Iz raznih držav V NAŠI »RŽAVI K proslavani 20 letnice obstoja Jugoslavije. Proslave 201etnice obstoja Jugoslavije pod dr. Stojadinovič-Koroščevo vlado so bile 1. decembra po vsej državi nad vse slovesne in prisrčne. Ob 20 letnem jubileju je pokazal trobratski narod, da ljubi svojo državo in hoče ostati neomajno zvest njej in zaslužni ter obče priljubljeni vladarski hiši. Na dan 1. decembra so se vršilo po vseh večjih mestih parade, obhodi, akademije, predavanja in razne druge prireditve, iz katerih sta odsevali ljubezen ter hvaležnost do skupnega državnega doma in je odmevala vdanost rajnima kraIjema osvoboditelju Petru I. in zedinitelju Aleksandru I. ter sedanjemu mlademu Petru II. Z mestnimi svečanostmi so lepo drugovale v manjšem obsegu podeželske, ir, kateiih je bila jasno vidna topla hva]¦. .jicst vsem onim, kateri so nam zgracili po prevratu novo državo in jo vodijo c") njeni 201etnici pametno k stalnemu 2.":oljšanju vseh prilik, katere se bodo krepko utrdile z JRZ zmago pri volitvah 11. decembra. A Obširna pomilostitev za 20 Iernico Jugoslavije. Ob 201etnici Jugoslavije so izdali kraljevi namestniki v imenu kralja in na predlog pravosodnega ministra obsežen ukaz o pomilostitvi. Invalidska uredba postala pravomočna. »Slov. gospodar« je že objavil, da je Stojadinovič-Koroščeva vlada izdala novo in- validsko naredbo, s katero so popravljene vse krivice, katere je povzroeil invalidom in njihovim družinam invalidsM zakon iz leta 1929. Nova uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 3. decembra in je postala z objavo pravomočna. Z novo naredbo je prenehal krivični zakon iz leta 1929 z vsemi dopolnili ter pravilniki. Invalidi, čut hvaležnosti vas poziva, da glasujete vsi kot en mož 11. decembra za listo dr. Stojadinoviča in kandidate JRZ! V DRUGIH DRŽAVAH Obsojanja vreden obračun z voditeiji »Železne garde« v Romuniji. Kakor znano, je obstojala v Romuniji fašistična »železna garda«, katera pa je bila zaradi atentatov in nasilja razpuščena, njeni voditeIji zaprti in obsojeni na več let zaradi veleizdaje. Preoej časa je bil mir pred nasilstvi prepovedanih železnih gardistov. V zadnjem easu pa so bili izvršeni trjjo bombni atentati na raznih krajih, ki so zahtevali precej mrtvih in ranjenih. Oblast je takoj sumila, da so pri teh zlociinih udefeženi člani »Železne garde«. V noči na 30. november so laradi varnosti nameravali prepeljati 2. marca 1938 na deset let obsojenega voditelja železnih gardistov Codreana in drugih 12 vodilnih obsojenih tovarišev iz kaznilnice v Ploestiju v voja- ško kaznilnico. Romunsko uradno poročilo pravi: Prevoz se je vršil v vojašldh avtomobilih. ob spremstvu močns orožniške patrulje. Na samotni eesti je bil docela nepričakovano izvršen na prevoz napad. Neznani napadalci, najbrž pristaši Codreana, so skušali osvoboditi svojega voditelja in njegove sokrivce. Vnela se je kratka bitka, v kateri so orožniki vbtrolili Codreana in vseh 12 ostalih kaanjc-ncev, ker so skušali pobegniti. Med rstreljenimi so tudi p Ddpredsednik »Železne garde« Constantinescu ter šest drugih članov, ki so bili obsojeni zaradi uinora bivšega ministrskega predsednika Duce Trupla ustreljenih so bila na povelje guvernerja in okrožnega vojaškega poveljnika še isto noč v vsej tajnosti pokopana na neznanem kraju. — Svetovno časopisje je zaradi tega umora silno razburjeno in pravi, da je to delo svetovnega judovstva, ker so bili železni gardisti nasprotniki judov. Kakor izgleda, ni izključeno, da bo vse to imelo še kake za Romunijo resne posledice. Francoslta vlada zmagala v napovedani splošni stavki. Združeni komunistični in socialistični hujskači so hoteli vreči Dalcidierjevo vlado z razpihovanjem štrajka, ki bi naj postal 30. novembra za celih 24 ur splošen. Vlada se je poslužila vseh zakonitih sredstev, da ni prišlo do napovedane splošne stavke. Vse javne ustanove so ta dan poslovale kakor običajno, a tucli po industrijskih podjetjih je bila stavka le delna. V Parizu je popoldne 30. iich vembra od 26.000 nameščencev prometnih ustanov štrajkalo samo še 250. Od 250.000 poštnih, brzojavnih in telefonskih' uslužbencev pa le 1000. V kovinsM industriji je stavkalo po uradnem poročilu 25 co 30%, v stavbni stroki 4.0% delavstva^ Še najbolj popolna je bila stavka tiskarskih stavcev in so izšli listi 30. novembra v precej zmanjšanem obsegu. Vlada pa je držnla besedo, ko je zagrozila, da bo vse državne nameščence, ki bi se pridružili štrajku in se postavili proti vladi kot svoji delodajalki. pometala na cesto brez pravice na pokojnino. Dne 1. decembra je vse take nameščence suspendirala. Prizadeti bo sami komunisti. Podpis franeosko-nenaške nenapadalne izjave. Dne 6. decembra je bila v Parizu podpisana francosko-nemška nenapadalna izjava, o kateri je poročal naš list v zadnji številki. Izmenjava obiskov med angleškhm in Italijauskimi državniki. Angleski ministraki predsedrdk Chamberlain in zunanji minister Halifax bosta priepela v spremstvu svojih soprog v Rim 10. januarja ter bosta ostala tam tri dni. Priprave za obisk angleških državnikov v Rimu so že dovršene. Italijansko časopisje od 30. novembra poroča, da se že vodijo med angleško Sn italijansko vlado razgovori o obisku Mnssolinija in zunanejga ministra Ciana: v Londonu. To bo drugi Mussolinijev obisk v inozemstvu, če ne štejemo obiska na jugoslovanskih tleh pri Planini, kjer se je v razgovoru z našim banom dr. Natlačenom zadržal pol ure na našem ozemlju. Prvič se je podal Mussolini lansko leto V Nemčijo. Vest o obisku zastopnikov Itali-* je je izzvala v londonskih krogih veliko poBornost, ker vidijo v tem znak, da se želi Ttali.ia tesneje nasloniti na Anglijo, kar bi utegnilo imeti dalekosežne posledice v mednarodni politiki.