnogimi loka lnimi proizvajalci. Naš cilj je, da bi z malimi d ružinskimi kmetijs- kimi podjetji in proizvajalci kupovali blago neposredno za končnega uporabnika. Naš cilj je tudi. da se osredotočimo na manj večjih dobaviteljev in s tem znižamo stroške za naše člane.« ~ Kakšni so vasI načrti pri povezovanju s slovenskimi part- nerji? ČIBAlIČ : Naš cilj je, da se zdaj, ko je tudi Hrvaška postala članica EU, povežemo s trgovci iz Slovenije. Imamo skupne in- terese. Naš cilj je, da ponovno pripeljemo kupce k majhnim trgovcem. Ko kupec kupuje v velikem trgovinskem centru, potrebuje avto in celoten spisek stvari, ki jih želi kupiti. Ob tem pa kupi stvari, ki jih sploh ne potrebuje. Mali trgovci predstavljajo danes ponudbo, ki je podobna ali celo enaka velikim trgovi- nam, pri čemer lahko pri nas kupujejo kup- ci v copatih in z majhnimi vrečkami. Cene pa so zelo primerljive in konkurenčne. po- leg tega je prodaja v majhnih trgovina pri - jazna do kupcev, saj jih trgovci večinoma poznajo. V velikem trgovinskem sred išču pa je kupec samo številka. Vse te svoje prednosti bomo v prihodnje propagirali tudi prek naših spletnih strani. Povezati pa se nameravamo tudi s slov- enskim združenjem majhnih trgovcev, da bi izmenjali izkušnje, podatke in bi se povezali tudi pri dogovarjanju o enakih pogojih prodaje pri naših skupnih dobavi- teljih, kot je denimo Mercator. ..,.. Svoje člane in tudi vso širšo ja- vnost obveščate tudi prek spleta . Torej je vaše delovanje popolnoma transparentno za vaše člane, kaj pa za ostale? ČIBAlIČ : Že danes pogoje prodaje ob- javljamo na naši spletni strani, ki so na voljo vsem našim članom na Hrvaškem, v prihodnje pa bodo lahko na voljo tudi slovenskim članom združenja malih trgov- cev, če se bomo povezali. Pri tem je treba poudariti. da se pri nas v naših združenjih združujejo le trgovci s prehrano. Podobno pa se za boljše pogoje poslovanja in kred- itiranja dogovarjamo kot združenje za vse člane tudi z bankami. V prihodnje pa načrtujemo tudi dogovore z zavarovalni - cami in prodajalci naftnih derivatov. Več kot dovolj razlogov torej za sodelovanje in povezovanje. www.savez-udruga-trgovaca.hr 19 20 UUBUANA to Besedilo in fotografije: Vida Petrovčič Irena Razpotnik: Ljubljana naj bo živahen in nepozaben javni prostor za vse IRENA RAZPOTNIK, mestna menedžerka v kabinetu ljubljanskega župana Podjetniško trgovska zbornica si skupaj z lokalnimi trgovci že nekaj let priza- deva, da bi mestna središča po Sloveniji oživela. V ta namen so v treh sloven- skih mestih: Ljubljani, Celju in Kopru v sodelovanju 5 PTZ in avstrijskim pod- jetjem (IMA že začeli s svojim delom tako imenovani mestni menedžerji. To je nova funkcija. ki jo je letos uvedla tudi ljubljanska občina, nanjo pa je bila imenovana Irena Razpotnik, prej vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, po novem pa zaposlena v kabi- netu župana. Kaj torej počne? IRENA RAZPOTNIK: »Imenovanje je rezul- tat dveletnega projekta uvajanja mestne- ga marketinga, kije potekal pod vodstvom PTZ pri Gospodarski zbornici Slovenije. Glavne naloge mestnega menedžerja so skrb za marketing trgovin na drobno, gostincev, upravljanje praznih prostorov ter povezovanje med mestom, podjetniki in turizmom. Dela je veliko. Zato so pred mano velik i izzivi in priložnosti, predvsem, da tvorno povežem vse deležnike, da bi se zadeve izboljšale. - Ali imate že kakšne konkretne rezul- tate? IRENA RAZPOTNIK: »Konkretno smo z združenjem trgovcev mestnega sred i šča, ki deluje v okviru PTZ pri GZS, uspeli podaljšati obratovalni čas trgovin v središču mesta ljubljane tudi ob viken- dih in praznikih. Ob sobotah so trgovine v središču mesta odprte od 10h do 20h in v nedeljo od llh do lah, ob praznikih pa se prilagajamo glede na potrebe. Taki izjemni dogodki so prireditve, kot sta bili Eurobasket ali Noč v stari ljubljani, čakata pa nas še Vinska pot in Veseli december Ljubljani. Poleg tega smo v lTML pridobili že 3S trgovcev, s člani Trgovske zbornice (večji trgovci kot so Nama, Maxi, Empo- rium) pa se dogovarjamo posebej za iz- brane dogodke.« - Menda ste že predstavili program. Kat- eri so glavni poudarki v njem? IRENA RAZPOTNIK: »Najprej je bila nare- jena analiza SWOT, v kateri smo ugotovili prednosti in slabost i. Potem smo si post- avili kratkoročne cilje do konca letošnjega leta in seveda dolgoročne cilje. Ti so trije: dvig kakovosti za prebivalce in obiskov- alce. kot si jo mest no središče zasluži, zagotavljanje ustreznih pogojev za delo, oskrbo, nakupe, zabavo in aktivnosti v prostem času kot tretje ustvariti živahen, nepozaben javni prostor za vse, ki obisku- jemo ljubljano ali v njej živimo.« - Kakšni so vaši cilji za naslednje leto? IRENA RAZPOTNIK .. Predvsem bi radi na enak način kot smo povezali trgovce (Združenje trgovcev mesta Ljubljana) povezali tudi gostince. Dosegli smo tudi, da se bodo vsi trgovci oglaševali v vseh izdajah ln Your Pocket ter Shopping in LjUbljana, pri čemer se nam je uspelo do- KUPUJ & UŽiVAJ I SHOP & ENJOY govoriti za precej dobro ceno. To glasilo, ki izide v 20 tisoč izvodih, dostav!jajo na letališča in v hotele po Sloveniji. Podatki pa so dosegljivi tudi prek pametnih tele- fonov in spleta. Dogovorili smo se tudi, da imajo lahko trgovci v času prireditev, pomembnih za občino ~ kot so Noč v sta ri ljubljani, Vinska pot, Veseli december in letos seveda najpomembnejši Eurobasket ~ pred trgovinami stojnice, brez plačila uporabnine, da bodo svoje izdelke lahko ponujali bliže obiskovalcem. Za čas evrop- skega prvenstva v košarki so si člani lTMl na enoten način »okrasili » izložbe, do- govarjamo se za okrasitev izložb v decem- bru ter obeležitev 2000 obletnice Emone 20 14. Poskrbeli pa bomo tudi za druge dogodke, kot so .. late Night Shopping«, »ZTMl se predstavi« (vsak drugi mesec ), »modna revija lTMl pomladi 2014«, .. Predvsem pa bomo skrbeli za več na- menskost prostorov, kar pomeni polni tev vseh razpoložljivih prostorov s ponudbo uslužnostne, vendar visoko kvali tetne po- nudbe, s katero se meščani in gostje iden- tificirajo in v njej uživajo.« - Kaj pa druga turistična ponudba? IRENA RAZPOTNIK: »Naš interes je združiti vse ključne deležnike v mestnem središču. Izredno pomembno je tvorno sodelovanje z Zavodom Turizem ljUbljana, ki skrbi za turistično ponudbo.« - Boste tudi promovirali slovenske iz- delke in spodbujali podjetnike, da bi napolnili lokale v središču prestolnice? IRENA RAZPOTNIK: .. Zelo si prizadeva- mo, da bi promovira li slovensko hrano v restavracijah, denimo meso, pražen krompir, bograč in podobno. Naša uni- katna ponudba je tudi tržnica ~ .odprta kuhinja« na Pogačarjevem trgu, ki jo orga- niziramo vsak petek od 11 h do 19h zvečer. želimo si, da bi tudi trgovine ponujale več MESTNI MARKETING VETER /november 201 3 ...... slovenskih izdelkov. Pregledali bomo ce- lotno ponudbo in razloge, zakaj se selijo trgovine v trgovinske centre na obrobje ljubljane. V prazne lokale bomo skušali dobiti nove najemnike. MOl-ovi lokali so zasedeni skoraj vsi, zasebni lokali pa so zelo dragi za najem. - Kakšna je povprečna cena najema za- sebnega lokala v središču ljubljane ta hip? IRENA RAZPOTNIK: »Za 45 kvadratnih me- trov znaša mesečna najemnina tudi več kot tri tisoč evrov, kar je vsekakor preveč. Na MOl-u zato razmišljamo, da bi zaseb- nim lastnikom lokalov ponudili neko njim bolj sprejemljivo sodelovanje, da bi v vse- stransko korist uspeli napolniti lokale v središču ljubljane.« - Se torej v prvi vrsti osredotočate na turiste ali tudi na lokalne prebivalce? IRENA RAZPOTNIK: »Na vse. Turisti ne poznajo dovolj dobro ljubljane; pozna- jo Tromostovje, Frančiškansko cerkev, dele ob Ljubljanici. Zato jih je treba še temeljiteje informirati. Drugačne težave pa imajo prebivalci središča Ljubljane. Opažamo, da v mestnem središču ni obrt- nih dejavnosti. Nekdo, ki tu živi, se mora odpeljati v nakupovalno središče, da dobi žebelj, žarnico ali kaj podobnega. Zato želimo najprej zadovoljiti staroseke in vse, ki stanujejo v Ljubljani, da jim ne bo treba v nakupovalno središče na obrobju mesta, ampak da bodo lahko vse opravili v središču. Naš cilj je, da bi dvignili ka- kovost življenja v Ljubljani za njene pre- biva lce. Želimo si, da bi z vsemi deležniki vzpostavili st ik in plodno sodelovanje. Potrebno je zgraditi zavedanje o soodgov- ornosti za privlačno, povezovalno, čisto in socialno ter gospodarsko spodbudno okolje v mestnem središču. - Kje smo na tem področju v primerjavi z Avstrijci? IRENA RAZPOTN IK: » Faktor uspešnosti, h kateremu stremimo, se imenuje: .06 K« • »K«ulinarika - »K«ultura - , K«reativnost »K«omunikacija - »K«komfort - in »K«upovanje. 6K bomo po tem plodnem sodelovanju z mestnim menedžmentom iz Avstrije vsekakor prenesl i tudi v Slo- venijo. Pri primerjavi s podobnimi mesti v sosednji Avstriji smo ugotovili, da smo v nekaterih segmentih zelo uspešni (celo uspešnejši), pri nekaterih pa moramo še marsikaj postoriti. Nobene primerjave pa ne odtehtajo realnega življenja, zavedanja in zadovoljstva živečih v mestu in njihovih gostov«. .... ZDRUŽENI SMO MOtNEJSI! 21 " CEUE Tadeja Falnoga: V Celju imamo bogato zgodovino, ki jo še premalo ponujamo obiskovalcem Tadeja Falnoga je že vet kot leto mest- na menedžerka Mutne občine Celje. Tlldi II Celju so se z njenim prihodom na to pomembno funkdjo načrtno lotili oživljanja starega mutnega jedra. K.kšni so njihovi ničrti, bj počnejo? TADEJA FALNOGA: _ Ustanovili smo strate~ ko skupino za OŽivitev mestnega Jedra. V skupini so strokovnjaki iz različn i h podrocij, tvorei starega mestnega jedra. oblimke službe, družbe ter zavodi in os- tale inštituc ije, kullUrniki, predstavniki prireditev, turizma, predstavniki obrti in gospodarstva ler zbornic - skratka - \lsi deležniki, ki oblikujejo življenje in podobo mestnega jedra. Skupino smo oblikovali z gospodom MurauerJem iz CIME iz Avstrije, s katero sodelujemo prek Podjetniško trgovske zbornice pri GZS in organizirali prvo delavnico na to temo. Sicer pa težimo k čim bolj raznovrstnim povezavam s tu- jino, tako glede Izobraževanja kot dobrih praks na tem področju, saj lahko le tako zagotovimo. da se Celje na tem podrocju čim hi treje razvijalo (te r seveda na ta način re~vale morebitne ovire). - Ste prišli do kakšne nove zamisli? TADEJA FALNOGA: _Zelo zanimiva zamisel je, da bi uvedli mestne plaČilne bone. ki bl Jih izdajali zainteresi ran i ponudniki v okvi- ru mestnega marketinga. Z njimi bi se lah- ko vključili v širše lokalno gospodarstvo. Veliko pa si obetamo tudi obnove meslne- ga Jedra Celja. katere prvo fazo smo prav letos zaključili. .. - Kaj si pravzaprav želijo trgovci v sta- rem mestnem jedru Celja in kakšne so že lje obiskovalcev ter prebivalcev? Ali Imate dovolj parkiriIč? TADEJA FAlNOGA: . Po mojem mnenju imamo v središču CelJa parkirišč dovolj in je omenjanje parkirišč bolj izgovor ljudi, zakaj ne obiskujejo mestnega središča in trgovin v njem. Večji problem je ponudba lokalov. ki je premalo raznolika in celo- vita, da bi privabila več kupcev v sredi šče. Ponudba bi morala biti dovolj posebna. TAO EJA FALNOGA, VI~J.lvetova lka za staro me5tno jedro v Celju hkrati pa taka, da ne bl konkurirala naku- povalnim centrom_ OpravIla sem več: strandardiziranih in- tervjujev. ki sem jih razdelila po dejav- nos tih med ponudniki gost im kih storitev. med Živilskimi trgovinami ln ostalimi obrt- nik I. Rezultati kažejo, da nam manjka, kot rečeno, kakovostne ponudbe, denimo gastronomije in trgovin ~I roke potrošnje popularnih blagovnih znamk, ki privablja- Jo drUŽine z otroki. Manjka nam butična ponudba. Manjkajo trgovine z ročno iz- delanimi slovenskimi Izde lkl.« - Kaj pa si želijo podjetniki? Ali je mes- tna občina storila dovolj? Kaj pripravl- jate? TADEJA FAlNOGA: "PodJetniki si želijo projekt s stran i mestne občine, ki bi Jim prinesel skupno ogfa ~evanje. pred- stavi tve na skupnih dogodkih in akcijah ter hitrej~ pridobitev dovoljenja za spre- membo namembnosti lokala in logistično pomoč:. Ena mojih osrednjih nalog bo zalo usmerjena prav v h ltreJ~e pridobivanje dovoljenj. V načrtu imamo, da bi bila kot mestna menedžerka skrbnica teh vlog podjetnikov, ki jih vlagajo na mestne up- ravne organe. Gre denimo za podaljšanje obratovalnega časa. dovoljenja za pri- reditve ali za spremembo namembnosti lokala. Skratka gre za popoln nadzor nad reševanjem vlog, vzpostavitev zbirnega mesta, kar seveda posledično pomeni, da pr idObimo na hit rostI. Pridobi pa ludi koordinacija med oddelki, saj bi se na enem mestu zbirale in reševale vse dopol- nitve. V prihodnje pa bomo pripravili tudi posebne pakete za podjetnike, v ka terih jim bomo ponUdili storitve mestnega mar- ketinga, oglaševanje, razna iZObraževanja, marketing in fran šime delavnice .• - Zakaj turisti in drugi obiskovalci priha- jajo v Celje? Kaj jim ponujale? TA DEJA FALNOGA: .V Celju Imamo bogato zgodovino, ki pa jo še premalo Izkorišča mo. Največ: obiska imamo na Starem gradu. Za te dogodke skrbi Zavod Celela. Dogodkov Je sicer veliko, tradicionalnega dogodka, ki bl se odvijal v mestnem Jedru pa ni- mamo. Imamo pa srednjeveški dan na Celjskem gradu, ki se odvija zadnji vikend v mesecu avgustu, in Je zelo obiskan zato ln raZmišljamo. da bi en del tega dogodka preselili tudi v mestno Jedro. Eden izmed srednJerocnih projektov pa je, kako bi na- polnili loka le v središču Celja. Kako najti tržno zanimive prostore, da bl Jih ponUdili Investitorjem. Tu nas čaka največ: dela.« NG VETER I november 2013 ...... KOPER Miran Košpenda in Jana Tolja: V Kopru smo ubrali svojo vmesno pot MIRAN KOŠPENDA, koordinator mest- nega menedžmenta: »Mestna občina Koper {MOKI za sedaj še nima mestnega menedžerja_ Pri oživljanju mestnega jedra je bila spre- jeta odločitev o neke vrsti vmesni poti. Poglavitno vlogo ima združenje trgov- cev, gostincev in ostalih ponudnikov iz mestnega jedra, ki so združeni v Za- vod Koper Otok. Pri tem me je MOK za- poslila kot koordinatorja med občino in združenjem trgovcev, kije nosilec mest- nega menedžmenta. Kot vezni čl en med obema skrbim za tekočo in konstruktivno komunikacijo ter za izvajanje projektov, ki so si jih trgovci zastavili pri oživljanju mestnega jedra. Pri tem Mestna občina Koper aktivno pomaga z vključitvijo Zavoda Koper Otok v razne promocijske aktivnosti, s tehnično pod- poro, kot tudi s sofinanciranjem prireditev. Zavod Koper Otok ima tako stalen dostop do predstavnikov obči ne, na katere naslav- lja tako kritike kot pohvale in predvsem predloge za izboljšave. V preteklih mesecih je Zavod Koper Otok izvedel vrsto uspešnih projektov, kot na primer pri reditev Otroški festival in natis skupne brošure trgovcev. Zelo aktivno je potekala koordinacija v času EuroBasketa glede odpiralnih časov in poenotenega vi- deza izložb in ulic. V prihodnjih mesecih v Kopru načrtujemo izvedbo pilotnega pro- jekta nudenja brezplačnega parkiranja za nakupovanje v mestnem jedru, postavitev lastne spletne strani in vpeljavo kartice zvestobe. Za oživitev mestnega jedra bo o ~KOPEROTOK N 1:ufMnf1levi:118,6000Koper pomemben tudi projekt skupne mes- tne vstopnice, ki bo obiskovalcem nudila brezplačne oglede znamenitosti, degus- tacije ti pičnih istrskih izdelkov in popuste pri mnogoterih storitvah. Verjamem, da bo slednja zadeva še enkrat potrdila do- bro sodelovanje, v tem primeru, Mestne občine Koper, Turistične organizacije Ko- per in Zavoda Koper Otok. Nadaljevali bomo tudi s čezmejn im povezovanjem z združenjem trgovcev iz Trsta, pri čemer si obetamo tudi evropska sredstva. Ta ko povezovanje je pomembno, saj se na obeh straneh meje soočamo z enakimi problemi. Z izmenjavo najboljših praks primerjamo načine reševanja le- teh, hkrati pa strmimo k temu, da bo bolje zaživela vzajemna promocija med Koprom in Trstom. S pomočjo svetovalke župana, gospe Jane To!ja, ki je odgovorna za mednarodne odnose občine, smo v stikih tudi z nosilci mestnega menedžmenta iz razli čnih krajev po Evropi. V Kopru za sedaj ostaja odprto vprašanje, kdaj bomo dobil i pravega mestnega menedžerja. Na krajši rok ostajamo na naši vmesni poti, ki ima s samostojnim združenjem trgovcev in koordinatorjem nedvomno nekatere prednosti, kot na primer deljena odgovornost pri uprav- ljanju z nekaterimi zadevami v mestnem jedru in manjši obseg stroškov. Vseka- kor pa pozorno spremljamo dogajanje in izkušnje iz Celja in Ljubljane ter se hkrati učimo. Ravno na podlagi nj ihovih izkušenj in rezultatov lastnega dela, kot tudi na podlagi nadaljnjega utrjevanja odnosov in zaupanja, bo tudi Koper prišel do svojega mestnega menedžerja.« JANA TOUA, svetovalka župana: .V Kopru so se pri oživitvi mestnega jedra odločili za vmesno pot. Trgovci in ostali ponudniki iz centra so organizira- ni v samostojen zavod in sicer Zavod Koper otok. pri čemer je Mestna občina Koper (MOK) zaposlila posebnega koor- dinatorja, ki služi kot vezni člen med občino in trgovci. Trgovci so na ta način vpeti v vzajemno sodelovanje z Mestno občino Koper, ki jim nudi raznovrstno podporo. Poleg strokovne pomoči pri izvajanju lastnih aktivnosti, so trgovci redno vključeni v pri- reditve, ki jih organizira MOK, kakor tudi v promocijske dejavnosti občine. Skupaj in preko koordinatorja se iščejo predlogi in rešitve za zadeve vezane na staro mestno jedro, pri čemer triparti tni sistem (trgovci ~ koordinator ~ MOKI zagotavlja utečen kanal komunikacije. Nad tem procesom bdi svetovalka župana, ga. Jana Tolja. Kot je sama povedala, bo na osnovi rezultatov tega sodelovanja in na osnovi izkušenj iz Celja in Ljub!jane sprejeta odločitev o morebitnem nastanku funkcije mestnega managerja tudi v Kopru.« 23 AKADEMIJA DRUŽiNSKEGA II Marec 2014 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani EDINSTVEN PROGRAM V REGIJI! 10% popusta za člane GZS Podjetniško trgovske zbornice Več informaciji na: www.ef.uni-IJ.Si/fba Univerza v ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA LEFMD , EQUfS "'" .. ". ~ •.