NOVA BANČNA KARTICA Gorenjska^ Banka Banka s posluhom ACTIVA - MAESTRO DISKONT KERAMIKE ALLIMEX INT., d.«.«. Zlato Polje 3K, KRANJ Telefon: 064-2024-013, 2023-480, 361-270 Odprto: PONEDELJEK - PETEK 7.00 - 19.00 SOBOTA 8.00 - 13.00 MENJALNICE Kranj, Jeienice, Radovi ji«, Triu fcl.:3(0-2(0 •1 PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) (M)mHKfcJJ©ISnGLAS Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 44 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 6. junija 2000 Jeseniški reševalci so v bolnišnico prepeljali šest delavcev, ki so se zastrupili v jeklarni "Dihaj, prosim te, dihaj!" Jeseniški reševalci so bili pretreseni ob hudi delovni nesreči, ko se je šest delavcev zastrupilo z ogljikovim monoksidom v strojnici vakuumske naprave jeklarne 2 jeseniškega Acroni-ja. Eden je takoj umrl, tri so v kritičnem stanju prepeljali na kliniko v Gradec, kjer jim kljub najsodobnejši medicinski opremi niso mogli pomagati, dva pa sta v zdravstveni oskrbi na Jesenicah in ne bosta imela nobenih posledic. STRAN 24 STRAN 6 Potapljači čistili Blejsko jezero Ribe ostale brez reklame Več kot 120 potapljačev je v najbolj množični potapljaški akciji na Slovenskem potegnilo iz jezera tudi reklamno tablo ene od blejskih gostiln, ki je ponujala kosila, ribe, kremne rezine... Le kako se bodo sedaj brez reklame znašle jezerske ribe!? Skoraj 1000 ljudi na nogometni tekmi v Bašlju Župniki brez milosti po županih Svečanost ob novem vodovodu na Brdu pri Kovorju Zdravica z zdravo pitno vodo Župana tržiške in radovljiške občine sta izrazila zadovoljstvo, da so _ skupno naložbo kljub zapletom dokončali. Prva nogometna tekma med župani in župniki, ki je bila odigrana v nedeljo pred skoraj 1000 gledalci na igrišču v Belci nad Basi jem, bo odslej vsako leto. Zmagali so župniki, gladko s 4:0. Župani so za uteho močneje potegnili vrv. STRAN 6 Včeraj je praznovala Frančiška Lazar iz Poljanske doline Najstarejša Gorenjka ima 103 leta Skromnost in trdo delo se glasi njen recept za tako dolgo življenje Hotavlje, 5. junija - Najstarejša Gorenjka Frančiška Lazar, po domače Homovcova mama iz Poljanske doline, je včeraj praznovala 103. rojstni dan. Skromnost in trdo delo se glasi recept za tako dolgo življenje te še vedno čile in zdrave gospe iz Stare Oselice, ki zadnjih 35 let živi pri hčerki Francki na Hotavljah. Ob njenem prazniku so jo obiskali gorenjevaški župan Jože Bogataj z ženo, zapel ji je Goren-jevaški oktet, že dopoldne pa sta ji voščila tudi sekretarka območne organizacije Rdečega križa Škofja Loka Marjeta Žagar in predsednik krajevne organizacije Rdečega kri/a Hotavlje Franc Justin. • U. P., foto: T. Doki STRAN 32 PCI NA« POAKJiAHO ACG Avto Center Gorenjske POOBLAŠČENI PRODAJNI CENTER ZA VOZILA NA NOVI LOKACIJI GREGORČIČEVA 8, KRANJ (za Globusom) tel.:206-74-53 Trenutno še na zalogi nekaj vozil BMW in ROVER letnik 99 po zelo UGODNIH cenah! O $1pv Ji I 9770352666018 PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državno odlikovanje dr. Kornhaserjevi - Predsednik republike Milan Kučan je pretekli teden s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval gorenjsko rojakinjo, znanstvenico svetovnega slovesa prof. dr. Aleksandro Kornhauser - Fraser, rojeno v Virmašah pri Škojji Loki. Odlikovanka, ki se je med prvimi zavedela pomena znanja in raziskovanja za razvoj Slovenije, je doma in po svetu poznana in ugledna Slovenka, zaslužna za •uveljavitev znanosti in za zasluge pri pedagoškem, organizacijskem in znanstveno-raziskovalnem delu na področju kemijske znanosti. • J. K, slika T. Doki Evrobus na Gorenjskem - V Železnikih, od koder je fotograjija, je včeraj začel svoje križarjenje po Gorenjskem evrobus, potujoča informacijska pisarna z informacijami in gradivi o Evropski uniji in vključevanju Slovenije vanjo. Avtobus se na vsaki postaji zadrži med 9. in 19. uro, sodelavci Urada vlade za informiranje pa odgovarjajo na vprašanja ljudi. Danes, 6. junija, bo evrobus pred pisarno Turističnega društva v Kranjski Gori, jutri pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah, v četrtek pa bo avtobus v Bistrici pri Tržiču. V petek bo njegova postaja Slovenski trg v Kranju, v soboto pa Mestni trg v Skofji Loki. • J. K. slika T. Doki SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka 15. aprila 2000 sta se na združitvenem kongresu združili stranki Slovenski krščanski demokrati in Slovenska Ljudska stranka v enotno stranko z imenom SLS + SKD Slovenska Ljudska stranka. Z združitvijo smo storili odločilen korak v političnem prostoru Republike Slovenije, ki bo omogočil naše skupno in učinkovito delovanje za Slovenijo in za našo občino. V naši novi stranki želimo biti odprti za ljudi in ideje, zato vabimo vse sim-patizerje, ki do sedaj niste bili člani nobene stranke, da se nam pridružite na združitvenem občnem zboru SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke Občine Školja Loka, ki bo v soboto, 10. junija 2000, ob 19. uri v dvorani Hotela Transturist. Občinski odbor SKD Škofja Loka Podružnica SLS za Škofjo Loko KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON I. - VI. 2000 iz LETOPISA GORENJSKA 1999/2000. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • TV-*aška 148 * tel.:061 /741 632 • faxj061/74 i 612 Jutri izredna seja državnega zbora Javno glasovanje je Bajukovo upanje Mandatar dr. Andrej Bajuk je v četrtek zvečer predlagal v sprejem državnemu zboru povsem enako listo kandidatov za ministre. Jutrišnje glasovanje bo javno. Vrhovno sodišče se glede tožbe pretekli teden še ni odločilo. Ljubljana, 6. junija - Vrhovno sodišče, ki je pretekli teden zavrnilo zahtevo dr. Andreja Bajuka in 16 kandidatov za ministre po podaljšanju roka za vložitev kandidatne liste ministrov, se pretekli teden o vsebini tožbe še ni odločilo. Pričakovati jo je bilo včeraj ali pa jo bodo objavili danes. Mandatar za sestavo nove vlade dr. Andrej Bajuk na petkovi konferenci za novinarje odločitve vrhovnega sodišča ni komentiral, povedal pa je, da je bila tožba na Vrhovno sodišče napak razumljena. Ne gre za nikakršno "tožarjenje", za napad na nikogar, ampak za odločitev, da se mora sporna zadeva razjasniti tam, kjer se mora: na sodišču. Tokratna izkušnja naj bi preprečila ponavljanje takih primerov. V odgovoru na eno od vprašanj pa je povedal, da sta bila razveljavitev prvega glasovanja o ministrih in odločitev za ponovnega pomota, saj kategorija "sporna" ob veljavnih in neveljavnih ne obstaja. S tem je posredno grajal tri člane komisije, ki je vodila glasovanje, iz njegove združene stranke in Socialdemokratske stranke. V četrtek zvečer ob osmih je izročil predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku povsem enako listo kandidatov za ministre. V petek jim je javno izrekel resnično hvaležnost, da so znova pristali na kandidaturo. Še vedno sem prepričan in ponosen, je dejal dr. Bajuk, da smo zmogli sestaviti tako ekipo, ki daje upanje, da jo bo državni zbor po ponovni ocenitvi potrdil in da bomo lahko začeli z delom, ki nam je bilo zaupano, je povedal novinarjem dr. Bajuk. Slovenija po njegovem mnenju ne more več čakati. Potrebuje močno vlado. Sedaj imamo na eni strani vlado, ki je vršilec dolžnosti, in po drugi strani zapriseženega mandatarja, ki brez potrjene vlade ne more začeti z delom. Javno glasovanje je po njegovem mnenju priložnost, predvsem pa ne more priti do zapletov, kakršni so se pojavili ob prvem glasovanju. Na Dr. Andrej Bajuk vprašanje, kako bo ravnal, če bo vlada zavrnjena, je dr. Bajuk odgovoril, da se bo o tem odločal takrat, za jutrišnje glasovanje pa je optimist. Če bo spodletelo, je hvaležen tistim, ki so ga doslej podpirali. Državljanom in volivcem smo temeljito pojasnili, katere so kratkoročne naloge, dolžni pa smo jim razložiti tudi vizijo, je povedal dr. Bajuk. Na vprašanje, ali imajo že zago- tovljen glas večine, je dr. Bajuk odgovoril, da nima nobenega zagotovila za 45. ali 46. glas. Izjavo enega od pomembnih slovenskih politikov, da je laž upravičena, če je v dobro države, je na prošnjo novinarjev komentiral z besedami, da laž ni dopustna, da verjame v pregovor, da ima laž kratke noge in da namen ne sme opravičevati sredstva. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Presenečenje letošnjih volitev Po sedmih letih Združena lista premagala krizo in postaja ena vodilnih slovenskih političnih sil. Pahor v Tržiču Tržič, 6. junija - Združena lista Tržič in njen Mladi forum organizirata v petek, 9. junija, ob 19. uri v gasilskem domu v Bistrici srečanje s predsednikom Združene liste socialnih demokratov Borutom Pahorjem. Posebej bo predstavljen vladni program, ki ga je pripravila stranka, če bo po volitvah na oblasti. Vabljeni člani, simpati-zerji in vsi, ki jih zanima prihodnost Slovenije. • J.K. Po poti kulturne dediščine Kranj, 6. junija - Člani Združene liste socialnih demokratov so 27. maja potovali po Poti kulturne dediščine v občini Žirovnica, ki je, kot so zapisali v poročilu s poti, "ta dežela pod Stolom zanesljivo eden najlepših delov Gorenjske in tudi Slovenije. Pa ne le zaradi svojih naravnih lepot, ampak tudi in predvsem zaradi mnogih ljudi, ki so se tam rodili in živeli, nekateri pa odšli po belem svetu in po njem širili slavo svoje domovine." K ljudem, ki skrbijo, da ti rojaki ne bodo pozabljeni, je treba iti, pravijo pohodniki, ki so obudili spomin na velike rojake Janeza Jalna, Matijo Čopa, Franceta Prešerna, Antona Janšo in Šaleškega Finžgarja, in tudi dali čast ljudem, ki skrbijo za ohranjanje teh narodnih svetinj. Takšni ljudje ne sebe ne svojega naroda ne bodo zatajili. Ljubljana, 6. junija - Okrog 6000 ljudi se je zbralo v soboto v Mostecu pri Ljubljani na zaključni prireditvi ob dnevu stranke in proslavitvi 7. obletnice delovanja Združene liste. Predsednik stranke Borut Pahor je ob glasnem odobravanju prisotnih povedal, da je stranka prebrodila krizo, da se zaupanje vanjo povečuje in da postaja ena vodilnih slovenskih političnih sil. Stranka ponuja pot gospodarskih in političnih reform. Tega ni mogoče doseči preko noči.. ZLSD tega noče početi s prepiri in lažnimi obljubami, ampak s pametno, strpno in povezovalno politiko, korak za korakom, ob zaupanju ljudi in trdnem socialnem partnerstvu delodajalcev, sindikatov in države. Volite nas, je pozval Pahor in obljubil, da bo Združena lista prijetno presenečenje letošnjih volitev, ki morajo biti čimprej. Slovenija zgublja čas z nekoristnim bojem za oblast. Ob dnevu stranke so bila dopoldne v Šentvidu športna tekmovanja, popoldne pa so bile v Mostecu organizirane družabne igre, nastopi glasbenih skupin in postavljene stojnice s prikazom kulinaričnih in drugih značilnosti slovenskih pokrajin. • J. Košnjek Slovenska nacionalna stranka Besedo volivcem Ljubljana, 6. junija - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke v izjavi za javnost, ki jo je podpisal vodja skupine Zmago Jelinčič, obsoja poglabljanje vladne in splošne politične krize v Sloveniji, ki postaja še posebno zapletena od trenutka, ko je takratna SLS pod pritiski Peterleta in posredno tudi Janše napovedala izstop iz vlade. V boju za stolčke se uporabljajo vedno bolj podli prijemi, zaradi katerih po krivdi nekaterih vsi poslanci izgubljamo zaupanje ljudi, piše Jelinčič in obsoja ravnanje, zlasti tožbo novega mandatarja in njegovih ministrskih kandidatov. Na poglabljanje krize nas opozarja tudi tujina. Zadnji čas je za volitve, na katerih bodo dobili besedo ljudje. Po volitvah bo razporeditev sil verjetno precej drugačna od pričakovanj desnice, menijo v Slovenski nacionalni stranki. • J.K. Združevanje SLS in SKD Radovljičani in Naklanci med prvimi Kranj, 6. junija - V Radovljici je bil za predsednika združene stranke izvoljen dr. Avgust Mencinger, v Naklem pa Marjan Babic. V radovljiški občini, kjer je bilo po besedah dr. Avgusta Mencingerja že doslej vzorno sodelovanje med Slovenskimi krščanskimi demokrati in Slovensko ljudsko stranko, združitev obeh strank v novo SLS + SKD Slovenska ljudska stranka ni bila problem. Za prvega predsednika občinskega odbora združene stranke so izvoli/i dr. Avgusta Mencingerja iz Radovljice, za podpredsednika Andreja Res-mana iz Zgornjega Otoka, člani novega odbora "pa so za kandidata na držav nozborskih volitvah v radovljiškem volilnem okraju soglasno izvolili dr. Janeza Resmana iz Radovljice. V občini Naklo je predsednik nove združene stranke Marjan Babic iz Zej, dosedanji predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, ki je na petkovem združitvenem zboru skupaj z dosedanjim predsednikom podružnice SLS Marjanom Triler-jem iz Okroglega poročal o dosedanjem uspešnem sodelovanju obeh strank. Podpredsednik je Albin Rehberger. V Naklem so že v začetku devetdesetih let na pobudo članov, zlasti sedanjega župana Ivana Štularja, zagovarjali združitev, vendar so vrhovi strank v Ljubljani razmišljali in ravnali drugače. Tokrat je bil skrajni čas za združitev, sicer bi lahko začela tradicionalna složnost šepati. Združitvenega zbora so se udeležili številni gostje, med njimi predsednik sveta združene stranke Jože Zupančič, predsednik regijskega odbora SKD Miha Zevnik, dr. Avgust Mencinger iz Radovljice in predsednik kranjskega odbora SKD Peter Orehar, od "domačih"pa predsednik občinskega odbora Združene liste Stane Koselj, ki še naprej računa na ustvarjalno sodelovanje strank za napredek občine. Sodelovanje nove stranke, ki bo s sedmimi svetniki najmočnejša v svetu občine, s koalicijsko SDS, napredek občine in priprave na volitve so po mnenju predsednika Marjana Babica glavne naloge nove stranke. • J. Košnjek EE2GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I redniška politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec f Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kav* Helena Jelovčan, Jože Košnjek, l.ca Mencinger. Urša Pcternel, Stojan Saje. Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar. Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vo/fic. biografija: Tina Doki Priprava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: DBLO • TČR, Tisk časopisov iin revij. d.d.. Ljubljana i Iredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/20142-00, teleta: 064/201-42-1-/ E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/20142-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od l do IS. ure! sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednje?3 obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / ('ENA IZVODA: 150 SIT (12.50 HRK za prodajo na Hrvaškem]. 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Prebivalci Doline in Jelendola obupujejo zaradi uničevanja ceste proti Tržiču Kdo bo zaustavil težke tovornjake, ki zvozijo na tone lesa v dolino O tem se že dolgo sprašujejo domačini, s tem problemom pa se ukvarja tudi vodstvo občine Tržič. Po sprejemu odloka o občinskih cestah bodo prisiljeni uvesti uredbo o omejevanju težkega prometa na najbolj obremenjenih cestah. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Jelendol, Tržič, 6. junija - Uničena cesta proti mestu je najbolj pereča težava prebivalcev dveh vasi nad znamenito Dovžanovo sotesko. Kot ugotavlja predsednik krajevne skupnosti Jelendol -Dolina Janez Meglic, poškodbe zaradi težkega prometa nastajajo hitreje od zbiranja denarja za popravila. Če se bo tako nadaljevalo, bodo kmalu ostali brez edine prometne povezave z dolino. Zaman bodo vsa prizadevanja za oživitev njihovih krajev in privabljanje obiskovalcev k ogledu naravnih znamenitosti. Samo devet kilometrov je od mesta Tržič do vasi Jelendol, zadnjega naselja pod južnimi Pobočji Košute. Vmes sta še naselji Čadovljc in Dolina, prvo v krajevni skupnosti Tržič-mesto, drugo pa v krajevni skupnosti Jelendol - Dolina. Kdor se v teh dneh vozi do teh krajev, mora imeti trdne živce. Že na robu mesta, na Slapu, je cesta prekopana zaradi dokončevanja del pri napeljavi plinovoda. Tam je delna zapora ceste, promet pa usmerja semafor. Previdnost je potrebna tudi pri zoženju ceste pod vasjo Cadovlje, kjer se ugreza cestišče nad levim bregom Tržiške Bistrice na dveh mestih. Od te vasi do geološkega stebra nad cestnim predorom je hila cesta sicer pred leti obnovljena, a so na njej že vidne poškodbe. Še slabše je v serpentinah proti Dolini, kjer so številne razpoke vse bolj globoke. Cesta se močno poseda zlasti na mostičku pod nekdanjo šolo; nihče ne ve, do kdaj bo zdržal podporni zid. Samo malo višje, na ovinku pri Ukcu", se je letošnjo pomlad udri velik del ceste, kar od konca maja že popravljajo. Cesta med Dolino in Jelendolom je tako razdejana, da si komaj zasluži svoje ime. Pri križišču pod nekdanjo Bornovo graščino sta dva mostiča, od katerih je le eden prevozen. Tisti, ki pelje ob Dovžanki proti Kofcam, je zaradi vdora ceste od lani zaprt. Domačini so vse bolj ogorčeni "Osnovni vzrok za uničevanje ceste proti mestu je promet s težkimi tovornjaki. Iz jelendol-skih gozdov zvozijo na leto okrog 20 tisoč kubičnih metrov lesa, v preteklosti pa so ga še več. To traja že več kot pol stoletja, vendar kraj nima nič od tega bogastva. Ker je cesta lokalnega pomena, za njeno vzdrževanje skrbi občina. Denarja v občinskem proračunu je vedno premalo za obnove vseh cest, zato je škoda, da ni obveljala taksa za prevoze s težkimi vozili po naši cesti. Občina je lani obnovila le dobrih 300 metrov ceste v naselju Jelendol. Zaenkrat še ni znano, kdaj bo prišlo na vrsto popravilo poškodovanega mostu v Jelendolu in kdaj se bo nadaljevala napovedana obnova ceste proti Dolini. Najprej so se morali lotiti popravila usada in opornega zidu v Dolini, zaradi cesarje bil promet za avtobuse in tovornjake zaprt od 5. maja. Domačini smo ogorčeni, da so tovornjaki vozili kljub zapori, avtobusi pa ne. Šolski avtobus je vsak dan poln učencev, ki obiskujejo pouk v Križah, delavci pa se raje vozimo s svojimi avti, ker je redna linija preko Loma preveč zamudna. Ker mnogi od približno 260 prebivalcev vsak dan odhajamo v dolino in nazaj, je za nas cesta življenjskega pomena. Če je ne bodo redno V Jelendolu ste dobrodošli, vendar ta most je trenutno zaprt. rva ovira na cesti od Tržiča sta usada pod naseljem C adovlje. obnavljali, bo kmalu neprimerna za promet. Potem bodo zaman vsa prizadevanja za oživljanje naših krajev in privabljanje obiskovalcev k ogledu naravnih znamenitosti v Dovžanovi soteski in okolici," ugotavlja Janez Meglic, predsednik KS Jelendol - Dolina in član tržiškega občinskega sveta. Občina ima sama premalo denarja "Popravila opornega zidu in vdora ceste v Dolini so se že lotili delavci SGP Tržič. Cesta je nasuta in prevozna. Ko bo cestišče utrjeno, bodo nanj položili nov asfalt. Samo ta dela bodo stala občino okrog 2,8 milijona tolarjev. Kolikšni bodo stroški za popravilo mostu v Jelendolu še ne vemo, vendar načrtujemo obnovo ta mesec. Ker v letošnjem proračunu ni niti deset milijonov tolarjev za obnovo cest v tej krajevni skupnosti, bomo lahko obnovili le krajši odsek ceste v Jelendolu, na cesti proti Dolini pa zakrpali luknje. Za temeljita popravila ceste v Dolini je treba pripraviti celoten projekt in zbrati soglasja lastnikov zemljišč, zato bodo dela najverjetneje stekla šele prihodnje leto. Popravilo usadov na cesti v Ča-dovljah načrtujemo letos jeseni. Občina ima sama premalo denarja za vsa popravila poškodovanih cest. Pred leti uvedeno takso za težka vozila na cesti proti Dolini je ustavno sodišče razveljavilo. Če ni možno dobiti denarja od tistih, ki cesto V serpentinah nad predorom je vse več razpok na cestišču. uničujejo, bomo morali poskrbeti za preprečevanje takega početja. Ko bo sprejet odlok o občinskih cestah, bo občina prisiljena uvesti uredbo o omejevanju težkega prometa na najbolj obremenjenih cestah," je povedal mag. Darko Veternik iz urada za urejanje prostora občine Tržič. Mednarodna pomoč za hitrejši razvoj Prebivalci Doline in Jelendola se čutijo prikrajšani zaradi marsičesa, kar drugi že dolgo imajo. Slab je sprejem radijskih in televizijskih programov, signali vodovoda sploh nimajo. Vsaj slednja težava bo v prihodnosti rešena. Občina Tržič je namreč zagotovila 30 milijonov mednarodne pomoči za napeljavo vodovoda v Dolini. V kratkem bo podpisala pogodbo z SGP Tržič za izvedbo del. Prva dela bodo stekla že letos, v vse hiše pa bo pritekla voda do jeseni prihodnje leto, če bo država dala koncesijo za zajetje novega vodnega vira. Kot je naštel Darko Veternik, to ni edini projekt, ki ga občina uresničuje na tem področju s pomočjo iz programa Phare. Za obnovo nekdanje šole v Dolini so dobili okrog 20 milijonov SIT, 18 milijonov SIT 5PfcT «*> ff<*Aj! V. Na ovinku v Dolini popravljajo oporni zid in poškodovano cesto. mobilne telefonije pa jih sploh ne dosežejo. Razvoj ovira tudi nerešena denacionalizacija premoženja barona Borna. Po njem so v Jelendolu podedovali stoletje star vodovod, ki je povr sem dotrajan. V Dolini javnega pa za ureditev razgledne poti od Čadovelj proti Dovžanovi soteski. Pot je že dokončana, jeseni jih čaka le še postavitev brvi prek Tržiške Bistrice pod cestnim predorom. • Stojan Saje AMZS Glede na gost promet konec tedna ni nič čudnega, če se je to poznalo tudi pri intervencijah, ki so jih opravili delavci AMZS. V kranjski bazi so namreč našteli kar 35 intervencij. Od tega so z vlečnimi vozili odpeljali 28 zaletenih ali iz kakšnega drugega vzroka nevoznih vozil, 7-krat pa so na pomoč ob okvarah priskočili mehaniki AMZS in vozila popravili kar na krjih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so imeli primer reševanja, ki ga ponavadi navedemo otrokom, ko nas sprašujejo, zakaj hiti gasilski avlo s sireno mimo nas: namreč reševali so mačko z drevesa. Muca se je na drevo zatekla že dopoldne, ker pa do večera ni rešila uganke, kako priti dol, je lastnica na pomoč poklicala kranjske gasilce. Rešili so jo ob polnoči, to pa se je dogajalo na Šorlijevi ulici. Imeli pa so tudi resnejše intervencije, med drugim so pomagali reševalcem iz stanovanja v prvem nadstropju po strmih stopnicah iznesti invalida. Nato so še iskali utopljenca v Savi in sicer v Mavčiškem jezeru. Aktivirani so bili tudi potapljači DPD Kranj in devet vodnikov z reševalnimi psi. Nazadnje je utopljenca našel neki ribič. Na pomoč so jih poklicali tudi s Savske Loke 10. kjer sta se 9 in 12-letni otrok zaklenila v stanovanje ter nato tako trdno zaspala, da ju starša z zvonenjem nikakor nista mogla zbuditi. Gasilci so pregledali teren ter ugotovili, da sta zaklenjeni dve ključavnici, zato so najprej prav tako poskusili z znovenjem in klicanjem po telefonu in gej ga, zlomka, zaspanca sta se le zbudila in odprla vrata. Jeseniški gasilci so reševali zastrupljene delavce, ki so se s CO zastrupili v Acroni-ju, pomagali po prometni nesreći, ki se je pripetila na avtocesti Vrba - Hrušica, pogasili travniški požar, vršili požarno spremstvo v Acro-niju, očistili bencinki madež s ceste pred polnišnico ter osemkrat spremljali vozila pri prevažanju nevarnega tovora skozi Karavanke. Gasilci PGD Škofja Loka so pogasili goreč kozolec in seno na njem, ki se je vžgal v Podlubniku. NOVOROJENČKI Od petka do danes je na svet prijokalo samo 7 novih Gorenjčkov. V Kranju se jih je rodili med njimi po dolgem času, pa čeprav samo za eno, več deklic kot dečkov. Deklic« so se rodile 3, dečka pa dva. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 3.850 gramov, najlažji pa deček, ki se mu je kazalec ustavil pri 3.100 gramih. Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici, ena je tehtala 3.560, druga pa 3.430 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 179 urgentnih primerov, na internem oddelku 51, na pe-diatriji pa jc urgentno zdravniško pomoč potrebovalo 29 otrok. IZ GORENJSKIH OBČIN S športnim parkom v Stražišču občina prevzela tudi hipoteko Ne gre za milijon (mark) bremen Kranj, 6. junija - Med osrednjimi Športnimi objekti, ki jih je lani "poobčinil" kranjski župan, februarja letos pa sklep potrdil tudi mestni svet, so tudi objekti zveze športnih društev Sava. Na to, da so objekti pod hipoteko, je v mestnem svetu tedaj opozoril Vitomir Gros in navrgel številko "okrog milijon nemških mark". Župana Mohorja Bogataja je povprašal, kako je z dolgom, ki naj bi ga imela Sava do podjetja Šport-plan, ki ima v Stražišču v najemu teniška igrišča. Občina je letos objekte prenesla v upravljanje na novo ustanovljenemu Zavodu za šport Kranj, zato tudi po tej plati zadeva nikakor ni preprosta in čimprej terja čisto sliko. Nekoliko neobičajno je, daje na Grosovo vprašanje namesto občinske uprave za majsko sejo mestnega sveta odgovoril predsednik upravnega odbora zveze športnih društev Sava Slavko Cvetanovič. Pojasnil je, daje številka milijon mark dolga, ki naj bi ga zveza "podedovala" od športnega društva Sava, zavajajoča. Slavko Cvetanovič je kranjskim svetnikom razložil, da sta na podlagi pogodb med društvom Sava in podjetjem Športplan na stražiških športnih objektih v korist Sportplanu vknjiženi dve zastavni pravici, prva za 273.899 in druga za 440.000 mark v tolarski protivrednosti. Zanju naj bi Vitomir Gros vedel, ko naj bi kot prejšnji župan pritiskal na društvo zaradi predaje športnih objektov in zemljišč v Stražišču v last občine oziroma zaradi denacionalizacijskega postopka. V primeru druge pogodbe, sklenjene 1992. leta, kije Športplan ne spoštuje, je zveza športnih društev Sava že zaprosila za dovoljenje za vknjižbo izbrisa zastavne pravice v znesku 440.000 mark (v tolarjih), v primeru prve pogodbe iz leta 1990, po kateri mora zveza v petnajstih letih vrniti posojilo 273.899 mark (v tolarjih), pa je znesek dolga Sportplanu že bistveno manjši. Korektnost odgovora Slavka Cvetanoviča so dva meseca kasneje, sredi maja, ko so pregledali celotno dokumentacijo, potrdili tudi v upravi Mestne občine Kranj. Strinjali so se, da je treba zastavno pravico v znesku 440.000 mark v korist Športpla-na zaradi njegovega nespostovanja pogodbe izbrisati in izračunali so, da je drugo breme v znesku 273.899 že nižje najmanj za polovico, in to brez upoštevanja najemnine, ki jo Športplan dolguje za skladiščni prostor. • H. J. Obisk pri blejskem grofu Bled - Igralska skupina z Jesenic in Bleda, mladi blejski fija-karji in gostišče Blegaš so v soboto predstavili zanimivo popestritev letošnje blejske turistične ponudbe - izlet z naslovom Obisk pri blejskem grofu. Igralska skupina je na gradu prikazala grajsko življenje pred dvesto leti pa tudi zgodovino gradu in Bleda. Z gradu so "izletnike" s kočijami odpeljali preko Rečice in Male Zake po poti ob jezeru do gostišča Blegaš, kjer jim je grajska služinčad pod nadzorom grofice in grofa postregla s pojedino. • CZ. Tokrat manjši ulov Bled - Pred nekaj leti so ribiški navdušenci vnesli v Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer ncavtohtone vrste rib, ki v takšno okolje ne sodijo in so v teh letih tudi porušile prvotno ravnovesje v jezeru. Ker je takšno dejanje v nasprotju z zakonom o Triglavskem narodnem parku, varovanje jezer v apnenčastih gorah pa je tudi ena od prednostnih nalog v Evropski uniji, so se Nacionalni inštitut za biologijo. Zavod za ribištvo Ljubljana in Triglavski narodni park odločili za izlov rib. V prvem poskusu novembra lani so ulovili 192 neavtohtonih zla-tovščic, v jezeru pa jih je ostalo še dvakrat toliko. Z akcijo so nadaljevali v četrtek in petek, vendar pa je bila tokrat bera slabša kot lani. • CZ. Potohodci se predstavljajo Radovljica - V galeriji Avla v stavbi radovljiške občine so v petek odprli razstavo turističnega krožka Potohodee z naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Krožek deluje na osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici že šesto leto, njegovi člani pa se pod vodstvom mentorice Metke Pristov srečujejo vsak četrtek popoldne. V okviru tekmovanja gorenjskih turističnih krožkov vsako leto izdelajo raziskovalno nalogo ter pripravijo odrsko predstavitev in razstavo. V dosedanjih nalogah so preučevali možnosti za izboljšanje turistične ponudbe v Radovljici, spoznavali preteklost, ugotavljali, kako gostoljubni so Radovljičani, opozorili na črne točke, pisali o naravnih in kulturnih znamenitostih Radovljice in objavili spomine na radovljiške šege in navade, ki so povezane s pripravo različnih dobrot. Pri odrski predstavitvi s Potohodci sodeluje gledališka skupina Linhartovi Čuki pod mentorskim vodstvom Mire Stušek, pri razstavi pa OlgaGuzelj. • CZ. Belgijci na obisku v Kranjski Gori - Kranjskogorska občina je pobratena z belgijsko občino Waasmunster. Vsako leto obe občini izmenoma pripravita športno - kulturne igre, na katerih se družijo mladi iz obeh občin. Letos so bili gostitelji Kranj-skogorcU ki so v Planici pripravili letošnje igre, na katerih so sodelovale tri ekipe po 13 igralcev s spremljevalci. Mladi so se pomerili v različnih šaljivih in zabavnih igrah in pri tem seveda zelo uživali. Gostitelji so jim tudi sicer pripravili lepo bivanje, saj so jim razkazali naravne in kulturne znamenitosti. Ob koncu tega tedna pa prihaja na obisk v Kranjsko Goro tudi Župan občine Waasmunster z gospodarsko delegacijo te belgijske občine. • Foto: D. Sedej Slovesnost pod Ljubeljem ob 55-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč Nikoli več vojne in trpljenja To željo so izrekli mladi na prostoru, kjer je bila v letih 1943 - 1945 podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Tam se je zbralo več kot 2000 udeležencev iz domovine in tujih držav. Podiju bolj, 3. junija - Med udeleženci sobotnega srečanja nekdanjih internirancev in taboriščnikov so bili mladi sicer v manjšini, a misli vseh generacij so bile enotne. Tudi slavnostni govornik mag. Anton Rop je opozoril, da se obdobja grozodejstev, ubijanja in nečloveške krutosti ne smejo več ponoviti. Koncentracijski taborišči Ljubelj sever in jug sta bili podružnici zloglasnega taborišča Mauthausen. V edinem taborišču na slovenskih tleh je trpelo od 700 do približno 1300 internirancev, med katerimi jih je bila več kot polovica Francozov. Umrlo je blizu 40 ljudi, od tega so jih 32 sežgali v zasilnem krematoriju. Dokazi o trpljenju taboriščnikov, ki so ob nečloveških naporih gradili ljubeljski predor, so zbrani v muzejski zbirki v bližini nekdanjega taborišča. Povabilo k ogledu nove spominske sobe je udeležencem sobotne svečanosti izrekel tržiški župan Pavel Rupar, ki je napovedal tudi odkritje plošče v spomin zapornikov iz Češke republike po prireditvi. Izrazil je zadovoljstvo, daje spominski park Ljubelj - Mauthausen prešel v last države. Če bo občini zaupa- no skrbništvo, si bo še naprej prizadevala za njegovo urejenost. "Vsako leto se nam ob takšnih slovesnostih utrjuje spomin na to, kako je bil teror fašizma in okupatorja usmerjen v izginotje slovenskega naroda," je ugotovil mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, kije nadaljeval: "V spominu na tisto obdobje smo pričakovali, da so takratna grozodejstva in strahote, ki so se dogajala v koncentracijskih taboriščih, dovolj veliko opozorilo vsem prihodnjim generacijam, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Žal smo se motili... Zato moramo znova poudarjati, .kaj pomeni sejanje sovraštva in nestrpnosti... Vedno znova moramo utrjevati spomin, da je bila 2. svetovna vojna obdobje, ki se ne sme ponoviti nikoli več!" je dejal slavnostni govornik. V delegaciji, kije položila venec k nekdanjemu krematoriju, je bil tudi 75-letni Francoz Baptist Chevallier; njemu je uspel pobeg iz taborišča k partizanom. Z njim se je strinjala tudi Katja Kozma iz kranjske gimnazije, ki je prebrala misel mlade generacije. Obtožila je vse, ki so ljudstva pognali v medsebojne spopade. Predlagala je, da ljudje sklenejo roke in zapojejo pesem svobode. Tokrat je s pesmijo svečanost popestril moški pevski zbor Triglav iz Dupelj, z god- bo Pihalni orkester mestne občine Kranj, z recitacijami gimnazijci in kulturniki iz Kranja in z umetniško besedo dramski igralec Jože Logar. Kot je napovedal, bo na kraju, kjer so taboriščniki pred 55 leti dočakali svobodo, srečanje spet prihodnje leto. • S. Saje Zanimiv obisk iz pobratenega Maasmechelena v Škof ji Loki Limburški strelci v Škofji Loki Limburški strelci so pokazali, kako v Belgiji negujejo svojo vojaško tradicijo. Škofja Loka, 5. junija - V soboto so bili mnogi Skofjeločani in naključni obiskovalci tisočletnega mesta prijetno presenečeni nad dogajanjem v Škofji Loki, ko seje na Cankarjevem trgu začela oblikovati povorka v starih vojaških uniformah, starim orožjem, praporom in bobni. Na obisk v Škofjo Loko je namreč iz pobratenega belgijskega mesta Maasmechelen prispela skupina "Limburških strelcev", ki obuja in neguje bogato belgijsko in nizozemsko vojaško tradicijo. Ko jih je pozdravil škofjeloški klicar, so najprej paradirali po vsem mestnem jedru, nato pa s simboličnim podiranjem drevesa ponazorili prodiranje na bojnem polju. Seveda je bilo vse ubrano na turistični prikaz in način in za sekiro je pred cerkvijo poprijelo mnogo znanih Ločanov in slučajnih obiskovalcev. Vsa predstava se je ponovila tudi popoldan na strelišču v Crngrobu s tem, da je imela še vojaško resnejši zaključek: tam so namreč posebej za to priliko postavili posebno 16 metrov visoko tarčo, na katero so streljali s pravimi mušketami. Na tak način namreč ti negovalci tradicije med seboj tekmujejo in najboljši strelec nato postane za eno leto kralj, izberejo pa tudi kraljico. V Maasmechelenu deluje več strelskih društev in v Skofjo Loko sta tokrat pripotovali dve. Običaj je, da se javnosti pokažejo in nastopijo za sod piva in tega tudi v Škofji Loki ni bilo mogoče spregledati. Celo več: sekiro za podiranje simboličnega drevesa so s pivom "hladili"... Za konec omenimo še misel in predlog, ki ga je ob tem zapisal Jure Svoljšak: iz škofjeloške zgo- dovine je znano, da je imela Škofja Loka nekoč ob koncu 18. stoletja oboroženo "meščansko kompanijo". Morda bo prav nastop Limburškjh strelcev spodbuda, da tudi v Škofji Loki (morda v okviru strelskega društva) obudijo tudi tovrstno tradicijo. Nova Vahtnica bi bila kar primeren sedež ... • Š. Ž. Seja bohinjskega sveta Dražja voda, parkirnina kot lani Gospodinjstva, ki se z vodo oskrbujejo iz vodovodov Komunale Radovljica, bodo od L junija plačevala 30,10 tolarja za kubični meter in od L julija dalje 33,08 tolarja, ostali porabniki vode pa 59,61 oz. 64,68 tolarja. Bohinjska Bistrica - Javno podjetje Komunala Radovljica je predlagalo, da bi v Bohinju izenačili ceno vodo za vse porabnike in da bi dosedanjo povprečno ceno 43,71 tolarja za kubični meter povečali na 71,59 tolarja. Slovenska vlada je na predlog ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dala soglasje le za 20,8-odstotno povišanje cene vode za gospodinjstva in za 17,8-odstotno podražitev za ostale porabnike, a še to v dveh enakovrednih delih. Občinski svet je na četrtkovi seji soglašal s cenami, kot jih je odobrila vlada, vladni sklep je spremenil le toliko, da podražitev ne bo veljala za nazaj, ampak za naprej. Po sklepu občinskega sveta bodo gospodinjstva junija namesto dosedanjih 27,39 tolarja plačala za kubični meter vode 30,10 tolarja, od 1. julija dalje pa bodo plačevala po 33,08 tolarja. Ostali porabniki so doslej za vodo plačevali 54,94 tolarja, od 1. junija dalje bodo 59,61 tolarja in od 1. julija 64,68 tolarja. V bohinjski občini je na vodovodno omrežje, s katerim upravlja Komunala Radovljica, priključenih 53 odstotkov prebivalcev. Gospodinjstva in ostali so lani porabili 367 tisoč kubičnih metrov vode ali približno toliko kot leto prej. Občinski svet je soglašal tudi s povišanjem cen nekaterih drugih komunalnih storitev - skupne rabe, pogrebne in pokopališke dejavnosti (razen letne najemnine za grobove) pa tudi s cenami prevozov s čolnom Bohinj po Bohinjskem jezeru in z županovim predlogom, da bi višina nadomestila za uporabo parkirišč ob jezeru in za uporabo gozdne ceste Stara Fužina -Voje - Vogar - planina Blato ostalo nespremenjena. Odrasli bodo za vožnjo s čolnom morali odšteti tisoč tolarjev, otroci od sedmega do štirinajstega leta starosti petsto tolarjev, za otroke do sedmega leta starosti (v spremstvu staršev) pa bo vožnja brezplačna. Imetniki veljavne kartice Gost Bohinja bodo lahko uveljavljali petsto tolarjev popusta, za najem čolna zunaj voznega reda pa bo treba odšteti petdeset tisoč tolarjev. Občinski svet se je seznanil tudi s poročilom o delu Policijskega oddelka Bled v minulem letu in sklenil, da občina prevzame v upravljanje stavbo nekdanje osnovne šole na Ko-privniku. V svet Lokalne turistične organizacije Bohinj je kot predstavnika občine imenoval Evgenijo Kegl - Korošec in Sam* Gardenerja, sprejel odstop direktorice Komunale Radovljica mag. Bernarde Podlipnik in soglašal z imenovanjem Mirka Sodja za vršilca dolžnosti direktorja. Župan je z dnevnega reda umaknil predlog za spremembo občinskega proračuna, s katero bi za ureditev dvorane Danica namenili še 30 milijonov tolarjev, od tega pet milijonov tolar' jev iz postavke za nakup čolna in še 25 milijonov tolarjev, pred' videnih za dokapitalizacijo družbe žičnice Vogel. • C. Zaplotnik IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Družine iščejo svoje korenine Srečal se je Celarjev rod Kdo smo, od kod prihajamo, kdo so naši predniki, kako se je razvejal naš rod skozi generacije... to zanima tudi družino Celar z Brega. Breg, ob Kokri, 6. junija - To je bil tudi cilj prvega rodovnega srečanja Celarjevega sorodstva. Minulo soboto so se zbrali v sadovnjaku domače hiše, ki sta jo pred več kot petimi desetletji zgradila Janez in Ljudmila Celar. Rodilo se jima je šest otrok, petero jih je preživelo, danes so živi še štirje. Tretja generacija šteje 17 ljudi, četrta 29 in Peta tri. Najstarejši od Celarjeve rodovine je sedaj, ko najstarejšega Janka ni več, Peter Celar, rojen leta 1929. Najmlajša je 2 meseca stara Kristina. Rod, ki sta ga začela oče Janček in mama Milka, sedaj šteje 52 ljudi, na rodovno srečanje pa jih je Prišlo 42, z njimi pa tudi 19 zakoncev. To je v številkah zaobsežen Celarjev rod, ki se je na sončno soboto v velikem številu zbral v sadovnjaku hiše, kjer sedaj živi najmlajša hči ata Jančka in rname Milke Anica Celar -(•orza. Anica je skupaj z nečakom Brankom tudi glavni vzvod, da je do srečanja sploh Prišlo. Pravita, da so Celarji danes raztreseni po vsej Sloveniji: večina sicer na Gorenjskem, najdemo pa jih tudi na slovenski vzhodni meji, v Prosenjakovcih. "Zamisel o rodovnem srečanju se je rodila, ko smo se srečevali na pogrebih," pripoveduje Branko Celar. "Takšnih srečanj pa se žal ne moreš veseliti, zato sva z Anico začela snovati družabno srečanje, ki bi naš rod, začet z Celarjevi na sobotnem rodovnem srečanju. Janezom in Ljudmilo Celar, spet povezalo skupaj. To pa ne bo ostalo zgolj druženje, pač pa želimo temeljiteje raziskati svoj rodovnik. Eden naših sorodnikov, duhovnik Janez Celar, ki je ob današnji priložnosti tudi maševal v cerkvci na Bregu, Janez Celar, je obljubil, da bo v knjigah nadškofijsklega ordina-riata pobrskal za našim poreklom. Vpisali se bomo rudi v Slovensko rodoslovno društvo in prek njega prišli na internet." Peter, Jože, Milena in Anica sodijo v drugo generacijo Celarjev, tretja, četrta in peta štejejo že 49 ljudi, kar obeta, da se bo rod še okrepil, rodovna srečanja pa nadaljevala. Njihovo prvo srečanje pa ni bilo le zabava, pač pa se je dopoldne začelo z mašo za umrlimi skupnimi sorodniki in predniki njihovega rodu v cerkvi sv. Lenarta na Bregu in obiskom grobov mame Milke, kije umrla leta 1982, in ata Jančka, ki je dočakal častitljivih 92 let. Popoldne je minilo v izmenjevanju informacij o skupnih prednikih, dopolnjevanju sorodstvene dokumentacije in evidence, primerjanju spominov, fotografiranju, snemanju videokasete... Celarji si znajo narediti veselo srečanje, saj so dobri pevci, za boljšo "štimun-go" pa so, razen sorodstva, zraven povabili še druge. Harmonikar Ivan sicer ne sodi v ožji Celarjev rod, je pa bratranec druge generacije in torej tudi njihov. Kar lepo število ljudi je pripomoglo, da je sobotno srečanje lepo uspelo in da se bodo Celarji prihodnje radi udeležili svojega drugega rodovnega srečanja. Dotlej bo rodovna kronika gotovo bogatejša za kako novo spoznanje. • D.Z.Žlebir Svečanost ob novem vodovodu na Brdu pri Kovorju Zdravica z zdravo pitno vodo Župana tržiške in radovljiške občine sta izrazila zadovoljstvo, da so skupno naložbo dokončali. Brdo, 2. junija - Najbolj veseli so seveda prebivalci Brda v tržiški »n Praproš v radovljiški občini, ki imajo od letos zdravo pitno vodo. Z njo sta ob odprtju vodovoda nazdravila župana Pavel Rupar in Janko Stušek. Slednji je napovedal, da bo vas Praproše še letos dobila tudi novo vodovodno omrežje. Kako dragocena je zdrava pit- smo nameravali kar sami napel- na voda, najbolj vedo tisti, ki je nimajo. Brdo in Praproše, sosednji vasi na robu tržiške in radovljiške občine, sta dolgo uporabljali oporečno vodo iz lastnega vodovoda, pa še te vedno ni bilo dovolj. Zato sta občini že leta 1996 podpisali pogodbo o skupni izgradnji vodovoda. "Ta pogodba bi morala biti uresničena že dve leti pozneje. Ker so zapleti ogrozili projekt, jati vodo od Ljubnega. Potem se je gradnja na tržiški strani vendarle premaknila. Ob že prej plačanih petih milijonih tolarjev smo zagotovili še 1,7 milijona SIT za dokončanje del. Vodo že nekaj časa pije tudi 26 prebivalcev v Praprošah. Tam nas čaka še izgradnja novega vodovodnega omrežja, kar nas bo stalo 5 milijonov tolarjev. Skupnih stroškov je bilo še več, vendar je vse to pozabljeno ob zadovoljstvu zaradi uspešnega sodelovanja med dvema občinama," je ob vodnem zbiralniku Brdo dejal Janko Stušek, župan občine Radovljica. Njegov tržiški kolega Pavel Rupar je izrazil zadovoljstvo, da se lahko zbrišejo občinske meje s konkretnimi dejanji. Kot je ocenil, je 44 milijonov tolarjev vredna investicija pomembna tako za zdravje ljudi kot varnost njihovega premoženja. V primeru požara bo dovolj vode tudi za gašenje. To so po svečanosti potrdili člani Gasilskega društva Kovor z mokro vajo. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi naložbe, sta se zahvalila predsednika krajevnih skupnosti Kovor in Ljubno Borut Sajo-vic in Maks Kalan. Kot je obljubil slednji, se bodo skupaj veselili tudi v Praprošah, ko bo tam zgrajeno novo omrežje. Na Brdu so za slovesno vzdušje poskrbeli godbeniki Pihalnega orkestra Tržič, domača učenca Ema in Janez, napovedovalka Andreja Meglic in harmonikar Lojze Pungartnik. Po zdravici Z zdravo pitno vodo so nalili tudi kaj močnejšega in postregli z domačimi dobrotami. • S. Saje Občinski svet Medvode Podpora dokončanju športne dvorane Imenovali so pogajalsko in programsko skupino in tako podprl pobudo, da se vprašanje nedokončane športne dvorane v Medvodah začne reševati. Medvode, 5. junija - Športna dvorana v Medvodah naj ne bi bila več jabolko spora, opredelje-Vanj in različnih komentarjev. Občinski svet je na zadnji seji na P°dlagi informacije o razreševanju problematike športne dvorane Medvode imenoval pogajalsko in programsko skupino in tiJko podprl pobudo, da se vprašanje nedokončane športne dvorane v Medvodah začne reševati. Problematika športne dvorane se zaradi lastninskih zadev vleče že kar debelo desetletje. Nedokončani objekt pa je iz leta J leto v slabšem stanju in večji kamen spotike in nezadovoljstva med občani, še posebej pa med športniki v občini Medvode. To-kri*t je na seji župan najprej Predstavil trenutno stanje in me-ni'. da pogrevanje dogajanj iz Preteklosti glede dvorane ničesar ne rešuje. Enakega mnenja je bil tudi odbor za družbene dejavnosti, ki je podprl mnenje, da je potrebno že začete akcije o ureditvi in opredelitvi športne dvorane nadaljevati. Strinjal se je tudi s prizadevanji, da se s sedanjimi lastniki skuša doseči sporazumna rešitev o prenosu na občino, saj občani in športniki že kar lep čas pričakujejo, da se bo občina vendarle odločno lotila tega projekta. Odbor za turizem in gostinstvo je prav tako podprl prizadevanja za ureditev dvorane in še posebej poudaril, da je treba čimprej začeti s sanacijo sedanjega objekta. Županu pa odbor predlaga, da opravi vse potrebne razgovore z lastniki in da skuša urediti, da se lastništvo prenese na občino. Čeprav so bili na seji zagovorniki mnenj, da pogrevanje in pregrevanje preteklih dogajanj in priložnosti ničesar ne rešuje, se v razpravi nekateri člani sveta različnim komentarjem in tudi očitkom niso odrekli. Nazadnje pa so se vendarle sporazumeli in za pogovore s sedanjimi lastniki imenovali posebno pogajalsko skupino. Imenovali so tudi skupi- no, ki bo proučila in opredelila vsebino in namembnost bodoče športne dvorane. Le-ta je namreč povezana tudi s sredstvi, ki naj bi jih zagotovili za sanacijo in nadaljnji razvoj športnih aktivnosti in dejavnosti v občini. • A. Žalar Jezero jim je skupna skrb Ribčev \az - V Sloveniji je več kot trideset turističnih društev, ki imajo v svoji okolici jezera. Ker imajo člani teh društev veliko podobnih problemov in tudi izkušenj pri razvoju turizma, so se pred leti začeli družiti. Njihovo že šesto srečanje bo v soboto v Bohinju, organizacijo pa je prevzelo domače turistično društvo. Po sprejemu udeležencev na prireditvenem prostoru Pod Skalco in nastopu Godbe Bohinj bo v hotelu Jezero posvet, na katerem bodo razpravljali o rabi jezer v Triglavskem narodnem parku, o zakonu o vodah in rabi jezer v rekreacijske namene ter o zakonu o plovbi po celinskih vodah. Posvet bodo sklenili s podpisom dogovora o ustanoviti Skupnosti objezerskih krajev Slovenije. Po posvetu bodo za udeležence pripravili vožnjo s čolnom po jezeru, zabavo Pod Skalco in družabne igre, ogledali pa si bodo tudi nekatere bohinjske zanimivosti. • CZ. Jubilej vrtca Janček na Visokem Upihnili so dvajset svečk V vrtcu Janček na Visokem je bilo minuli četrtek slovesno in veselo. Proslavili so svojo 20-letnico. Visoko, 6. junija - V vrtcu Janček, ki je septembra 1979 našel svoje mesto v prostorih kulturnega doma na Visokem še kot del Osnovne šole Matije Va^javca Preddvor, je bilo spočetka le ducat otrok, danes pa jih je 34. Zanje skrbijo štiri vzgojoteljice in pomočnice. Ob prazniku so pripravili prisrčen program, staršem in drugim vaščanom pokazali, kaj vse znajo, kot vsak rojstni dan pa proslavili tudi s torti-co, na kateri so upihnili 20 svečk. Tortka za 20. rojstni dan. Ob otvoritvi je vrtec Janček v dveh sobicah v kulturnem domu nudil varstvo 12 otrokom z Visokega in okolice. Že naslednje leto je bilo v vrtcu 22 otrok, nato 25, leta 1985 pa jih je že 32, vendar še vedno premalo za dva oddelka. V naslednjem vrtčevskem letu 1986/87 končno le dobijo dva oddelka, leto zatem pa je v vrtcu rekordno število 43 otrok. Vsa leta so počeli veliko zanimivih stvari, od otroškega zborčka, ki je bil osnovan že drugo leto obstoja vrtca, do udeležbe v plesni šoli. ves čas pa so dobro sodelovali tudi s starši. Od malih šolarjev so se vsako leto poslovili /. "mini maturo". Kar 13 let je bila v vrtcu Janček vzgojiteljica Marija Kos, ki je v teh letih razveseljevala in tolažila 145 otrok. Lepo število jih je v obdobju 20 let odraščalo v vrtcu Janček, sedaj varujejo že otroke svojih prvih varovancev. V kroniki, ki so jo izdali ob 20-letnici vrtca, so nanizali kar nekaj prelomnic. Ena od njih je tudi ureditev igrišča leta 1995, druga lani obnovljena telovadnica. Ko so nastale nove občine. Visoko pa del občine Šenčur, seje vrtec Janček pridružil vrtcem pri osnovni šoli Šenčur. To je bilo leta 1997. piše v mali vrtčevi kroniki, v kateri je poleg zgodovinskih zapisov tudi nekja vtisov otrok. Dane šestošolka Polona Tomašič je svoje spomine na vrtec strnila takole: "Zelo všeč mi je bilo, ko je kdo praznoval rojstni dan in mu je vsak narisal risbico. Risbice smo speli skupaj in nastal je pravi mozaik, Judi jaz imam doma še dva. Hudo pa je bilo spati po kosilu. Večkrat nismo hoteli, zato smo za kazen delali počepe.' • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Kranj, 6. junija - Ob S0-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je ena najstarejših organizacij na Slovenskem na sejmišču v Kranju pripravila množično srečanje. V navzočnosti kakih tisoč svojih članov in njihovih spremljevalcev je namreč pripravila slavnostno sejo skupščine. Govornika sta bila predsednik zveze Hubert Verdnik in direktor fondacije za jinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij Franc Dolenc. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja za dolgoletno delo in prispevek k razvoju organizacije. Najvišja priznanja, plakete, je prejelo 10 posameznikov in institucij, podelili so še 20 priznanj in 30 zahval. Med dobitniki slednjih je tudi Gorenjski glas. Na sliki: Milica Debeljak, slepa učiteljica glasbe iz Tržiča, prav tako dobitnica zahvale. • D.Z. Crngrob v znamenju modelarjev in letal Crngrob, 5. junija ■ Prizadevni člani škofjeloškega modelarskega društva "Cuk" so v nedeljo rta strelišču pri Crn-grobu organizirali že deveti tradicionalni \elodnevni modelarski miting, na katerem so številnim obiskovalcem pokazali najrazličnejše panoge modelarstva tako v obliki razstave, kot tudi tekmovanj. Otroke in mlade so seveda posebej pritegnili radijsko vodeni avtomobili in letala in v društvu so nam povedali, da je bilo kljub precejšnji vročini ves dan veliko obiskovalcev. Popoldan so prireditev popestrila tudi prava leta/a: na strelišče v Crngrobu je priletel helikopter Slovenske vojske in navdušil prisotne z drznim prikazom letenja, enako velja za šolsko letalo Pilatus PC 6, posebej zanimiv pa je bil tudi nastop pilota Alpskega letalskega centra iz Lesc Janeza Jovana na akrobatskem letalu JAK 55, V modelarskem društvu "Čuk" so nam še zagotovili, da bo prihodnje leto jubilejni 10. miting še posebej bogat. • S. Ž. S tekmovanja gasilske zveze Mestne občine Kranj Primskovljanke ugnale vse moške gasilce Dosegle so najboljši čas hitre mokre vaje in, tako kot njihovi kolegi iz skupine B, tudi prehodni pokal Mestne občine Kranj. Kranj, 6. junija - V soboto popoldne je bilo na parkirišču pred lskratelom na Laborah tekmovanje kranjskih gasilskih enot, na katerem je sodelovalo 67 desetin iz vseh šestnajstih prostovoljnih gasilskih društev mestne občine. Pionirji in pionirke so nabirali točke v prenosu vode in štafeti, mladinci in mladinke v mokri vaji in štafeti, člani in članice v hitri mokri vaji in raznoterosti, veterani pa v vaji s hidrantom in raznoterosti. Usposobljenost tekmovalnih ekip je ocenil predsednik tekmovalnega odbora Marjan Katrašnik, ki je dejal, daje tekmovanje iz leta v leto bolj kakovostno. "Letos gasilska zveza sama določa vrsto tekmovanj. Odločili smo se za hitro mokro vajo, s katero hkrati preverjamo tako brezhibnost motornih črpalk in orodij kot usposobljenost prostovoljnih gasilcev." Tekmovanje je spremljalo kar 33 sodnikov, tekmovalce pa je med drugimi pozdravil tudi kranjski podžupan Štefan Kadoič. Gasilci iz industrijskega društva Sava so s svojimi cisternami poskrbeli, da so imele ekipe za vajo dovolj vode, Iskratel pa je prijazno odstopila parkirišče. Na državnem tekmovanju je pionirska ekipa iz Mavčič osvojila 23. mesto. Veterane iz Britofa tekma čaka konec meseca. Industrijsko gasilsko društvo Sava praznuje 70. obletnico. V četrtek. 8. junija, ob 19. uri bo v veliki dvorani Šmartinskega doma v Stražišču svečana akademija, naslednji dan ob 13.45 pa pred poslovno stavbo Save velika vaja. Hitra mokra vaja. Posebna značilnost letošnjega tekmovanja enot gasilske zveze Mestne občine Kranj, ki jo vodi predsednik Cveto Lebar, pa je bil neobičajen živžav. V pionirski in mladinski konkurenci je namreč sodelovalo skupaj 28 enot, kar obeta, da se za podmladek v tej najbolj množični prostovoljni organizaciji s humanim poslanstvom ni treba bati. Gasilke s Primskovega so v soboto osvojile kar dva pokala. Najboljše tri enote v vsaki kategoriji so dobile pokale in letos prvič tudi medalje. Med pionirji je zmagala desetina s Ko-krice, druga je bila Žabnica in tretja Podblica, med pionirkami pa je Podblica premagala Bitnje in Predoslje. V mladinski konkurenci je zmagala ekipa Predoselj pred Mavčičami in Kokrico, med mladinkami Kokrica pred Mavčičami in Besnico. Med člani A je bila najboljša desetina društva Breg ob Savi, ki je prehitela Mavčiče in Predoslje l, medtem ko so med članicami tekmo končale samo Bitenjke, Med člani B je največ točk zbrala ekipa Kranj Primskovo, druge so bile Mavčiče in tretje Bitnje, med članicami B pa je bila prva ekipa Kranj Primskovo, druga Kokrica in tretja Jošt. Pri tem velja posebej pohvaliti ekipo članic B s Primskovega, ki so v mokri vaji dosegle najboljši čas tekmovanja in torej premagale vse moške kolege. • H. Jelovčan ^ Skoraj 1000 ljudi na nogometni tekmi v Bašlju Župniki brez milosti po županih Prva nogometna tekma med župani in župniki, ki je bila odigrana v nedeljo pred skoraj 1000 gledalci na igrišču v Belci nad Bašljem, bo odslej vsako leto. Zmagali so župniki, gladko s 4:0. Župani so za uteho močneje potegnili vrv. Bašelj, 6. junija - Turistično društvo Bela - Bašelj je v nedeljo z organizacijo nogometne tekme in vlečenja vrvi med župniki in župani ter veselico v Belci nad Bašljem zadelo v polno: skoraj 1000 ljudi, veliko več kot na katerikoli nogometni tekmi na Gorenjskem (v Kranju jih je bilo na tekmi II. lige komaj 200), je uživalo v prijetnem okolju. Najbolj zadovoljna sta bila zanesljivo Jože Roblek, predsednik društva, in Ivan Markič - Krč, nogometni navdušenec in glavni organizator župansko - župniškega dvoboja. V pravi poletni vročini so se za nogometno žogo zapodili na zunaj precej močnejši in težji župani Pavel Rupar (Tržič), Miran Zadnikar (Preddvor), Franc Bizjak (podžupan občine Preddvor) in Franc Čebulj (Cerklje), moštvo pa so okrepili (v soglasju z nasprotno stranjo) domačin Miro Gregorc in svetnika Ignac Primožič (Tržič) in Branko Kovač (Cerklje). Župniki pri sestavi moštva niso imeli težav. Preddvorskemu župniku Mihi Lavrincu so se pridružili tržiški župnik in dekan Franc Maček, trsteniški kaplan Feliks Golob, šenčurski kaplan Tone Zaje, lešanski župnik Marinko Bi landžič, župnik s Preske pri Medvodah Franc Klopčič in Janez Celar, ekonom ljubljanske nadškoflje, doma iz Strahinja, po očetovi strani pa s koreninami na Bregu pod Preddvorom. Med občinstvom pa sta bila v "rezervi" Ciril Lazar, župnik z Jezerskega, in Lojze Zupane, župnik iz Goric. V tekmi, ki jo je sodil Klemen Markič, so župniki dali županom nogometno lekcijo. Bilandžič in Klopčič sta zabila prva dva gola, na golu je blestel Tone Zaje, tretji in četrti gol pa sta zabila Franc Bizjak (avto-gol) in domači župnik Lavrinc po podaji Celarja. To je bila akcija za nogometni učbenik. Končni izid je bil 4:0 za župnike. Preddvorski župnik je imel priložnost za peti gol, vendar je bil pri strelu s kazenske točke (z katerem bi bil šport lahko pok-ic. Miha Lavrinc teka po hribih in leta po zraku. Zmaga je bila, brez božje pomoči, pričakovana. Župani so igrali pogumno. Čeprav so jih zdelo-vali vročina, teža in pomanjkanje kondicije, bi lahko zlasti Rupar in Čebulj zabila častni "Naj bo že konec, sicer bo mene konec," je pred koncem zavzdihnil Zadnikar. V vlečen-u vrvi, ki je sledilo nogometu, so hoteli župani oprati svojo čast in skaliti župnikom zmagoslavje. Ker sta župnikom prišla pomagat Ciril Lazar in Lojze Zupane, so bili župani znova v manjšini. Za vrv je pri- roko je igral Čebulj) gol prenizek. Nič čudnega, če bi bil izid še višji: Janez Celar je nekdaj igral nogomet v Naklem in še danes redno zahaja v telovadnico, prav tako Franc Maček, ki kolesari in teče in pri jel še domačin z Zgornje Bele Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, in županska naveza je dvakrat krepko potegnila in spravila župnike preko črte ter tako maščevala nogometni polom. • J. Košnjek Potapljači čistili Blejsko jezero Ribe ostale brez reklame Več kot 120 potapljačev je v najbolj množični potapljaški akciji na Slovenskem potegnilo iz jezera tudi reklamno tablo ene od blejskih gostiln, ki je ponujala kosila, ribe, kremne rezine... Le kako se bodo odtlej brez reklame znašle jezerske ribe!? Bled - Društvo za podvodne dejavnosti Bled, ki je s 170 člani z vse Gorenjske največji tovrstni klub v državi, je v soboto pripravilo največjo društveno in najbolj množično potapljaško akcijo v Sloveniji -deveto čistilno akcijo Blejskega jezera, ki je tokrat tretjič potekala pod okriljem slovenske potapljaške zveze. Več kot 120 potapljačev iz šestnajstih slovenskih klubov, iz okolice Vrbskega jezera in s Hrvaške je iz jezera vzdolž obale potegnilo na desetine steklenic, pločevink, plastenk in še marsikaj drugega, kar so predvsem nočni in preveč "razgreti" obiskovalci Bleda zmetali v jezero. Kot da bi bilo jezero en sam velik koš! Blejskega jezera. Na odgovor mu ni bilo treba dolgo čakati, na gladino so kmalu priplavali potapljači z vrečami, ki se uporabljajo za skladiščenje krompirja, pa so bile v njih namesto krompirja steklenice, pločevinke, plastenke in še marsikaj drugega. Kar ni šlo v vreče, so prinesli posebej - stojala za senčnike, vedro, kovinski obroč in celo železno reklamno tablo, ki je očitno stala pred bližnjo gostilno in vabila obiskovalce na kosila, jedi po naročilu, ribe in kremne rezine. Kot je povedal predsednik društva Grega Pre-zelj z Jesenic, v takšnih čistilnih akcijah vsako leto naberejo od dve do štiri tone odpadkov, običajno pa jih je največ na najbolj izpostavljenih mestih - od Grajskega kopališča do Toplic, na Mlinem in v Zaki. Ob vsem Grega Prezelj "Kaj pa so tile mehurčki v vodi?" je v soboto dopoldne zvedavo spraševal fantič svoje starše med sprehodom ob obali Odpadki - iz vode na suho. tem je spodbudna ugotovitev, daje odpadkov vsako leto manj. Obiskovalci Bleda vendarle spoznavajo, da jezero ni koš za odpadke in daje steklenico veliko lažje vreči v vodo, kot jo potem poiskati in jo spraviti na suho. Potapljači so tudi tokrat čistili le priobalni pas, se spuščali do globine največ deset do petnajst metrov (globlje je že slabša vidljivost) in se osredotočili predvsem na steklene in plastične odpadke. Betonske cevi, ki so že postale "prebiva- lišče" jezerskega življa, so pustili pri miru, prav tako tudi granate, ki so v jezeru, a tako globoko, da kopalci ne morejo do njih. Akcija, ki sta jo podprla tud1 občina Bled in direkcija za turizem, je tudi tokrat dosegla "trojni namen". Potapljači, med katerimi je bila domala tretjina deklet, so očistili jezero dela odpadkov, se predstavili obiskovalcem Bleda in se za konec zbral' še na pikniku. • C. Zaplotnik GOSPODARSTVO Torek, 6. junija 2000 ureja: Marija Volčjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Šestdeset let proizvodnje elektrod na Jesenicah Jeseniške Elektrode dobro poslujejo Elektrode sedaj prinašajo dobiček, znotraj Fiproma ga niso, torej same po sebi niso "kokoš, ki nese zlata jajca". Jesenice, junij - Družba Elektrode Jesenice, ki spada v Slovenske železarne, je minuli petek proslavila šestdesetletnico izdelovanja elektrod na Jesenicah. Tradicija je dolga, družba Elektrode pa stara le dve leti, saj je nastala po stečaju Fiproma, ki se ni končan, zato ima še vedno v najemu njegove stroje in prostore. 194 zaposlenih je lani pri 2,1 milijarde tolarjev prometa ustvarilo dobrih 105 milijonov tolarjev čistega dobička, tudi v letošnjih prvih štirih mesecih so dobro poslovali. V Elektrodah so prepričani, da je končano obdobje krčenja proizvodnje in da bo razvoj novih izdelkov zagotavljal še uspešnejši prodor na tuje trge. Družba Elektrode je imela leta 1988 1,8 milijarde prometa in 86,7 milijona tolarjev čistega dobička. Lani se je promet povečal na dobro 2,1 milijarde tolarjev, čisti dobiček je znašal 105,5 milijona tolarjev. Letos pričakujejo 2,3 milijarde tolarjev prometa in 62,9 milijona tolarjev dobička. Milan Demšar Družba Elektrode Jesenice je nastala pred dvema letoma, ko je šel v stečaj Fiprom Jesenice, znotraj katerega je bila prej obrat. Prevzela je proizvodni program in večino zaposlenih, v najemu imajo Fipromove stroje in prostore, ki jih nameravajo kupiti, ko bodo naprodaj- Stečaj se namreč vleče, ker Pipromovo premoženje zemljiškoknjižno ni urejeno. Direktor Elektrod Milan Demšar pravi, da pričakujejo prodajo Fi-Promove premoženja po delih, SaJ ga imajo v najemu tri podaja. Dveletna najemna pogodna se bo iztekla konec junija, vendar ne bo težav z njenim podaljšanjem. Kdaj se bo iztekel stečaj Fiproma pa je seveda težko napovedati. Elektrode so se obdržale kar šestdeset let Glavni proizvodni program družb Elektrode so elektrode, drugi po pomenu je program varilnih žic. Slednje pridobivajo na pomenu, saj jih uporabljajo pri varjenju na avtomatih, niedtem ko se elektrode uporabljajo pri ročnem varjenju. Skupaj jim pravijo dodajni materiali za varjenje. Prvi dve vrsti elektrod so za Kranjsko industrijsko družbo začeli izdelovati leta 1939. Med drugo svetovno vojno je bila proizvodnja prekinjena, po vojni je spet oživela. Leta 1953 je bil uveden industrijski način izdelave in proizvodnja elektrod je postala pomemben del proizvodnega programa jeseniških železarjev. Pet novih, doma razvitih elektrod, med katerimi sta dve dobili najvišji mednarodni priznanji, je pomembno vplivalo na odnos železarjev do proizvodne elektrod in elektrodni oddelek je postal samostojni obrat. Obseg proizvodnje se je hitro povečeval po letu 1973, ko so začeli sodelovati s švicarsko firmo Oerlikon, licenčna pogodba se je iztekla po dvajsetih letih in po letu 1993 elektrode iz- Na proslavi je direktor Milan Demšar posebno priznanje izročil dr. Janezu Begešu, kije odločilno prispeval, da so v devetdesetih letih ohranili proizvodnjo elektrod. Tedaj so izgubili tradicionalni jugoslovanski in ruski trg in dr. Janez Begeš je kot vodja obrata uspel najti novih kupcev na evropskih trgih. Zato ima največ zaslug, da se je proizvodnja elektrod na Jesenicah ohranila. Priznanja so podelili tudi 32-tih zaposlenim. Direktor Demšar pa se je v svojem govoru na proslavi posebej zahvalil tudi prof. dr. Vasiliju Prešernu, ki je ob prenosu poslovanja s Fiproma na Elektrode sprejel tudi nekaj tveganih odločitev. Za zaposlene je seveda najbolj dragocena direktorjeva napoved, dani predvideno novo krčenje števila delovnih mest in daje ob izteku pogodb o zaposlitvi za določen čas ob koncu letošnjega leta predviden prehod na pogodbe za nedoločen čas. V koncernu Slovenske železarne pripravljajo novo plačno politiko, ki bo za vse družbe postopoma uvedena v letošnjem drugem polletju- delujejo in prodajajo izključno z domačimi izkušnjami, znanjem in razvojem. Največji obseg proizvodnje je bil tako leta 1986, ko so izdelali 20 tisoč ton dodajnih materialov za varjenje. Z razpadomŽelezarne Jesenice je z začetkom leta 1993 proizvodnja elektrod prešla v družbo Fiprom. Z njegovim stečajem pa so Slovenske železarne pred dvema letoma ustanovile družbo Elektrode, ki je v lasti železarskega koncema. V pričakovanju strateškega partnerja V Elektrodah danes izdelajo približno 1.200 ton varilnih izdelkov mesečno, pričakujejo, da je obdobje krčenja proizvodnje konec. Proizvodnja se odvija na 16.500 kvadratnih metrih površine, s posodobitvijo bi jo lahko osredotočili na približno 10 tisoč kvadratnih metrih. Oprema za proizvodnjo elektrod je namreč stare več kot deset let, oprema za izdelavo varilnih žic je bila kupljena leta 1993. Direktor Demšar pravi, da lahko samostojno nastopajo na evropskih trgih, vendar bi bila prodaja družbe strateškemu partnerju dobra rešitev, če bo seveda izbran takšen, ki bo vlagal v proizvodnjo na sedanji lokaciji. Odločitev o strateškem partnerju je seveda do domeni Slovenskih železarn, pričakujemo jo lahko, ko bo v Bruslju sprejet slovenski železarski program, kar naj bi se zgodilo 10. junija. Globalizacija tudi na področju varilstva prinaša nove izzive, saj letos ameriška podjetja kupujejo evropska: švedsko Elgo in Esab ter nemški Boehler-Thissen. Pomembna naloga letošnjega leta premoženjsko finančna konsolidacija družbe, ki obsega odkup potrebnega Fipromove-ga premoženja ter privatizacijo oziroma prodajo Elektrod. • M. Volčjak Pred poletno turistično sezono Prvi trije meseci uspešni Ljubljana, 6. junija - "Ugotovili smo, da so novinarske konfe-r.er,Ce ta mesec aktualne in moderne, pa smo se še sami odloči-1 zanjo," je na novinarski konferenci pred začetkom poletne se-f°ne dejal Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in lUr>zem. Janko Razgoršek je še povedal, da so imeli lani - kljub vsem težavam - 15 odstotkov več deviznega prihodka kot pa v letu 1998. Minister za malo Gospodarstvo in turizem je še p°udaril, da je bilo lani us- pešno tudi sodelovanje s sosednjimi državami, predvsem z Avstrijo. Minister Razgoršek je prepričan v dobro čezmejno sodelovanje tudi v prihodnosti, dejal pa je tudi, da bodo kljub političnemu ozračju v sosednji Avstriji dobro sodelovali tudi v prihodnosti, skupaj pa bodo ponovili kandidaturo za olimpijske igre leta 2010. Janko Razgoršek se je dotaknil tudi Zakona o pospeševanju turizma, na katerega je padlo dosti pripomb. "Ta zakon bi bil drugačen, če bi ga pisali zdaj," je dejal minister za malo gospodarstvo in turizem ter obljubil, da se zakonu obetajo spremembe. Spremembe pa se obetajo tudi na področju licenc, za katere minister Razgoršek upa, da jih bodo pridobili vsi tisti, "ki resno mislijo". Prav tako bodo sredstva z Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem dobivali tisti, ki mislijo resno, je obljubil Razgoršek. Državni sekretar za turizem Tomaž Zaje pa je povedal, da se je na letošnji razpis za turistične programe in prireditve prijavilo okoli 500 projektov, približno toliko kot lani. Ob pregledu statističnih podatkov pretekle turistične sezone pa je Janko Razgoršek ugotovil, daje bilo v prvih treh me- secih letošnjega leta 14 odstotkov več gostov, 11 odstotkov več nočitev in 12 odstotkov več deviznih prihodkov kot pa v enakem obdobju lani. Minister Razgoršek je še povedal, da upada le število gostov iz Nemčije, Nizozemske in Rusije, število gostov iz ostalih držav pa narašča. • Špela Ž., foto: Tina D. Pivska steklenica Kranj, junij - V Pivovarni Union so zadovoljni s steklenico NRVV, ki je stara deset let, v ljubljanski pivovarni jo uporabljajo pet let. Pivovarji, ki uporabljajo steklenice NRW, so se pred kratkim zbrali v Nemčiji in jo ocenili kot zelo uspešno. Veliko manj se namreč odrgne kot druge, gladko površino ji podaljša tudi teflonski nanos na zunanji strani. Uporabljajo jo lahko le pivovarne, ki so članice skupine NRW, iz Slovenije je vanjo vključena le Pivovarna Union. Predlog za odstavitev stečajnega upravitelja V Iskri STI spet stavkajo Vse kaže, da je podjetje Iskra STI zapisana stečaju, saj jo je menda za tolar kupil Miro Macher. Kranj, junij - V kranjski Iskri STI od L junija stavkajo, predvidoma v četrtek bo stavkovni odbor, ki ga vodi M uja Puce, podrobno pojasnil razloge. Minili petek je stečajni upnik Boris Kita na kranjskem sodišču vložil predlog za odstavitev stečajnega upravitelja Iskre Terminali Antona Subica. Stečajni postopek Iskre Terminali se vleče že četrto leto, njegovo premoženje ima v najemu Iskra STI, kjer se odvija proizvodnja s trenutno 72 zaposlenimi. Vendar ima stvari že nekaj časa v rokah podjetje LF3M, ki ga je jeseni 1997 ustanovilo 17 delavcev Iskre STI, predvsem vodilni, ki so nato decembra 1997 od Iskre Holding kupili Iskro STI, ki je bila poslej v njeni 100-odstotni lasti. Zapisali smo bila, kajti podjetje LF3m je Iskro STI (menda za en tolar) pred kratkim prodalo direktorju splošnega sektorja Mirku Macher-ju. Vse torej kaže, da bo šlo v stečaj že drugo podjetje za izdelavo telefonov. Poslovodja družbe Jože Lombar je v obvestilu zaposlenim tudi to navedel kot možnost. Takšno možnost v bistvu napoveduje posel s Telekomom, ki je oktobra lani prekinil pogodbo z Iskro STI in kot izdelovalca kartičnih telefonskih aparatov izbral podjetje LF3M. Stečajni upnik Boris Kita pa je minuli petek na kranjskem okrožnem sodišču vložil predlog za odstavitev stečajnega upravitelja Iskre Terminali Antona Šubica, v njem obširno pojasnjuje svojo zahtevo. • M.V. Mercator že napovedal nižje cene E. Leclerc odpira vrata Novi hipermarket E. Leclerc na Rudniku v Ljubljani bo jutri ob 9. uri odprl svoja vrata kupcem. Kranj, junu - Kupci se bodo razveselili predvsem nižjih cen, je pred odprtjem največjega trgovskega središča pri nas dejal Jean-Francois Higonet, direktor slovenskega E. Leclerca. Mercator je že napovedal za petino cenejšo košarico, v njej je petdeset izdelkov. Francoska trgovska veriga E. Leclerc je pred odprtjem svojega nakupovalnega središča na Jurčkovi cesti v industrijski coni Rudnik v Ljubljani kupce zasula s prospekti, v redakcijo pa smo dobili kopico vabil na slovesno otvoritev. Za prvih deset dni, torej do 17. junija, so napovedali zelo nizke cene, na kar se je Mercator že odzval z napovedjo o petini cenejši košarici. E. Leclerc bo torej kot vse kaže le napravil prepih med trgovci, saj so za to francosko verigo značilne izjemno nizke cene nekaterih stvari. Pri nas je njegov trgovski center sedaj največji, ima 8.300 kvadratnih metrov prodajne površine in 1.300 parkirnih mest. V hipermarketu je še trinajst specializiranih prodajaln in lokalov. Jesenice, junij - V Kosovi graščini na Jesenicah je minuli petek Območna obrtna zbornica v okviru osmega Tedna obrti in podjetništva od Rateč do Rodin odprla razstavo izdelkov in storitev, na kateri se predstavlja šestdeset njenih članic in članov. Odprtje razstave je pospremila modna revija, sledila je okrogla nri/a na temo posledic, ki jih bo malemu gospodarstvu prinesla vključitev Slovenije v EU. V petek in v soboto so na trgu Toneta Čufarja predstavili gospodarska in osebna vozila, zvečer je bilo Kresu družabno tekmovanje jeseniških obrtnikov. Včeraj so si razstavo ogledovali osnovnošolci, na ogled je še danes do 18. ure, ko bodo razstavljavcem podelili priznanja in izžrebali nagrajene vstopnice. Več o okrogli mizi prihodnjič. • M.V. Sejem Lesma Ljubljana, junij - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli sejem Lesma, ki si ga lahko ogledate do 10. junija. Lesma je sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materiala ter gozdarstva, prirejajo ga vsaki dve leti, letošnji je že 24. pot vrsti. Predstavlja se 66 razstavljavcev, med njimi jih je osem iz Avstrije, eden iz Hrvaške, štirje iz Italije in trinajst iz Nemčije. Nekatera tuja podjetja pa se predstavljajo prek svojih zastopnikov. V času sejma bosta strokovna predavanja 0 novostih na področju strojne opreme in materialov ter o biomasi. Na Gorenjkini prireditvi 900 poslovnih partnerjev Lani iz Gorenjke 100 vagonov čokolade Namesto novoletnega praznovanja junijska "mega" prireditev Gorenjka 2000 - Okoli 900 poslovnih partnerjev na leškem letališču - Na trgu novi mlečna čokolada in čokolada z lešniki, ki imata kar polovico manj sladkorja od običajnih - Do konca leta Gorenjkine čokolade v novih ovitkih. Lesce, 6. junija - Lesko letališče je bilo minuli petek v znamenju prireditve Gorenjka 2000, ki jo je namesto novoletnega praznovanja pripravilo podjetje Žito Gorenjka. Udeležilo se je je okoli 900 poslovnih partnerjev iz Slovenije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter s Hrvaške, številna udeležba pa je potrdila odličnost in domiselnost zamisli. Gostje so si ves dan lahko ogledovali tudi Gorenjkino proizvodnjo, zadnja postaja pa je bil prireditveni prostor na leškem letališču, kjer so sladokusci in gurmani prišli na svoj račun in okušali Gorenjkine dobrote ter hrano, ki jo je pripravila Hiša kulinarike Je-zeršek, dobro voljo pa so spodbujali Šukarji, Vlado Kreslin in ansambel Nagelj. Uspešnost poslovanja sta na prireditvi Gorenjka 2000 predstavila Mojca Budkovič, predsednica uprave Žito Gorenjka, in Teodor Kocman, direktor sektorja za trženje. Teodor Kocman, direktor sektorja za trženje, je povedal, da 80 različnih vrst njihovega kruha dnevno uživa kar polovica Gorenjcev, zadnji dve leti pa so trgu ponudili kar 70 novih izdelkov. Zadnji novosti, ki so ju poslali na trg v začetku leta, sta mlečna čokolada in lešnikova čokolada z vlakninami, ki imata kar polovico manj sladkorja od običajnih čokolad, 20 odstotkov manj kalorij, pospešujeta prebavo, obdržali sta sladek okus in sta primerni tudi za diabetike. Kupci so ju odlično sprejeli, saj je Gorenjka v prvih dveh mesecih z njuno prodajo izpolnila letošnji plan. "Čokolada s celimi lešniki je še vedno pojem kakovosti, na tujih trgih pa prodamo največ riževe čokolade Bali. Prizadevamo si, da bi naše poslovanje temeljilo na partnerstvu, v katerem je prihodnost poslovanja," je pojasnil Kocman. Gorenjka je po prepoznavnosti blagovne znamke druga v Sloveniji, polovico proizvodnje izvozi na trge bivše Jugoslavije, MEŠETAR IlOllllll JU Prireditve, na kateri ni manjkalo Gorenj kinih dobrot, se je udeležilo okoli 900 poslovnih partnerjev. "Tudi v poslovnem svetu moramo gojiti korekten poslo-vno-človeški odnos, čemur je namenjeno današnje srečanje. Izognili smo se prednovoletni evforiji in srečanje za naše poslovne partnerje pripravili sredi leta. Naj bo enkrat za dvakrat, za leto nazaj in naprej. Seveda pa smo to priložnost izkoristili tudi za predstavitev naših zamisli in novosti. Upam, da bomo s korektnim poslovnim sodelovanjem ne le preživeli, ampak rastli," je dejala Mojca Budkovič, predsednica uprave Žito Gorenjka. Podjetje, ki bo čez dve leti praznovalo 80. obletnico delovanja in zadnja leta daje podobo zgodbe o uspehu, je delniška družba s skoraj 300 zaposlenimi, ki je do danes ostala edini slovenski proizvajalec čokolade. Lani so jo naredili kar za 100 vlakovnih vagonov, vseh, ki so se omenjenega leta sladkali z Gorenjkino čokolado, pa bi bilo za več kot 18 tisoč avtobusov. Gorenjkine čokolade bodo do konca leta "preoblekli" v nove ovitke. odpirajo pa se ji tudi angleški, belgijski in nizozemski trgi. Letos bo poskrbela za novo zunanjo podobo čokolad, saj bodo do konca leta vse čokolade dobile nove ovitke, pri njihovem oblikovanju pa je sodelovala ljubljanska agencija Votan Leo Burnett. Prireditev Gorenjka 2000, s katero so minuli petek zaorali ledino, bo imela nadaljevanje tudi prihodnja leta, ko naj bi se zabavnemu programu pridružil še humanitarni. • R. Škrjanc Proti plačilu davka po katastru Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ima z zasebniki sklenjenih 18.300 pogodb za zakup 23 tisoč hektarjev zemljišč. Zakupniki so lani prvič dobili odločbe za plačilo davka tudi od teh zemljišč. Samemu plačilu se ne upirajo, pač pa jih moti to, da morajo davek plačati od katastra namesto od realnega stanja zemljišč v naravi in da so nekateri zaradi tega izgubili tudi pravico do socialno varstvenih dodatkov. Za ureditev katastra bi sklad potreboval 478 milijonov tolarjev in kar nekaj let časa. Novosti pri konzerviranju živil Klub Cfme Actim Slovenija bo v sodelovanju z gospodarskim oddelkom francoskega veleposlaništva v Ljubljani pripravil v četrtek v prostorih biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah konferenco o novostih pri konzerviranju živil s toploto. Predstavniki pariškega tehničnega centra za konzerviranje kmetijskih proizvodov in podjetja za izdelavo opreme za prehrambeno in farmacevtsko industrijo bodo udeležence seznanili z razvojem tehnologij konzerviranja in sterilizacije živil, z aseptičnim polnjenjem živil ter s sterilizacijo in pasterizacijo živil, polnjenih v tradicionalno ali sodobno embalažo. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka v lesenem zaboju ......................................................90 -120 * jabolka v kartonastem zaboju............................................130 - 220 * čebula, mlada .........................................................................120 * koleraba, nadzemna.................................................................150 * špinača .,.................................................... ........................150 * kumare...................................................................................150 * krompir...................................................................................50 * hruška, domača .............................................................180 - 200 * jagoda.............................................................,................330 * bučka................................................................................150 * krompir kifeljčar.......................................................................160 * krompir, mladi ...........................................................................60 *cvetača................................................................................200 * koleraba..................................................................................100 * zelje, mlado ..............................................................................60 In kolikšne so cene na tržnicah? Za kilogram krompirja je treba odšteti od 80 do 200 tolarjev, za korenje od 150 do 250 tolarjev in za čebulo od 100 do 300 tolarjev. Jajca so po cenah od 18 do 30 tolarjev, čebula od 100 do 300 tolarjev, pri česnu se giblje okrog 400 tolarjev. Solata stane od 200 do 300 tolarjev, rdeča pesa okrog 200 tolarjev, fižol v zrnju od 300 do 500 tolarjev, jabolka od 100 do 200 tolarjev - in tako dalje. OBČINA KRANJSKA GORA RAZPISUJE FINANČNE INTERVENCIJE V KMETIJSTVU ZA LETO 2000 Finančne intervencije se dodelijo za naslednje namene: 1 .Kozolci POGOJI: Na razpis se lahko prijavijo lastniki kozolcev, ki jih žele obnoviti, oziroma kmetje, ki bi hoteli postaviti nov objekt (v velikosti 3 oken in več). Za novogradnjo je potrebna vloga in odločba o priglasitvi del, ki jo prosilci vložijo na Upravni enoti Jesenice - Oddelek za okolje in prostor, za popravilo že obstoječih objektov v enakem obsegu zadostuje vloga, ki jo prosilci naslovijo na Občino Kranjska Gora, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Kriteriji za pridobitev nepovratnih sredstev za obnovo kozolcev: 1. Vloga - podatki lastnika, davčna številka in številka žiro računa - opis kozolca in opredelitev lokacije objekta (parcelna št.) 2. Ustrezna dokumentacija (če je predpisana) 3. Priporočilo kmetijsko - svetovalne službe (ob ogledu) 4. Pozitivni sklep komisije, ki jo imenuje Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo 5. Izjava, da bo investitor obnavljat objekt po navodilih strokovne institucije, ki vodi obnovo in sicer so novogradnje izključno lesene, kozolci z obstoječimi betonskimi oporami pa se obnovijo po navodilih stroke (lesena streha - iz macesnovega lesa in v dveh plasteh, late, ind). 6. Kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine. Prednost bodo imeli tisti prosilci, ki kozolce uporabljajo za prvotni namen in sredstev iz tega naslova še niso koristili. Prav tako bodo uvrščeni v prioritetni vrstni red za leto 2000 objekti ob cesti in v neposredni bližini turističnih objektov in poti. Za kozolce se namenja v leto 2000 naslednji obseg sredstev: a) lesena izvedba - za novogradnje 35.000,00 SIT / okno - zamenjava lat in strehe 18.000,00 SIT / okno - zamenjava lesene strehe 12.000,00 SIT / okno b) betonski stebri - za novogradnje z leseno streho - zamenjava lat in strehe - zamenjava lesene strehe 15.000,00 SIT / okno 18.000,00 SIT / okno 12.000,00 SIT / okno Sredstva se odobrijo po sklepu odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ko ugotovi zaključeno obnovo po navedenih kriterijih. VIŠINA SREDSTEV: 750.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. julij 2000. 2. Analize Namen: - analiza vzorcev krme kot pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov - analiza vzorcev zemlje za zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil POGOJI: - prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - financira se do 70 % analize na podlagi računa in številke vzorca - prijave sprejema in zahtevke vlaga kmetijska svetovalna služba, kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine VIŠINA SREDSTEV; 100.000,00 SIT Rok za prijavo je 03. november 2000. 3. Sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin - sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin kot podpora za ohranjanje obdelovalnih površin oziroma izgleda kulturne POGOJI: j lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bi-čini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Za težje pogo-jjo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena ugotovljene posebne okoliščine. zernljiš kandic aj 0,2 ha sta - P lastne površin ki ni dobila n - upravičenost do podpore potrdi Odbor za kmetijstvo Občine Kranjska Gora po predhodnem ogledu skupaj s kmetijsko svetovalno VLOGA: - ob prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo z označeno lokacijo ročnega spravila, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina (velja za parcele, ki se prijavljajo prvič) - velikost in opis parcele - podatki obdelovalca, davčna številka in št. žiro računa VIŠINA SREDSTEV: 2.000.000,00 SIT Rok za prijavo je 01. avgust 2000. 4. Varstvo kmetijskih zemljišč (melioracije); - sofinanciranje melioracij kot podpora za izboljšanje rodovitnosti tal in izboljšanje delovnih pogojev v širšem prostoru. Za melioracije se po zakonu štejejo: osuševanje, namakanje in agromelioracije. Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal. Agromelioracije se delijo na posege, ki: - pomenijo poseg v prostor (naprava teras, izboljšanje dostopa na kmetijsko zemljišče) - ne pomenijo posega v prostor (planiranje, krčenje drevesne zarasti) Če se z agromelioracijo izvajajo dela, ki pomenijo poseg v prostor po predpisih o urejanju prostora, je zanje v skladu s temi predpisi treba pridobiti ustrezno dovoljenje. POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivanje v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Prednost bodo imele vloge, ki so bile že vložene in niso bile realizirane. - kandidat za melioracijo mora imeti obdelane vse lastne površine - lastnik zemljišča mora pridobiti vso potrebno dokumentacijo in soglasja v skladu z veljavno zakonodajo - prednost pri podelitvi podpore imajo lastniki, ki iz tega naslova še niso koristili sredstev, ter tisti, katerih prošnje še niso realizirane - upravičenost do podpore potrdi Odbor za kmetijstvo Občine Kranjska Gora po predhodnem ogledu skupaj s kmetijsko svetovalno - 20 % lastna udeležba VLOGA: - ob prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo z označeno lokacijo melioracije, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - velikost parcele - predvidena višina investicije - ocena pričakovanih učinkov melioracije -pri urejanju dostopov: število uporabnikov z osebnimi podatki, navedbo pare. št in k.o. Po končani melioraciji bosta Občina Kranjska Gora in imetnik kmetijskega zemljišča, na katerem je bila izvedena melioracija, sklenil pogodbo. Lastnik bo s podpisom jamčil za redno obdelavo, rabo in vzdrževanje za dobo 15 let. VIŠINA SREDSTEV: 1.700.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. julij 2000. 5. Ureditev in obnova sadovnjakov ter naprava nasadov: Namen: - vzpodbujanje sadjarstva kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivanje v občini in jim kmetijstvo predstavlja osnovno dejavnost. - prijave sprejema Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo VLOGA: - ob prijavi je potrebno priložiti mapno kopijo z označeno lokacijo sadovnjaka, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - velikost in intenzivnost urejenega ali obnovljenega sadovnjaka - priporočilo specialistke za sadjarstvo ali poljedelstvo in učinek investicije VIŠINA SREDSTEV: 250.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. julij 2000. Skupno določilo za vse točke: Sredstva se koristijo do porabe proračunskih sredstev, namenjenih za kmetijstvo po odloku o proračunu Občine Kranjska Gora. St:32O/7-l/0O-VK Datum: 31.5.2000 Občina Kranjska Gora POSLI IN FINANCE ureja: M arij a Volčjak PRETEKU TEDEN MOČNO 0 združitvi z NKBM kasneje NAVZGOR Slovenski trg kapitala seje končno prebudil. Rast tečajev delnic je pretekli teden spremljal tudi nekaj večji promet, kar potiska borzna indeksa navzgor. Slovenski borzni indeks se je od začetka tedna okrepil za nekaj manj kot tri odstotke, njegova vrednost pa se je dvignila krepko nad območje 1.600 indeksnih točk. Najbolj razburljivo trgovanje se je odvijalo na delnici Krke. Z delnico je bilo sklenjeno precej poslov. Tečaj delnice je v v začetku tedna nihal okoli 23.000 tolarjev, vrhunec pa je delnica doživela v četrtek, ko so bili najvišji posli sklenjeni pri tečaju 25.000 tolarjev. Sicer se je enotni tečaj v petek nekoliko spustil, vendar je tedenska rast še vedno znašala debelih 5 odstotkov. Lepo rast sta dosegli tudi delnici naftnih podjetij. Uprava Petrola je na sestanku velikih delničarjev, zaradi katerega je bilo v ponedeljek zaustavljeno trgovanje, pomirila večje lastnike, razen tega so obljubili tudi dividendo v višini 400 tolarjev bruto na eno delnico. Presenetljiva novica je pozitivno vplivala na tečaje delnice, se je le-ta v preteklem tednu porasel za 2,4 odstotka na 19.535 tolarjev. Še nekoliko višjo rast je zabeležila delnica Istra-benza, saj se je zanimanje zanjo nekoliko povečalo. Ob sicer ne velikem prometu je vrednost delnice porasla za 3,2 odstotka na 2.219 tolarjev. Pozitivni premik na trgu je vplival tudi na delnice gorenjskih podjetjih. Nekoliko manj likvidna delnica Merkurja se je pretekli teden dvignila za 3 odstotke in pol, njena vrednost pa se je ustavila pri 14.500 tolarjev. Prav tako je porasla Sava. Njena vrednost se je po enem tednu gibanja pod 16.000 tolarji zopet dvignila nad to vrednost, njen tečaj pa je porasel za 0,7 odstotka. Veliko zanimanje se je pojavilo tudi za prvo delnico prostega trga. Tečaj delnice Gorenja je v petih trgova/nih dnevih pridobil dobre 3 odstotke, kar je delnico poneslo na petkovih 2.036 tolarjev. Veliko bolj kot SBI je na svoji vrednosti pridobil indeks pooblaščenih investicijskih družb. P1X seje pretekli teden povzpel iz 1.133 na 1.219 indeksnih točk, kar pomeni dobih 7 odstotkov in pol. Največ so k rasti indeksa pooblaščenih investicijskih družb pripomogle najmanj zapolnjene družbe. "Dvojke" so v prejšnjem tednu v povprečju pridobile nekaj manj kot 13 odstotkov. Dnevna rast pri posameznih PIDih je dnevno presegala 5 odstotkov, med njimi pa se je najbolj opomogel Triglav steber 2. Njegova vrednost je porasla za 17 odstotkov na 27,84 tolarja. Za rastjo praznih pooblaščenih investicijskih družb niso zaostaja/i niti ostali PIDi. Izmed najpomembejših se je najbolj povečala vrednost Zvonu I, ki je pridobil dobrih 9 odstotkov, in Zlati moneti I, ki se je podražila za 7,7 odstotka na 58,75 tolarja. V tem tednu so se vrednosti delnic močno povečale. Nekateri že ugibajo, ali takšna agresivna rast lahko traja dalj časa. Verjetno ne, kljub temu pa so pozitivni premiki na trgu po dolgem obdobju padanja tečajev vsekakor dobrodošli znanilci sprememb. Kljub petkovem padcu slovenskega borznega indeksa bodo delnice še vedno pridobivale na vrednostih, saj objave skupščin, predvsem pa delitev dividend podjetij povečujejo zanimanje za njihove delnice. Matjaž Bernik Ilirika borznoposredniška hiša,d.d. SKB banka se pripravlja na kapitalske naložbe v Makedoniji, BiH in Črni gori. Ljubljana, junij - Skupščina delničarjev SKB banke je potekala 31. maja, obravnavala je lansko poslovanje in triletni načrt. Združevanja z Novo Kreditno banko Maribor niso obravnavali, saj vrednotenje še ni končano, o združitvi bodo predvidoma odločali v drugi polovici letošnjega leta. SKB banka je lani tekoče poslovala z dobičkom, ki je konec leta znašal 3,2 milijarde tolarjev. Računovodsko izgubo lanskega leta pa bodo pokrili v prihodnjih petih letih. Nova uprava, ki jo vodi Cvetka Selšek, je z delom začela 1. junija lani, na skupščini je napovedala bruto dobiček v prihodnjih treh letih; letos naj bi znašal 6,6 milijona mark, prihodnje leto 26,7 milijona mark in leta 2002 naj bi znašal 34,2 milijona mark. V letošnjih prvih štirih mesecih so ustvarili 428,6 milijona tolarjev čistega dobička, kar pomeni, da so na dobri poti, da uresničijo letošnji načrt. V letošnjih prvih treh mesecih so za 17 odstotkov povečali prihodke na področju storitev in za 4 odstotke znižali operativne stroške. Kapitalska ustreznost je bila po prvih treh mesecih 9,3-odstotna po slovenskih računovodskih standardih. Lani so posojila povečali za 2 odstotka, vloge za 6 odstotkov. Neo-brestne prihodke so na področju storitev povečali za 7 odstotkov, ob 9-odstotnem lanskem porastu bilančne vsote so se stroški lani povečali le za 3 odstotke. Cena delnice SKB banke je lani s 1.994 porasla 2.315 tolarjev, na londonski borzi se je tečaj globalnih potrdil s 7,3 povečal na 11,25 dolarja. Tržni delež SKB banke glede na bilančno vsoto je bil konec lanskega leta 11,7-odstoten, kapitalska ustreznost 8,6-odstotna. V nadzornem svetu so razrešili Dragico Pilipovič-Chaffey in imenovali Kanako Sekine, ki predstavlja Evropsko banko za obnovo in razvoj. Delničarji so se seznanili tudi z novo strategijo banke. Usmerjena je tudi na področje plačilnega prometa, konec lanskega leta je imela sklenjenih že 942 pogodb za vodenje transakcijskih računov, danes jih ima že več kot 1.300. Pred kratkim so SKB Investicijsko podjetje prodati kranjski Savi in se s tem po besedah Cvetke Selškove bančno bilanco razbremenili zalog nepremičnin ter hkrati pridobili pomembnega komitenta. Kmalu nameravajo zapreti podjetje Aurum in njegovo dejavnost prenesti na banko. Banka ostaja lastnica 43,5-odstotna družbe za upravljanje Atena skupaj z nekaterimi podjetji pripravlja ustanovitev pokojninske družbe ter se pripravlja na kapitalske naložbe v Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori. Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30,380 100 varnost strokovnost donosnost DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? NASVET: ODPRITE SVOJ TRGOVALNI RAČUN! Tudi delnice vam lahko ukradejo. Zelo odmeven je bil primer Krkinega predstavnika v Kijevu, ki mu je nekdo prodal 1.500 delnic Krke, spremenil naslov v centralnem registru in pobral kupnino. Vse z dobro ponarejeno osebno izkaznico. Izlačana kupnina je znašala več kot 34,000.000,00 sit. Veliko vprašanje je, ali jo bo oškodovanec uspel izterjati. Podobni poskusi so bili v zadnjem času pri prodaji delnic Leka in pokojninskih bonov. Da se vam to ne bo zgodilo, priporočamo, da odprete trgovalni račun pri borzno posredniški družbi. S tem boste namesto na registrskem računu (ki je enak vaši matični številki in je odprt pri K.DD) imeli vrednostne papirje na trgovalnem računu pri članu KDD. Član KDD je tudi Gorenjska borzno posredniška družba, d.d., ki je odprla že več kot 80.000 trgovalnih računov. Kaj je trgovalni račun? To je poseben račun imetnika vrednostnih papirjev, kije odprt pri članu Klirinško depotne družbe. Vrednostni papirji se glasijo na imetnika. V delniški knjigi se ne vidi, pri katerem članu je račun odprt. Iz tega računa je mogoče delnice prodati, zastaviti, posoditi. Na isti račun jih lahko tudi kupimo. Poleg tega imamo še registrski račun, na katerem se lahko izvajajo le dedovanja in druge posebne račune (za prevzem, za odprodajo rubežev in zastavnih pravic, t.i. I računi namenjeni institucionalnim investitorjem). Iz trgovalnega računa delnic ni mogoče vrniti na registrski račun. Iz trgovalnega računa vam delnic ne morejo ukrasti, saj ima dostop do njih le lastnik oz. njegov pooblaščenec. Poleg tega borzno posredniška družba z vsako stranko sklene tudi pogodbo o vodenju računa nemateria-liziranih vrednostnih papirjev, jo osebno spozna in praktično ni možnosti, da bi prišlo do goljufije. Skrbite za osebne dokumente, bodite pozorni na telefonske klice, kjer bi vas spraševali po osebnih podatkih, kot so matična številka, datum rojstva, davčna številka ipd. in teh podatkov ne posredujte ljudem, ki jih ne poznate. Postopek za odprtje trgovalnega računa! Oseben obisk borzno posredniške družbe, kjer morate predložiti osebno izkaznico (ali potni list, ali vozniško dovoljenje), davčno številko, številko tekočega ali žiro računa. Odprtje trgovalnega računa stane 2.500,00 sit, njegovo letno vodenje pa 1.300,00 sit. Imetnik vrednostnih papirjev pa plača še 400,00 sit za preknjižbo posamezne vrste vrednostnega papirja iz registrskega na trgovalni račun. Ce imate delnice majhnih vrednosti in jih nameravate prodati, potem boste odprli trgovalni račun ob naročilu za prodajo delnic. Če pa imate večje število delnic ali obveznic, vam priporočamo, da trgovalni račun čimprej odprete. Gorenjska borzno posredniška družba d.d. vsem, ki se boste odločili odpreti trgovalni račun do 31. 07. 2000, ne bo zaračunala stroškov vodenja računa za leto 2000. Poskrbite za svoje premoženje. Ani Klemenčič, borzna posrednica REŠET, d.o.o., KRANJ Huje 9 4000 KRANJ Smo uspešno gradbeno podjetje z več kot 130 zaposlenimi, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želimo zaposliti več GRADBENIH DELAVCEV Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne ponudbe z življenjepisom, dosedanjimi delovnimi izkušnjami pričakujemo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Dodatne informacije lahko dobite na tel.: 04 280 53 11. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 5.6.2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d Kranj 104,80 105,30 14,86 14,96 10,54 10,64 HIDA-tržntca Ljubljana 105,00 105,20 14,89 14,93 10,60 10,63 HRAM ROŽCE Mengeš 104,85 105,25 14,86 14,92 10,58 10,63 ILIRIKA Jesenice 104,70 105,20 14,84 14,94 10,55 10,64 ILIRIKA Kranj 221-722 ILIRIKA Medvode 104,60 105,30 14,84 14,93 10,55 10,65 INVEST Škofja Loka NI PODATKOV KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka NI PODATKOV LEMA Kranj 104,90 105,20 14,87 14,94 10,56 10,63 VOLKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.J.j 104,60 105,30 14,84 15,00 10,54 10,69 LOKACOMMERCE (Šk. Loka) NI PODATKOV NOVA LB Kamnik, Krani, Medvodt, Šk. loka NI PODATKOV ROBSON Mengeš NI PODATKOV PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode 103,80 105,35 13,91 14,91 10,00 10,65 NI PODATKOV PU6UKUM Ljubljana NI PODATKOV PUBLIKUM Kamnik NI PODATKOV SHP-Slov. hran, in pos. Kranj NI PODATKOV SKB (Krani. Radovljica. Šk. Loka) NI PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NI PODATKOV SI TURIST Jesenice NI PODATKOV SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj 104,50 105,35 14,85 14,97 10,55 10,63 362-600 TALON Škofja Loka NI PODATKOV TENTOURS Domžale NI PODATKOV TRG Bled NI PODATKOV TROPICAL Kamnik-Bakovnik VVILFAN Jesenice supermarket l 105,10 NION 105,25 14^90 14,93 10,61 10,63 862*606 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica. Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8h-13h. 13.45h-18h) 563-816 POVPREČNI TEČAJ 104,68 105,27 14,74 14,94 10,50 10,64 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacijo o menjalniških tečajih. pbs. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Celovita ponudba bančnih storitev za pravne osebe in samostojne podjetnike. Informacije na tel. št.: 04/262 41 32, 262 41 33. REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Škofja Loka Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka Svet Centra za socialno delo Škofja Loka, Kapucinski trg 2, Škofja Loka, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO ŠKOFJA LOKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: -višja ali visoka izobrazba socialne, psihološke, pedagoške in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit iz socialnega varstva Direktor bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in vizijo delovanja Centra v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo Škofja Loka, Kapucinski trg 2, Škofja Loka z oznako "Prijava na razpis - za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Center za socialno delo Škofja Loka ŽIVILA I ZIVIIA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja ZELO UGODNO PRODAJO RABLJENE GOSTINSKE, TRGOVSKE IN PISARNIŠKE OPREME Prodaja bo v ČETRTEK, dne 8. 6. 2000, med 12. in 19. uro ter v PETEK, dne 9. 6. 2000, med 12. in 15. uro in sicer na dvorišču poslovno-skladiščnega kompleksa družbe v Naklem, Cesta na Okroglo 3 (ob servisnih delavnicah). Prodajni pogoji: - takojšnje plačilo kupnine, - DDV plača kupec, - prodaja se opravi po načelu "videno - kupljeno", - kupljeno opremo je treba takoj odpeljati. Državni zbor sprejel zakon o kmetijstvu Izpolnili še eno obveznost do Evropske unije Največji obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bo lahko predpisala vlada. Ljubljana - Državni zbor je v petek v nadaljevanju izredne seje po hitrem postopku sprejel zakon o kmetijstvu, ki je krovni zakon za kmetijstvo ali kot je dejal eden od poslancev "ustava kmetijske politike v prihodnjih letih". Slovenija je s tem izpolnila zavezo iz izhodišč za pogajanja z Evropsko unijo, da bo zakon "pod streho" do konca junija. Državni zbor seje v četrtek med drugo obravnavo zakonskega predloga najprej opredelil do večine od približno sto vloženih dopolnil, v petek pa je dokončal drugo in opravil še tretjo obravnavo in s 44 glasovi za in enim proti zakon tudi sprejel. Poleg vprašanj, zakaj državni zbor tako pomemben zakon sprejema po hitrem postopku, je bilo največ razprave o dopolnilnih dejavnostih. Vlada je pri teh predlagala določene omejitve dohodkov, odbor za kmetijstvo se je zavzemal za črtanje teh omejitev, državni zbor pa je potlej sprejel kompromisni predlog skupine poslancev, po katerem dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne bo smel preseči 1,5 povprečne plače na zaposlenega v državi, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje pa ne več kot 2,5 povprečne plače. Ne glede na to določbo pa bo največji obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetijah lahko predpisala vlada. Zakon med drugim ureja promet s kmetijskimi pridelki in živili, delovanje javnih kmetijskih služb in označevanje pridelkov, omogoča strukturne in tržno cenovne ukrepe in novo določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Uvaja proračunski sklad za razvoj kmetijstva, agencijo za kmetijske trge in podeželje, svet za kmetijstvo in podeželje kot posvetovalni organ ministra in inšpektorat za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, predvideva pa tudi sprejetje nacionalnega programa razvoja kmetijstva in podeželja. • CZ. Uveljavljanje državnih podpor Rok tudi uradno podaljšan Ljubljana - Napovedi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se uresničile: slovenska vlada je na četrtkovi seji spremenila uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane in s tem tudi uradno za en mesec, do 30. junija, podaljšala rok za oddajo osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu, ki je pogoj za uveljavljanje kakršnihkoli državnih podpor. Spremenjena uredba tudi določa, da morajo kmetijska gospodarstva za zemljišča, ki jih imajo v najemu od države ali občine in zanje uveljavljajo neposredna hektarska plačila, imeti sklenjene najemne pogodbe. Te so sestavni del vloge in so jih kmetje dolžni hraniti. • CZ. Mirtoviški potok "razgibal" vso Slovenijo Vodna elektrarna ali park? Kranj - Poziv za zavarovanje in ohranitev Mirtoviškega potoka, ki gaje odbor za ohranitev doline zgornje Kolpe naslovil na vlado in na ministrstvo za okolje in prostor, je doslej podpisala že vrsta ustanov, gibanj in političnih strank, čez osemdeset poslancev državnega zbora (tudi z Gorenjskega) in številni prebivalci iz doline zgornje Kolpe. Širše območje Mirtoviškega potoka je po navedbah odbora eno najpomembnejših območij ohranjene narave v državi in izpolnjuje vse pogoje, da bi ga razglasili za narodni park. O zavarovanju so razmišljali že pred štirimi desetletji, vendar država tega koraka doslej še ni storila. Nasprotno: državni uradniki so v dvomljivih okoliščinah (ustavno sodišče je razveljavilo uredbo o podelitvi koncesija za energetsko izkoriščanje potoka) dovolili izgradnjo vodne elektrarne, ki bo pogubila dragoceni biotop in škodljivo vplivala na bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Podpisniki poziva zahtevajo od vlade in ministrstva, da gradnjo takoj ustavi, zavaruje dolino Mirtoviškega potoka in vsestransko oceni njeno naravno dediščino. • CZ. Slovenski govedorejci Usklajeno v pogajanja o cenah Ljubljana - Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Zadru/nc zveze Slovenije, Združenja gove-dorejcev Slovenije, Zveze gove-clorejcev Slovenije in Društva rejcev govedi /a meso so se na nedavnem sestanku dogovorili za usklajeno nastopanje pri oblikovanju odkupne cene mleka in goved in določili tudi pogajalske skupine. V skupini za mleko so Peter Vrisk, Alojz Penko, Marjan Gorenc, Janez Sebat in dr. Anton Dolenc, v skupini za meso pa Peter Vrisk, Marjan Gorenc, Jože Štefko, Damjan Žužek, Franc Škufca, dr. Anton Dolenc in Janez Šebat. Ker se je mleko nazadnje podražilo pred dvema letoma, bodo zaradi naraščanja stroškov zahtevali v pogajanjih odkupno ceno vsaj 70 tolarjev za liter. Zavzeli pa so se tudi za to, da bi vlada uredbo o oblikovanju odkupne cene kravjega mleka podaljšala do konca leta in da bi kontingente za uvoz goved razporedila prek celega leta. • CZ. Janez Sehat Upravljavski načrt za naravni rezervat barje Ledina na Jelovici \7 1 # A. #1 A. # 1# v srk tiiij rriKX8X prcniisii "Će bomo vsi vedeli, kakšna je vrednost barja, bo vsak trikrat premislil, preden bo v njem storil kakšno neumnost," je ob predstavitvi načrta dejal Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote zavoda za gozdove Železniki. Železniki - Občina Železniki je na pobudo zavoda za gozdove in v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine lani razglasila barje Ledina na južnem delu gozdnate planote Jelovice pod Kosmatim vrhom, v vznožju Oglovša in Pašnega vrha, za naravni rezervat. Z odlokom so za upravljavca rezervata določili območno enoto kranjskega zavoda za gozdove, ta je že izdelal upravljavski načrt, ki gaje v četrtek, ob tednu gozdov, tudi predstavil javnosti. Brez paše na barju in v gozdovih Vplivno območje barja predstavlja približno 350 hektarjev veliko vodozbirno območje, na katerem je glavna dejavnost gozdarstvo, od kmetijske pa je najbolj razvita paša. Na planini Klom in na Kosmatem vrhu ni problematična, nesprejemljiva in zakonsko prepovedana pa je na barju in v vseh gozdovih v okolici, kjer se nenadzorova- darski koči). Na travniku na Aspu so poleg organiziranih taborov skavtov in tabornikov še nenadzorovani pikniki, poleti zahajajo v tamkajšnje gozdove nabiralci gob, z gozdne ceste nad Ledino pa poteka proti Klomu in Rati-tovcu tudi planinska pot. Brez množičnih dejavnosti In kako bo zavod uresničeval naravovarstvene naloge na zavarovanem območju in preprečeval škodljive posledice na vplivnem območju? Ob finančni pomoči občine, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov kot upravljavca zemljišč in ministrstva za okolje in prostor bo obveščal o pomenu rezervata, postavil informa- no pase živina s Selske pla- cijske table na razgledni točki Boštjan Škrlep Kot je razvidno iz upravljavskega načrta, so za naravni rezervat razglasili nekaj manj kot 23 hektarjev veliko območje Ledine, za katero je značilna visoka stopnja naravne ohranjenosti in ter visoka ekološka vrednost. Na tem območju je tudi približno osem hektarjev veliko barje, ki sodi med najjužnejše v Evropi in je nastalo z zaraščanjem globljega jezera, na katerega danes spominja le še jezerce. Ob spomladanskih in jesenskih deževjih je z izjemo severnega skrajnega roba običajno poplavljeno, vsa površina pa je močvirnata in je odvisna samo od padavinskih vod. Dokaj bogato je tudi rastlinstvo, med različnimi vrstami so redke in ogrožene. Veliko jih je uvrščenih na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenovk ter listnatih mahov v Sloveniji, rezervat pa se odlikuje tudi z dvema naravnima smrekovima združbama. nine. Potencialno nevarnost za barje predstavljajo tudi objekti in obiskovalci. Na Klomu je pastirski objekt, na Mosteh ob robu rezervata pa ob gozdni cesti Rastovka -Ledina - Pašni vrh, uredil stezo do severnega dela barja in izdelal razgledne brvi ob severnem delu, organiziral počitniški hiši (nekdanji goz- vodenje manjših skupin do Iz/emna vrednost barja Barje ledina je bilo treba zavarovati predvsem zaradi različnih interesov, ki bi lahko slabo vplivali na izjemno rastlinsko pestrost in ekološko vrednost tega območja, je ob predstavitvi načrta dejal Miha Prevc, župan občine Železniki, in dodal, da je razglasitev barja za naravni rezervat tudi posledica dobrega sodelovanja gozdarjev in občine. "Upom, da bomo s tem uspeli barje dolgoročno zavarovati in ga ohraniti zanamcem, "je ob tem pripomnil Franček Kolbl, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. "Če bomo vsi vedeli, kaj je vrednost barja, bo vsak trikrat premislil, preden bo v njem storil kakšno neumnost,"je menil Boštjan Skrlep, voa'/a krajevne enote Železniki, ki je tudi dal pobudo za zaščito barja. Po mnenju Franca Pogačnika, lastnika dveh koč ob rezervatu, pikniki za zdaj veliko bolj ogrožajo to območje kot koči. Dodatne zahteve zavoda Predlog upravljavskega načrta za barje Ledina bo obravnaval občinski svet, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bo z načrtom soglašal le, če ga bo upravljavec dopolnil s strožjimi zahtevami za uporabo stavb na vplivnem območju barja. Zavod zahteva prepoved uporabe kemikalij za čiščenje in pranje in ureditev čistilne naprave za odpadne vode, stavbe ne smejo služiti stalnemu bivardu in intenzivnemu turizmu, za energetski vir pa naj bi bila možna le uporaba lesa in sončne energije. Franček Kolbl barja, obvestil lastnike pašne živine s Selske planine, lastnike zemljišč in javnost o razglasitvi barja za naravni rezervat, o morebitnih kršitvah seznanil inšpektorat in občino in s svojimi delavci skrbel za nadzor, v katerega bi se predvsem ob koncu tedna lahko vključili tudi lovci in skavti. Na vplivnem območju bo pri sečnji gozdnega drevja obvezna uporaba biološko razgradljivega olja, paša v gozdovih bo prepovedana, na planini Klom pa dovoljena ob primerni postavitvi ograje. Na travniku na Aspu naj bi uredili manjše zidano kurišče in s tem osredotočili obiskovalce na enem mestu, uporaba stavb pa naj ne bi presegla dosedanjega režima. Po odloku je v naravnem rezervatu prepovedano pasti goveda, konje in drobnico, spreminjati vodni režim, rezati šoto, nabirati gozdne sadeže in semena, loviti vse vrste živali, kositi ali sekati, hoditi izven obstoječih stez, organizirati množične turistične in rekreacijske dejavnosti, postavljati kakršnekoli objekte, odlagati odpadke, spreminjati naravno sestavo rastlinskih in živalskih združb, poškodovati rastline... • C. Zaplotnik Gorenjsko tekmovanje koscev in grabljic V hribih še znajo kositi na roke Mladih, ki še znajo kositi na roke, je vse manj, težave prirediteljev že tradicionalnega gorenjskega tekmovanja koscev in grabljic v Poljanah pa vse večje. Letošnjega so se udeležile le štiri ekipe. Poljane - Društvo podeželske mladine Škofja Loka (vodi ga Darja Bernik) je v nedeljo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo na travniku za tovarno Termo v Poljanah letošnje gorenjsko tekmovanje v ročni košnji in grabljenju ter v plezanju na mlaj, prireditev pa so popestrili še z dvema zabavnima igrama - z iskanjem jajc v kupih sena in z vožnjo deklet v samokolnicah. Medtem koje na teh tekmovanjih doslej sodelovalo že tudi več kot deset ekip podeželske mladine, so bile tokrat le štiri. Problem so kosci, je dejala mentorica društva, kmetijska svetovalka Vanja Bajd in dodala, da predvsem na nižinskih območjih vse manj mladih še zna kositi na roke. Da so v takšnih okoliščinah "prevladovali" kosci in grabljice s hribovskega območja, ni bilo nobeno presenečenje. Prvo mesto je osvojila prva ekipa Gorij pred drugo gorjansko ekipo, tretja je bila Škofja Loka in četrti Javorniški Rovt. Najboljši gorenjski mladi kosec za leto 2000 je postal Matej Jan (Gorje 1), na drugo mesto se je uvrstil Ivan Demšar Plezanje na mlaj - če bi bila vmes še kakšna veja, bi bilo lažje. (Škofja Loka) in na tretje Ivan Jan (Gorje 2). Med grabljicami so se na prva tri mesta uvrstile Gorjanke: Darja Čop (prva ekipa), Andreja Lipovec in Anita Jan (obe druga ekipa). Na mlaj je najhitreje splezal Andrej Burja (Gorje 1), drugi čas je dosegel Miha Zupančič (Javorniški Rovt) in tretjega Miha Larisi (Gorje 2). Pri vožnji deklet v samokolnicah so bili najspretnejši fantje prve gorjanske ekipe, druga je bila ekipa Javorniškega Rovta, tretje pa so bile Gorje 2. In kako se je končala šaljiva igra v iskanju jajc v kupih sena? Zmagala je Škofja Loka pred Gor-jami 1 in ekipo Javorniškega Rovta. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila občina Gorenja vas - Poljane, finančno so pomagale še občine Škofja Loka, Žiri, Šenčur in Cerklje, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije in HKS Škofja Loka, nagrade pa so prispevali različni sponzorji. V škofjeloškem društvu podeželske mladine in v kmetijski svetovalni službi se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tekmovanju, najlepše zahvaljujejo. • CZ., foto: T. Doki DEŽURNI NOVINAR :ia: Renata Skrjanc Inšpektorji zaprli Gostišče Sejem Novi najemnik, veliki upi Zdravstveni inšpektor nekdanjemu najemniku z odločbo prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti -Neustrezne sanitarije, neurejena kuhinja - Nekdanji najemnik trdi, da mu je lastnik objekta onemogočal obnovo in ureditev lokala, ki ni imela uporabnega dovoljenja - Novi najemnik naj bi v nekaj dneh podpisal najemno pogodbo in lokal temeljito obnovil. Kranj, 6. junija - Marsikateri obiskovalec sejemske prireditve se je zadnje mesece zaman poskušal okrepčati v kranjskem Gostišču Sejem, saj je lokal že nekaj časa prazen, listič na vratih pa nas obvešča, da je zaprto zaradi obnove. Gostinski lokal, last kranjskega PPC Gorenjski sejem, je obratoval skoraj dve desetletji, pred dvema mesecema pa je zdravstveni inšpektor izdal lastniku odločbo o zaprtju lokala, zdaj že nekdanjemu najemniku Matjažu Erzarju pa prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti. Kuhinja in sanitarije niso ustrezale sanitarno tehničnim pogojem. Lokal so zaprli, Vesna Novak, pomočnica glavnega zdravstvenega inšpektorja RS, pa je ob tem pojasnila, da so ukrepali v skladu z zakonom, kajti lokal ni bil urejen. "Odločbi smo izdali tako Gorenjskemu sejmu, lastniku lokala, kot tudi najemniku, ob tem pa moram povdariti, da naš smisel ni v kaznovanju, ampak v ureditvi razmer, saj mora gostinski lokal ustrezati sanitarno tehničnim pogojem," je še dodala Novakova. Z zaprtjem lokala je povezana tudi zamenjava najemnika Matjaža Erzarja, ki je lokal vodil dvanajst let. Lastnik Gostilne Sejem je objavil razpis za novega najemnika, nanj pa se je prijavilo šest kandidatov, med njimi tudi Erzar, šestčlanska komisija PPC GS Kranj pa je sredi marca s tajnim glasovanjem za novega najemnika izbrala Slobodana Jovanoviča, lastnika Joštovega hrama in še štirih gostinskih lokalov, kjer je zaposlenih 35 ljudi. Franc Ekar, Inšpekcija zaprla Gostišče Sejem, nekdanji najemnik zavrača očitke, novi pa naj bi v temeljito obnovo vložil okoli 60 milijonov tolarjev. direktor PPC Gorenjski sejem, je pojasnil, daje omenjeni dobil največ glasov, v svoji predstavitvi pa je bi med drugim pripravljen v obnovo lokala vložiti približno 80 milijonov tolarjev. "Razpis je bil objavljen povsem zakonito in tudi komisija je delo opravila korektno. Nekdanji najemnik v lokal skoraj ni vlagal, kar je bilo vidno ob izpraznitvi, saj je bila oprema res dotrajana in sanitarije neurejene, ob glasovanju pa ni dobil niti enega glasu. S postopkom smo seznanili tudi večinske lastnike. Upam, da bo novi najemnik izpolnil pričakovanja in obogatil gostinsko ponudbo na sejmu, lokal pa naj bi odprli predvidoma v začetku avgusta," je pojasnil Ekar. Jovanovič, izbrani novi najemnik, naj bi v teh dneh podpisal petnajstletno najemno pogodbo in po podpisu lokal začel obnavljati. "Obnova približno 240 kvadratnih metrov velikega lokala me bo stala od 60 do 80 milijonov tolarjev in upam, da bomo z njim obogatili kranjsko gostinsko ponudbo. Vsekakor bomo uredili sanitarije, saj so bile sedaj zunaj gostinskega objekta," je dodal Jovanovič. Če se bo uresničilo obljubljeno, bo Gorenjski sejem poleti dobil gostinski lokal, ki je ob sejmski dejavnosti nujen, nekdanji najemnik Erzar pa ob tem opozarja na številne nepravilnosti, ki naj bi spremljale izbiro novega najemnika in na nekorekten odnos direktorja PPC Gorenjski sejem. "Lokal pred 18 leti sploh ni bil predviden za gostinstvo in vsa ta leta ni imel uporabnega dovoljenja. V dvanajstih letih sem sejmu z najemninami dal vsaj 30 milijonov tolarjev, ki pa jih lastnik v lokal ni vložil. Zavračam tudi očitek o neurejenih sanitarijah, saj sem že leta 1992 pripravil načrte obnove, ki bi me stala vsaj 20 milijonov tolarjev, pa nisem dobil dovoljenja direktorja Ekarja. Trdim tudi, da javni razpis ni bil korekten, poleg tega pa se sprašujem, ali je lahko sejmska tajnica članica komisije, ki odloča o novem najemniku. Najemna pogodba mi je potekla v začetku leta, zaradi umazanih igric pa sem na koncu odstopil od pogodbe," je pojasnil Erzar. Zavidljivo urejen lokal zagotovo ni bil, saj ga v tem primeru inšpektor ne bi zaprl, vprašanje pa je ali je bila neurejenost posledica najem-nikove malomarnosti ali onemogočanja uresničitve njegovih zamisli? Notranje razprtije in obračunavanja pa gostov ne zanimajo, saj želijo le urejen in čist lokal ter kakovostno ponudbo. Bo slednjemu z novim najemnikom zadoščeno? • R. Skrjanc, foto: T. Doki Gasilci v Podbrezjah slavijo 75-letnico društvene dejavnosti V ponos domačemu kraju in občini Ob jubileju so predali v uporabo visokotlačno črpalko in električni agregat, podelili so tudi gasilska priznanja. Podbrezje, 3. junija - Člani Gasilskega društva Podbrezje ne poznajo počitka. V preteklosti so se posvetili obnovi gasilskega doma, kjer so postavili prizidek. Kupili in opremili so tudi novo orodno vozilo. Od letos imajo na njem še novo visokotlačno črpalko in električni agregat. Novi pridobitvi sta stali 1,65 milijona tolarjev, skoraj pol te vsote pa so V Tamar peš ali z javnim prevozom i*C-- vo^fj li i Hv *) mijc^niiiifv planinskega doma Tamar, 6. junija - Tamar spada med zelo obiskane izletniške in pohodniške točke na Gorenjskem, zato je promet po makadamski cesti od skakalnic do planinskega doma v Tamarju še zlasti ob koncu tedna in poleti zelo gost Zaradi številnih vozil pa so razmere na makadamski cesti za turiste in obiskovalce, ki se v Tamar odpravijo peš, skoraj nevzdržne. Zato je kranjskogorski občinski svet sprejel odlok, ki določa pravila urejanja javnega cestnega prometa na cesti skakalnice • Planinski dom Tamar ter cesto zaprl z zapornico. Zapora je sprva med ljudmi naletela na neodobravanje, vendar je že lani odločitev dokazala svojo upravičenost. Občina je poskrbela tudi za informativno tablo, dostop do parcel in režim odpiranja zapornice. Odlok določa, da mora biti med zaporo organiziran javni prevoz, ki ga občina uredi s konce- sijsko pogodbo, kar pa je ostalo še neuresničeno. Podjetje Vesna Rateče, d.o.o., najemnik planinskega doma v Tamarju, je zaprosilo za nadzor nad zaporo ceste in javni prevoz do omenjenega doma. ob zapornici pa bi postavilo kiosk za prodajo predstavitvenih zgibank in razglednic. Z javnim prevozom soglaša tudi uprava Triglavskega narodnega parka, ker pa je podelitev koncesije dolgotrajen in zapleten postopek, poletna sezona pa pred vrati, so kranjskogorski občinski svetniki pooblastili župana Jožeta Kotnika, da z omenjenim podjetjem sklene pogodbo o letošnjem javnem prevozu, ki določa tudi ostale pravice in obveznosti. Za postavitev predvidenega kioska mora najemnik pridobiti potrebna dovoljenja, v prehodnem času pa lahko začne postopek za njegovo postavitev. • R. Skrjanc Ob jubileju so gasilci v Podbrezjah dobili novo črpalko in električni agregat. zij, so sklenili s podelitvijo gasilskih priznanj. Predsednik Gasilske zveze Kranj Vinko Gale je zbrali sami, je povedal predsednik Janez Pirih na sobotni svečanosti ob 75-letnici društva. V občini Naklo so ponosni na društva z dolgoletno tradicijo. Posebno gasilcem, ki veliko naredijo s prostovoljnim delom, pomagajo pri opremljanju. Kot je ugotovil župan Ivan Štular, je ta oprema v rokah ljudi, ki so vedno pripravljeni na pomoč drugim. Potem ko je poveljnik društva Ivo Černilec prejel ključ črpalke - izročila sta mu ga botra Marjeta Korenčan in Zoran Gubane, je novo orodje blagoslovil župnik Janez Mam. Svečanost, ki jo je popestril mešani pevski zbor iz Podbre- pohvalil delo vseh 80 aktivnih članov, med katerimi so si priznanja Gasilske zveze Slovenije prislužili Janez Pirih, Ivo Černilec, podpoveljnik Drago Colnarič in blagajnik Boštjan Aljančič. Deseterico članov so nagradili s priznanji GZ Kranj, 8 veteranov pa je dobilo plakete in značke. Eno od več društvenih priznanj so izročili županu za pomoč pri razvoju društva. Proslavi je seveda sledila tradicionalna veselica, med katero pa se niso zabavali samo gasilci. • S. Saje Dve turistični kmetiji ali Maistrova hiša Ali čofotanje v Termah Banovci Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nitje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GI ASOV I IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Datumi teh zanimivih izletov so takšni, da so prilagojeni praktično vsem. Bučno olje in termalna kopel Vse, ki bi radi preživeli imeniten dan na drugem koncu Slovenije, podjetje METEOR izCerkelj vabi v SOBOTO, 24. junija, na celodnevni izlet v Poni u rje. Da, datum izleta je pomaknjen v koledarsko poletje/ Za tiste, ki radi kaj dobrega poceni kupijo, bosta postanka v Še rugovi oljarni v Meteh (bučno olje) in Veržeju (domača moka in drugi mlinarski izdelki). Za ljubitelje rekreacije ter poletne ohladitve ho izdatno poskrbljeno v Termah Banovci, kjer bo po kopanju tudi večerja in ples z zabavnim programom. Cena: 5.600 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa + družinske člane samo 4.500 tolarjev. Relacija: La-hovče CerkIje-Bled- Radovljica-Kranj-Škojja Loka-Smlednlk-Vodice-Moste pri Komendi-Mengeš. O tem, kako so za letošnjo poletno turistično sezono pripravljeni v Pomurju, bo reportažo pripravila Marija Karle. Veliki Klek/Grossglockner Letos sredi poletja, natanko 28. julija, bodo Avstrijci velikopotezno obeležili 200-letnico prvega vzpona na njihovo najvišjo goro, skoraj 4000 metrov visoki Grossglockner/Veliki Klek. V jubilejnem letu Vas Turistična agencija Integral Tržič vabi že naslednji torek, 13. junija, na celodnevni izlet po Alpski cesti do višine 2500 metrov, z obiskom vasice Sveta krl/Heiligeblut, sprehodom do ledenika Pastrica, itd. Vsi razpoložljivi sedeži z« izlet naslednji torek so že oddani in naslednji izlet bo V TOREK, 20. junija. Integralov najudobnejši avtobus bo obakrat zgodaj zjutraj peljal na relaciji Tržič-Medvode-Trata-Škojja Loku-Kranj-Radovljica-Lesce-Žirovnica-Jesenice. počakali ga boste lahko na katerikoli od vmesnih avtobusnih postaj. V obratni smeri bo pozno zvečer povratek, s prihodom v Kranj.do 21.30 ure oziroma v Škojjo Loko do 22. ure, Izleta bo vodil Franci Šenk. Cena je obakrat enaka: 5.800 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, zgolj 4.800 SIT. Maistrova HIŠA ZDRAVJA Vas pričakuje Ker so udeleženke in udeleženci prvega izleta na Unec do HIŠE ZDRAVJA Arcus zelo pohvalili kakovostno ponudbo, Vas Pavel Dr novec, s.p. in vodička Vesna Zore vabita na se en podoben izlet v petek, 23. junija. Pozor: v prejšnjem razpisu smo zapisali napačen datum izleta - pravi datum je petek, 23. junija. Zaradi velikega števila obiskovalcev ob sobotah in nedeljah je izlet do hiše generala Rudolfa Maistra na Uncu možen le ostale dni v tednu. Avtobus bo peljal na relaciji Podbrezje-BLED-Lesce-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode,- v Maistrovi hiši bodo vrhunski medicinski strokovnjaki predstavili 'nove rešitve za stare težave'. Po kosilu bo še kratek izlet do gradu Snežnik, kjer je najlepša slovenska lovska zbirka. Cena izleta (prevoz,- kosilo; vstopnina) znaša 2.900 tolarjev, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 1.900 SIT. Turistični kmetiji Hohler in Senekovič Turistična agencija Integral Tržič Vam ponuja imeniten predlog za pester dan v kmečkem okolju in v termalni vodi naslednjo soboto, 17, junija. Na turistični kmetiji Hohler bodo predstavili svoje že večkrat nagrajene kmečke dobrote in vzrejo konj; na turistični kmetiji Senekovič pa vrhunsko vino iz domače kleti, kmečko pojedino, zabavne igre in živo glasbo. Vmes bo dovolj časa za obisk rekreacijskega centra Fontana v Termah Maribor, kjer so zunanji in pokriti bazeni ter whirpooli s termalno vodo, savna center... Nadvse pester izlet za ceno 5.600 SIT na osebo,-za naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) je cena le 4.500 SIT Relacija: Tržič-(Bistrica-Kovorj- Radovljica-Kranj-(Stražisče)-Žabnica-Škofja Loka-Sm/ednik-Vodice-Me-ngeš. Reportažo o obeh štajerskih trustičnih kmetijah in o mariborski Fontani bo pripravila Mirjam Pavlic. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič = 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, NAJNOVEJŠI TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmeski postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je že možno tudi izbrati sedež v avtobusu. Vendar: rezervacija sedeža velja samo z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Franca Vozla. V Stebriščni dvorani mestne hiše je odprta razstava Gorenjska lončevina - dediščina in sodobnost. V avli Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Vinko Tušek. V Cafe res-taurantu Yasmin razstavlja akad. slikar Narcis Kantardžić. V Cafe galeriji Pungert razstavlja ilustracije Damjan Stepančič. V hotelu Bellevue na Šmarjetni razstavlja France Kočar. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V Razstavnem paviljonu Jugovic v Sp. Bitnjah je na ogled razstava slik s prve likovne delavnice Jugovic '99. V prostorih Domplana razstavlja akad. slikar Boni Čeh. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Ročnih del članic krožka KD Svoboda Tone Čufar Jesenice in sekcije za ročna dela pri TD Rateče-Planica. V gostilni Lasan na Kočni so na ogled fotografije o nastanku vasi Kočna. V kulturnem domu na Javorniku je na ogled razstava makedonskih ljudskih glasbil, izvirnih narodnih noš in makedonskih ročnih del. MOJSTRANA - V prostorih Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava S Triglava na vrhove sveta z Alešem Kunaverjem. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši razstavlja akvarele Branko Čušin. ŠKOFJA LOKA - V kapeli Puštalskega gradu razstavlja barvne risbe - darilo Rdečemu križu - slikar Peter Jovanovič. V Galeriji Loškega muzeja razstavljata kipar Stane Jarm in slikar Anton Dolenc. Loški muzej je odprt vsak dan (razen ponedeljka) med 9. in 18. uro. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled fotografska razstava Gore prijateljstva avtorja Cirila Velkovrha. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja slike slikarka Mirjana Matic. V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Nude fotograf Boštjan Gunčar. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja akad. kiparka Metka Kavčič. ŠE ZADNJI KONCERTI Kranj - Minuli četrtek je bil v Glasbeni šoli Kranj še zadnji od treh koncertov, ki jih je šola pripravila ob zaključku šolskega leta. Podobno kot tudi na vseh drugih Glasbenih šolah po Gorenjskem, so se minuli teden kar vrstili zaključni koncerti. Na njih so najmlajši učenci pokazali sebi, staršem in mentorjem, kako so napredovali v tem šolskem letu. Na koncertih, kot je bil mi-nuili četrtek v dvoranici Glasbene šole Kranj, pa so nastopili najboljši učenci šole predvsem tisti, ki so na mednarodnih tekmovanjih in tudi na slovenskem državnem prejeli nagrade in priznanja. • L.M., foto: Tina Doki FESTIVAL IDRIART Letošnji festival Idriart s svojim sedežem na gradu Bori ponuja v poletnih mesecih celo vrsto programov, ki se začenjajo v začetku in končujejo konec julija. Prvi program z naslovom Znanost znanosti - dnevi Karla Ball-merja se začenja že 5. julija. Temu sledi tudi za Gorenjce zanimiv program med 8. in 11. julijem in sicer Uglašene slovenske pokrajine in kultura: program se bo dogajal v Selški dolini, na Bledu in na Krasu. Prvi dan, v soboto, 8. julija, bo jutranji koncert Mihe Pogačnika v cerkvi Marije Pomočnice, temu pa bo sledil orgelski koncert Toneta Potočnika v Zabrdu. Temu bodo v Sp. Danjah sledile še delavnice, kot so biološko dinamično kmetijstvo, prakulture, gorenjska ročna dela, petje gregorjanske-ga korala, zaigran bo odlomek iz Škofjeloškega pasijona, nastopila bo skupina Terlep, pevka Ljoba Lenče in Škofjeloški komorni zbor. V nedeljo, 9. julija, se bodo udeleženci podali v Vintgar in na Blejski grad, kjer bo krajši koncert, popoldne pa bodo sledile delavnice ter predavanje na Poslovni šoli Bled z naslovom Umetnost in gospodarstvo. Večer se bo zaključil na Blejskem otoku s koncertom Komornega orkestra Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca in z violinistom Miho Pogačnikom. Tretji dan, 10. julij, se dogaja na Krasu. Udeleženci se bodo z muzejskim vlakom odpeljali z Bleda v Novo Gorico, kjer bo v Svetem pri Komnu Mozartov koncert s Carniumom, Miho Pogačnikom in Markom Fnerom. V Volčjem gradu se bosta popotnikom po pokrajini s svojo poezijo pridružila Ciril Zlobec in harfistka Mojca Zlobko. Popoldanski program obsega obisk vojaškega pokopališča pri Gorjanskem, koncert godalnega kvarteta v gorjanski cerkvi in večerni obisk gradu Devin, kjer bo Marko Pogačnik predstavil svoj Devinski projekt. Za zaključek še koncert orkestra Carnium. Med pomembnejšimi programi letošnjega festivala Idriart je vsekakor konferenca Umetnost in gospodarstvo med 12. in 16. julijem na gradu Bori. Strokovnjaki iz vsega sveta se bodo pogovarjali na temo, kako lahko umetniški proces postane izhodišče za novo učenje v poslovnem življenju. • L. M ob o GLASBENA SOLA AKORDEON I TOMŠIČEVA 36, KRANJ VPISUJEMO UČENCE DO 16. 6. ZA ŠOL LETO 2000/2001 ZA KLAVIR, KITARO, PETJE, KLAVIATURE, HARMONIKO, PREČNO IN KLJUNASTO FLAVTO, KLARINET, SAKSOFON IN PREDŠOLSKO VZGOJO. STAROSTNIH OMEJITEV NI. MOŽNOST NAKUPA GLASBIL. Radovljica gostila 39. srečanje gledaliških skupin Slovenije V ZNAMENJU KOMEDIJE Radovljica - Linhartovo mesto je pretekli konce tedna spet popolnoma zaživelo z gledališčem. Devet predstav amaterskih gledališč, igralci, režiserji, kritiki in naklonjeno domače občinstvo so Radovljico za tri dni spet spremenili v mesto komedije. Srečanje gledaliških skupin Slovenije - Linhartovo srečanje, se je začelo že v petek dopoldan z eno od dveh predstav spremljevalnega programa; igralska skupina OŠ Lom pod Storžičem se je namreč, predvsem najmlaj'šemu občinstvu, predstvila s Čarobno skrinjico Frana Milčinskega. Srečanje v Linhartovem mestu pa je zvečer tudi uradno odprla edina gorenjska predstava, ki jo je selektor Miha Trefalt uvrstil v tridnevno srečanje, to je Moe-derndorfejreva črna komedija Mama je umrla dvakrat, v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic. V treh dneh se je tako v Radovljici zvrstilo kar devet predstav, dve v spremljevalnem programu, sedem jih selektor izmed štiridesetih letošnjih produkcij uvrstil med najboljše: Fevdeaujev Damski zdravnik ali krojač po sili (KD Janez Ja- Matija Milčinski: Tisto, kar gledalcu lahko ponudijo ljubiteljske gledališke skupine, so predvsem predstave, ki vsebujejo mnogo več igralskega žara, kot ga lahko ponudijo rutinirana profesionalna gledališča. len Notranje Gorice - Plešivi-ca), Jaz sem Berto Roberta An-dersona (Dramski odsek PD Štandrež), Z Andrejo v sobotno noč Gorana Gluviča (gledališče Steps iz Izole), Mož, ki si ne upa Curtha Flatovva (AG Vrba, Vrbje pri Žalcu), Jesihov Triko v izvedbi Amaterske gledališke skupine Trening 1 iz Kopra ter za zaključek v nedeljo zvečer predstavo Jeana Anouilha Orkester v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prireditev sta zaokrožili še dve okrogli mizi, na katerih so se udeleženci pogovarjali o stanju v slovenskih amaterskih gledališčih, ocenili svoje delo v pretekli sezoni in se spraševali, kako naprej. "Žal se ljubiteljska gledališča vse bolj nagibajo le h komediji in še to v smislu posnemanja komercialno uspešnih profesionalnih gledališč, kar je zanje slabo," je prepričan Matija Milčinski z radovljiške območne izpostave republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, organizatorja letošnjega srečanja. "Zato ni naključje, da se tudi tu, v Radovljici, gledališke skupine predstavljajo predvsem s komedijami. Pa bi bilo prav, ko bi iskali nekaj več, pri tem pa izhajali iz sebe in svojih možnosti." Podobno delo ljubiteljskih gledališč ocenjuje tudi letošnji selektor Miha Trefalt, ki si je ogledal štirideset predstav od Kristjan Krajnčan pred tekmovanjem mladih glasbenikov evropskega združenja RTV centrov VIOLONČELIST OČARAL DOMAČE OBČINSTVO Tržič - Tik pred odhodom na Norveško, kjer bo 8. junija kot edini slovenski glasbenik sodeloval na tekmovanju mladih glasbenikov evropskega združenja RTV centrov, se je mladi violončelist Kristijan Krajnčan predstavil tudi domači publiki. V polni dvorani Glasbene šole Tržič je v torek navdušeno občinsto ob spremljavi pianistke prof. Jasne Jan očaral z deli Bacha, Ecclesa, Brucha in - seveda - Lojzeta Krajnčana. To, da je Kristijan Krajnčan izvrsten glasbenik, pač ni naključje, saj izhaja iz družine, kjer se prav vsi intenzivno ukvarjajo z glasbo. Da ne bi bil pevec tako kot mama Romana Krajnčan, je vedel že zelo zgodaj, pravi. "Ko sem bil majhen, sem imel majhne prste in temu sem prilagodil izbiro inštrumenta - no, pravzaprav sem se odločal med klavirjem in violino, na koncu pa pristal med violončelisti prof. Zdenke Kristl Marinič. Inštrument mi je postajal bolj in bolj všeč, pri profesorici sem vztrajal vse do šestega razreda, od letošnjega leta pa je moj mentor prof. Igor Mitro-vič," pravi trinajstletni glasbenik. "Zelo sem zadovoljen, dobro se razumeva. Saj ne rečem, da delo ni naporno - vse podrobnosti so tako zelo pomembne, vsaka nota mora biti precizno zaigrana, vsak ton izdelan do popolnosti ... ampak mi je všeč." Kristijan Krajnčan je zdaj v prvem letniku srednje stopnje na Glasbeni šoli Vič v Ljubljani, sicer pa je učenec sedmega razreda osnovne šole Križe. Dober učenec, niti z matematiko nima težav ... Skrivnost uspeha je ob njegovi nedvomni glasbeni nadarjenosti tudi fantov občutek za trdo delo in pravilno razporeditev časa. Kristjan se namreč ob šoli vsaj trikrat tedensko vozi v Ljubljano, violončelo mu vzame več kot dve uri na dan še doma - ob koncih tedna pa še kakšno urico več - ob tem pri kranjski godbi igra na bobne in je tudi član viškega godalnega orkestra. "Priznam, tudi bobni so moja posebna ljubezen. Prvih ritmov me je učil moj stric Dominik Krajnčan, zdaj pa se učim pri bobnarju Ratku Divjaku. Pravzaprav mije všeč tudi bas kitara, ampak za to pa zdaj zares nimam več časa", obžaluje Kristijan. • M.A. V soboto popoldan so si mimoidoči pred radovljiško knjižnico v okviru spremljevalnega programa srečanja lahko ogledali t. i. ulični teater, predstavo gledališkega društva Torpedo iz Nove Gorice Pogreb. Tudi to zvrst predstave bi težko našli v programu profesionalnih gledališč. približno stopetdesetih, kolikor jih vsako leto nastane na slovenskih ljubiteljskih odrih. "Ogledal sem si štirideset uprizoritev - predhodno selekcijo so pred menoj naredili že področni selektorji. Osnovna kri- Ob zaključku srečanja so organizatorji podelili tudi štiri zlate Linhartove značke. Dobili so jih: Leon Cižmek iz AG Velenje, Franc Plut AGD Prečna, Milan Sevšek KUD Zarja Trnov/je in Martin Škorjanc KUD Milke Zoreč Hotinja vas. terija sta dva: predstava mora biti dobra in gledljiva. Seveda so nekatere boljše igralsko, druge režijsko, vendar mislim, da so predstave, ki so zbrane tukaj v Radovljici, predstave, ki lahko živijo, komunicirajo z občinstvom in so vsaka na svoj način - odvisno od žanra - dobre." Jubilejno štirideseto srečanje slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin bo prihodnje leto v Ljubljani, v Šentjakobskem gledališču, ki bo prav takrat praznovalo osemdeset let delovanja. • M.A. Škofja Loka - V petek je bila v galeriji Fara v Škofji Loki otvoritev razstave fotografij Boštjana Gunčarja. Na ogled je postavil 31 črnobelih fotografij, aktov iz cikla Nude. Po razstavi v galeriji bara Fokus in odmevni razstavi v okivru festivala Sarajevska zima v Sarajevu je tokratna razstava v Fari njegova tretja v letošnjem letu. Odprta bo do 23. junija. • I.K., foto: Janez Pelko PANJSKE KONČNICE V BERLINU Radovljica - Panjske končnice iz Čebelarskega muzeja Radovljica so doslej - že skoraj dvajset let oblikovane v potujoči razstavi 114 končnic - prepotovale že kar lep kos sveta. Konec maja so se za vse poletje tja do začetka oktobra ustavile v berlinskem muzeju kmetijstva, enem od muzejev tamkajšnjega Mestnega muzeja in sicer v predmestju Dahlem. Potujoča razstava panjskih končnic iz radovljiškega muzeja se tokrat v Nemčiji ne predstavlja prvikrat. Pred letuje razstava v sodelovanju z Etnografskim muzejem Slovenije gostovala v Munch-nu in drugih nemških mestih, lani pa so razstavo videli še v Freisingu. Slovenske panjske končnice so na otvoritvi 30. maja ob prisotnosti ravnateljice Verene Štekar Vidic in kustosinje Ide Gnilšak iz Muzejev radovljiške občine postavili v čebelarsko zbirko Muzeja zgodovine kmetijstva. Kot je povedala ravnateljica radovljiškega muzeja, je bil pobuda za gostovanje v Berlinu lansko srečanje z berlinsko raziskovalko dr. lrmgart Jung-Hoffmannovo, biologinjo in dobro poznavalko slovenskih panjskih končnic. Razstava prihaja v Berlin ravno *v pravem času, ko se v Berlinu odvija srečanje Muzejev upodabljajočih umetnosti. Zato si je razstavljene slovenske panjske končnice lahko ogledala tudi druga evropska strokovna javnost, saj je del dogajanj ob tem muzejskem srečanju potekal prav v Muzeju zgodovine kmetijstva. Na otvoritvi razstave je bil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik. Predstavitev te slovenske posebnosti v Berlinu se bo v oktobru zaključila še s predavanji kustosinje Ide Gnilšak. Po vrnitvi iz Berlina bodo potujočo razstavo panjskih končnic V radovljiškem muzeju temeljito obnovili. Zbirka, ki jo sestavlja več kot sto končnic, trije panji in panoji z dopolnili k razstavi, postaja namreč po dveh desetletjih muzejsko zastarela. Taka zdaj prav malo sodi v okvir Čebelarskega muzeja v Radovljici, ki so ga v zadnjih letih temeljito prenovili - tako prostore kot vso zbirko. • L.rvi Družabne igre z* m družino Sredi maja so v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku sklenili "družinski projekt" s prireditvijo, na kateri so sodelovali učenci vseh razredov. S prireditve ob dnevu družine. V šoli so se različne dejavnosti ob dnevu družine, 15. maju, odvijale že od 8. maja, projekt pa so z zaključno prireditvijo sklenili 16. maja. Zavedajo se namreč, kako pomembno je, da se družinski člani vsaj za kakšno uro na dan zberejo skupaj. Da pa ne bi ostali zgolj pri besedah, sta se mentorici Branka Mali in Duška Brovč odločili, da bi z otroki izdelali družabne igre. Z njimi bi otroci lahko vsaj za nekaj časa odtrgali starše od dela ali od televizije, skupaj bi se lahko zabavali, se pogovarjali, nasmejali. Dejavnosti so potekale v vseh oddelkih. Učenci prvih in drugih razredov so izdelovali sestavljanke, učenci tretjih in četrtih razredov so oblikovali človeške figure iz žice in si ogledali predstavo gledališkega krožka, na predmetni stopnji pa so družini namenili razredno uro, pri uri etike so izdelovali plakate in igre, ura tehnične vzgoje pa je bila namenjena Otroc/ oblikovali glino Kranj - V soboto dopoldne je Gorenjski muzej pred Mestno hišo na Glavnem trgu pripravil zanimivi predstavitvi: lončarski sejem in delavnico za otroke. Ti so pod vodstvom Helene Rant gnetli glino in iz nje oblikovali krožnike, vazice in podobne uporabne izdelke, ki so jih polepšali še z barvnimi stekelci. Da so pri delu uživali, ni treba posebej poudarjati, očitno zadovoljni pa so bili tudi odrasli Kranjčani, ki so se ustavljali ob njihovi delavnici. • H. J. izdelovanju družabnih iger, kot so Tango, Štiri v vrsto in druge. Le dva dni kasneje, 18. maja, pa je bilo v šoli spet praznično. Staršem učencev in učiteljem sta se predstavila otroški pevski zbor, ki ga vodi zboro-vodkinja Tatjana Kovač, in mladinski pevski zbor, ki ga vodi Draguška Vlašič. Kakovost sta oba zbora potrdila tudi na aprilski reviji pevskih zborov v Žireh, mladinski zbor pa se je uvrstil tudi na regijsko pevsko revijo, ki je bila 26. maja na Jesenicah. Med uspehe učencev iz Groharjeve šole gre šteti tudi srebrno priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije za zgodovinsko raziskovalno nalogo Kako so stanovali nekoč. Naslov njihove naloge je bil Nacetova hiša v Puštalu. Delo je bilo zelo razgibano, pravi mentorica Branka Svoljšak. Opazovali so, spraševali, opisovali, obiskali arhiv in Loški muzej. Pri fotografiranju jim je pomagal Janez Beguš, pri risanju pa osmošolec Miha. Predstavniki turističnega krožka so nalogo predstavili 12. maja v Brežicah. Alt gledate TV Dober dan? Zakaj (ne)? Anketo so opravile sedmošolke Veronika, Tjaša, Vika, Alenka in Anita iz osnovne šole Gorje. Približno polovica, 55 odstotkov, vprašanih je na vprašanje odgovorila pritrdilno in tudi povedala, zakaj TV Dober dan gledajo: * ker je slovenska oddaja in imam že dosti samih ameriških ali mehiških filmov; * ker jo gleda vsa družina pa tudi meni je kar v redu: * ker je zelo zanimiva in humoristična; * zelo mi je všeč Samo pa tudi drugi igralci; * imajo dobre šale, smisel za humor, vedno me spravijo v smeh; * oddajo bi lahko podaljšali vsaj za uro in pol; * ker je smešna; * ker imajo bolne fore; * končno nekaj slovenskega; * oddaja je zelo sproščujoča in zabavna; * vedno gledam, če imam čas, lepo se sprostim. Spraševalke so zbrale tudi nasprotna mnenja. Vprašani takole odgovarjajo, zakaj TV Dober dan ne gledajo: * POP-TV nam slabo lovi; * ker je oddaja neumna, raje gledam kak film; * preveč je "pokvarjenih" šal in ni primerna za majhne otroke; * je dolgočasna, ob njej vedno zaspim; * T V Poper se mi zdi veliko boljši. Popa pa skoraj nikoli ne gledam; * zdi se mi neumna, ne spravi me v smeh; * dolgčas, same slabe fore; * TV Poper obdeluje bolj zanimive teme; * lahko bi jo ukinili, kot so jo že. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM tfAnj HR mm MIRIN VRTILJAK Jutranji pozdravček, zgodbica, veliko glasbe ter klepetov po teleionu in seveda obvezno nova uganka bodo krojili nedeljsko oddajo. Glavna tema pa bo pogovor o lutkovnem festivalu, ki se začenja konec meseca. =5 .= BRBOTAVCEK Špica, vam rečem! Kdo? Ja, dojenčki! Včeraj RADIO SORA smo se več kot eno uro pogovarjali le o njih. Na j;'„!*t^'l^4:'r" žalost kakšnih posebnih izkušenj z njimi nimam, ker sem edinka. To me zelo žalosti. Ko sem vprašala mamo, ali mi lahko kupi enega, me je neumno pogledala in rekla, da se to ne da kar tako. Da nimamo dovolj denarja, nobenega časa in da tudi očka ni navdušen za novega dojenčka. Zakaj ima lahko Peter tri sestre in še enega brata, sem vrtala vanjo? Potem je postala jezna in me je poslala na igrišče. Tam me je že čakal Peter in ko je videl v mojih očeh solze, me je povabil k sebi domov. Njegov najmlajši bratec je star šele štiri mesece. Ua! S kakšnim veseljem sem ga previjala in pestovala! Super! Ko bom velika, bom imela veliko hišo in še več dojenčkov. Obljubim. • Vaša Brbotavčka. Vaša šolska glasila Krikec V kranjski osnovni šoli Franceta Prešerna so v drugem, tretjem in četrtem razredu sami radovedni zagnanci. Pod dirigentsko palico mentoric Tatjane Pavlic in Simone Bizjak Mrak so izbrali najboljše stvaritve, ki so jih čez leto napisali in narisali, ter jih natisnili v na novo preoblečenem Krikcu. V njem so namenili prostor šolskim dogodkom, literarnim izdelkom, svoj kotiček je dobil detektiv Grozni, v športnem kotičku so se posvetili nogometu, v živalskem opisali zimsko življenje živali, za intervju so prosili učiteljico Ljtibo Žerovc, seveda pa tudi brez strani za glasbo in razvedrilo ni šlo. "Preberite ga, ne bo vam žal!" so na naslovnico zapisali mladi uredniki Krikca. Pa nam res ni bilo. • H. J. Smurnice je za Krikec narisal Tais Leban, 4. b Pisali ste na ni: Jerica Bertiik, Da rja n Borkovič, Jakob Jukič, Žiga Lausegger, Urban Zaletel, Eva Rihar, lina Berton-celj, Blažka Smiljanič, Jan Gorše, Nina Podobnik, Nina Hafner, Ana Ceferin, Eva Rihar, Marko Rihtršič, Živa Dra-kit/ič, Neža Stanonik, Žiga Se lak, Jaka Hafner, An že Blažič, Kaja Mik lav-čič, Albert Cuznar. Travestija Kosovelove Balade Protiletalska balada V jesenski tihi čas prileti F 16 na Kras. Na bojišču že nikogar več ni, le slovenska protiletalska enota mu sledi. Raketa v nebo. Močna eksplozija sledi |n NATO izgubi, izgubi. • Jakob Jukič, Žiga Lausegger, Urban Zaletel, 7. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču l%delovalec vremena Že dva tedna neprestano dežuje. Ljudje nestrpno strmijo v nebo, kdaj bo posijalo sonce. Dež pa ne preneha. V mestu je živel stari mojster Bor. Nekega dne se je odločil: "Iznašel bom stroj, ki bo uravnaval vreme!" Že naslednji dan je začel izdelovati čudežni stroj. Ljudje so se ozirali na njegovo hišo, kdaj se bo prikazal s strojem na vratih. Čez teden dni je bil čudežni stroj nared. Pred Borovo hišo se je zbrala vsa vas. Bor je pripeljal stroj na dvorišče in ga odgrnil. Krožnik je naravnal proti nebu in pritisnil rumeni gumb. Nekaj časa ni bilo nič, ko pa so že skoraj vsi obupali, je posijalo sonce. "Huraaa!" so bili vsi veseli. Od takrat naprej so ljudje hodili k Boru s posebnimi željami. Eni, naj jim naroči nekaj dežja, ki jim bo žalil njive, drugi spet obratno. Ker so se v vasi ljudje začeli prepirati glede vremena, se je Bor odločil drugače. Odpotoval je v Afriko in čudežni stroj, ki ga je imenoval Vremenko, podaril črnčkom, ki morda še nikoli niso pili čiste in dobre vode. Sedaj jim bo čudežni stroj pričaral dež in vsi bodo lahko pili dobro vodo. Ko se je Bor vrnil v domačo vas, so ga vsi spraševali: "Kje je stroj?" On pa jim je odvrnil, da ga ni več. Od takrat naprej ljudje niso več hodili k Boru in tudi prepirali se niso več, kar je bilo Boru najbolj pri srcu. Le še spominjali so se lahko čudežnega stroja, ki jim je pričaral vreme po želji. • Anže Blažič, 5. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled I%let % Gorenjskim glasom V šoli smo pisali spis z naslovom Moja babica ali Moj dedek. Ker nimam dedka, sem pisal o svoji babici. Vse sem napisal, kakor je v resnici. Učiteljica je pregledala spis in rekla, naj ga prepišem na list. Spis je poslala v Gorenjski glas in sem po njeni zaslugi tudi bil nagrajen. V časopisu sem prebral, da se bom odpeljal z Gorenjskim glasom na enodnevni izlet. Tako so dan za dnem in še kakšen mesec minili, o izletu pa nič, da sem čisto obupal. Nekega dne pa mi je moja učiteljica dala težko pričakovano vabilo. 18. maja smo bili vsi nagra- jenci povabljeni na izlet v živalski vrt. Zbrali smo se pred hišo Gorenjskega glasa. Ta dan nam je vreme pošteno nagajalo. Kljub slabemu vremenu nismo izgubili dobre volje in smo se vso pot zabavali. V živalskem vrtu nas je prijazno sprejela gospa Irena. Ona nas je popeljala na ogled živalskega vrta. Ogledali smo si vse živali in veliko slišali o njih. Gospe Ireni smo zastavljali različna vprašanja in tako spoznali še več zanimivega o življenju v živalskem vrtu. Tisti, ki so bili pogumni, so lahko pobožali kuščarja, ptičjega pajka in dobili še kačji poljubček. Čas je hitro minil in odpravili smo se na piknik v Grosuplje. Pri gostišču Kramar so nas prijazno sprejeli in postregli. Po dobri hrani in pijači smo se igrali. Bili so navdušeni nad čisto pravim letalom. Peljali smo se z električnim avtomobilčkom in se spuščali po toboganu. Po igri smo šli v Kranj in vsem nam je bilo žal, da se je tako hitro iztekel ta dan. Bilo nam je lepo in smo spoznali nove prijatelje. To je bil čudovit izlet poln smeha in zadovoljstva. • Darjan Borkovič, 3. c r. OŠ Jakoba Aljaža, Kranj Sonet Veliko lepih rož na svetu cvete, a najlepše so rože poezije, ki v žalosti ti čustvo jih izlije, ko najbolj te otožno boli srce. A kakšno čustvo povzroči ti gorje, da vsa kri iz srca se ti izlije, da zopet ogenj ti v očeh zašije, ki druge hladne oči ti ga gase? Je tako čustvo čustvo srčnih oči, saj srce rado druge ogleduje, s pogledom rado v tujih očeh zaspi. Ljubezen se to čustvo imenuje, ki ti prav rado srečno srce greni, saj večkrat žalost kot pa srečo snuje. • Mateja Pintar, 8. c r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Spomini na vrtec Kekec V vrtcu so nama bili najbolj všeč sprehodi. Hodili smo po raznih delih Kranja in se zelo zabavali. Na vsakem sprehodu smo se morali držati za roke, kar nam je bilo zelo všeč. Zraven smo peli pesmice, ki so se jih naučili. Najbolj nam je bilo všeč, ko smo se odpeljali v živalski vrt in se sprehodili med najrazličnejšimi živalmi. Otroci smo se najbolj zabavali pred kletko z opicami, kjer smo se nasmejali njihovim vragolijam. To je eno od mnogih doživetij, ki nama je še po nekaj letih ostalo v spominu. Iz teh nekaj let, ki sva jih preživeli v vrtcu Kekec, so nama ostale v spominu še igre, likovna delavnica, v katerih sva se naučili, kako se iz navadnega papirnatega robčka naredi vrtnica, kako se poslikava na steklo, razen okraske in še veliko veliko drugega. • Kaja Plavc in Saša Pavlo-vič, 6. a r. OŠ Simona Jenka, Kranj Sošolca je portretirala Marija Demšar, OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka, likovna pedagoginja Maja Reven. Rižote Moda Črtasto na morje Recite, kar hočete, če boste ugledali belo-modro črtasto majico, vas bo spomnila na morje. Še vedno so najbolj priljubljene za morje, za prosti čas, pa naj bodo rumeno, črno, rdeče ali modro ali kako drugače črtaste. Zelo prav pride, če ima majica kapuco, kajti včasih veter močno potegne, posebno še, če želimo ob vodi ostati dolgo v miren večer. Hlače naj bodo široke, da nas ne bodo nikjer vezale, v pasu naj bo elastika, obvezni pa so seveda veliki žepi, saj se na plaži najde toliko lepih kamenčkov in školjkic... Poskusimo še mi Sladico za danes Jogurtova krema s kardamomom in jagodami 3 dl navadnega jogurta, 2 dl sladke smetane, malo kar-damoma, sladkor v prahu, 500 g svežih vrtnih rdečih jagod. Jogurt damo čez noč na cedilo, da se dodobra od-cedi. Odcejenemu jogurtu dodamo sladkor v prahu ter po okusu malo kardamoma. Dobro premešamo in na rahlo dodamo stepeno smetano. Iz te mase z žlico oblikujemo žličnike, jih damo na krožnike ter dekoriramo z narezanimi vrtnimi jagodami ter z listki mete ali melise. Predvsem pa - hitro skuhane in ko jo pripravimo za kuhanje, nam ni treba niti pokrovke dvigniti, kaj šele pomešati. Če imamo pravo posodo z debelim dnom, da se v njej ne prismaja, je kuhanje rižote res prava igrača. Več ko bo zelenjave sesekljane vanjo, boljša bo. Le še skleda solate zraven, pa je tu bogat in nasiten obrok. Rižev pa, saj veste, je v izbiri, kolikor hočete. Nekateri imajo rajši beljeni riž, drugi spet manj obdelani polnozrnati riž, za sladice in narastke je najbolj primeren okrogli... Sicer pa že vsaka gospodinja ve, kateri je za njeno kuho najboljši. Obložena grahova rižota 1 kg teletine (frikando), 8 dag olja, sol, 6 dag surovega masla, 1 čebula, okrog 1/2 kg graha, 60 dag riža, sol, krop, vejica ali dve koromača (lahko tudi kakšno drugo, vam ljubo dišav-nico) in zelen peteršilj. Teletino zrežemo na enakomerno tanke rezine, jih še malo potolčemo, osolimo in speče-mo na vročem olju prav na hitro. Še boljše so rezinice, spečene na maslu. Na maslu prepražimo najprej sesekljano Zdravljenje z belusi Za čiščenje želodca in črevesja, proti zlatenici in jetrnim boleznini Na drobno narežemo 30 g belušev in jih prelijemo z l litrom vrele vode. Posodo pokrijmo čez noč. Naslednji dan tekočino precedimo in jo pijemo trikrat do štirikrat na dan po eno skodelico. Lnako ravnamo proti pesku v žolču in sečnem mehurju ter izpuščajem. Za čiščenje in zboljševanje krvi Zmešamo enake dele belušev, ječmenovih kalčkov ali rži in korenino plazeče se pirnice in cikorije. Vse skupaj prepražimo, skuhamo kot kavo in jo pijemo čez dan. Proti pozabljivosti, glavobolu, potrtosti in hemoroidom Beluše skuhamo, prevretek pijemo namesto vode, beluše pa posolimo, začinimo z oljem in pojemo. Za krepitev srca 60 g belušev damo v tričetrt litra vode in pustimo, da stojijo 8 ur, v četrt litra mlačne vOde pa damo 2 žlički medu; vse skupaj dobro zmešamo in vzamemo vsako uro po 1 žličko. Opozorilo: Beluši niso priporočljivi za osebe, ki imajo akutno vnetje sklepov, slabe živce in trpijo zaradi nespečnosti, ki imajo obolelo prostato, pa tudi vnetje sečil. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Postavljanje meja (7) - z zelenjavo Polnozrnata rižota Še malo ostanimo pri mejah. Kadar družina deluje kot dobro utečen team, so stvari enostavne. Največ konfliktov nastaja velikokrat zaradi nasprotnih interesov in pomanjkanja motivacije. Kdo se zjutraj zbudi ves srečen, ker bo lahko ves dan pomival posodo ali likal? Za motivacijo potrebujemo nekaj več. Vedeti moramo, kakšno zadovoljstvo nam neka dejavnost prinese. Vendar smo večinoma samo mame tiste, ki znajo uživati v vonju opranih zaves in ki Z občudovanjem gledamo velikanski kup zlikanega perila. Otroci običajno niso ravno vzhičeni nad takšnimi gospodinjskimi dejavnostmi in rezultati. Vendar pa se v vsej množici opravil, ki jih je potrebno opraviti vsak dan prav gotovo najde kakšno, ki ga bo otrok z veseljem izbral za svojega. Vsi rajši živimo z občutkom, da lahko izbiramo kot pa z občutkom, da nam ukazujejo. Tudi takrat ko nam začnejo stvari uhajati iz rok in ne moremo otroka prav ni- kakor prepričati, da bi nam pomagal - ne obupajmo. Bodimo jim samo blizu in nič drugega ni treba, kot da jim z vsem svojim bitjem sporočamo, da jih imamo radi. Naj vam povem zgodbo. Neka mama je že čisto obupala nad svojo odraščajočo hčerko, ki ji nikakor ni hotela pomagati pri nobenem gospodinjskem opravilu. Domov je prihajala utrujena, jezna in njen glavobol seje začel takoj, koje stopila v stanovanje. Vse je bilo razmetano, hčerka pa je poslušala glasbo. Mama je hčerki najprej ukinila žepnino. Potem je nanjo vpila in v navalu jeze izgubila kontrolo ter jo udarila. Odnos med njima se je slabšal iz dneva v dan, ena drugi sta težili in vrteli sta se v začaranem krogu. Mama je želela pospravljeno stanovanje, hčerka ji je kljubovala. Začarani krog se prekine edino tako, da nekdo naredi rez in obrne zadeve v povsem drugo smer. Tako je-naredila tudi mama iz zgodbe. Nekega večera je prišla domov in zgodba bi se lahko ponovila. Ampak mama seje usedla poleg hčerke, si natočila kozarec vina in vprašala hčerko, kako je preživela dan. Nič drugega. Pokazala je iskreno zanimanje za nekoga, ki ga ima rada, čeprav se ne obnaša po njenih pričakovanjih. Potem je vstala in brez besed pripravila večerjo, pospravila in niti z besedo ni hčerki omenila, da potrebuje njeno pomoč. Naslednji dan je postopek ponovila. Kavč, sprostitev, večerja, pospravljanje. Ko jo je hčerka začudeno pogledala, ji je povedala, da ne bo več vpila nanjo, da ji je žal, ker jo je udarila in da si želi, da bi jima bilo obema lepo. To je ponavljala samo štiri dni. Brez prošenj, brez vpitja, brez groženj, brez podkupovanja. Peti dan jo je hčerka vprašala, če ji lahko pomaga. Mama ji pomivanja posode in pospravljanja ni nikoli več omenila. Včasih je bilo narejeno, včasih ne. Njun' odnos se je začel krepiti. Brez dobrega odnosa ni nič. Niti sodelovanja, niti meja. čebulo. Ko začne rumeneti, damo grah in sesekljan koromač in dušimo. Ko je grah skoraj povsem mehak, dodamo opran in odcejen riž, solimo, prilijemo dvojno količino kropa in pokrito dušimo, da riž naraste. Zrna morajo ostati lepo cela. V sredo servirnega krožnika damo riž in ga obložimo z rezi-nicami mesa v obliki venca. Rižoto potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Polnozrnata rižota 1 čebula, 50 g masla ali margarine, 200 g polnozrnatega riža (neobdelanega), 3/4 I juhe (lahko iz kocke), 1/4 I belega vina, 1 lovorov list, 250 g korenja, 1 vez mladih čebulic ali dva srednjevelika pora, 50 g sončničnih semen, 150 g dobrega gauda, sol, črni poper in mlinčka Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Maščobo segreje-mo v posodi in na njej najprej prepražimo čebulo. Dodamo riž in ga na kratko podušimo. Zalijemo z juho in belim vinom, dodamo lovor. Nato riž pokrijemo in pustimo kuhati pri mali vročini 35 minut. Korenje očistimo, operemo in zrežemo Pet minut za I lepši videz I Kivi -j zakladnica I vitamina C1 i Štirje kiviji na dan in vse | 1 potrebe po vitaminu C so I I potešene. Dovolj C-vita- I I mina v telesu krepi od- 1 i pornost, ureja prebavo in i I se učinkovito upre bolez- i i ni, influencam. Če si na- j 1 redimo masko iz kivija I 1 (lahko le iz lupin), bo jj 1 naša koža na obrazu do- j 1 bila spet dovolj vlage, bo I gladka in žametno meh-1 ka, gube se bodo omilile. na paličice. Mlade čebulice ali por očistimo in zrežemo na kolesca. Oboje dodamo rižu in vse skupaj 10 minut dušimo. Sončnična semena v suhi ponvi zla-torumeno prepražimo. Sir grobo naribam in dodamo rižu. Riž po vrhu še solimo in po-popramo. Rižoto stresemo v skledo in jo potresemo s sončničnimi semeni, pomešanimi z narezanim korenčkom in mladimi čebulicami ali porom. Istrska rižota 3 dl olja, 1 do 2 žlici paradižnikove mezge ali 3 sveži paradižniki, 3 stroki česna, 70 dag riža, sol, 6 dl vina, 70 dag morskih rib, slana voda, kis po okusu, zelen peteršilj, 3 dag surovega masla, poper, 10 dag parmezana. Na olju prepražimo paradižnikovo mezgo ali otupljene, očiščene in drobno sesekljane sveže paradižnike in sesekljan česen. Dodamo opran in dobro odcejen riž, premešamo, solimo. Prilijemo toliko vode, kot je bilo riža. Pustimo, da za- vre, nato dušimo. Ko popije riž vso vodo, prilijemo vino in riž še nadalje dušimo, da se zmehča. V slani, malo okisani vodi posebej kuhamo ribe. Vro naj 20 minut. Ohlajenim odstranimo kosti in meso zmešamo z rižem, ki mu primešamo zelen sesekljan peteršilj, surovo maslo, malo popra in potresemo s parmezanom. Riž z žajbljem in maslom 400 g riža, 100 g masla, 10 lističev žajblja, parmezan, sol. Riž stresemo v osoljen krop in kuhamo 15 minut, daje v sredini še malo trd. Pet minut preden je riž kuhan, pristavimo ponvico z maslom in žajbljevimi lističi. Pustimo da se temeljito razgreje. Odcejen vroč riž obilno potresemo s parmezanom, dobro premešamo in prelijemo z žajb-ljevim maslom. Premešamo in takoj postrežemo. ZALOŽBA EL CONDOR PIROIMHIHII SRCU Ingrid Peinkircher Pozdravljeni, dobrodošli med nami! Ista avtorica, ista tematika in čedalje hujši tempo, čedalje večja nuja spregovoriti o večni tematiki, o ljubezni, ki zdaj, v pričujoči zbirki (za razliko od druge) ni več volkulja v pomenu strasti, predajanja, nikoli dosegljive globočine, volkulja s kožo in kremplji, ki grizlja, grize in ugrizne poljube. Ubeseditve ljubezni, slutenj, hrepenenja, želja po izpolnitvi so se spremenile, postale so nežne in mile (bolj ženske?). Struktura verza se je spremenila - verz dobiva podobo stavka. Je to napoved obdobja (kratke) proze? Za avtorico to ne bi bila popolna novost, saj je leta 1998 izšla knjižica kratkih zgodb za otroke Janček in njegove dogodviščine. Knjiga ima 72 strani, formata 11.5 x 19 cm, z barvnimi platnicami, tiskana na kvalitetnem papirju. NI MU, PRHUlJItni SVET JE SPET TU! "Tiskarčka je tako zabavalo, da je od veselja začel mešati črke in tu pa tam pojedel kakšno vejico. V knjigi je naredil takšen nered, da ga ni znal nihče več razvozlati. Nato se je zaklenil v črko S, noge si je podprl z vejico -, in zaspal." Pravljični svet je povsod okoli nas, čeprav smo nekateri že pozabili nanj, se še vedno rojeva v mnogih oblikah življenja. Včasih nas osupne v tisti prisotnosti knjig, kot je knjiga Andreja Dvoršaka - Gutenber-gov škrat, ki nas mlade in stare bralčke zopet povleče v ta dobrohoten svet. Želimo si, da bi ta knjiga pripomogla k temu, da se bodo naši otroci še kot odrasli spominjali miline in lepote otroštva, ki teži k miru in ljubezni. Vse to vam podarja Andrej Dvoršak, ki prerodi notranjega otroka v vseh nas. KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA Tel.: 064/715-585 Fax: 064/715-878 Na prvo junijsko soboto Vestnikov vlak na Gorenjskem Šeststo izletnikov iz Prekmurja, ogled Brezij, čudovito bohinjsko vreme, vožnja z novim čolnom, prelet nad gorami in malo dela za zdravnika* Tudi zamuda Vestnikovega vlaka ni pokvarila dobre volje potnikov. ci v zboru so bili bralci Prekmurskega vestnika in poslušalci Murskega vala, ki so prvo junij sko soboto namenili popotovanju po Gorenjskem. Vestnikov vlak je na pot krenili že zgodaj zjutraj, okoli četrte ure, na železniško postajo v Lescah je prispel malo pred deseto, nato pa so se potniki z avtobusi odpeljali najprej do Brezij. Približno šeststotim izletnikom so družbo delali novinarji Prekmurskega vestnika in sode-avci Gorenjskega glasa, ki so Prekmurcem opisovali slikovito gorenjsko pokrajino. Na Brezjah je pisano druščino - med izletniki so bili tako dedki in babice, ki so s seboj vzeli še vnučke, kot tudi cele družine - pozdravil pater Ciril. Pater Ciril je povedal nekaj besed o brezjanski zgodovini, o čudežih, povezanih z Brezjami in o tamkajšnji strnjeni vrsti po mostiču, ki vodi po soteski Vintgar. Bohinj, 6. junija - "Na jezeru, bliz' Triglava seje v soboto ubrano razlegalo po čolniču, ki pluje po Bohinjskem jezeru. Pev- Nekaj najbolj srečnih sije bohinjski konec ogledalo kar iz helikopterja. cerkvi. Sledil je še ogled znamenite cerkve, potem pa so se potniki razdelili v tri skupine. Prva skupina izletnikov se je odpravila po poti kulturne dediščine. V Vrbi so si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna, v Smokuču pa so obiskali tiskarno Alojza Rozmana. Druga skupina Prekmurcev se je odpeljala v blejski konec, kjer so se sprehodili po soteski Vintgar. Živahna kača izletnikov, ki se je vila po soteski, je veselo kramljala in z zanimanjem opazovala čudovito sotesko. Del potnikov Na celodnevnem izletu je Prekmurce spremljala tudi zdravnica Breda Bavec iz Ljutomera, ki je izletnikom nudila prvo pomoč že na lanskem izletu. Zdravnica nam je povedala, da je imela na sobotnem izletu k sreči zelo malo dela. "Predvsem starejši so imeli nekaj problemov s pritiskom, nekaj izletnikov je zaradi potovalne mrzlice pozabilo vzeti tablete, pa smo zanje poskrbeli že na vlaku," je dejala zdravnica. Dodala je še, da upa, da tudi na poti domov ne bo prevelikih težav z zdravjem. "A, saj veste, vročina, malo pa tudi pijača, lahko povzročita kakšno težavico na poti do Prekmurja," je napovedala zdravnica Breda Bavec. Gneča na bohinjskem pomolu. Natalija Verboten in njeni pevski "pomagači' sprehajal po dvorani in navezoval nove stike. A niso vsi izletniki celo popoldne vztrajali pod šotorom. Dosti se jih je odpravilo na plovbo z novim bohinjskim čolnom, nekaj srečnežev pa je nad gorenjske vršace poletelo kar s helikopterjem. Muhasto bohinjsko vreme je prvo junijsko soboto zatajilo, saj so prekmurski izletniki uživali Gorenjsko v lepem, sončnem vremenu. Verjetno je tudi čudovito vreme odtehtalo počutje Prekmurcev, saj je večina pozno popoldne z nasmehom zapuščala lesko postajo. • Špela Ž., foto: Tina D. Vestnikovega vlaka pa se je po ogledu Brezij odpeljal do slapa Savica, kjer so se bolj ali manj hitro povzpeli do slapa. Popoldne so se izletniki zbrali v dvorani ob bohinjskem kampu Danica, kjer so si izmenjali dopoldanske izkušnje, pojedli kosilo in se sprostili ob glasbi Treh kifelčarjev in Natalije Verboten. Slednja je še posebej razživela publiko, ki je popoldne vztraja- la pod zeleno-belim šotorom. Natalija je tako skočila z odra, se sprehodila med mizami, prepevala pesem o srčni napaki, pri petju pa ji je pomagala najbolj razgreta publika tik pod odrom. In še nekdo je popoldne zabaval Prekmurce. Humorist Geza, seveda. Najprej jih je natresel nekaj na račun Gorenjcev, še nekajkrat narisal nasmeh na lica izletnikov, vmes pa se je Vestnikov vlak je na železniško postajo v Lescah prispel z zamudo (ki naj bi bila po pripombah tistih, ki so čakali na izletnike s Prekmurja, že zaščitni znak Slovenskih železnic), zato so morali organizatorji spremeniti program. Zaradi zamude vlaka si izletniki žal niso utegnili ogledati galerije Avsenik. Prekmurci o Gorenjski Tako, kot smo si želeli Brezjanski pater Ciril je takole pokramljal s Prekmurci. Popoldne, ko se je prekmurski vlak že priprav Ijal, da odsopiha nazaj domov, smo nekaj izletnikov vprašali, kako so doživeli Gorenjsko. Kristina iz Kovačevcev: "Današnji izlet je bil zelo lep. Z vnučkom Goranomsta šla dopoldne po poti kulturne dediščine, obiskala sva Prešernovo rojstno hišo in tamkajšnjo papirnico, potem pa smo se vrnili v Bohinj. Sicer pa sem bila na izletu, ki ga organizira prekmurski Časopis, že četrtič." Štefan iz Murske Sobote: "Gorenjsko zelo dobro poznam, novo doživetje zame pa je bila vožnja s čolnom po Bohinjskem jezeru. Na izlet sem prišel skupaj z ženo, dopoldne sva obiskala sotesko Vintgar, po kosilu pa sva se odločila, da preizkusiva še novi bohinjski Čoln." Inna Benko, direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota: "Na Gorenjskem sem danes bolj službeno kot pa turistično, lahko pa rečem, da mi je bil današnji izlet zelo všeč. Mislim, da so udeleženci s programom izleta zadovoljni, morda je bilo nekaj pripomb zgolj na kosilo, a postreči šeststotim ljudem pač ni najlažje. Izlet na Gorenjsko smo tokrat organizirali že sedemindvajsetič in vedno se je prijavilo veliko ljudi. Danes nam je bilo gorenjsko vreme naklonjeno in Gorenjsko smo doživeli tako, kot smo si lahko le želeli. Za pomoč pri organiziranju izleta bi se rada zahvalila kolegom z Gorenjskega glasa." Miki in Nada iz Budve: "Izlet nama je bil zelo všeč. Sicer sva Crnogorca, doma v Budvi. Te dni sva na obisku pri prijatelju iz Prekmurja, ki nama je povedal, da organizirajo izlet na Gorenjsko, pa sva se odločila, da se še sama odpraviva z Vestnikovim vlakom. Gorenjska se nama zdi lepa, simpatična, zapomnila pa si jo bova predvsem po lepi naravi." Ema Vehar iz Murske Sobote: "Danes sem se prvič v življenju peljala s helikopterjem, prvič sem bila v zraku, saj do danes nisem letela niti z letalom. Od strahu ne vem, koliko časa srno leteli. Povem lahko le to, da smo leteli nekje nad Voglom. Pilotu sem med vožnjo trkala na glavo in k sreči me je ubogal, saj ni delal prehudih trikov. Dopoldne pa sem se odpravila do slapa Savice. Vesela sem, da nas je danes spremljalo zelo lepo vreme. Ugotovili pa smo, da je Gorenjska preveč lepa, da bi jo karkoli lahko pokvarilo. • Špela Ž., foto: Trna D. Italijanski avtodomovi Mobilvetta v Sloveniji Najmanjša Luna, največji Euroyacht Na slovenski trg, kjer je v zadnjem času prisotnih vse več proizvajalcev avtodomov, prihaja tudi italijanska Mobilvetta, s programom vozil različnih velikosti in izdelanih na različnih šasijah. Zastopništvo je prevzelo kranjsko podjetje Mobil dom. Mobilvetta po velikosti sodi na tretje mesto med italijanskimi proizvajalci avtodomov, s svojimi vozili pa je tudi sponzor slovite kolesarske dirke Giro d'Italia in mladega italijanskega motociklista Valentina Rossija. Najmanjši model, verjetno najbolj primeren tudi za slovenski trg, je avtodom z imenom luna, narejen na osnovi Fia-tovega dostavnika ducata. Ta avtodom skupne dolžine 5,7 metra ima zaradi ugodne razporeditve šest ležišč, dve sta v nadstrešku, dve v osrednjem delu in dve kot pograd v zadnjem desnem delu. Vozilo je opremljeno s kopalnico s tušem in kemičnim straniščem ter kuhinjo. Kadar sta pograda v zadnjem delu zložena, tam nastane prostoren tovorni prostor. Mobilvetta luna premore 100-litrsko posodo za pitno vodo, del serijske opreme pa je tudi nosilec za kolesa. Pri Mobil domu je maloprodajna cena z vsemi dajatvami dobrih 59,4 milijona lir, sicer pa imajo v programu tudi večlje avtodomove, večinoma narejene na platformah Ivecovega novega dailivja. • M.G. Vsestransko sposobni Audi Allroad Quattro da KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 064/215-240, 064/215-238 Fax: 064/215-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Lada Samara 1300 Opel Kadett 1,4 LS Renault 5 Campus/3v Renault 21 GTL Renault 19 Chamade Opel Vectra 1,8 igl VW Passat 1,8 GL karavan Renault 19 RT 1,8/5v Ford Mondeo 1,8 i clx Renautl Clio Fidji 1,2 /3v Renault Clio RL 1,2/5v VW Golf GTI 2,0 Mazda 626 2,0 I VW Golf Variant CLTD Renault Clio RT 1,2/5v Tovota Hiace 2,4 D Opel Ornega 2,0 karavan Peugeot 306 S16/3v Mazda MPV 3,0 Renault Šafrane 2,5 Letnik in barva 1994 beš 1990 srebrna 1993 rdeča 1991 bela 1991 graf. siva 1992 modra 1992 modra 1994 rdeča 1994 met. modra 1997 rdeča 1997 rdeča 1993 met. modra 1994 m. bordo rdeča 1995 rdeča 2000 rdeča 1996 rdeča 1996 bela 1997 rdeča 1996 met. rdeča 1999 zlata Cena v SIT 330.000 420.000 450.000 510.000 580.000 750.000 870.000 895.000 995.000 995.000 1.020.000 1.270.000 1.394.000 1.680.000 1.780.000 1.820.000 2.090.000 2.390.000 2.480.000 4.530.000 Cena v DEM 3.240 4.120 4.410 5.000 5.520 7.350 8.280 8.770 9.750 9.480 10.000 12.090 13.280 16.000 16.950 17.840 19.900 22.760 23.620 43.140 NUDIMO MOŽNOST MENJAVE PO SISTEMU STARO ZA STARO, ODKUP RABLJENIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DALJE TER UGODEN KREDIT BREZ POLOGA, DO 5-IH LET Z OBRESTNO MERO T+4,25 %. KRANJ, 5. 6. 2000 Odločno na cesti in terenu Udoben na cesti, zmogljiv tam, kjer urejenih poti ni več. Takšna je filozofija novega Audijevega modela allroad quat-tro, s katerim ingolstadtski avtomobilski proizvajalec vstopa tudi v terenski razred. Novinec, ki je nastal na osnovi audi-ja A6 avant, torej hoče biti brezkompromisen avtomobil, tako na cestah kot na brezpotjih. dodatno zaščito in štiristo-penjskim zračnim vzmetenjem. To se samodejno prilagaja vozni podlagi, pri vožnji po avtocesti se višina vozila zniža na 142, nato pa po potrebi dviga do 208 milimetrov od tal. Avtomobil zato zmore dokaj velike vzpone in spuste, tudi dovoljen bočni nagib je kar konkreten. Tovarna je za pogon namenila dva motorja, športno zmogljivi 2,7-litrski bencinski šestvaljnik z dvojnim turbinskim polnilnikom in kar 250 konjskimi močmi ali zmogljiv 2,5-litrski prav tako šestvaljni turbodizel s 180 konjskimi močmi. Prav tako je mogoče izbirati pri menjalnikih, kot osnova je na voljo šest stopenjski ročni z doplačilno možnostjo priključljivega reduktorja, za terenske podvige Ob tem tovarna Audi letos praznuje natanko 20 let svojega štirikolesnega pogona quat-tro, s katerim so podkovali novinca. Pogonski sklop pa še ni vse, allroad quattro ima namreč prilagojeno podvozje z pa je bolj primeren samodejni menjalnik s funkcijo tiptronic, torej elektronsko nadziranim ročnim pretikanjem. Na zunaj se allroad quattro od običajnega A6 avant loči po širših kolotekih, poudarjenih blatnikih, markantnimi odbijači in rebrasti pločevini na strehi. Kot se za takšen avtomobil spodobi, ima vrhunsko opremo, elegantno notranjost pa so oblikovalci obarvali v dve terenski barvi stepsko zeleno ali sivo. V Ingolstadtu bodo takšnih audijev izdelali 20.000 letno. Tekmece pa vidijo predvsem v Mercedes-benzu razreda ML in novem BMW-ju X5. Pri nas so načrti z allroa-dom quattro na pogled skromni, v resnici pa ne; pri zastopniku Porsche Slovenija nameravajo najti 25 kupcev. Ti bodo morali za cenejšo različico s turbodizelskim motorjem odšteti 9,4, za bencinsko 11,1 milijona tolarjev in na svojega zmogljivega lepotca čakati od 4 do 6 tednov. • M.G. FORD MONDEO 2.0 16V GHIA NA KONCU VEDNO PRIDE NAJBOUSE Trditev iz naslova ne velja samo za sladico po dobrem kosilu, ampak tudi za avtomobile. Večina štirikolesni-kov, ki so blizu svojega odhoda z avtomobilske scene, običajno dobi izpopolnjeno opremo, boljše motorje in dodatke, ki so potrebni za snubljenje kupcev. Prav to se v pričakovanju naslednika dogaja tudi pri Fordu; njihov mondeo je namreč kot sočno zrela hruška. Dodelan, zrel, vendar nič več mladosten avtomobil, nenazadnje pa ima, z eno samo opaznejšo osvežitvijo, na grbi že celih sedem let. Mondea so pri Fordu razglašali za svetovljanski avtomobil, namenjen je bil namreč tako evropskim kot ameriškim kupcem, le da je bil na celini onstran Atlantika znan pod imenom contour. Zunanjost tega avtomobila sama po sebi govori, daje nastajal v zgodnjih devetdesetih letih, po drugi strani pa so motorne zmogljivosti, serijska oprema, prostornost in udobje, lega na cesti priletna zunanjost, omejena uporabnost prtljažnika, namestitev stikala utripalk Ford mondeo je s samo eno oblikovno osvežitvijo upihnil sedem svečk, jeseni se odpravlja v zaslužen pokoj. potovalnega računalnika in samodejne klimatske naprave. Za varnost skrbita obe čelni zračni vreči, pridružujeta se jima še protiblokirni zavorni sistem in elektronika za preprečevanje zdrsavanja gnanih koles. Eden boljših delov tega mondea je nedvomno motor, 2,0-litrski bencinski štirivalj-nik s 131 konjskimi močmi. Ta sodoben pogonski stroj je že preizkušen in ga bodo z nekaj manjšimi popravki lahko vsadili tudi v mondeovega naslednika. Njegova dobra Notranjost: solidna prostornost, pregledna armaturna plošča, veliko opreme za nekoliko višjo ceno. Fordovi oblikovalci ob zadnji prenovi nakazali nove oblikovalske smernice, ki so že bolj izrazite pri novejših modelih. Štirivratna limuzina, ki je ena od treh različic, kljub temu deluje precej klasično; z dolgim sprednjim delom, s strmo nevsiljivim vetrobranskim ste- NOVA NISSAN ALMERA MARSIKAJ JE ŠE PRED VAMI. _ ZA VAMI. IN OKOLI VAS. Življenje je cesta. Imate radi presenečenja? Kadar ste za volanom, prav gotovo ne. Nova Almera se je temeljito posvetila aktivni varnosti. ABS in EBD preprečujeta blokiranje koles v kočljivih situacijah; aktivni vzglavniki zmanjšujejo verjetnost poškodb ob trkih v zadek avtomobila; izpopolnjene luči pa poskrbijo za boljšo vidljivost. Samo še nekaj lahko storite: ostanite mirni in uživajte v vožnji. ( NISSAN I 2T Za 2,0-litrski štirivaljnik velja: pričakujte veliko, dobili boste še več. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere: d. 4,560, š. 1,750, v. 1,420 m medosna razdalja: 2,705 m prostornina prtljažnika: 470 I motor: bencinski, štirivaljni gibna prostornina: 1988 ccm moč: 96 kW/131 KM pri 5600 v/min navor: 178 Nm pri 4000 v/min najvišja hitrost: 206 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 9,9 s poraba: 5,9/11,6 1/100 km maloprodajna cena: 3.867.000 SIT zastopnik: Summit Motors, Ljubljana klom, s skoraj ravno streho in izrazito zalomlje-nim, spet skoraj ravnim zadnjim delom. Limu-zinski zadek ima v sebi zelo prostoren prtljažnik s solidno veliko odprtino, a zaradi pokrova tudi z nekoliko oviranim dostopom. Potniška kabina po prostornosti in udobju dokazuje, da se mondeo po tej plati lahko še vedno bori z novejšimi tekmeci. Sprednja sedeža sta dobro odmerjena in čvrsto oprijemljiva, prostora za noge je dovolj spredaj in zadaj in tudi širina potniškega prostora omogoča udobno sedenje treh potnikov na zadnji klopi. Armaturna plošča že nekoliko kaže leta, a je še vedno pregledna in uporabna, izjema je le stikalo varnostnih utripalk, ki je nameščeno med volanskim obročem in instrumenti. Količina serijske opreme, ki seveda tudi določa višjo ceno, je pohvalna, na spisku je vse od elektrike za odpiranje stekel, do Priletna oblika je najbolj vidna na zadku štirivratne limuzine, ki je med vsemi različicami že tako najmanj uporabna. lastnost je volja do vrtenja, vozniku pa ugaja tudi prožnost, ki omogoča lenar-jenje s prestavno ročico. Pospeševanje motor pospremi še s športnim zvokom in voznikom, ki si želijo več vozne dinamike, je ta motor naravnost pisan na kožo, ob tem, da s povprečno porabljenimi 10,3 litra bencina na 100 kilometrov ni pretirano zahteven. Tudi podvozje je naklonjeno obremenitvam, ki so že neko liko izven sivega povprečja. Kljub velikim zunanjim meram je mondeo zelo lahkotno vodljiv avtomobil, voznik z odličnim volanskim obročem zlahka obvladuje ovinke, karo-serijskega nagibanja ni veliko, poziranje cestnih grbin pa dovolj dobro naklonjeno udobju. Za ford mondeo po sedmih letih torej resnično velja, da na koncu pride najboljše; morda res ni več najbolj prepričljiv s svojo zunanjostjo, še vedno pa premore zelo solidne vozne lastnosti. Vsekakor dobra popotnica za naslednika. • M. Gregorič Desetič s citrarji, sedmič z Gorenjkami in Gorenjci Citrarji, Gorenjke, Gorenjci osvojili Ermanovec Deseto srečanje citrarjev in že sedmo Gorenjk in Gorenjcev je na Ermanovec v nedeljo privabilo toliko obiskovalcev, da v Planinskem društvu Sovodenj ne pomnijo takšnega praznika« Ermanovec, 6. junija - Že okrog poldneva se je na jasi in prireditvenem prostoru začenjalo predpraznično razpoloženje. Številni obiskovalci so prihajali iz gozda iz obeh smeri, s Tre-bije in s Sovodnja. Ob dveh popoldne pa so bila parkirišča tudi že polna. V sončnem in toplem nedeljskem popoldnevu skoraj tisoč metrov visoko pri Koči na Ermanovcu je bilo vse v pričakovanju 10. jubilejnega srečanja citrarjev in tradicionalnega že sedmega srečanja Gorenjk in Gorenjcev meseca. Tudi tokrat sta prireditev začeli Katja in Tanja Kokalj Cita in Jože Galič sta bila najlepša potrditev priljubljenosti citrarskih srečanj na Ermanovcu. Kamniški koledniki so prišli tudi na jubilejno prireditev. Jože Dakskofler, slikar, karikaturist in Gorenjec meseca marca 2000 z Jesenic je povedal, da je dobil prvo priznanje za svoje delo. Tolikšnega obiska pri Koči na Ermanovcu skorajda še ni bilo. Zares prijetno presenečenje je bil tudi obisk Tineta Goloba iz TV Slovenija. Prijetna presenečenja Prireditev je začel nekaj po drugi uri popoldne ansambel Obzorje. Zaradi rahle zamude je bila potem tajnica Planinskega društva Milka Burnik, ki je sodelovala tudi pri povezovanju programa, ves čas rahlo zaskrbljena. Do roka se je namreč prijavilo 17 citrarjev iz različnih krajev Gorenjske, potem pa jih prišlo več kot dvajset. Nekaj podobnega se nam je zgodilo tudi v Gorenjskem glasu, ko smo skupaj z radijskimi hišami in gorenjskimi tele-vizijci vabili na Ermanovec Gorenjke in Gorenjce meseca. Prihod so nam do roka napovedali in potrdili trije, prišlo pa jih je potem kar enajst. Nova in poznana imena Nič zato, smo slišali iz publike, ki sije v lepem popoldnevu ob melodijah citrarjev gasila žejo pri mizah na soncu, ali pa se hladila in poslušala nastopajoče v senci. Najpomembneje je bilo za vse, da je vsakdo prišel na svoj račun. Ljubitelji citer so imeli res kaj slišati in videti. Nastopili so namreč najmlajši citrarji, učenci Tomaža Plahutnika, Vide Uča-karjeve, prišli sta stalni obiskovalci Ermanovca, prišli sta priljubljeni citrarki Tanja in Katja Kokalj z Ovsiš pri Podnartu. Navdušil je obiskovalce mojster citer in letošnji državni prvak Dejan Praprotnik s Posavca. Pravo presenečenje in potrditev priljubljenih srečanj na Ermanovcu pa sta bila nastopa Cite in Jožeta Galica in Kamniških kolednikov. Njihov nastop je bil velika spodbuda tudi prirediteljem -Planinskemu društvu z Gorenjskim glasom in radijskima hišama Cerkno in Sora, da bomo tovrstna srečanja nadaljevali na Ermanovcu tudi v prihodnje. Skoraj polovica vseh Gorenjk in Gorenjcev Med nastopi citrarjev, ki so z nežnimi zvoki obujali nekdanjo domačnost večerov na vasi, je Saša Pivk iz Radia Sora predstavljala tiste Gorenjke in Gorenjce, ki so se potrudili in prišli na srečanje. Na Ermanovcu smo bili skupaj tretjič, vseh srečanj z Gorenjkami in Gorenjci pa je bilo do zdaj že sedem. Med pogovorom z njimi in kramljanjem o zanimivostih pa sva radijsko kolegico Sašo od časa do časa malo razbremenila direktor Gorenjskega glasa Marko Val-javec in avtor tega zapisa. Povabilu na Ermanovec pa so se tokrat odzvali Dejan Bogataj in Brigita Lupša, člana ansambla Planet - Gorenjca meseca maja 1999. Prišla je tudi lanska Gorenjka meseca junija in najmlajša citrarka lani na Ermanovcu Bojana Bašelj iz Škofje Loke. Bila je seveda v dvojni vlogi. Najprej jo je Saša predstavila kot Gorenjko meseca junija 1999, potem pa se je predstavila še s citrami. V dvojni vlogi je bil tudi Dejan Paprotnik s Posavca, ki je lani kandidiral za Gorenjca meseca, ko je dobil naslov mojstra citer. Naslov ga sicer ni pridružil Gorenjcem meseca, bil pa je enakovreden protikandidat. Lanskemu naslovu mojstra citer je dodal še naslov državnega prvaka in nazadnje tudi čudovit nastop, ki je razgrel obiskovalce Ermanovca. Marjana Slovnik, ki je osvojila naslov Gorenjke meseca julija 1999, nam je zaupala, da je za nalogo o arhitekturi gorenjske železnice dobila pri slovenskih železnicah tudi zaposlitev, Gorenjka meseca avgusta 1999 Marcela Umnik iz Šenčurja je razkrila lanske dogodke, zaradi katerih ni mogla na svetovno prvenstvo. Še vedno pa se ukvarja s športom. Prišla sta tudi državna prvaka v oranju Jože Jerala in Janez Hočevar. Prepričala sta nas, da tekmovanje s traktorji v oranju ledine res ni mačji kašelj, res pa je, da je tudi pri tem tekmovanju tako, kot pri vsakem, treba imeti nekaj sreče. Prava osvežitev vročega nedeljskega popoldneva pa je bil nastop pevca Nejca Mikoliča, ki je oktobra lani skupaj s pevko Nino Bauman osvojil Prvi glasek Gorenjske in drugo mesto na glasovanju za Gorenjca meseca. Tokrat je zapel Kekčevo pesem. Pozdravili pa smo tudi Gorenjca meseca marca 2000 in aprila 2000. Prvi je bil slikar in karikaturist Jože Dakskofler, predsednik Dolika z Jesenic. Jože je poznano ime med likovniki, do zdaj pa je imel že 19 samostojnih razstav. Drugo, Gorenjec meseca aprila, ki se nam je pridružil na Ermanovcu, pa je bil Iztok Orešnik, dijak škofjeloške gimnazije, ki je osvojil tudi naslov Prvi glas Gorenjske. Spet prihodnje leto Nedeljski praznik citrarjev, Gorenjk in Gorenjcev meseca se je potem pozno popoldne ob zvokih ansambla Obzorje s plesom prevesil že v večer, ko smo se poslovili od članov Planinskega durštva Sovodenj. Priznali so, da je bil to nepozaben dan na Ermanovcu, ki ga bodo tako zabeležili tudi v letošnji kroniki Planinskega društva. Mi pa smo jim obljubili, da se prihodnje leto s citrarji, Gorenjkami in Gorenjci spet dobimo pri Koči na Ermanovcu. • A. Žalar Kekčevo pesem je zapel Prvi glasek Gorenjske Nejc Mikolič. Še posebej je navdušil slovenski mojster citer in letošnji državni prvak Dejan Praprotnik s Posavca. Iztok Orešnik, Prvi glas Gorenjske in Gorenjec mesec aprila 2000. Čestital mu je direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec. Praznik citrarjev, Gorenjk in Gorenjcev je sklenil ansambel Obzorje. OGLASI MONOKEL optika vabi k sodelovanju EP51AVNIKE / PREDSTAVN Pogoji: srednja Izobrazba, zaželene izkušnje na področju prodaje, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, lastni prevoz. Ponujamo dober zaslužek in še kaj. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naelov: Mladinska knjiga Založba, d. d., Kadrovska služba, Slovenska 29,1000 Ljubljana. 0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem Izbirnem postopku. Fodjetje moje prihodnosti l.l.l N I.I.IJIUI V Teme Čatež Našo uveljavljeno rubriko DOBER IZLET, ki jo že poznate, z današnjim dnem razširjamo tudi v DOBER DOPUST in že kar takoj super predlog: najem apartmaja v Termah Čatež po izjemno ugodni ceni 8.000 tolarjev dnevno. Na razpolago sta dva velika apartmaja za devet oseb, praviloma traja najem po en teden oziroma sedem dni skupaj. Ker je v Termah Čatež prijetno in zabavno vsak dan v letu, ne le v poletni sezoni, je ponudba primerna za katerikoli teden v letu. Ampak res ugodna cena za tak način dopustovanja v največjem slovenskem naravnem zdravilišču še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena "7 = 6 + 1", plačate samo šest in v Čatežu letujete sedem dni. Torej en dan brezplačno - ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: telefon 04/59 - 57 - 439, ga. Šajn (ali 041/ 936 - 750 in 041/ 267 - 915), seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefoni: 064/ 223 - 444 ali 064/ 223 - lil. Mini dopustniški nasvet: ker je ponudba zelo ugodna, se splača pohiteti. SEJEM LESMA 24. MEDNARODNI BIENALNI SEJEM LESNOOBDELOVALNIH STROJEV, NAPRAV IN MATERIALA TER GOZDARSTVA 6. — 10. JUNIJ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V LJUBLJANI Ijl LJUBLJANSKI SEJEM Gorenjski gias je priključen na prihodnost! Uredništvo: 04 201 42 00, dežurni novinar: 04 201 42 21, mali oglasi: 04 201 42 47 NOVA NISSAN ALMERA MARSIKAJ JE ŠE PRED VAMI. ZA VAMI. IN OKOLI VAS. Življenje je cesta. \ Imate radi presenečenja? Kadar ste za volanom, prav gotovo ne. Nova Almera se je temeljito posvetila aktivni varnosti. ABS in EBD preprečujeta blokiranje koles v kočljivih situacijah; aktivni vzglavniki zmanjšujejo verjetnost poškodb ob trkih v zadek avtomobila; izpopolnjene luči pa poskrbijo za boljšo vidljivost. Samo še nekaj lahko storite: ostanite mirni in uživajte v vožnji. V številnih podjetjih povsod po Sloveniji je komuniciranje postalo preprosto. Z najsodobnejšo telefonsko centralo CENTREKS je podjetjem na voljo neomejeno priključevanje novih internih številk. Poleg nitjih stroškov vzdrževanja, pomeni CENTREKS tudi prihranek pri telefoniranju, saj podjetjem, ki imajo svoje poslovalnice na različnih lokacijah, omogoča pogovore med posameznimi poslovalnicam: po internih linijah. Hkratno prenašanje govora, slike in podatkov, direktno klicanje navznoter, identifikacija kličočcga in avtomatske preusmeritve - pa so tiste lastnosti CENTREKS A, ki da/ejo telefoniranju še prav poseben čar. CENTREKS je telefonska centrala, ki je povsem prilagojena potrebam poslovnega sveta, hkrati pa omogoča sprotno vključevanje vseh telekomunikacijskih novost Z.t vsa vprašanja smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 80 20 hup:•':*»** U'iekom.si CENTREKS Telekom Vj Slovenije Vs pUv*lh< U*€h BAZEN - SAVNA Del čas Na kresu 25, Železniki po"^^od 15,21. ure ' tor., cet., od 15.-22. ure m Tel.: 064/646-381 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 KOLESARSTVO Kljub vročini je v soboto pred begunjskim Elanom že dišalo po zimi ELAN ŽE SESTAVLJA SVOJO EKIPO V Begunjah so prepričani, da delajo najboljše smuči in jadrnice in da je sodelovanje z vrhunskimi športniki v korist obojih - V soboto so že podpisali nove dveletne pogodbe z našimi smučarji to tudi rezultat dela, ki ga je Elan Begunje, 6. junija - Minulo soboto so pri Elanu že četrto leto zapovrstjo pripravili akcijo "Športniki za športnike". Kljub temu da je v teh letih v Begunjah prihajalo do kriz in sprememb, pa je akcija ohranila svoj prvotni namen: namreč, da se enkrat na leto zberejo športniki z različnih področij, ki sodelujejo z Elanom in da medse povabijo tudi športnike invalide. Seveda je ob druženju vedno prisotnih tudi precej ljubiteljev športa, pa tudi tistih, ki radi vidijo, kako v Elanu poteka proizvodnja in kaj novega se obeta. Tako so tudi letos v Elan prišli mnogi smučarji, ki so zvesti "Ela-novkam", in ki si v naslednjih dveh sezonah obetajo prav s temi smučmi prismučati nove odlične rezultate. Tako so v soboto pogodbe podpisali Škofjeločanka Nataša Bokal, Ljubljančan Matjaž Vrhovnik, Jeseničan Jernej Koblar, Uroš Pavlovčič z Dovje- Elanovi tekmovalci so si zadovoljno ogledovali nove smuči. ga, Črnjana Mitja Kune in Ožbi Ošlak, Mariborčan Igor Kozlar in tekmovalec v paraskiju Gorazd Lah. "Zaenkrat se še nismo dogovorili o nadaljnjem sodelovanju z Mojco Suhadolc in Špelo Bračun, zanesljivo pa na naših smučeh ne bo več tekmovala Alenka Dovžan. Tudi pogovori o sodelovanju z nekaterimi drugimi športniki - kot naprimer z Da-vom Karničarjem - še potekajo, Igranje košarke na vozički/i je smučarje dobro namučilo. Na sliki je v akciji hitri Jeseničan Jernej Koblar. NAMIZNI TENIS seveda pa še vedno sodelujemo z Alenko Kejžar, z Miranom Stanovnikom, Borutom Urhom in nekaterimi drugimi športniki," je povedal direktor Elan Trada Miha Šter. Sicer pa Elan poleg z našim sodeluje tudi s švedskim smučarskim poolom, še naprej pa so seveda med glavnimi proizvajalci skakalnih smuči. Tako za sezono 2000/2001 načrtujejo izdelavo 342 tisoč parov smuči, poleg tega pa še 151 tisoč kosov snežnih desk, 91 jadrnic in 278 čolnov. "Elan je v minulih letih vseskozi sodeloval z vrhunskimi smučarji, vendar pa je bilo to sodelovanje zelo ra, lično, od več-milijonskih vložkov do veliko skromnejših, kot je naprimer trenutno, ko za to porabimo nekaj več kot milijon nemških mark. Ta vložek je bil v preteklem letu verjetno najbolj racionalno izkoriščen, saj je Elan podjetje, ki je - glede na vložen denar - zagotovo v svetovnem pokalu dosegel največ točk. M verjamemo, daje naredil pri razvoju smuči, posebno carving smuči. To nam pač daje prednost pred ostalimi proizvajalci," je na priložnostni tiskovni konferenci poudaril predsednik uprave Elana Primož Finžgar, ki se zaveda, da je na trgu smuči velika konkurenca: "Tudi v prihodnje računamo, da bomo sodelovali s smučarji in naša naloga je, da njihove rezultate čimbolje "prodamo". Prav tako pa je pomembno, da od tekmovalcev dobimo informacije, ki nam pri razvoju smuči še kako koristijo." Tekmovalci, ki so v soboto podpisali (ali obnovili) dveletne pogodbe z Elanom, pa so seveda za to imeli dobre vzroke: "Res je, da sem testiral nekatere druge smuči, saj sem želel ugotoviti razlike, vendar pa zaenkrat nisem naletel na druge, ki bi mi bile toliko bolj všeč, da bi jih bil pripravljen zamenjati z Elanovi-mi," je povedal Jernej Koblar, ki je eden najzvestejših Elanovcev. Podobno pa razmišlja tudi Nataša Bokal: "Tudi jaz sem letos testirala nekaj parov drugih smuči, vendar so se Elanove izkazale dosti boljše od ostalih in zato sem sklenila, da bom kariero končala kar na teh smučeh. Kdaj bo to, seveda še ne morem povedati, saj sem z minulo sezono zelo zadovoljna," je povedala Nataša Bokal, ki že razmišlja o novi zimi. Ob predstavitvi novih tekmovalnih smuči pa je nam vsem pred Elanom v soboto -kljub pravi poletni vročini - že malce zadišalo po zimi. • V. Stanovnik DUATLON MERKURJEVKAM NI USPELO VELEPEC NAJHITREJŠI Kranj, 6. junija - Minuli konec tedna (v četrtek -in soboto), so namiznotenisačice odigrale sklepni del letošnjega državnega prvenstva. Ekipa deklet kranjskega Merkurja, ki si je z odličnimi nastopi v rednem delu prvenstva in končnici priborila nastop v velikem finalu za prvo mesto, pa je tokrat morala priznati premoč namiznotenisačic ljubljanske Ilirije. Na prvi četrtkovi tekmi v Ljubljani so llirijanke zmagale s 6:3, boljše pa so bile tudi v soboto v Stražišču, ko so slavile z 2:6. "Kljub temu da ekipi ni uspel podvig, smo z drugim mestom zadovoljni in se že oziramo v novo prvenstvo. Ekipa bo spremenjena, saj Tina Šafran odhaja v nemško ligo, Polona Čehovin - Sušin pa je napovedala slovo od tekmovanj. 15. junija se začne prestopni rok in takrat bo tudi več znanega, v kakšni postavi bo nastopala naša ekipa," je povedal Dušan Jauh. • V.S. ODBOJKA BREZ DENARJA NI EVROPE Bled, 6. junija - Ta konec tedna je slovenska odbojkarska reprezentanca nastopala na tekmi evropske odbojkarske lige v Bihaću. Naši odbojkarji so igrali zelo požrtvovalno in zmagali 0:3 (-21, - 17,-31). To pa je lep obet pred sobotno tekmo, ko se bodo reprezentantje v Radovljici ob 16. uri pomerili z ekipo Portugalske. "Zmaga v Bosni za nas pomeni, da smo vse bliže nastopu na evropskem prvenstvu, prav tako pa si obetamo novo zmago z ekipo Portugalske, ki je sicer po kvaliteti podobna naši, vendar v Radovljici računamo na prednost domačega igrišča in podporo gledalcev. Za našo ekipo naj bi poleg izvrstnega Čuturica nastopil tudi Jerončič, kar bo še kako pomembno," je pred novim nastopom naših reprezentantov povedal član ekipe Aleš Jerala, ki pa ima kot predsednik blejskega odbojkarskega kluba veliko skrbi: "Naša ekipa Elvo Bled si je kot državni prvak zagotovila igranje v Evropi, kot trenutno kaže, pa nam bo te nastope onemogočilo pomanjkanje denarja. Tudi trener Stane Ferjan je zaradi preobremenjenosti odpovedal sodelovanje, tako da se trenutno dogovarjamo za sodelovanje z igralcem Nurkom Čauševičem. Vendar pa je tu nova omejitev spet denar, saj se dogovarjanja z novim generalnim sponzorjem še niso končala." • V. Stanovnik Brdo pri Kranju, 6. junija - Triatlon Klub Triglav Kranj je bil minulo soboto organizator tekmovanja v duatlonu za slovenski pokal in VI. Mednarodnega medicinskega triatlona. Kljub vročini seje na startu zbralo 40 duatloncev, ki so morali najprej opraviti osem kilometrov teka, nato 35 kilometrov kolesarjenja in na koncu znova 4 kilometre teka. EVROPSKA "A" LIGA V ODBOJKI ZA MOŠKE SLOVENIJA: PORTUGALSKA DVORANA SGŠ RADOVLJICA, SOBOTA, 10. JUNIJA ob 16. uri Po vseh treh preizkušnjah je bil v cilju prvi Uroš Velepec (Novice Extrem), ki je za dobrih pet minut prehitel Dražena Di-njarja (Triatlon R. Pereš) in več kot enajst minut tretje uvrščenega Bojana Kosa (Novice Extrem). Med članicami je zmagala Bernarda Šerc (Sova Scott), med mladinci Grega Zore (Trisport), med veterani I Željko Lukina (Triatlon R. Pereš), med veterani II Rado Ačimovič (TK Kovinotehna), med veterani III Anton Škr-lep (Trisport), med veterani IV Maks Stopar (TK Bohinj), med veterani V Franc Horvat (Triatlon Bohinj), med veterani VI Matija Horvat (Ljubljana) in med veterankami Breda Stare (Ljubljana). V konkurenci "medicincev" je bil najhitrejši Rudi Hofferle (ŠD Dol. toplice), pred Tomažem Klinarjem (Domžale) in Mitjo Lainščkom (Murska Sobota). • V.S. PLAVANJE V KRANJU 250 PLAVALCEV Kranj, 6. junija - V soboto in nedeljo, 10. in 11. junija, Plavalni klub Merit Triglav Kranj spet prireja plavalni miting Mednarodno plavalno prvenstvo mesta Kranja. Letos organizatorji pričakujejo veliko plavalno druščino iz ducat držav. Prijavljenih je okoli 250 tekmovalcev, ki se bodo merili v vseh olimpijskih plavalnih disciplinah. Med udeleženci je veliko znanih imen iz sveta plavanja, med njimi tudi potniki in kandidati za olimpijske igre v Sydneyju. Uveljavljeni tekmovalci, ki za slednje še niso odplavali olimpijske norme, bodo lahko to priložnost izkoristili v soboto in nedeljo v Kranju. Tekmovanje se začenja v soboto ob 9. uri, popoldne pa bodo finalni obračuni. • I).Z. V Savi se že pripravljajo na VN Kranja PRVI START V ŠENČURJU Kranj, 6. junija - Še enajst dni in v Kranju bomo spet lahko pozdravili kolesarje, ki se bodo na Veliki nagradi Kranja letos potegovali za memorial Filipa Majcna. Dirka je letos razporejena v kategorijo 2.7.2., na njej pa bodo nastopili domači in tuji kolesarji v konkurenci pod 23 let. Dirka bo sestavljena iz treh etap. Start prve bo v petek, 16. junija, ob 15. uri v Šenčurju, 141,9 kilometra dolga proga pa bo potekala od Šenčurja prek Vodic, Kamnika, Sidraža do Cerkelj in nazaj v Šenčur (trije krogi po 31 km). Najdaljša bo sobotna etapa, ki se bo ob 12. uri začela v Kranju, kolesarji pa bodo nato vozili prek Križ, Dupelj, Bistrice, Zapuž, Jesenic, Bleda, Krope, Jamnika, Železnikov, Škofje Loke do Kranja in Šmarjetne gore, kjer bo po 151,2 kilometrih cilj druge etape. Največja poslastica za gledalce pa bo prav gotovo ponovno tretja, nedeljska etapa, ki bo dolga 146 kilometrov, kolesarji pa bodo vozili osem krogov med Kranjem, Primskovim, Zgornjimi Bitnjami, Laborami in Drulovko ter pet krogov krajših šestktlometrskih krogov med Kranjem, Primskovim in Čirčami. Start te etape bo ob 11.30 uri na Slovenskem trgu pred Gimnazijo, kjer bo tudi cilj in končna razglasitev zmagovalcev. Skupni denarni fond dirke znaša 4.500 SFR, najboljši tekmovalci pa bodo dobili tudi praktične nagrade, pokale in medalje. • V. Stanovnik SAVCANI ODLIČNI V KRŠKEM Krško, 6. junija - V Krškem je bila v soboto cestna dirka, ki je štela za Pokal Slovenije. Na startu je bilo več kot 2000 kolesarjev iz vseh slovenskih klubov. V elitni kategoriji je zmaga pripadla domačinu Gregorju Zajcu, ki je v sprintu ugnal Mateja Stareta (Sava). Kolesarja sta 7 km pred ciljem pobegnila manjši skupinici kolesarjev, v kateri je bil tudi Uroš Šilar (Sava), ki je zasedel 3. mesto. Med starejšimi mladinci je svojo prvo letošnjo zmago dosegel Bor Rančigaj Sava. Razplet dirke je bil podoben kot v elitni kategoriji. Bor in Andrej Omulec, Perutnina sta glavnini pobegnila 7 km pred ciljem, potem pa je šprint dvojice določil zmagovalca. Najhitrejši od glavnine je bil Miha Kraker, ki je zasedel 3. mesto. V kategoriji mlajših mladincev je sprint glavnine odločil zmagovalca. Zmagal je Aldo Ilešič, Perutnina, na tretje mesto pa seje uvrstil Gregor Bole, Sava. V nedeljo je bila na sporedu kriterijska dirka po ulicah Krškega in je štela za Kriterij slovenskih mest. Med člani je zmaga pripadla Igorju Kranjcu PP&RR, na tretje mesto pa se je uvrstil Matej Stare (Sava). V mladinski konkurencije zadnje tri sprinte osvojil Bor Rančigaj (Sava) in tako dosegel svojo drugo zmago. Med mlajšimi mladinci je bila dirka v znamenju pobegov. Filip Tišma je glavnini pobegnil pred polovico dirke in v solo vožnji pripeljal v cilj. Od savskih kolesarjev sta bila v ospredju tudi Janez Rozman na tretjem in Gašper Pilar na četrtem mestu. Med dečki A je Vanjo Piljojčič (Sava) zasedel tretje mesto. • M. Kavaš BOLE NAJHITREJŠI Bled, 6. junija - Mladi kolesarji Bleda so se udeležili dirke okrog Baškega jezera. V kategoriji ml. mladincev je zmagal Grega Bole, na peto mesto pa seje uvrstil Matej Vilfan. Uroš Dragan je bil 18. Šesti med st.dečki je bil Rok Zupančič, 9. Marko Hlebanja in 10. Sadik Redžič. Med ml. dečki je bil Gašper Mulej 4., Ncjc Rakuš pa 7. • V.S. ROZMAN ZMAGAL V ZAGREBU Zagreb, 6. junija - Ob dnevu državnosti je BK Zagreb prejšnji teden organiziral tradicionalno dirko za VN Zagreb. V članski konkurencije premočno zmagal profesionalec, do lani član Save Martin Čotar (Svviss Post). Od savskih članov se je najbolje odrezal devetnajstletni Rok Jerše, ki mu je to prva uvrstitev med prve tri v članski konkurenci. Med mlajšimi mladinci sta prvo in drugo mesto pripadla savskima kolesarjema in sicer Janezu Rozmanu in Filipu Tišmi. Dirko sta dobila z agresivno vožnjo, saj sta bila večji del dirke v begu. V zaključnem krogu so v boju za zmago ostali še štirje kolesarji. Najprej je napadel Janez Rozman, katerega tekmeci niso mogli slediti in je v solo vožnji prikolesaril letošnji četrti zmagi nasproti. Za Rozmanom se je v beg podal tudi Filip Tišma in v cilj pripeljal kot drugi. • M. K. NA HOTAVLIAH 121 KOLESARJEV Hotavlje, 6. junija - Športno društvo Marmor Hotavlje je minulo nedeljo pripravilo šesti kronometer za Pokal Marmor Hotavlje. Na tekmi, ki je štela kot občinsko prvenstvo občine Gorenja vas - Poljane inje bila točkovana za Pokal Slovenije za veterane, rekreativce in ženske, je v kategoriji mladincev zmagal Blaž Možina (Dol. Dobrava), med rekreativci 1 Marjan Mesec (ŠD BJ Vrhinka), med rekreativci 2 pa Vojko Turek (KD Mengeš). Pri ženskah je bila v kategoriji A najboljša Maja Žagar (Krka - Telekom), v kategoriji B pa Vida Uršič (Sokol Tivoli LJ). V veteranskih kategorijah so zmagali: Boštjan Slak (KD Mengeš), Ljubo Car (GT Team Zlatoličje), Janez Zakot-nik (KD Mengeš), Franci Zaje (Hrast Dob), Jože Hafner (Rog - Franek), Franc Kekec (Frenk - Ptuj) in Franc Grašič (Rog -Franek). Med dečki D jc bil najboljši Blaž Vrtačnik (Ljubljana). • V.S. NOGOMET Tretja nogometna liga ZARICA SE JE REŠILA IZPADA Kranj, 6. junija - Tudi v III. nogometni ligi skupina center so končali s tekmovanjem. Za gorenjski nogomet je pomembno, da sta Casino Bled in tudi Zarica ostala v ligi in da se jima bo pridružil Britof, morda pa tudi Ločan. V zadnjem kolu je Casino Bled premagal Rudarja Trbovlje z 2 : 1, Factor pa je porazil Zari-co s 3 : 0. S 60 točkami je zmagal Viator Vektor in se pod vodstvom trenerja Miloša Šoškiča uvrstil v II. ligo. Bela krajina je druga z 59 točkami. Casino Bled je z 32 točkami sedmi, Zarica pa s 26 točkami 12. - • J.K. Gorenjska nogometna liga BRITOF PRVAK IN TRETJELIGAŠ Britof, 6. junija - V gorenjskih članskih nogometnih ligah so odigrali zadnje kolo. V I. skupini so bili doseženi naslednji izidi: Šenčur : Jesenice 6 : 2, Polet : Lesce 2 : 2, Velesovo : Ločan 2 : 2, Naklo : Železniki 2 : 1 in Britof: Sava 1 : 4. Vrstni red: Britof 54, Ločan 51, Sava 50, Železniki 47 itd. V drugi ligi so bili doseženi naslednji izidi: Visoko : Trboje 6 : 3, Hrastje : Kondor 2 : l, Podgorje : podbrezje 5:1, Bohinj : Bitneje 9 : 2 in Kranjska Gora : Alpina 3:1. Vrstni red: Visoko 40, Kranjska Gora 35, Bohinj 34 itd. Moštvo Britofa, gorenjski prvak. - J. K. Za zaključek sezone bodo jutri, 7. junija, na Gorenjskem nekatere zanimive pokalne oziroma kvalifikacijske tekme. V Kranju bo ob 18. uri finalna tekma za Pokal Slovenije Živila Triglav : Casino Bled, ob isti uri bo v Škofji Loki kvalifikacijska tekma za vstop v III. ligo Ločan : Vrhnika, v Stražišču pa bodo igrali mladinci Save in Pirana za uvrstitev v območno mladinsko ligo. Britof gre v III. ligo, skupina center, je v soboto, po tekmi s Savo, dejal predsednik NK Britof Franc Fende.Vodstvo kluba ima sedaj glavno nalogo pridobiti "močnejšega" sponzorja (sedaj pomagajo nogometu manjši iz domačega kraja) in nekaj igralcev, ki bodo okrepili moštvo, ki ga sedaj trenira Brane Pavlin. Ničesar nočejo prepustiti naključju: nočejo ponovitve zgodbe iz zadnje sezone, ko so bili v 3. ligi, pa so iz nje izpadli. Za igranje kvalifikacij za vstop v III. ligo seje odločil tudi Ločan iz Škofje Loke. • J.Košnjek ATLETIKA KOSMAČ REKORDER NA VISOKEM Poljane nad Škofjo Loko, 6. junija - Športno društvo Poljane je bilo prejšnjo nedeljo, 28. maja, organizator drugega "Visoškega teka". Proga je potekala med Visokim in Poljanami, z novim rekordom proge 16.08 pa jo je uspel preteči Tone Kosmač (Novice Ex-treme), ki je bil tudi zmagovalec v kategoriji A. Pri članih B je zmagal Tomaž Kalan (Novice Extreme), pri veteranih pa je bil najboljši Lojze Oblak (ŠD Marmor Hotavlje). Med ženskami sta bili najboljši Simona Kržišnik (ŠD Poljane) in Zdenka Gaber (Čarman šport), med najmlajšimi tekmovalci pa so v posameznih kategorijah zmagali: Anita Bohinc in Matej Kavčič iz Gorenje vasi ter Lucija Jelovčan (Log) in Jaka Trček (ŠD Blegoš). • V.S. NA MOŠENJSKI TEK! Mošnje, 6. junija - ŠD Mošnje in Športna zveza Radovljica bosta to soboto, 10. junija, organizatorja tradicionalnega Mošenjskega teka. Start in cilj bo pred kulturnim domom v Mošnjah, proga pa bo za ml. dečke in deklice dolga 600 metrov, za st. dečke in deklice 1200 metrov, za člane in članice pa 7000 metrov. Prijave bodo sprejemali uro pred startom, ki bo ob 17. uri. Rezultati teka bodo šteli tudi za tekaški pokal Gorenjsko - ljubljanske regije "Jelovica 2000". Dodatne informacije dobite pri Zvonetu Potočniku po telefonu 041 608-231. • V.S. UMNIKOVA ZMAGALA Kranj - Skakalka v daljino Marcela Umnik, članica atletskega kluba Triglav Kranj, je minuli teden nastopila na dveh močnih mednarodnih atletskih mitingih - v sredo v italijanskem Trentu in v soboto še v avstrijskem Innsbrucku, kjer so ob odprtju novega štadiona pripravili tudi ekshibicijski nastop. V Trentu je zmagala druga s svetovnega prvenstva Fiona May, tudi drugo in tretje mesto sta zasedli tekmovalki, ki sta doslej že preskočili 670 centimetrov, na četrto mesto pa seje uvrstila Umnikova. Rezultati vseh so bili zaradi močnega nasprotnega vetra slabši, Marcela je v takšnih razmerah preskočila 6,14 metra. Tudi na tekmovanju v Innsbrucku je skakalkam nagajal veter, Umnikova pa je tokrat dosegla rezu-tultat 6,27 metra in zmagala. "Občutek se mi izboljšuje, sezona pa je še dolga," je po tekmovanju povedala Marcela. • CZ. KOSMAČ IN JERMANOVA Tržič, 6. junija - Športno društvo Jelendol - Dolina je že desetič zapored uspešno organiziralo gorski tek po Dovžanovi soteski. Več kot 50 tekačev in tekačic se je merilo na 8 in 15 kilometrov dolgi progi, preteči pa so morali čudovito sotesko od Slapu nad Tržičem do Jelendola, moški pa še krog do Medvodij in nazaj v Jelendol. Tekmovanje je veljalo tudi za točke v letos osnovanem Pokalu Jelovica, ki vključuje več tekov na področju Gorenjske in Ljubljane z okolico. Najhitrejša sta bila Tone Kosmač (Novice extrem) s časom 48:33 med moškimi na daljši in Ana Jerman (WZ Tržič) s časom 29:25 na krajši progi med ženskami. • R. Kikel Druga slovenska nogometna liga za slovo zmaga kranjčanov Živila Triglav so v zadnjem kolu II. slovenske nogometne lige doma premagala Zagorje z 2 : 1. Kranjčani so se uvrstili na deveto mesto. Jutri ob 18. uri pokalna tekma z Bledom. Kranj, 6. junija - Druga nogometna liga je končana. Gorenjski zastopnik Živila Triglav so po zmagi v nedeljskem zadnjem kolu z 38 točkami osvojila deveto mesto. V prihodnji sezoni Kranjčani drugi ligi ne bodo več osamljeni. Zaradi zmage v III. ligi skupina center so se v drugo ligo uvrstili nogometaši Viator Vektorja iz Komende. Zmagovalec lige je bil znan že pred koncem lige. Zmagal je Koper z 72 točkami pred Taborjem iz Sežane, ki jih ima 69. Oba sta se uvrstila v prvo ligo. Uvrstitev Kranjčanov je slabša od pričakovanj, saj je bil cilj uvrstitev pod vrh. Zaradi odhoda nekaterih najboljših igralcev cilj ni bil dosegljiv. Nedeljsko tekmo z Zagorjem (uvrščeni so na 6. mesto) so Kranjčani začeli v postavi Tro-ha, Feigel, Krupič, Djurkovič, Urh, Nišandžič, Žagar, Markelj, Bogatinov, Vončina (v drugem polčasu gaje zamenjal Konc) in Tasič. Tekma v prvem polčasu ni bila nič posebnega. Pred okrog 200 gledalci so domačini sprožili tri nevarne strele proti golu veterana med slovenskimi nogometaši, Haceta, gostje pa enega. V drugem polčasu so gostje povedli. Gol je v 56. minuti zabil Memič. Domači so zaigrali bolje in zapravili nekaj priložnosti. V 67. minuti so končno izenačili s prostim strelom Fei-gla. Deset minut kasneje, v 79. minuti, je domačinom končno uspelo zabiti še drugi gol. Hace je nespretno posredoval in Bogatinov je zabil zmagoviti gol. Kranjčani imajo obetavne mlade nogometaše, ki pa sami, brez okrepitev z izkušenejšimi igralci, v prihodnjih sezonah ne bodo zmogli vzpona na vrh druge lige in ponovne uvrstitve v prvo ligo. Trener Živil Triglava Marko Trebeč je potrdil voljo in ambicije igralcev za uvrstitev v prvo ligo. Trenirajo prizadevno in nič manj kot moštva v prvi ligi. Žal so še premalo zbrani, ko se jim ponudi priložnost za gol. Morda je to posledica mladosti in neizkušenosti, meni trener Trebeč. Po jutrišnji tekmi bodo dobili nogometaši dopust, da bodo lahko spremljali evropsko nogometno prvenstvo, po tretjem juliju pa se bodo dogovorili za nadaljnje delo. Po vsem, kar se je dogajalo med sezono, je trener Marko Trebeč zadovoljen. Moštvo je dobivalo naivne gole, samo pa ni znalo izkoristiti priložnosti. Če bi jih, bi bila uvrstitev bistveno boljša. V nedeljo je moštvo zmoglo preobrat: po vodstvu gostov se je zbralo in z dvema doseženima goloma zmagalo. • J. Košnjek Marko Trebeč ROKOMET VAT ERPOL O LOŠKI OSNOVNOŠOLCI USPEŠNI GOSTITELJI OSTALI PRAZNIH ROK Škofja Loka, 6. junija - V mesecu maju so se končala osnovnošolska rokometna tekmovanja. Tudi letos so bili med gorenjskimi osnovnošolci najboljši Ločani: med dekleti rokometašice iz OŠ Ivana Groharja in OŠ Petra Kavčiča, med fanti pa iz OŠ Cvetka Golarja in OŠ Petra Kavčiča. V četrtfinalu so ekipe nastopale po skupinah, dve najboljši ekipi iz vsake skupine pa sta se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Pri fantih so bili to osnovnošolci iz OŠ Petra Kavčiča, ki so na koncu na polfinalnem turnirju v Škofji Loki osvojili drugo mesto za OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. Končni zmagovalec pri dečkih pa je bil znan na finalnem turnirju v Ormožu, kjer je slavila domača OŠ Ormož. Gorenjci na finalu niso nastopali. Med dekleti pa seje uspelo na finalni turnir v Celje uvrstiti ekipi OŠ Ivana Groharja, ki je zmagala na polfinalnem turnirju v Ribnici, na katerem je sodelovala tudi ekipa iz OŠ Petra Kavčiča in osvojila drugo mesto. Dekleta iz OŠ Ivana Groharja so na prvi finalni tekmi 13:14 izgubila z OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja in v tekmi za tretje mesto še 27: 6 z OŠ Vojke Šmuc iz Izole, ter tako na koncu osvojila četrto mesto, Državne prvakinje so postale dekleta iz OŠ Toneta Okrogarja iz Zagorja. Za ekipo OŠ Ivana Groharja pa so na finalnem turnirju nastopile: Katja Jamnik, Mateja Jedrejčič, Mateja Pintar, Teja Durovič, Ana Marija Klančar, Urša Kastelec, Katja Jakšič, Nina Podviz, Špela Jezeršek, Sandra Jelič, Tina Valič, Polona Potočnik, Meggi Kodrič, Petra Jakšič in Sabina Ažbe. • V.S. TRZICANOM DRUGO MESTO Kranj, 6. junija - Rokometnemu klubu Tržič je bila ob njegovi 45-letnici zaupana izvedba finala državnega prvenstva za kadete. Tržičani, ki nimajo ustrezne dvorane, so finale izvedli v Športni dvorani na Planini v Kranju, kjer je sodelujoče ekipe (Celje Pivo- Gorenje Velenje, Izola Hoteli morje in RK Tržič) ški župan Pavel Rupar, ki je tudi slovesno odprl pr-eč uspeha so imeli mladi Celjani, ki so tudi osvojili Tržičani, ki so najslabše zaigrali prav v drugem bodočim državnim prvakom. Za najboljšega strelni razglašen Luka Dobelšek (Gorenje Velenje), za varna Lasice pozdravil tr; venstvo. Na, naslov pred polčasu pro ca finala je najboljšega vratarja Aljoša Rezar (Celje PL) in za najboljšega igralca domači reprezentant David Špiler. Priznanja in nagrade je najboljšim podelil dolgoletni tržiški rokometaš in rokometni delavec Niko Hladnik. Rezultati: Tržič : Celje PL 17:30 (9:10). Gorenje Velenje : Izola HM 26:26 (12:13), Tržič : Izola HM 25:22 (12:13), Celje PL : Gorenje Velenje 22:17 (13:10). Tržič : Gorenje Velenje 22:22 (11:11), Celje PL : Izola HM 23:21 (11:5). Končni vrstni red: 1. RK Celje Pivovarna Laško 6, 2. RK Tržič 3, 3. RK Gorenje Velenje 2, 4. RK Izola Hoteli Morje 1. • R. K. DVESTO MLADIH ROKOMETASIC Radovljica, 6. junija - V soboto so ob prvi obletnici ŽRK Radovljica člani le tega pripravili I. mednarodni rokometni turnir, na katerem so sodelovala dekleta letnika 87 in 89 iz Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. Dekleta letnik 87 so odigrala 14 tekem, deklice letnika 89 pa 12 tekem v mini rokometu, vse tekme pa si je skozi ves dan ogledalo več kot 500 gledalcev. Pri dekletih je veliko presenečenje pripravila ekipa PUV Nivo Celje, ki je v finalni tekmi premagala jugoslovansko reprezentanco deklic letnika 87, kije na tem turnirju nastopala pod imenom "Kamp Rastimo". Celjanke so bile prav tako najbojše med deklicami. Najboljša vratarka je bila Jodanovičeva (ŽRK Polje Ljubljana), najboljša igralka turnirja pa Radovićeva (Kamp Rastimo). Turnir sta popestrila in seveda dekleta naučila novih trikov tudi slovenska reprezentantka - vratarka Darja Škopelja, ki so ji dekleta streljala sedemmetrovke, in vodja enega najbolj organiziranih rokometnih kampov v Evropi, Jugoslovan Milorad Djukič. Glavni sponzor turnirja je bila Evropa Bled, šola tujih jezikov, prireditvi pa sta pomagala tudi Pekarna Magušar Lesce in Mercator Gorenjske. Rezultati - letnik 87: vrstni red v skupini A: 1. "Kamp Rastimo" Jugoslavija 6, 2. ŽRK Planina Kranj 4, 3. ŽRK Ilirska Bistrica 2, 4. ŽRK Radovljica 0. Skupina B: 1. PUV Nivo Celje 6, 2. ŽRK Žalec 4, 3. ŽRK Polje Ljubljana 2, 4. ŽRK Zagorje 0; za 3. mesto: ŽRK Žalec : ŽRK Planina Kranj 14:11; za 1. mesto: PUV Nivo Celje: "Kamp Rastimo" 15:14. Letnik 89 (mini rokomet): vrstni red v skupini A: 1. ŽRK Zagorje 4, 2. ŽRK Radovljica A 2, 3. ŽRK Planina Kranj 0. Skupina B. 1. PUV Nivo Celje 6, 2. ŽRK Polje Ljubljana 4, 3. ŽRK Umag 2, 4. ŽRK Radovljica B 0; za 3. mesto: ŽRK Polje Ljubljana : ŽRK Radovljica A 11:1; za 1. mesto: PUV Nivo Celje : ŽRK Zagorje 15:6. »G. Lavrenčak Kranj, 6. junija - V soboto in nedeljo sta bili odigrani prvi tekmi finala končnice državnega prvenstva sezone 1999 - 2000. V Trstu je Koper v tekmi za tretje mesto gostil Probanko Leasing, v nedeljo pa v Ljubljani Tivoli Olimpija branile naslova kranjski AVK Triglav Živila. Prve tekme finala končnice državnega prvenstva so za nami. V Trstu je bil "domačin" Koper v tekmi za tretje mesto poražen s strani Probanke Leasing z rezultatom 9:7 (4:1, 1:3, 3:2, 1:1) in ima tako Probanka Leasing že prednost, kajti povratno srečanje se bo igralo v sredo v Mariboru. Zelo napeto pa je bilo v nedeljo na bazenu Kodeljevo v Ljubljani. Tam sta igrala prvo tekmo za naslov prvaka ljubljanski Tivoli Olimpija in branilec naslova kranjski AVK Triglav Živila. V zelo napeti in zanimivi tekmi so si sredi druge četrtine Kranjčani priigrali dva zadetka prednosti (4:2), a so jih nato Ljubljančani ujeli, ter na začetku zadnje četrtine celo ušli za dva zadetka (6:4). To pa izkušenih igralcev AVK Triglav Živil ni zmedlo, saj so rezultat hitro poravnali, le sedem sekund pred koncem srečanja pa je najboljši strelec na tekmi Žiga Balderman postavil končni izid srečanja 8:7 (2:1, 2:2, 0:2, 4:2) v korist AVK Triglav Živila. Postavlja pa se vprašanje, ali bo ta rezultat tudi obveljal. Po koncu srečanja je Tivoli Olimpija vložila protest zaradi kršenja materialnih pravil in sedaj se mora Tekmovalna komisija VZS odločiti o tej pritožbi. Spored povratnih tekem finala: sreda, 7. junij 2O00, za prvo mesto: Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 20.00 uri AVK TRIGLAV ŽIVILA - TIVOLI OLIMPIJA; za tretje mesto: Maribor - bazen TAM ob 19.00 uri PROBANKA LEASING - KOPER Spored morebitnih tretjih tekem finala: sreda, 7. junij 2000, za prvo mesto: Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 20.00 uri AVK TRIGLAV ŽIVILA - TIVOLI OLIMPIJA; za tretje mesto: Maribor - bazen TAM ob 19.00 uri PROBANKA LEASING - KOPER. • J. M. KOŠARKA MLADI PRI TRENCI V okviru 50. obletnice Košarkarskega kluba TRIGLAV se je v sodelovanju s podjetjem TRENČA, Kranj v soboto, 27. maja 2000, predstavila košarkarska šola Triglav. Na pokritem parkirišču Vrtnarskega centra VRTNAR v Kranjskem trgovskem centru so se dečki 4. in 5. razredov pomerili v ulični košar-ki.Turnirja TRENČA bali seje udeležilo 32 ekip kranjskih osnovnih šol in šole Davorin Jenko Cerklje. Zmagovalci turnirja so bili med 4. razredi OŠ France Prešeren (2. mesto Stražišče I, 3. mesto Simon Jenko Primskovo) med 5. razredi pa OŠ Stane Žagar (2. mesto Stražišče I, 3. mesto Stražišče II). 160 dečkov pod vodstvom njihovih trenerjev in mentorstvom trenerja KK Triglav Franca Podlipnika so pokazali veliko košarkarskega znanja, predvsem pa borbenosti in želje po zmagi. Podjetje Trenča vabi mlade na pokrito igrišče za ulično košarko tudi v prihodnje, šaj jim je na voljo vedno v času obratovanja Kranjskega trgovskega centra. Poletni delovni čas od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00 in tudi v nedeljo od 8.00 do 15.000. Vse sobote v juniju se bodo odvijala tekmovanja v POČASNEM KOLESARJENJU. Trenča vabi vse, ki znajo vozti zelo počasi, da se ga udeležijo, saj je nagrada za najpočasnejšega motorno kolo scooter pa tudi drugi in tretji ne bosta ostala brez lepih nagrad. • S. K. ROLANJE BLED NA ROLERJIH Bled, 6. junija - Direkcija za turizem Bled jn ASA Naklo bosta to soboto, 10. junija, organizatorja tradicionalne dirke z rolerji okrog Blejskega jezera. Udeležijo se ga lahko ljubitelji rolanja in tekmovalci vseh generacij in obeh spolov, saj bodo razdeljeni v več kategorij, tako na tekmovalne kategorije kot na rekreativce vseh starosti od najmlajših do najstarejših. "Lani seje dirke okrog Blejskega jezera udeležilo več kot sto tekmovalcev, letos pa jih pričakujemo še precej več. Med njimi bodo zagotovo ponovno tudi mnogi znani športniki: smučarji, hokejisti, skakalci, vsi pač, ki opravljajo poletne treninge na rolerjih," pravi Anita Ažman iz odbora za organizacijo prireditve. Prijave za nastop na prireditvi že sprejemajo v trgovini ASA Naklo (04/27-70-800 vsak dan od 9. do 20. ure), na dan tekme pa se bo moč prijaviti na štartnem mestu (pri Festivani dvorani) na Bledu med 8. in 12. uro. Start bo ob 13. uri, prvih 500 prijavljenih pa bo prejelo majice prireditelja. Prijavnina za otroke je 500 SIT, za člane 1000 SIT, za družine pa 1500 SIT. Najboljši bodo prejeli medalje in praktične nagrade, prav tako najhitrejše družine, posebne nagrade pa bosta deležna absolutna rekordeja v ženski in moški kategoriji. • V. Stanovnik BALINANJE TRAČAM TRETJI V EVROPI Trata pri Škofji Loki, 6. junija - Na sklepnem turnirju najboljše četverice evropskih balinarskih klubov v Gapu v Franciji so lep uspeh dosegli balinarji Lokateksa Trate, ki so na koncu osvojili tretje mesto. TENIS SE EN KROG ŽENSKEGA LIGAŠKEGA TEKMOVANJA Kranj, 6. junija - V soboto in nedeljo sta bila odigrana 3. in 4. krog v prvi ženski slovenski teniški ligi. Neporažena je le še ekipa Hit -Hari, ki je v soboto bila srečanje proti Triglavu brez igre. Nesrečne okoliščine (matura, bolezen ter udeležba na mednarodnem turnirju treh igralk) so žal preprečile ligaški derbi med do tedaj še nepo-raženimi Kranjčankami in Stunjankami. V nedeljo pa je bil na sporedu gorenjski dvoboj med lanskima najuspešnejšima ekipama. Tudi tokrat so bile boljše Triglavanke, vendar Kranjska Gora ni nastopila v popolni postavi. Zaradi priprav na maturo in študij v ZDA se tekem ni udeležila Tjaša Šuvak. Do konca rednega dela je le še en krog, vse pa kaže na to, da se bodo Triglavanke uspele uvrstiti v končnico in boj za osvojitev četrtega naslova državnih ekipnih prvakinj. Čaka jih le še dvoboj proti Domžalam, trenutno najslabši ekipi v ligi. Kljub osvojitvi lanskega drugega mesta v prvi slovenski ženski teniški ligi pa mlada ekipa v občini Kranjska Gora ne pomeni veliko. Po besedah Zvoneta Šuvaka, vodje deklet, občinski možje edinemu prvoligašu v občini za lanski uspeh niso namenili nikakršnih finančnih sredstev. Kot da bi v tenisu obstajala samo tekmovanja posameznikov, ko pa se ve, da je npr. tekmovanje za Davisov pokal sploh najstarejše ekipno tekmovanje na svetu!.B. M. NINA ŠUVAK USPEŠNA V AVSTRIJI Belca, 6. junija - 15-letna Nina Šuvak (Kranjska Gora) je dosegla velik uspeh na ITF turnirju mladink do 18 let drugega ranga v avstrijskem St. Poltnu. Po uvodni zmagi nad domačinko Starcyk je v drugem krogu ugnala četrto postavljeno igralko turnirja Migliari-ni (Urugvaj) z rezultatom 7:5, 6:4. V četrtfinalu pa je bila Madžarka Nemeth uspešnejša ter zmagala z izidom 6:3: 7.5. Za uvrstitev v četrtfinale je Nina dobila novih 30 ITF točk, ki se štejejo za svetovno mladinsko lestvico. Trenutno je Kranjskogorka na 135. mestu, med Slovenkami pa uvrščena najvišje. Potrebno je še dodati, da na teh tekmovanjih nastopajo dekleta, ki so v povprečju kar dve leti starejša. Samo dve mesti pa sta nesrečno zmanjkali, da bi se Nina uvrstila na kvalifikacije letošnjega mladinskega Roland Garrosa. V prihodnjem tednu se bo Šuvakova udeležila ITF tekmvovanj v Budimpešti ter Frankfurtu, kjer je uvrščena neposredno v glavni turnir. • B. M. BASEBALL LISJAKI NIMAJO SREČE Kranj 6. junija - Gorenjsko baseballsko moštvo Četrta pot Kranjski lisjaki nimajo sreče proti madžarski ekipi Ants, saj so že drugič izgubili tekmo za zeleno mizo (prvo tekmo so prav tako izgubili zaradi zamude na tekmo, ker so bili zadržani na meji). To tekmo so Četrta pot Kranjski lisjaki igrali v soboto na domačem igrišču v Škofji Loki in so vodili do osme menjave že z rezultatom 8:0. Domači trener je v zadnjih dveh menjavah dal priložnost igranja še dvema mladima rezervnima igralcema, nato pa je na sceno stopil slovenski sodnik iz Ljubljane (bivši igralec Zajčkov) in izključil metalca Četrte poti Kranjskih lisjakov Carlosa Tovarja zaradi ugovarjanja in nato prekinil tekmo, ker Lisjaki niso imeli več nobenega rezervnega igralca. Tako so Lisjaki že dobljeno tekmo izgubili z rezultatom 0:9. Drugo tekmo so Četrta pot Kranjski lisjaki igrali v nedeljo v Škofji Loki z ekipo Ajka iz Madžarske in jo visoko premagali z rezultatom 19:3. Naslednja tekma jih čaka že jutri, v sredo ob 17. uri na domačem igrišču v Škofji Loki proti ekipi Jezice iz Ljubljane. Naslednji teden od 13. 6. dalje pa vabijo gledalce na ogled zanimivih tekem Evropskega prvenstva državnih prvakov. • E. B. KEGLJANJE ODLOČALO BOLJŠE ČIŠČENJE Kranj, 6. junija - Na kranjskem kegljišču se je končalo še zadnje dejanje letošnje kegljaške sezone. Po nastopu vseh 24 parov sta največ uspeha imela Boris Urbane (1055) in Primož Pintarič (1001) (Prosol-Stiking Ljubljana), ki sta podrla 2056 kegljev in osvojila naslov državnega prvaka. V dramatičnem lovu na najboljši rezultat sta domaća aduta, svetovni prvak Boris Benedik (1027) in kapetan ISKRAEMECA Zdravko Štrukelj (1029), podrla enako število kegljev kot prvaka, vendar sta bila v čiščenju za 22 kegljev slabša. Tudi na tretje in četrto mesto sta se uvrstila para ISKRAEMECA. Mojmir Bortek (1046) in Branko Bratina (979) sta za bron podrla 2025 kegljev, Damjan llafnar (1042) pa je s svojim osebnim rekordom potegnil svojega partnerja Antona Založnika (922) do visokega četrtega mesta. Tudi o tej uvrstitvi je odločalo boljše čiščenje, saj je tudi par Konstruktorja Franc Kirbiš (993) in Miro Trun-t'č (971) podrl 1964 kegljev in osvojil 5. mesto zaradi 6 kegljev slabšega čiščenja. Moštveni uspeh Kranjčanov sta dopolnila Darko Bizjak (985) in Vane Oman (964), ki sta s 1949 podrtimi keglji osvojila 6. mesto. V.O. Tračani so v Franciji osvojili odlično tretje mesto. Naši prvaki so v soboto sicer najprej izgubili s francoskimi prvaki, ekipo Cro Lvonom z rezultatom 3:17, zato so se v nedeljo pomerili s Hrvati, ekipo R. Benčiča iz Reke (ki so prvo srečanje izgubili z Italijani), za tretje mesto. "Naši fantje so tekmo za tretje mesto igrali izvrstno, posebej Damjan Sofronievski, ki je ugnal sicer odličnega Hrvata Beakoviča, pa tudi Moličnik in ostali so dokazali, da smo prava evropska ekipa. Žal nam je nekaj slabše šlo v soboto, ko sta v vrhunski igri štafete Vehar in Sofronievski izgubila nesrečno s 46:47. Kljub temu nam tretje mesto v Evropi veliko pomeni, saj doslej nobeni od slovenskih ekip to še ni uspelo," je včeraj dopoldne ob vrnitvi domov povedal kapetan ekipe Lokateksa Trate Bojan Berčič. • V.S. GORENJSKI DERBI HUJAM Kranj, 6. junija - Balinarji v super ligi so odigrali 5. krog. Ekipa Milje Tela je 19:5 premagala Slogo, ekipa Huj pa je bila na Jesenicah 7:17 boljša od domačinov. Tekma Lokateks Trata - Železničar bo zaradi igranja Tračanov na finalu EP odigrana jutri, v sredo, ob 17. uri na balinišču na Trati. V l.ligi je ekipa Centra gostovala pri Mlinar Moro sportu in z neodločenim izidom 12:12 iztržila točko. Zaradi izstopa Šiške iz lige ni bilo sobotne tekme med Bistrico in Šiško in nedeljske med Šiško in Centrom, ekipa Bistrice pa je v nedeljo gostila SGP Gorico in igrala neodločeno 12:12. V 2. ligi - vzhod je ekipa Radovljice Alpetour 18:6 premagala Planino, Zarja in Duplica pa sta igrali neodločeno 12:12. • V.S. PLES BLEJKE SPET IZVRSTNE Bled, 5. junija - Plesalke Blejskega plesnega studia so minulo nedeljo uspešno nastopile na zadnjem delu državnega prvenstva v show plesih, ki je potekal v organizaciji Plesne šole Kazina v dvorani na Kodeljevem v Ljubljani. Spet so osvojile vrsto državnih naslovov. Mladinke so postale državne prvakinje v kategoriji disco dance, v kategoriji show dance pa so članice - male skupine zasedle odlično drugo mesto. V kategoriji hip-hop je med mladinkami državna prvakinja postala Anja Radonjič, ta odlična mlada plesalka pa je postala državna prvakinja tudi v kategoriji show dance -mladinke.-Vsi plesalci Blejskega plesnega studia se bodo predstavili ta petek ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu na zaključni prireditvi. Nastopile bodo vse skupine od najmlajše do članske. • U. P. GORSKI TEK Tek na Krvavec je tudi generalka za evropsko prvenstvo POBOČJE KRVAVCA BO GOSTILO NAJVEČJE ASE Cerklje, 4. junija - Gorski tek, eden od najbolj dojemljivih in dostopnih športnih dejavnosti in zaradi pohodništva pogojno tudi med najbolj priljubljenimi, bo v nedeljo, 11. junija, na trasi od Cerkclj do Krvavca dočakal najlepšo afirmacijo na naših tleh. Tretji tek na Krvavec sodi prvič v serijo "Grand Prix", ki skupaj s prireditelji v Nemčiji (Bergen), Italiji (Susa), Avstriji (Telfes) in Švici (Lenzerheide) tvori zametek svetovnega pokala v gorskih tekih v teku v hrib. Proga je v primerjavi z lani malce spremenjena. Start je v Cerkljah pod Jenkovo lipo. In tudi cilj je nižje od lanskoletnega Zvoha, v Tihi dolini. Nastop je že najavilo nekaj najboljših gorskih tekačev na svetu. Prvi zvezdnik bo Italijan Antonio Molinari, svetovni prvak v letu 1996 in evropski prvak lani in predlani. Še štirikrat, na EP leta 1995 in 1997, ter na SP 1994 in 1998 so mu okoli vratu obesili bronasto kolajno. Svoj prihod sta napovedala tudi Anglež Find-low, bronasti z lanskega SP, Slovak Matanin - znanec teka na Šmarno goro. Glede na formo pa se v sam vrh lahko vmeša tudi slovenski adut Igor Šalamun. Kot pravijo prireditelji, je zanimanje iz tujine zelo veliko, vsi pa se poleg proge, ki bo gostila tudi evropsko prvenstvo prihodnje leto, zanimajo o višini nagradnega sklada. Tek velja tudi za slovenski pokal v GT in hkrati izbirno sito za nastop na svetovnem prvenstvu septembra na Bavarskem. Tekmovanje je odprtega lipa. Tako lahko svoje sposobnosti z najboljšimi primerjajo vsi, ki se bodo v nedeljo dopoldne prijavili na štartnem prostoru. Še informacija za gledalce - planince. Ker pregleden teren na Krvavcu nudi lep pogled na zadnje odločilne metre teka, bodo najboljše na cilju pri Brunarici videli okoli 11:15. 9 kilometrov dolgo progo z višinsko razliko 1190 metrov bodo zmogli pod 45 minutami. Pozor velja za otroške in tudi mladinske kategorije, saj je start bližje cilju, na Krvavcu oziroma na Štefanji gori. • M. Močnik JADRALNO LETALSTVO ŠE ENA ZMAGA V LESCE Lesce, 5. junija - Potem ko je bilo v začetku maja na letališču v Lescah državno prvenstvo v jadralnem letenju z jadralnimi letali brez omejitev (odprti razred) in so piloti Alpskega letalskega centra osvojili prva tri mesta, je bilo od 24. maja pa do 3. junija na letališču v Slovenj Gradcu še državno prvenstvo v letenju z jadralnimi letali standardnega razreda. Ker je tovrstnih jadralnih letal v Sloveniji največ (razpetina kril je omejena na 15 metrov), je bila tudi udeležba tekmovalcev dobra, saj je tekmovalo 18 tekmovalcev iz 9 klubov. Sorazmerno ugodno vreme je v desetih dneh tekmovanja omogočilo kar 8 tekmovalnih dni in po oceni tekmovalcev so člani Koroškega aerokluba tekmovanje tudi dobro organizirali. V skupnem seštevku je zmagal Andrej Kolar i/. Alpskega letalskega centra Lesce, drugi je bil Janez Striha iz Aerokluba Ljubljana, tretji pa Erazem Polutnik iz Aerokluba Celje. Dobro sta letela tudi druga dva tekmovalca iz Lesc: mladi Boris Žorž jc bil peti. Tone Čerin pa je zasedel deseto mesto. • Š. Ž. LETALSTVO OLIMPIADA 2005 V SLOVENIJI Ljubljana, 5. junija - V petek so predstavniki Letalske zveze Slovenije s predsednikom Zmagom Jelinčičem na čelu, predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za promet in zveze. Uprave RS za zračno plovbo in slovenskega Olimpijskega komiteja na tiskovni konferenci objavili presenetljivo vest, da je Slovenija uspela s svojo kandidaturo za organizacijo tretjih Svetovnih letalskih iger. Čeprav imajo nekateri letalski športi status olimpijskih športov in so bili v preteklosti že na programu olimpiad, pa temu sedaj ni več tako, zato se je mednarodna letalska organizacija FAI odločila vsake štiri leta organizirati svetovne letalske igre. Prve uspešne tovrstne igre so bile leta 1997 v Turčiji, druge bodo prihodnje leto v Španiji, čez pet let pa bodo Svetovne letalske igre v Sloveniji. Kot je poudaril Zmago Jelinčič, je Slovenija dobila te igre med devetimi državami kandidatkami zaradi svoje velike letalske tradicije, velikih uspehov v nekaterih letalskih panogah in zaradi izkazanih organizacijskih sposobnostih na vrsti posamičnih evropskih in svetovnih prvenstvih. Pri tem velja omeniti tudi dragocene izkušnje iz kandidature za zimsko olimpiado Treh dežel, očitno pa je bilo tudi uspešno široko lobiranje v FAI. Svetovne letalske igre so izredno velik projekt, saj so prava letalska olimpiada, na kateri se tekmuje v kar 20 letalskih panogah. Pričakujejo okoli 3000 tekmovalcev, in 2000 spremljevalcev, kar bi bila enkratna promocija Slovenije in zelo velik turistični zalogaj. Razporeditev posameznih panog po Sloveniji je zaenkrat zgolj načelna: prosto letenje (jadralni padalci in zmajarji) naj bi bilo v Bovcu, jadralno letenje v Lescah, motorno letenje v osrednji in vzhodni Sloveniji (Slovenj Gradec, Celje), letenje z ultralahkimi letali na Primorskem (Ajdovščina), balonarstvo na Ptuju, akrobatsko letenje v Murski Soboti, padalstvo v Cerkljah ob Krki in modelarstvo v Ljubljani. Prva ocena stroškov je napravljena v višini 21 milijonov mark, pri čemer je slovenska vlada v imenu države že zagotovila tretjino, tretjino naj bi zagotovili s sponzorji in plačili TV prenosov, tretjino pa prispevajo udeleženci. • Š. Ž. JADRALNO PADALSTVO ZMAGOVALCI LOTRIČ IN KROKARJI Železniki, 6. junija - Tolmin j * in okolica sta bila od 20. do 28. \ maja prizorišče letošnjega državnega prvenstva v jadral I nem padalstvu. Tekmovanje je | bilo zanimivo vse do konca, ko je naslov letošnjega državnega prvaka odnesel Roman Lotrič iz Ševelj (na sliki). Prav na zadnji tekmi sta se v ospredje prebila še Ločan Matej Jocif, ki je bil nato tretji, in France Megušar iz Dolenje vasi, ki je osvojil četrto mesto in tako začinil gorenjsko prevlado. V ekipni konkurenci je z velikim naskokom zmagal Klub Krokar iz Železnikov v postavi Roman Lotrič, France Megušar, Klemen Peljhan, Niko Pinlar, Tomaž Eržen in vodja ekipe Igor Eržen. Drugo mesto med ekipami je osvojila Špica, tretje pa Polet Kamnik. • Foto: L Eržen PRIZNANJA LOŠKIM ŠPORTNIKOM Škofja Loka, 6. junija - Zavod za šport Škofja Loka bo ta četrtek, 8. junija, organizator prireditve, na kateri bodo podelili priznanja mladim športnikom za dosežene rezultate v šolskem letu 1999/2000, lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti pa bo podelila priznanja najbolj aktivnim rekreacijskim družinam. Prireditev bo potekala v športni dvorani na Podnu, začela pa se bo ob 17. uri. Na njej bodo nastopile akrobatske in plesne skupine Flip iz Pirana, Cvetke iz OŠ Cvetka dolarja in skupine iz O.Š. Petra Kavčiča. Govorniki bodo škofjeloški župan Igor Drakslcr, predsednik Sveta Zavoda za šport Marko Primožič in predsednik Športne zveze Ivan Hafner. • V.S. TELOVADNA AKADEMIJA V KRANJU Kranj, 6. junija - Športno društvo Kranj bo v petek, 9. junija, pripravilo tradicionalno telovadno akademijo. Na njej bodo nastopila dekleta v športni in ritmični gimnastiki z rekviziti in na orodju ter cicibani s svojimi igricami. Starejša dekleta bodo nastopila tudi z vajo, s katero so nastopala na 1. svetovnem prvenstvu v estetski sku-pninski gimnastiki v Helsinkih in tam osvojila 15. mesto. Akademija v Športni dvorani na Planini se bo začela ob 19. uri. • V.S. Državniki Branko Grims, državni svetnik Neki mladenič je prišel k Gioachinu Rossiniju in ga vprašal za mnenje o svoji skladbi. Veliki skladatelj je počasi prelistal zapis in s smehljajem dejal: "To je res zanimivo. Še tako mlad, pa že toliko starih melodij." V sredo ho predvidoma drugi krog glasovanja o vladi dr. Andreja Bajuka, razen če ho sodišče pravočasno odpravilo nelegalno drugo glasovanje in s tem omogočilo ponovno vzpostavitev pravne države. Vsaka drugačna odločitev namreč pomeni, da je mogoče v državnem zboru z zlorabo procedure preprečiti prevzem dolžnosti zakonito izvoljeni vladi. Glasovanje o vladi ho poslej javno, kar je v sedanjih razmerah zagotovo dohro: čas je, da se razpiha megla, v katero je zavita slovenska politika, saj večina državljanov ne ve več niti, kdo pije in kdo plača. Lep primer tega, kako v sedanjih razmerah "neodvisni" mediji s trobljenjem v stalno isti rog (oblike LDS) lahko manipulirajo z javnostjo, je pokazala javnomnenjska raziskava, po kateri je velik del državljanov nasedel Kučan - LDS-ovski krilatici, da naj vlado dobi tisti, ki bo zmagal na predčasnih in po starem - torej protiustavnem - volilnem sistemu izpeljanih volitvah. Absurdnost podpore predčasnim volitvam se namreč pokaže v pravi luči šele, če se spomni na nesporno dejstvo, da so na zadnjih volitvah v državni zbor s kar dvema sedežema večine zmagale stranke slovenske pomladi in da je bila temelj dosedanje vlade politična korupcija. Zanimivo ho to pot opazovati glasovanje g. Pucka, ki je tedaj trdil, da "v prid državi pomaga prehiti blokado"... Postavitev vlade dr. Bajuka (izvoljena je bila že v prvem krogu) bo torej pomeni/a šele vzpostavitev takšne politične oblasti, kot so jo na volitvah 1996 izbrali volivci sami! Dva meseca trajajoča agonija odstavljene vlade in tragikomični zapleti v državnem zboru pri volitvah legitimne vlade so najboljši dokaz, kako pravilna je bila referendumska odločitev za večinski volilni sistem. Nesporno dejstvo je, da Slovenija v tem trenutku nujno potrebuje vlado, ki bo delovala z vsemi pooblastili. Tega pomembnega cilja brez takojšnje postavitve vlade dr. Bajuka preprosto ni mogoče doseči. V primeru predčasnih volitev se bi sedanja agonija vlekla še najmanj dva meseca -do volitev. Toda tudi potem še ne bi bilo nič bolje. Tako slovenske izkušnje iz leta 1996 kot avstrijske izkušnje z volitvami izpred nekaj mesecev jasno dokazujejo, da v razmerah proporcionalnega volilnega shema povo-lilne kravje kupčije vodstev političnih strank lahko trajajo tudi tri mesece in več, pa še potem dobiš vlado, s katero je zadovoljen bolj malo kdo. Do polno opravilno sposobne vlade bi torej lahko prišli šele v kakšnega pol leta! Toliko o "državniških" predlogih g. Kučana in drugih iz nekdanje nomenklature o "prednostih" predčasnih volitev. Zanje je očitno edini problem, da bi se po osmih letih morali posloviti z oblasti (ki so si jo sami proti volji volivcev s politično korupcijo že podaljševali vse od leta /996 naprej). Tudi pravno sporni morebitni novi krog iskanja mandatarja ne bi rešil nič. Spet hi izgubili vsaj mesec dni, razmerja sil pa se najbrž ne hi bistveno spremenila. Poleg tega bolj strokovno usposobljenih ljudi za posamezne funkcije praktično ni mogoče dobiti. Razen če kdo misli, da je za ministra za kulturo mladinski funkcionar g. Školč bolj strokovno usposobljen od uglednega pisatelja in nekdanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev mag. Rudija Šelige... V primeru drugega kroga glasovanja ho odločitev za vlado dobesedno državniška odločitev. Birokracija že dva meseca zgolj čaka, kaj bo,-državni zbor pa s ponavljanjem glasovanj izgublja dragoceni čas. Samo še dva meseca ločita Slovenijo od časa, ko se bodo sprejemale v Evropski uniji ključne odločitve o širitvi in sodelovanju. Zaradi morebitnega nadaljevanja vladne krize, ki sta jo povzročila g. Kučan in LDS z izsiljevanjem predčasnih volitev, bi Slovenija lahko končala nekje v kotu čakalnice. To bi imelo za gospodarstvo usodni učinek: tuji investitorji bi Sloveniji kot problematični državi obrnili hrbet, za domače izvoznike pa bi se razviti trgi začeli vse bolj neizprosno zapirati. Za dežurne krivce pa bi namesto g. Kučana in LDS (ki sta zaradi izogibanja uzakonitvi referendumske odločitve namerno povzročila padec vlade) bili najbrž razglašeni tisti, ki jim je bila v nasprotju z volilnimi izidi odvzeta možnost, da bi dejansko prevzeli odgovornost za razvoj države. Slovenija postaja pravi laboratorij za praktično uporabo Orvvella. V razpravi bodo poslanci kontinuitete zagotovo znova poskrbeli za mnogo pet desetletij starih melodij... Toda glasovanje o vladi bo tokrat javno: Za vsakega poslanca se bo vedelo, ali se je iz osebnih interesov podredil strankarski discipini ter poli-tikantsko glasoval proti. Prav tako pa se bo vedelo, kateri poslanec je ravnal državniško in omogočil Sloveniji, da dobi vlado s polnimi pooblastili ter s tem bistveno večje možnosti za nadaljnji razvoj. Ob (morebitnem) novem glasovanju bodo maske dokončno padle in pritisk na gumb ob glasovanju ZA bo jasno pokazal, kateri poslanci so državniki. PREJELI SMO Kranjska čebela in Evropska unija V zadnjem Gorenjskem glasu -reviji GG ste objavili zelo zanimiva razmišljanja o kranjski čebeli in Evropski uniji. Za popolnejšo sliko in objektivno informacijo na tem področju želim navesti nekaj informacij, ki bodo dodatno osvetlile problematiko kranjske čebele v Sloveniji. Neizpodbitno dejstvo je, da smo v Sloveniji uspeli do danes ohraniti neokrnjeno avtohtono kranjsko čebelo. Z izdatno podporo sredstev namenjenih za selekcijo v živinoreji, ki jih v okviru proračuna zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, smo uspeli v zadnjih letih količinsko podvojiti in kakovostno znatno izboljšati zrejo matic v Sloveniji. Naši zrejevalci matic zredijo na leto že več kot 35.000 matic in velikokrat ne morejo pokriti vedno večjega povpraševanja po avtohtonih kranjskih sivkah doma in v tujini. Po odhodu prof. dr. Jožeta Riharja v pokoj se je raziskovalno in strokovno delo v čebelarstvu na novo organiziralo šele po daljši prekinitvi. Danes je na področju čebelarstva v Sloveniji aktivnih 8 veterinarjev specialistov za čebelje bolezni pod vodstvom mag. Mire Jenko - Rogelj, na Biotehniški fakulteti raziskuje doc. dr. Janko Božič, na Veterinarski fakulteti predava in raziskuje doc. dr. Aleš Gregorc, na Kmetijskem inštitutu Slovenije sem kot raziskovalec zaposlen doc. dr. Janez Poklu-kar. Imamo lepo število drugih sodelavcev, med katerimi prednjači Pavle Zdešar, vodja opazovalno napovedovalne službe medenja in številni strokovnjaki, ki sodelujejo pri strokovnih komisijah Čebelarske zveze Slovenije in v podjetjih, ki se ukvarjajo s čebeljimi proizvodi. Vsi raziskovalci smo povezani med seboj, po potrebi v svoje aktivnosti vključimo tudi raziskovalce iz drugih področij, predvsem strokovnjake iz živil-stva in molekularne genetike. Vse raziskave so usmerjene na ohranitev avtohtone kranjske čebele na njenem izvornem območju. Na tem področju smo v zadnjih 12 letih pripravili veliko znanstvenih prispevkov, ki so bili objavljeni doma in v tujini. V kratkem nas čaka vse velika naloga - organizacija svetovnega kongresa čebelarjev Api-mondija 2003 v Ljubljani. Razumem, da so bile pred desetletji možnosti raziskovanja precej omejene in da je profesor dr. Jože Rihar v danih okoliščinah opravil res pionirsko delo na področju raziskav v čebelarstvu in dobro predstavljal kranjsko čebelo v tujini. Ne morem pa razumeti, zakaj je v sestavku povsem spregledal rezultate in velika prizadevanja mlajših generacij raziskovalcev. Prizadevanj na področju zaščite kranjske čebele namreč ni bilo konec v letu 1972. Slovenski čebelarji v zadnjem desetletju sodelujemo z avstrijskimi na povsem enakopravnem nivoju. Skupaj smo pripravljali že več projektov. Tako je na Čebelarski zvezi Slovenije in na Kmetijskem inštitutu na voljo vsa dokumentacija o projektu "Internationa/ Carniolan Bee Protection" iz leta 1996. Predvidevam, da gre za v sestavku omenjeni "avstrijskiprojekt". V pripravi in prijavi tega projekta smo sodelovali strokovnjaki iz Avstrije, severne Italije, Hrvaške in Slovenije. V projektu smo predvideli tudi sodelovanje Madžarov. Ni odveč pripomba, da je bila Slovenija v tem projektu v sredini interesnega območja avtohtone kranjske čebele. Projekt je bil res zavrnjen, po neuradnih informacijah predvsem zaradi svojega prevelikega obsega. Trenutno je v pripravi podoben projekt z delovnim naslovom "Karavanke", ki je zožen na območje severno in južno od Karavank in vključuje poleg čebelarstva tudi širši vidik regionalnega razvoja. Avstrijci kot naši domnevni konkurenti za pravico reje kranjske čebele so se dobro organizirali v okviru interesnih združenj (npr. ACA, skupnost Carnica, itd...), imajo pa nemalo težav zaradi liberalizacije trga s plemenskim čebeljim materialom. Slovenci imamo v povprečju mnogo bolje ohranjeno avtohtono kranjsko čebelo, smo do neke mere organizirani, vendar miselno še nismo vključeni in prilagojeni sistemom obnašanja v Evropski uniji. Po svoje so tudi še vedno opazne sledi posledic, ki so nastale zaradi skoraj dve desetletji dolge prekinitve aktivnega raziskovalnega dela v čebelarstvu v Sloveniji. K sreči smo ohranili čebelo, evropski trg je tudi velik, okolja pa zaenkrat še ni mogoče patentirati. Lipicance je mogoče "krasti" in imeti izključno pravico do rej-skih knjig, pri čebelah pa je nekaj podobnega zaradi tesne vpetosti v okolje skoraj nemo- goče. Čebelje matice se namreč parijo na svojstven način, večinoma brez evidence in vpliva ljudi. V pridružitvenem postopku Slovenije k Evropski uniji je Slovenija napovedala izjemo na področju omejevanja prometa s čebelami neavtohtonega izvora. V predlog zakona o kmetijstvu so vključena osnovna določila, ki omogočajo enakopravno vključitev čebelarstva v kmetijstvo. Pripravljena so strokovna izhodišča za ureditev primerne davčne politike, izdelana je strategija razvoja čebelarstva v Sloveniji. Pri vseh teh prizadevanjih imamo polno in nesebično podporo avstrijskih čebelarjev. Veseli pa me tudi, da nas bo po ohrabrujočih uvodnih besedah gospoda v.d. ministra dr. Lojzeta Marinčka v reviji GG pri prizadevanjih na področju raziskovalnega dela pri avtohtoni kranjski čebeli še bolj podprlo tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Doc. dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije Je bila jeseniška železarna res socialistični " spomenik"? V Gorensjekm glasu z dne 26. maja sem z zanimanjem prebral prispevek Marka Jenšterla. Zal se, kot rojen Jeseničan, zaposlen vse do upokojitve v železarni, z njim v marsičem ne strinjam. Naj za lažje razumevanje navedem nekaj kontekstov iz tega članka. Pisec pravi, da so komunisti z železarno ustvarjali nekakšen opevan delavski razred. S propadom železarne pa so prav delavci prvi ostali na cesti. Omenja tudi nekakšno "umetno" zgrajena mesta, kot sta na primer Nova Gorica in Velenje. Torej je po njegovem vse, kar je bilo zgrajenega po vojni, zgrešeno? Kje je bil ta človek vseh petdeset let komunizma, da bi to povedal takratnim oblastnikom? Ker sem prepričan, da bodo mnogi bralci mojega mišljenja, bom zapisal takole. Železarne na Jesenicah niso zgradili komunisti šele po letu 1945, to bi pisec, že moral vedeti. Naj zato navedem le nekaj podatkov, železarno je zgradila takratna KD/, saj je bilo že leta 1906 pet SM peči! Leta 1937je bil zgrajen prvi, leta 1940 pa še drugi plavž. Ob tem so bili zgrajeni tudi predelovalni obrati in drugi pomožni obrati, ter samotama! Rudo za potrebe plavžev so vozili iz Skednja pri Trstu. Je bila to res nerentabilna naložba? Zakaj še danes vozijo težke lokomotive po bohinjski železniški progi cele kompozicije vagonov z železovo rudo, za potrebe avstrijskih železarn? Zakaj torej v sosednji Avstriji, pa tudi drugod po svetu, železarne niso zgrešena naložba? Zato, ker imajo uspešne gospodarstvenike in pametne politike. Železarstvo je v teh državah prioritetna panoga. Pisec navaja, da so po vojni fantje s hribovskih vasi odhajali na delo v tovarne, za boljšim kruhom. Tudi pred vojno in po njej je hodilo na delo v železarno veliko ljudi od drugod. Iz Gorij, Begunj in drugih vasi pod Stolom, pa z Javorniškega in Jeseniškega rovta. Skopa, hribovska zemlja je bila premalo za preživetje! Ali so bili tudi tega, predvojnega "greha" krivi komunisti? Res pa je, da smo železarno po vojni, torej v času "krutega" komunizma obnovili, razširili in posodobili, saj je bilo povpraševanje po naših izdelkih veliko. Za delavce so bila zgrajena nova, moderna stanovanja. Fotografije blokov na sedanji Bokalovi ulici, ki so bila zgrajena kmalu po vojni, so obšle skoraj celo Jugoslavijo! To so bili časi, ko je bil jeseniški železar cenjen in spoštovan. Ne drži trditev, da je za sedanje, mizerno stanje, kriva prejšnja oblast. To je samo izgovor sedanjih, nesposobnih oblastnikov. Grize jih občutek krivde za propad gospodarstva, veliko nezaposlenost in revščino večinskega, slovenskega naroda. Še danes, po devetih letih samostojnosti, ni načrtnega koncepta razvoja, predvsem na gospodarskem področju! Edini "uspeh"sedanjih oblastnikov so vrtoglava rast cen in visoki davki! Pisec navaja, kot zgrešeno naložbo preteklega režima tudi nekatera mesta, ki so zrasla po vojni. Naj začnem z Novo Gorico, ki po mnenju avtorja še vedno išče svojo identiteto, ker je pač socialistično "dete". Prav v tem mestu živi moj sin z družino, zato grem večkrat tja na obisk. Nova Gorica je moderno mesto, z veliko drevja in zelenicami. Urejena so otroška igrišča, dovolj je parkirnih prostorov, saj okoli blokov ni niti enega avtomobila! Imajo tudi svoj simbol - VRTNICO! Gospodarski utrip pa dajeta mestu predvsem HIT in Meblo. Jesenice so v primerjavi s tem mestom navadno smetišče. Pa ne samo zaradi opuščene železarne. Ko kamra zaživi od spominov Včasih je bila navada, pripoveduje Mici, da je župan, če je bil kaj vreden, vzel k sebi reveža, ga naredil za hlapca ali pa mu je samo nudil kos slame, če je bil le-ta bolan. Gospa Mici se še kako dobro spominja tistega časa, koje bila še otrok in ko se je pri njih marsikaj dogaja/o. "Malo me že zapušča spomin," mi je dejala, ko me je njena vnukinja spustila k njej v kamro, kjer je imela zbrane vse, njej ljube stvari. Še zmeraj je ležala na postelji, ki je bila nekoč zakonska postelja njenih staršev. Ker je bil ravno mesec maj so ji pravnuki uredili Marijin kot, kjer je bilo polno rož in tudi sveča je gorela. Ko je videla, kje so se pomudile moje oči, je razložila: "To so nas, otroke, že mama naučili, da moramo v maju častiti Marijo. To sem potem naučila še svoje otroke in pravnuke. Božji volji sem zmeraj zaupala. Ko mi je bilo najteže sem šla v cerkev, malo pomolila, pa je šlo naprej. Še posebej dragocena seji zdi palica, ki jo je podedovala od očeta." "Moj oče je bil močan, velik mož. In precej nadut. Ime/i smo gosti/no, poleg tega je bil oče tudi župan. Tedaj je bilo v naši vasi pet ali šest gostiln in le okoli 800 duš. Spominjam se, kako je imel oče navado, da je tiste, ki niso plačevali, pretepal z bičem. Nobene milosti ni imel do takih, ki bi najraje pili na kredit. Potem jih je zvlekel na gnoj in jih pustil ležati, dokler niso prišle po pija-nčke njihove žene ali matere. Oh, kako grdo so delali s temi ubogimi ženskami! Samo da so se narobe obrnile, že je padalo po njih! Medtem ko so svojega moža ali sina spravljale na voz, so jih ti v zahvalo še tolkli po hrbtu ali brcali v trebuh. Surovine so bili, res. Zato se mi niso nikoli smilili, ko je po njih padalo z bičem." Ko sem gospe Mici povedala, da se je marsikaj podobnega dogajalo tudi po drugih krajih, se ni prav nič začudila. "Kar verjamem," je dejala, "o tem, kaj se je dogajalo po svetu, so pripovedovali vojaki ali pa berači, ki so se vsak dan oglašali na vratih in prosili za hrano ali za prenočišče na senu. Toda oče je imel poseben nos za take, ki niso bili kaj prida. Velikokrat se je namreč dogajalo, da so kakšni pritepeni berači zažgali hlev ali pa kozolec. Kaj potem, če so jih prišli iskat orožniki! To ni nič pomagalo tistim, ki so ostali brez kozolca ali celo brez strehe nad glavo." Njen oče je najraje videl, če je gostil take, ki so znali poprijeti za delo ali pa igrati na kakšen inštrument. Najraje je imel nekega Hieronima, ki je krasno godel na glavnik. "Oče ga je posadil za peč in pred njega postavil kozarec vina. Sedaj pa igraj, mu je ukazal. Ljudje so včasih zelo radi plesali. Takoj ko so za to izvedeli, so se zbrali od blizu in daleč. Tudi ženske so rade popile kakšen kozarček. O, niso se ga branile in marsikdaj je kakšna zaspala kar za pečjo, ker se ga je preveč nalila. Spominjam se ene, ki sem ji morala na skrivaj prinašati pijačo domov. Očetu je plačevala ob mesecu in zmeraj, ko sem šla k njej, mije zabičal, naj pazim, da me kdo ne bo videl. Včasih mi je dala kakšen "cuker", drugače pa je steklenico hitro skrila pod predpasnik in izginila v hišo. Bila je zelo lepa, vsaj meni se je zdela taka. Ni mogla imeti otrok in tašča jo je strašno sekirala, zato je našla tolažbo v pijači. Naš oče je bil čuden človek. Doma ni dosti govoril in za nas, otroke, se ni kaj prida menil. Kakor hitro smo se postavili na noge, nas je že vprege/ v delo. Lenuhov ni prenesel. Najbolj so nastradali moji trije bratje, saj do njih ni imel nobenega usmiljenja. Garali so mu kot črna živina, za nagrado pa jih je večkrat pretepel kot ne. Nihče se mu ni upal "zoperstaviti". Z mamo sta ležala v zgornji izbi, kjer smo imeli največjo sobo. Na drugi strani hiše so bile sobe za goste. Tri so bile zmeraj pripravljene, če se je kdo ustavil na poti v Celovec in hotel prenočiti. Dekleta smo skrbele za toplo vodo, pozimi pa smo nosile drva, da gostov ni zeblo. Včasih nam je kdo stisnil kaj v pest, toda če je to videl oče, nam je denar zmeraj vzel, ker je bil prepričan, da kvari ljudi." Njen oče je zelo rad gledal tudi za ženskami. Če je le izvedel za kakšno, da je bila brez moža, sama, je našel pot do njene spalnice. Velikokrat jih je podkupil z denarjem. Ženske so bile revne, in vse so se za denar dale kupiti. Oče teh zvez ni prav nič skrival. Od kjerkoli je zjutraj prišel, se je zmeraj za kakšno uro ulegel še k mami in niti z besedo mu ni smela ugovarjati, če ni hotela, da bi padlo po njej. "Dedci so včasih mislili, daje to njihova pravica. posebno še, če so bili griintarji kot moj oče. Vse so si dovolili in nikogar se niso bali. Enkrat je vzel pod streho eno bolj ciganske sorte. S seboj je imela fanta, kije bil ves v ušeh. Ko je hote/a, da bi sin spal pri njej, ji oče tega ni dovolil. Ker je hotel poba postaviti čez prag, je ženska skočila k mojemu očetu in ga ugriznila v prst. To ga je tako razkačilo, da je oba nagnal. Toda čez nekaj dni mu je prst zatekel, dobil je vročino, in če ga ne bi sosed ponoči odpeljal k zdravniku, bi gotovo umrl od zastrupitve. Ta mu je "puščal" kri, in ker ni bilo nič bolje, mu jo je moral odrezati pod komolcem. To je očeta drago stalo, saj mu je vzelo veliko življenjske energije. Ne vem, kako bi bilo takrat pri naši hiši, če ne bi vajeti vzela v roke mama in čez noč zagospodarila. Vsa vas se je zelo čudila, kako to, da se je to upala narediti. Oče se je dolgo časa pobiral. Kmalu po tistem je staknil še pljučnico in nato še naduho. Kar precej je shujšal in zlezel vase. Toda kljub temu je še zmeraj ostal župan, le gostilno in delo na kmetiji je prevzela mama." Pijačo je točila, dokler so ljudje plačevali. Ko je videla, da niso imeli več denarja, je zaprla "pipco" in na nobeno pregovarjanje ni nasedla. V tistih časih so v gostilni še pljuvali po tleh in to je bila ena najbolj "nagravžnih" stvari, ki so jih možakarji počeli. Kar želodec se mije obračal, ko smo okoli peči potresale z žaganjem, da se je zakrila svinjarija. Najhuje je bilo, če sem bila bosa in potem so se ti pljunki oprijeli nog... Mama je dosegla, da so se po gostilniških tleh položile deske in nakupila je pljuvalnike, daje potem, vsaj nekaj časa, naša gostilna veljala za gosposko. Tmurnu PREJELI SMO Tudi v Velenju, ki ga omenja pisec, sem bil že dvakrat. Ob nekaterih manjših podjetjih je najbolj pomembno "Gorenje". Tudi mesto samo je dokaj čisto in urejeno. Pa bi vprašal pisca, ali so tudi to tisti komunistični "spački", s katerimi so se "šopirili" komunisti? Škoda, da niso več na oblasti, sicer bi zgradili še marsikaj. Janko Fon 0 razmerah v domu upokojencev Prosim, da objavite moje pismo, napisano po resničnem dogodku o bivanju in smrti mojega moža v Domu upokojencev Kranj. Pišem vam zato, ker sem že leta 1998 imela slabo izkušnjo v nekem drugem domu, vendar je tam vodstvo ravnalo bolj pravično kot v tem primeru. Moj mož je imel hudo Alzhe-imerjevo bolezen, ki pred 10 leti še ni bila dobro poznana pri nas, tako da smo se o njenem poteku učili domači in zdravniki. Vseskozi smo sodelovali in izmenjevali informacije z zdravniki, ki so posamezna obdobja bolezni moža snemali tudi s kamero. Zapisan je potek celotne bolezni, ki ga ima dr. Kogoj, ki se še posebej ukvarja s to boleznijo. Z mojo nego moža doma so bili zadovoljni vsi zdravniki, kar je razvidno tudi iz njegove kartoteke in izvidov. Moj mož namreč zadnja štiri leta sploh ni mogel skrbeti sam zase, saj ni mogel niti govoriti, le s pomočjo je lahko počasi hodil, posebne pozornosti pa je bil potreben pri hranjenju, ker je zaradi prizadetega požiralnika zelo težko in počasi jedel. Z vsemi temi težavami moža sem se ob pomoči sina, ki je poleg službe in šole skrbel za svojega očeta po svojih močeh, spopadala iz dneva v dan. Ker imam tudi sama zdravstvene težave, sem bila prisiljena dati moža v dom, kjer smo imeli že več let vloženo prošnjo. Ob obisku socialne delavke in nadzorne sestre na domu sem bila celo pohvaljena o njegovi negi in obljubili sla mi, da bo pri njih oskrba podobna, saj jih je tam več na razpolago za tako delo. Tako sem ga dne 27. 3. 2000 odpeljala v dom. Že po treh dneh sem ugotovila, da mož po 8 ur sedi na vozičku v zakajeni čajni kuhinj, potem pa je 16 ur v postelji. Vsak dan sem ga hodila sama oblačit in se z njim sprehajat ter ga dodatno hranil - od doma sem mu nosila jogurte, sadje in gosti sok. Vmes sem večkrat spraševala, zakaj je tako, a sem vedno dobila enak odgovor, da jih je pač premalo ter da imajo v oskrbi 200 ljudi. Ob vikendih in praznikih pa so tako oskrbovanci po več dni v postelji, ker jim nima kdo pomagati na voziček. Po 12 dneh sem ga vzela domov za vikend in opazila, da ima hude krče v trebuhu, saj ni dobival sirupa za odvajanje. Na to sem opozorila v domu, vendar so mu dajali le svečke, sirupa pa ne. Opozarjala sem jih tudi na kremo proti krastam, ki jih je dobil po glavi, potem pa me je dne 17. 3, 2000 poklicala glavna sestra na sestanek, ker "preveč sitnarim". Povedala sem ji, da ne izvajajo tega, kar piše v kartoteki in da je to lahko za moža nevarno, saj ni smel ležati samo na hrbtu, ker bi lahko aspiriral hrano v pljuča in dobil pljučnico, ali se celo zadušil. To je bilo zanjo čisto preveč in čez tri dni sem imela ponovno sestanek, takrat tudi s socialno delavko, zdravnico in direktorjem doma. Tam so mi najprej grozili z odpustom moža iz doma, potem pa očitali, da sem zasvojena z nego svojega moža, ter naj se pogovorim s kakšnim psihiatrom, si poiščem moško družbo, ipd. Posvetovala sem se s pravimi ljudmi in imela moža čim več časa doma. Ko sem ga dne 16. 5. 2000 peljala nazaj v dom, nisem niti slutila, da je bilo zadnjič. Dne 17. 5. 2000 je šel celo prekomerno na vodo, saj so mi povedali, da je bila mokra vsa postelja, ko pa sem ga naslednji dan hotela spet odpeljati domov, je imel nameščen kateter in krvavo vodo. Namestila mu ga je dežurna zdravnica. Tako sem v skrbeh, ker je imel vodo krvavo še naslednje dni, tudi po trikrat na dan obiskovala moža in čakala, da se stanje izboljša. Dne 22. 5. 2000 je bila voda v redu, zdravnica pa mu kljub obljubi katetra ni odstranila. Vzela sem si en dan zase in dne 23. 5. 200 je šel na obisk samo sin. Pred večerjo okoli 18. ure je bilo še vse v redu, malo pred 21. uro pa mu je sestra iz doma sporočila, da so moža zaradi povišane temperature odpeljali v bolnišnico Golnik. Naslednji dan sem izvedela, da je mož v kritičnem stanju zaradi hude pljučnice, ter da se bori za življenje. Muke so bile neizprosne, saj je dihal z največjo mero kisika, vendar je bilo tudi to zaman. Po 6. tednu trpljenja so možu odpovedala pljuča. Sprašujem se, kako in zakaj je prišlo do tega usodnega dogodka, saj je bilo iz sprejemnih dokumentov v bolnišnici jasno razvidno, da je imel mož ob sprejetju ob 21.35 uri temperaturo 36,6 stopinj C. Na vprašanja v domu nisem dobila nobenega odgovora, ko pa je sin želel dobiti poročilo o obisku dežurnega zdravnika v domu, mu je direktor doma odgovoril, da to ni v njihov pristojnosti. Čeprav sem izgubila moža, hočem izvedeti resnico in da se zadeve raziščejo. Žalostno je, da se določeni ljudje ne zavedajo, da bodo tudi sami nekoč stari in lahko tudi boni, temveč se obnašajo, kot da delajo zastonj, ne pa, da jim je treba krepko plačevati in še vnaprej povrhu. Rakovica, 4. 6. 2000 Ljudmila Golob GLASOV KAŽIPOT 3 [sli Recital kluba literatov Kranj - Klub literatov pri skladu RS za ljubiteljske dejavnosti - območna izpostava Kranj in Sekcija za kulturno dejavnost vabi na recital kluba literatov. Nastopili bodo Sla-vica Štirn, Agata Trojar, Martina Kožuh in Marija Krajnik. Delo kluba in nastopajočih bo predstavil prof. Miha Mohor, ustvarjalci pa bodo sami interpretirali svoja dela. Prireditev bo v petek, 9. junija, ob 19. uri v dvoranici v I. nadstropju na sedežu Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4. Ob zaključku leta Jesenice - Na Osnoni šoli Toneta Čufarja bodo ob zaključku šolskega leta jutri, v sredo, 7. junija, organizirali zabavo na igrišču pred šolo. Nastopili bodo Čuki, zabava pa se bo začela ob 17. uri. Naslednji dan, v četrtek, 8. junija, bodo ob 17. uri v šoli odprli razstavo izdelkov učencev šole ter predstavili dela interesnih dejavnosti. Zaključek otroških delavnic Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi v soboto, 10. junija, otroke z delavnic, iz pevskega zbora in lutkovne skupine, da se ob 16. uri udeležijo zaključka otroških delavnic za šolsko leto 1999/2000. Na zaključku letošnjih delavnic bodo na ogled tudi otroški izdelki, ki so nastali med letom. Zato naj v petek, 9. junija, otroci prinesejo svoje izdelke (slike, lesene makete, poslikane cvetlične lončke, svilene rute, kravate, vezene prtičke, načrte zanje ter mape z risbicami za predšolsko bralno značko) v Kulturni hram. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 11. junija, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Vabijo pa tudi mamice in očke, da ob tej priložnosti kaj spečejo, dodajo kakšen sok in vse skupaj prinesejo skupaj v soboto med 15. do 15.30 ure v Kulturni hram. Z muzejskim vlakom po bohinjski progi Muzejski vlak bo po bohinjski progi začel voziti v četrtek, 15. junija, in bo nato vozil vsak četrtek, za večje skupine pa po dogovoru tudi ob drugih dnevih. S povratno vozovnico lahko doživite pester dan: vožnjo z muzejskim vlakom, slan prigrizek, dobrodošlico v Mostu na Soči, avtobusne prevoze, ogled Tolminskih korit (če vreme ni primerno, je predviden ogled Koba-riškega muzeja 1. svetovne vojne), kosilo (piknik), družabne igre in srečelov, vožnjo in zabavni pro- gram na barki, vodenje in organizacijo izleta, dobili pa boste tudi spominek. Vse to lahko doživite tudi s kolesom, ki ga pripeljete s seboj ali pa si ga izposodite. Dodatne informacije in prijave: Turistične poslovalnice Slovenijaturista: Ljubljana, Slovenska 58, tel.: 01/431- 50-55, 431-52-06; Bohinjska Bistrica, Triglavska 37, tel.: 04/572-10-32; Jesenice, Titova 19, tel.: 04/586-41-93. Srečanje v baziliki Marije Pomagaj Brezje - Že tradicionalni shod nekdanjih nemških mobilizirancev, njihovih svojcev in potomcev ter vseh, ki hočejo delati za mir in so usmerjeni v prihodnost, bo tudi letos v vseslovenskem romarskem središču, v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Romarska slovesnost bo v soboto, 10. junija, ob 10. uri. Romanje mobilizirancev Brezje - Letošnje šesto organizirano romanje mobilizirancev v bivšo nemško vojsko, njihovih svojcev in potomcev ter vseh, ki hočejo delati za spravo in mir in so usmerjeni v prihodnost, bo v soboto, 10. junija, ob 10. uri dopoldne. Najprej bo v baziliki sveta maša, nato bo možen postanek pred spominsko ploščo in v kapeli pred milostno podobo Marije Pomagaj. Po opravilu v baziliki bo v parku in pred njo priložnost za prijateljsko srečanje in pogovor. 12 ur nogometa Stražišče - V soboto 10. junija bo od 12. pred osnovno šolo Lucijana Seljaka nogometna tekma med ekipama Stražišča in Kranja. Ob 20. uri se bodo pomerile ženske. Vabljeni! Kolesarska izleta Škofja Loka - Kolesarska sekcija DU Škofja Loka vabi svoje člane, ki radi kolesarijo, na izlet s kolesom po Hrastnici do Fojske žage ter naprej približno 45 minut peš do kmetije odprtih vrat Ogrinc v Selu nad Po-Ihovin Gradcem. Če bo vreme slabo, bo izlet kdaj pozneje. Prijavite se na sedežu društva v sredo ali petek od 8. do 12. ure ali vsak dan po telefonu 620-664. Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet na relaciji Kranj - Podbrezje - Mišače - Kranj, ki bo danes, v torek, 6. junija. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri pred stavbo društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Vozi se na lastno odgovornost in po cestno-prometnih predpisih. Po dolenjski in kočevski pokrajini Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 13. junija, avtobusni izlet na relaciji Grosuplje - Taborska jama, Kočevska Reka, Gotenica - Travna Gora. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijavite se v pisarni društva na Tomšičevi 4. Od Osojskega jezera do Judenburga Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v četrtek, 22. junija, izlet od Osojskega jezera do Judenburga. Odhod bo ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe sedežev v avtobusu. Na Zabiški kuk, Vogel in vrh nad Škrbino Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka organizira v nedeljo, 11. junija, planinski izlet na Zabiški kuk, Vogel in Vrh nad Škrbino (2054 m). Hoje bo za 8 do 9 ur in sicer v zahtevnem visokogorju. Odhod malega avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Hrano in pijačo imejte v nahrbtnikih. Prijavite se v pisarni PD Škofja Loka, tel.: 51 230 667, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Na Setiče v Avstriji Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na izlet na Setiče v Avstriji, ki bo v soboto, 10. junija, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se lahko do četrtka, 8. junija, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu: Jasna Soklič, Iskra Ero; 276-400 ali Matija Grandovec, Iskratel; 273-093 ali na telefonsko tajnico (med delovnikom - popoldne) na štev.: 27-28-70. V Terme Rogaška Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v terme Rogaška. Izlet bo jutri, v sredo, 7. junija, odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijavite se v pisarni društva. Srečanje zamejskih PD Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na 29. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 11. junija, na Plešivem, sredi Goriških Brd v Italiji. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje na Petrolu nasproti Železarne Jesenice. Pohod bo ob vsakem vremenu in je primeren za pohodnike vseh starosti. Po povratku bo kosilo in družabno srečanje. Prijave z vplačili spre- jemajo v pisarni PD Jesenice do petka, 9. junija, do 10. ure. V Terme Banovci Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za enodnevni izlet v Prekmurje v Terme Banovci (kopanje) in v Veržej (ogled mlina na Muri), ki bo v soboto, 17. junija. Vplačila sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10, tel.: 223 433. V Goriška Brda Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Goriška Brda, Sveto goro in dolino Soče, ki bo v četrtek, 8. junija 2000. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajališčih do Rodin. Prijave z vplačili sprejemamo v bifeju pri pošti v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 801-905 do zasedbe avtobnusa. K Lovrenškim jezerom Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet na Lo-vrenško Pohorje k Lovrenškim jezerom. Izlet bo v sredo, 14. junija, z odhodom ob 6.30 uri izpred Hotela Creina Kranj. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah od Stražišča do Žabnice. Prijave z vplačili sprejema gospa Meta Peč-nik, Sp. Bitnje 27/A, tel.: 312-288 do zasedbe avtobusa. Na srečanje upokojencev Slovenije Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi. svoje člane ter druge upokojence na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 29. junija ob Velenjskem jezeru ob 10.30 uri. Prireditev bo potekala ob vsakem vremenu, poskrbljeno bo za hrano, pijačo in prijetno razvedrilo. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7.30 uri zjutraj. Zainteresirani naj se prijavijo po tel.: 620-664 ali osebno v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure in sicer prijave zbirajo do zasedbe avtobusa. Kranj - Udeležbo na Srečanju upokojencev Slovenije, ki bo v Velenju 29. junija, organizira tudi Društvo upokojencev Kranj. Odhod treh avtobusov bo ob 8. uri izpred Hotela Creina. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni društva. Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino Železniki obvešča svoje člane, da bo odhod avtobusa na srečanje upokojencev Slovenije v Velenje 29. junija ob 6.30 uri izpred trga v Železnikih. Povratek bo v večernih urah. Podrobnejše informacije dobite v društveni pisarni po tel.: 064/647-025. Nadajevanje na 26. strani 207 Železnikarske fužinarske rodbine (uvod) V tem podlistku pišemo predvsem o izjemnih posameznikih, o nekaterih najbolj znanih in zaslužnih osebnostih. Kdaj pa kdaj, izjemoma, pa bi lahko bile predmet naše pozornosti tudi t. i. kolektivne osebe, celotno prebivalstvo nekega kraja ali dežele, celi stanovi, poklici, rodbine... V srednjem veku so družbo delili na tri stanove: plemstvo, duhovščino in tretji stan (kmetje, meščani). V loškem gospostvu svetnega plemstva skorajda ni bilo (ena redkih izjem je bila puštalska rodbina Oblak/Wolkensperg), zemljiški gospodi teh krajev so bili freisinški škofi. Ti bi že lahko bili takšna biografska entiteta. Ker so bili škofje v Freisingu, je v loškem gospostvu v njihovem imenu gospodarilo gospoščinsko nameščenstvo - oskrbniki oziroma glavarji, gradiščani, protipisarji in kuščarji. V loškem mestu so imeli poseben status mestni sodniki, najbolj značilni del loškega meščanstva pa so tvorili pripadniki različnih cehov. Prebivalstvo obeh dolin je bilo sprva povsem kmečko, kmečki stan. Poglavje zase so po 1348 postali Železniki, kjer se je uveljavilo več rodbin fužinarjev - Plavci, Pflegerji, Levičniki, Globočniki - ob njih pa še cela vrsta kovaških družin. Drugje so se nekmečke poklicne skupine pojavile razmeroma pozno; takšen primer so čevljarji v Zireh in klekljarice v obeh dolinah; oboji Piše: Miha Naglic Po ljudje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon postanejo zares številni šele v začetku 20. stoletja. Železnikarski kovači, žirovski čevljarji in delavci v prvih loških tovarnah so bili tisti, ki so v prvi polovici stoletja tvorili "proletariat", v drugi pa njihovi potomci "delovno ljudstvo " - za razliko od "buržoazije" in "parazitskih" slojev, ki v teh krajih nikoli niso bili prav številni. In kaj je od vsega tega ostalo zdaj, v začetku 21. stoletja? Večina se gnete v t.i. srednjih slojih, tistih, ki odstopajo navzgor in navzdol, je še manj kot nekoč. Pravih p roleta rcev je komaj še za vzorec, meščanov, ki bi to bili tudi po načinu življenja in ne le po posesti, ni prav veliko, tudi duhovščina ni več tisto, kar je bila,- ljudje duhovnikom še rečejo "Gospod", delati morajo pa za tri ali več gospodov z malo začetnico. Da o aristokratih sploh ne govorimo; plemenitega rodu je, kolikor vem, samo še gospa Hilda Svvoboda, zadnja gospa Puštalska, pa še ona brez naslova. Najde se pa v teh krajih kar nekaj in zmeraj več aris-tokratov po duhu. Kakor so se ljudje nekoč delili že po rojstvu oziroma po stanu, v katerem so bili rojeni ali vanj postavljeni, se zdaj vzpostavlja nova delitev, ki dostikrat res izvira iz posebne iznajdljivosti, vse bolj pa vendarle iz dela in pameti. Delalo se je v teh krajih od nekdaj veliko, vendar ne zmeraj po pameti. Delo je bilo odmer je- Sfer Plnada v Zgornjih Železnikih no, pamet dozirana. Sredi druge polovice 20. stoletja so prišla leta, ko je bilo delo slavljeno kot še nikoli, vsaj na papirju, delalo se je pa vse manj. Hkrati so nas učili, da so bili nekdanji imoviti sloji zgolj nekakšni paraziti, ki so se redili na račun delovnih ljudi. V veliki meri je bilo to tudi res. Vendar nam pogled v zgodovino pokaže, da so bili ravno posamezniki iz teh slojev nosilci novega znanja, kulture in napredka, izkoriščani sloji to sploh niso mogli biti. To se lahko pokaže kjerkoli, tudi na primeru fužinarstva v Železnikih. V Mojem obračunu profesorja Franceta Koblarja lahko beremo izredno zanimive opise zadnjih Globočnikov. Kovači, ki so bili v njihovi službi, so delali trdo, zaslužili pa zelo malo. Še na slabšem so bili seveda tisti, ki niti takega dela niso imeli. Toda obubožanju kovačev je bila kriva predvsem kriza fužinarstva kot taka in ne le (ne)sposobnost Globočnikov. Ti so se znašli sredi zadnjega, neslavnega poglavja fužinarske zgodovine. Njihov neslavni konec pa v ničemer ne razvrednoti dejstva, da je bil iz tega rodu tudi Anton Globočnik p/. Sorodolski, eden najbolj zaslužnih Slovencev 19. stoletja. Rodbina Levičnik je dala celo vrsto znamenitih mož. Jurij Plaveč, eden od prvakov te slavne fužinarske rodbine in fužinarstva sploh, pa je, sodeč po starih zapiskih, pravi krajevni junak. Njegova dejanja so bila naravnost epohalna. Če rečemo, da so zgodovino kovali vsi kovači skupaj, se sliši prav lepo. Resnica pa je ta, da bi bilo to kovanje prav malo vredno, če ga ne bi usmerjali nekateri izjemni posamezniki... NESREČE Zbil kolesarja Bohinj - V nedeljo, 4. junija, se je na regionalni cesti Bled -Bohinjska Bistrica ob 18.40 uri zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval kolesar. 27-letni Dragan M. z Jesenic se je z osebnim avtomobilom peljal iz smeri Bleda proti Bohinju. V zelo ostrem in nepreglednem ovinku je avto zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v varovalno ograjo, nato pa je avtomobil odbilo nazaj. Pri tem je s prednjim delom avtomobila zbil Klemena O. S. iz Kranja, ki seje s kolesom pripeljal z bohinjske smeri. Klemen se je v nesreči hudo poškodoval, zato so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. • S. S. Mopedist zadel peško Radovljica - V petek, 2. junija, je ob 15.30 uri na lokalni cesti Bled - Selo - Ribno 18-letni Rok B. s kolesom z motorjem priletel v 89-letno Marijo T., ki seje pri tem hudo poškodovala. Rok se je mopedom peljal iz smeri Sela pri Bledu proti Mlinu. Ko se je približal ostremu desnemu ovinku, ki poteka v klanec navzgor, je vozil ob skrajnem desnem robu ceste. V ovinku je meter pred seboj zagledal hodečo Marijo, ki je ni uspel obvoziti, zato je z desno ramo zadel vanjo. Marija je padla po tleh, kjer je poškodovana obležala. • S. Š. Omahnil štiri metre globoko Jesenice - Na gradbišču na Cesti železarjev na Jesenicah se je v petek, 2. junija, dopoldne poškodoval 43-letni Sadik V., sicer državljan Bosne in Hercegovine. Na Gradisovem gradbišču, kjer nastaja poslovni prostor, so delavci v petek delali opaž na drugi polovici plošče v prvem nadstropju. Sadik je nosil dva metra dolge opazne plošče, ki so bile zložene tri metre od roba zgradbe. Ko je s kupa potegnil novo ploščo, seje proti njemu zvrnilo okoli trideset plošč. Da bi se jim izognil, je skočil vstran, pri tem pa izgubil ravnotežje in omahnil štiri metre globoko. Pri padcu se je Sadik lažje poškodoval, zato so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. • S. Š. Ta teden vozite previdno! Kranj - V noči s sobote na nedeljo (3. junij - 4. junij) so gorenjski policisti izvajali poostreni nadzor prometa, v katerem so se najbolj osredotočili na morebitno vinjenost voznikov. 49 so jih tako preizkusili z alkotestom, 28 med njimi pa je bilo pozitivnih, šest jih je napihalo nad 1,6 promila. Policisti so v tej noči odvzeli 13 vozniških dovoljenj, podali 37 predlogov sodniku za prekrške, izrekli pa so tudi 27 kazni. Med njimi tudi 15 voznikom, ki so vozili prehitro. Tokratni rekorder med vinjenimi vozniki je napihal 2,83 promila. Za ta teden je policija napovedala kup akcij, tako bodo od ponedeljka do srede preverjali, ali motoristi in mladi kolesarji uporabljajo varnostne čelade, od 5. do 11. junija poteka akcija Teden umirjanja hitrosti, v tem tednu pa so napovedani še trije dodatni nadzori prometa. • S. Š. 2222 JU. Bivši punci hotel požgati stanovanje Tržič - V nekem tržiškem gostinskem lokalu je minulo nedeljo Milovan K. iz Maribora napadel svoje nekdanje dekle. Med drugim jo je boksnil v glavo in ji grozil s smrtjo, nato pa so mu nasilno znašanje nad bivšim dekletom preprečili gostje lokala. Zaradi nasilništva so ga prišli popisat tržiški policisti, nakar se je jezni Milovan odpravil do bencinskega servisa v Bistrici pri Tržiču, kjer je kupil liter bencina. Z njim je nameraval zažgati stanovanje nekdanjega dekleta, kar pa so mu policisti na srečo preprečili. Mariborčan je bil ovaden na pristojno državno tožilstvo. • S. Š. Vlom v planinsko kočo Križe - Minuli petek je oskrbnik planinske koče na Kriški gori, kije v lasti Planinskega društva Križe, ugotovil, daje neznani storilec nasilno vlomil v kočo in odnesel okoli 30 tisoč tolarjev. Ker je nekdo v istem obdobju vlomil tudi v lovsko kočo na Mali Polani, je možno, da gre za isto osebo. • S. Š. Kranjska tatica Kranj - Kranjski policisti in kriminalisti so po opravljeni preiskavi osumili mladoletnega Armina S. in 18-letnega Sejana K, iz Kranja, da sta aprila vlomila v kletne prostore stanovanjskega bloka Šorlijevega naselja v Kranju, maja pa v kolesarnico na Zoisovi ulici v Kranju. V Sorlijevem naselju naj bi odnesla videorekorder, spalno vrečo in šotor, s Zoisove pa naj bi se odpeljala s kolesom. Skupno naj bi se okoristila za okoli 420 tisoč tolarjev. • S. S. Z nožem nad ženo Šenčur - V Šenčurju sta se pred dnevi sprla zakonca. Mož Edvard B., 32, je ženo med prepirom spravil na tla, nato pa z nožem zamahnil proti njej in jo porezal po desni roki. Čaka ga kazenska ovadba. • S. S. Katrca ostala brez radia Kranj - V soboto, 3. junija, zvečer je neznani storilec na Mladinski ulici v Kranju vlomil v renault 4. Iz avtomobila je odnesel avtoradio pioneer, s čimer je lastnika oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. • S. Š. Odločil se je za žganje Cegelnica - Neznani storilec je pred dnevi z naviranjem vhodnih vrat vlomil v vikend v Cegelnici. Po pregledu prostorov seje odločil za žganje in hrano. Materialna škoda je ocenjena na deset tisoč tolarjev. • S. S. V jeseniški jeklarni se je zastrupilo šest zaposlenih "Dihaj, prosim te, dihaj!" Jeseniški reševalci so bili pretreseni ob hudi delovni nesreči, ko se je šest delavcev zastrupilo z ogljikovim monoksidom v strojnici vakuumske naprave jeklarne 2 jeseniškega Acronija. Eden je takoj umrl, tri so v kritičnem stanju prepeljali na kliniko v Gradec, kjer jim kljub najsodobnejši medicinski opremi niso mogli pomagati, dva pa sta v zdravstveni oskrbi na Jesenicah in ne bosta imela nobenih posledic. Jesenice, 5. junija - V petek, 2. junija, nekaj minut po 11. uri so po Jesenicah nenadoma začele tuliti sirene reševalnih vozil, gasilcev in policije. Iz Acronija je prišlo sporočilo, da se je v strojnici vakuumske naprave zastrupilo neznano število delavcev. Reševalna in gasilska vozila s sirenami niso in niso prenehala voziti skozi mesto, zato so Jeseničani v strahu obstali. Zbali so se za življenja sorodnikov, znancev, prijateljev. Policijska postaja Jesenice je Na vratih strojnice vakuumske naprave, kiso v času obratovanja vedno zaklenjena, je tabla z napisom POZOR CO, vstop prepovedan... - Foto: D. S. nenehno sprejemala telefonske klice z vprašanji, kaj se vendarle dogaja... A odgovora tedaj ni vedel še nihče, razen zdravnikov in reševalcev, ki so prihiteli v jeklarno na kraj, kjer se je zgodila huda delovna nesreča. Po besedah dr. Vasilija Prešerna, ki je v imenu uprave Acronija pretresen kasneje podal izjavo, so trije elektrovzdrževalci želeli zamenjati okvarjen motor v strojnici vakuumske naprave v jeklarni, v prostoru, ki je bil zaprt in z oznakami na vratih, da je v prostoru nevarnost ogljikovega monoksida. Ko so začeli z delom, so izgubili zavest, na pomoč sta prišla dva delavca iz proizvodnje. Vsi so se zastrupili zaradi prevelike koncentracije ogljikovega monoksida, tudi gasilec, ki je želel pomagati. Vsi so imeli opravljen izpit o varnosti pri delu, ki ga morajo sicer opraviti vsaki dve leti. Strojnica, kjer se je zgodila ta huda zastrupitev, leži deset metrov pod nivojem jeklarne. Koncentracija nevarnega plina CO, ki je brez vonja in se ga ne čuti, se med obratovanjem poveča, gre pa za postopek razogličenja ogljikovega monoksida - CO se odstranjuje in usmeri skozi filtre in vodo. Koncentracija plina je med obratovanjem zelo visoka in tedaj ni vstopa... Zakaj so delavci vstopili in kaj se je dogajalo, bo odkrila preiskava, tudi dodatna, ki jo je zahteval preiskovalni sodnik. Eden umrl takoj, trije pozneje v Gradcu Zdravniki in reševalci niso mogli pomagati 50-letnemu Ivu Iveljiću, pomočniku talilca na vakuumski napravi, ki je takoj umrl. Čeprav so mu nudili vso mogočo prvo pomoč, je bila zastrupitev prehuda. Ponesrečene so po besedah dr. Janeza Remškarja sprejeli v bolnišnico nekaj po 12. uri, pri štirih je šlo za težko zastrupitev, enemu žal ni bilo pomoči, vsi pa so bili v začetku brez dihalnih in srčnih funkcij. 5l-letnega Alija Ibrahimovića, 28-letnega Branka Tiglija in 38-letnega Mira Ovna, doma s Koroške Bele, so po posredovanju jeseniških zdravnikov z avstrijskimi helikopterji prepeljali v graško kliniko, kjer imajo hiperbarično komoro, ki je Slovenija nima. Prišlo je do nekaj zapletov, saj ni in ni bilo dovoljenja za prestop meje. Naši in avstrijski policisti so za nekaj časa za promet zaprli karavanški predor in s ponesrečenimi odbrzeli na plato v Podrožci, kjer so zastrupljene takoj odpeljali v Gradec. Ko smo v soboto, 3. junija, v jeseniški bolnišnici prosili internista dr. Primoža Jovana za izjavo o zdravstvenem stanju ponesrečenih, je dejal, da sta lažje poškodovana 45-letni Ponesrečence so v najkrajšem možnem času pripeljali v jeseniško bolnišnico. - Foto: S. U. Milan Reven in gasilec Janez Kobentar v zdravstveni oskrbi v jeseniški bolnišnici in dobivata 100-odstotni kisik. Zanju ni znakov, da bi imela kakršnekoli posledice, ostalim trem pa so v graški kliniki takoj izvedli tera-pijo,vendar smo včeraj prejeli žalostno vest, da so vsi trije umrli. Huda zastrupitev s CO je zelo nevarna, saj gre za plin, ki se veže s hemoglobinom in mio-globinom in prepreči izmenjavo kisika. Odpovedo vsi organi, od možgan do srca. Trije "rešilci" takoj na kraju nesreče Pri vseh takih in podobnih delovnih nesrečah je zelo pomembna takojšnja prva pomoč. Tega nesrečnega dne je bilo na Jesenicah tudi nekaj sreče: v času zastrupitve so bila na parkirnem prostoru pred Zdravstvenim domom Jesenice Tik pred oddajo časopisa v tisk smo izvedeli, da so v graški kliniki umrli 38-ietni Miro Oven s Koroške Bele, 51-letni Alija Ibrahimovič z Jesenic in 28-letni Branko Tigli, Medtem uradne ugotovitve policijske preiskave ter ogleda dogodka preiskovalnega sodnika Janeza GoliČiča, državne tožilke Renate Vodnjov in delovnega inšpektorja Jožeta Vrhunca še niso znane. Na PU Kranj so jih napovedali za danes. na razpolago tri reševalna vozila od štirih, kolikor jih ima Zdravstveni dom. Dva sta popolnoma opremljena z vsemi aparaturami za prvo nujno zdravstveno pomoč. Jeseniški zdravniki iz zdravstvenega doma in bolnišnice ter reševalci so se v nekaj minutah odlično organizirali in zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Pri vseh štirih huje zastrupljenih so vzpostavili vso cirkulacijo. Reševali so: reševalci in Vozniki vozil Alojz Kopavnik, Bogdan Vilman, Stane Potočar, zdravniki Metod Rešek, Marjeta Zupančič, Ivica Breš, Alenka Kralj - Odar, Bojana Dežman, Bernarda Benedik, medicinske sestre Marina Rotar, Magda Arneš, Simona Tomšič in Suzana Knific. Kaj so ob tem, ko so oživljali šest ponesrečencev, ki so jim odpovedala dihala in srce, čutili in osebno doživljali zdravniki, sestre ter reševalci, najbolje ilustrirajo klici jeseniške reševalke, ko seje borila za življenje ponesrečenca, ga na dvorišču jeklarne oživljala in v brezmejnem obupu glasno rotila: "Dihaj! Lepo te prosim, dihaj! ZA-D1-HAJ, prosim te." Jeseniški reševalci, razumljivo vsakodnevno vajeni vsega hudega in najhujšega, so po tej reševalni akciji pretreseni obsedeli. In - kot nam je povedala jeseniška zdravnica - še popoldne so jim tekle solze... • D. Sedej V nedeljo je helikopter dvakrat poletel v hribe Petnajstletna planinka zlomila vretence V nedeljo je na Lubniku nesrečno padla 15-letna Mateja P. iz Škofje Loke, ki si je zlomila vretence prsne hrbtenice - Isti dan se je med plezanjem hudo poškodoval tudi 30-letni Boštjan Z. iz Kranja Lubnik, 6. junija - Minuli konec tedna so številni planinci izkoristili lepo, sončno vreme in se podali v gore. Na žalost pa nesreča ne počiva niti v gorah, saj sta se v nedeljo, 4. junija, hudo poškodovala dva planinca - 15-letna Škofjeločanka Mateja P. na Podlubniku, 30-letni alpinist Boštjan Z. iz Kranja pa na območju Vršiča. Mateja se je na nekaj čez tisoč metrov visoki Lubnik v nedeljo dopoldne podala s svojo družino. S štartnega mesta v naselju Vešter so se podali v hrib po strmi, nemar-kirani poti. Na izredno strmem delu približno štiristo metrov pod vrhom je Mateja zagrabila kamen, ki je štrlel iz zemlje. Na njeno nesrečo pa kamen ni bila črvsta opora, saj gaje ob prijemu izpulila iz zemlje, zaradi česar je petnajstletnica padla vznak ter po skalovju in med drevesi zdrsela okoli sto metrov navzdol. Nazadnje je negibno obležala. Starša sta takoj začela klicati pomoč, kar so slišali trije naključni planinci, ki so se spustili do ponesrečenke in jo prenesli do koče na Lubniku. Tam so nato počakali na policijski helikopter, ki je mlado planinko odpeljal v urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani. V Ljubljani so nato ugotovili, da si je Mateja med drsenjem in kotaljenjem po skalovju zlomila vretence prsne hrbtenice, dobila je tudi pretres možganov, po celem telesu pa je imela tudi številne odrgnine. Istega dne okoli 13.10 ure se je na območju Vršiča hudo poškodoval tudi 30-letni alpinist Boštjan Z. iz Kranja, ki je skupaj z alpinističnim pripravnikom 45-letnim Pavletom Č. iz Kranja plezal po 300 metrov dolgi smeri imenovani "Smer". Po polovici smeri je Boštjan kot prvi plezal preko gladke skale. Ob prijemu skale mu je roka zdrsnila, nakar je padel 15 metrov globoko in udaril ob skale. Njegov soplezalec Pavle ga je sicer varoval preko vrvi, a do ponesrečenega Boštjana ni mogel priti, zato je takoj poklical Regijski center za obveščanje v Kranju. Istočasno je nad njima plezala tudi neka druga naveza plezalcev, ki so se po vrvi spustili do ponesrečenega alpinista in ga rešili iz stene. Po Kranjčana je nato priletel policijski helikopter iz Brnika, ki ga je odpeljal v jeseniško bolnišnico. Kot navaja policijsko poročilo, sta bila oba planinca ustrezno opremljena za plezanje v steni. Že v četrtek pa se je pri plezanju v smeri "Joštov steber" v Beli peči hudo poškodoval tudi 23-letni Aljaž A., kije plezal skupaj s 23-letnim Klemenom P.. Po prvem delu vzpona sta plezalca sestopila v greben in nameravala opraviti še en vzpon. Zaradi mokre plezalne smeri sta se kasneje premislila in se odločila da po grabnu sestopita do svoje opreme in se vrneta domov. Med sestopom v skalnatem pobočju Bele peči pa se je odtrgal kamen, ki je Aljaža zadel v glavo. Čeprav je nosil alpinistično čelado, je bil udarec kamna tako močan, da je izgubil zavest. • S. Šubic GORENJSKI GLAS VEC KOT ČASOPIS AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA junij 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Ansambel La ufa rji Že nekaj časa smo jih "opazovali". Nenazadnje so Laufarji ansambel, za katerega smo že večkrat slišali in glasbena skupina, ki ima tudi svoje poslušalce in gledalce. Laufarji so pa tudi eden tistih ansamblov, ki so med prireditelji prireditev in različnih praznovanj ali jubilejev, zelo izskani. Zato jih velja pravočasno poklicati, da bi bili z njimi skupaj na vašem prazniku ali na kakšni "ta pravi" gasilski veselici. Da so res zelo zasedeni, sem se prepričal tudi sam, ko sem jih povabil na revijno ansamblov narodnozabavne gLasbe v soboto, 10. junija, ob 19. uri v Besnico. Že pred časom so jih "rezervirali" za obrtniške igre v Škofji Loki. No, časa za srečanja z njimi na, recimo, prireditvah, koje Goren- jski glas Več kot časopis, bo še dovolj. Danes najprej poudarimo, da se ansambel Laufarji bliža že okroglemu, desetemu jubileju. Njihova ustvarjalnost ob nenehnih nastopih je tudi promerno. Izšli sta že dve glasbeni kaseti, sicer pa je ansambel veliko gostoval tudi v tujini. V Evropi so med drugim že nastopali že v Belgiji, Nemčiji, Franciji, čez lužo pa v Avstraliji. Povabljeni pa so tudi v Ameriko. Svojevrstna posebnost ansambla Laufarji je tudi kvintet s pevko. Štirje člani ansambla so instrumentalisti, peti član pa je pevka. Vodja ansambla je saksofonist in pevec Darko Tušar, pevka pa je Jožica Brdnik, ki je bila včasih pevka tudi v ansamblu Ivana Ruparja. GLASBENIKI MESECA - KUPON Kdaj in kje ste se prvič srečali z ansamblom Laufarji? Ime in priimek: Naslov:...... ...................................... Pošta:...................................................................... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE PREJMEJO: - Irena Grajzar, Podvrh 41, 4223 Poljane - Branka Zakotnik, Podlubnik 162, 4220 Škofja Loka - Marija Frelih, Log 10, 4228 Železniki Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 23 1. NATALIJA VERBOTEN - Moje srce 2. FRANCI RAJGL - Blisk v gorah 3. ŠALEŠKI FANTJE - Čez sedem let vse pride prav 4. PODKRAJSKI FANTJE - Slovenska deklica 5. ans. LIPOVŠEK - V življenju je tako CISTA lO-KA RADIA GORENC na 88,9 MHz... tudi ta četrtek, 8. junija, ob 18.30 v družbi Ervina in Mojce... Pokrovitelj minule oddaje: Trgovina Elektrodom Tržič. V igri 1, 2, 3 so dekleta zasedbe Foxy teens prepustile mesto simpatičnemu romantiku (je morda Manuela njegova velika ljubezen?!), ta pa vas lahko pripelje do novih presenečenj in nagrad: Radio Gorenc, p.p. 80, Tržič. Iskrene čestitke Mariji F. iz Železnikov, Lidiji B. iz Kranja in Mariji M. iz Cerkelj. Vsem ostalim pa srečen pozdrav do četrtka! Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Alfi Nipič - Bog te živi (4) 2. Brendi feat, DJ Rambo - Franci na balanci (3) 3. H. Blagne, I. Vrčkovnik, L. Leskovar - Vrtiljak (2) 4. Samson - Vsak tvoj košček telesa (3) 5. Juhej in Vuhmepiš - Ljubezenska (2) NOVO! NOVO! NOVO! 6. Andrea - Ko vedela bi 7. Flirt - Koga sanja 8. Foxy teens - Moja simpatija 9. Drago - Recite ji angeli 10. Tomaž Domicelj - Pogrešam te Čista lO-ka Radia Gorenc Glasujem za: . . Rad-a bi slišal-a: Moj naslov: Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič, do 25. 5. KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 FM in 95.0 FM-stereo. Mesec je naokoli in tu so že novi predlogi za ansambel meseca: ansambel MESEČNIKI, ansambel SAVA Z JELKO, ansambel VITA. Posebej vabim ljubitelje narodnozabavne glasbe 10. in 11. junija v Besnico. 10. junija bo festival narodnozabavne glasbe, kjer se bodo predstavili naslednji ansambli: Obzorje, Sicer, Kranjski muzikantje, Kifelčarji, Krila, Maj, Sava z Jelko, Gorenjski kvintet, Blegoš, Trio Kokalj, Medvoški muzikantje, Trio Storžič, Bohpomagej, Gregorij in Tamburaška skupina Kašarji. V nedeljo, 11. junija, pa bo gorenjsko prvenstvo harmonikarjev - Besnica 2000. Upam, da se vidimo v Besnici! KUPON Odgovor:..... Ime ansambla. . Moj naslov . . . Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko ASTROLOGIJA PREROKOVANJE GORDANA 090 42 66 LEON ODPRAVA BLOKAD, REGRESIJA, BIOTERAPIJA, SAMO KORAK J t POTREBEN ZA SPREMEMBO INF. 041 404 935 GORDANA O m UJ ;> □ Lil čri O o> "D C/5 H S NO z cc < 090 42 61 SKUPAJ BOMO POSKUŠALI £ S IN MAJHNE V NIKAKRŠNE, ARION ODGOVARJA ŠIFRA: DVOJČICA Z velikim veseljem prebiram vašo rubriko, v kateri na preprost način pomagate, da se znajdemo v različnih situacijah. Tudi jaz bi želela, da mi poveste kaj več o obdobju, ki prihaja, rada bi, da se malce bolj osredotočite na moje poslovno življenje. Za odgovor se vam lepo zahvaljujem. Ob polovici leta bo največ planetov v zračnem znamenju, zato bo tvoj razum deloval hitro in spontano. Poudarjeni bosta tudi nestrpnost in živčna energija. Na kakšen način jo uskladiš, sama najbolje veš, vedi pa, da se moraš kdaj tudi ustaviti in poskrbeti sama zase. Čas bo tisti, ki bo kar spolzel mimo tebe in velikokrat ti ga bo primanjkovalo. Pozitiven je vpliv Venere, ki bo na področju tvoje kariere ustvarjala lepe priložnosti na finančnem področju. Ta vpliv boš še posebno čutila do srede junija, zatorej uredi vse potrebno, da boš doživela materialni uspeh, ki je v veliki meri odvisen tudi od tvojega uspeha v preostalem letu, ki je pred teboj. Ravno tako se na istem položaju nahaja Mars, ki ti pa lahko zagode marsikatero težavo. Najbolj negativno pa bo vplival na tvoje počutje, će boš kdaj slabo razpoložena brez vidnega razloga, vedi, da ima on prste vmes. V mesecu juniju bodi tudi previdna pri kontaktnih z znanci in prijatelji. Nikar se po nepostrebnem ne zapletaj v konflikte ali debate, ki nimajo nikakršnega pomena. Biti moraš strpna do drugih ljudi, drugače se lahko zaneti prepir. Veliko ti bo v tem času tudi pomenilo, kaj drugi mislijo o tebi, o tvojih dejanjih, o tvojih korakih. Ne skrbi, ta vpliv je kratkotrajen, pa vendarle dovolj močan. Toliko zaenkrat, kajti naš prostor je omejen, za vsa dodatna vprašanja, me prosim pokličite po telefonu. Pa vso srečo. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Jan Šport - trgovina in servis, Andrej Potrebuješ s.p.¥ Pod Hruševco 34/b, Vrhnika, (01) 755 25 98 Vprašanje: Kako pravilno rečemo "ketni" pri kolesu? Nagrada: :Nagrada: zadnja luč za kolo • Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 06I 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Kaj dobimo, če število 9 delimo z 9? Dekleta in fantje do 15 let, če bi želeli sodelovati v natečaju "Naj naj pravljičar dežele Notranjske" pokličite (01) 750 9 360 po 14. uri! Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 10. junija 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." Nagrajenca z dne 21. maj 2000: • MPI d.o.o., Idrija & Postojna: Avsec Karmen, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče • Časopis 99, Logatec: Alenka Žabjek, Sostrska 21, 1261 Ljubljana - Dobrunje Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz Pokličite (01) 754 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Večerna Zarja - Črni gad -Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec > Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio 161 31 30 marketing 161 30 60 =?ADiO KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887, 25-11-887 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje H O KO - kombi prevozi Tel: 596-38-76, 595-77-57 AVTO li U S NI PREVOZ/ DRINOVEC PAVEL PREGL Kombi prevozi SOTESKA VINTGAR PLAVALNI KLUB RADOVIJICA PARK HOTEL BLED BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: ■ na telefonski številki 01/42-66-197 KOŽ, enota DEIAVSKA KNJI/NICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov. ljubljanaN □ I tli (0 > a a m u N < a. m o Ui i- m a □ to < -j CD 5 ui * 01 "1 Z Ui a o > Ui -J X < N < ui u z K (0 o O > m o N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/2325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 ARIOM LTD K,D,, CENA POGOVORA 156 SIT/MIN- 090 42 61 SKUPAJ BOMO POSKUŠALI SPREMENI 11 VELIKE ! hŽAMk IN MAJHNE V NIKAKRŠNE, SVETUJEM VAM DOLORES POGREBNIK Ovorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA _telefon 715-411_ od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, _■ tel.: 634-202, 041/648-963_ Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co„ d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. CO m š Q r > CD C □ □ m H m o 03 XI p N n m u < CD m I □ m N< c D z I CO r C N< n > i LESCE HRAŠE prodamo dve zelo lepi zazidljivi parceli 681 m2 in 701 m2. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 Prodam zazidljivo PARCELO v Zg. Bitnjah. Voda, elektrika, telefon na parceli ali zraven. B 312-564_10709 BREZJE na samem ob potoku prodamo stan. hišo poleg so še trije pomožni objekti primerni za obrtno dejavnost, zemljišče 2500 m2, cena 20,8 mio SIT oz. 200.000 DEM. PROINN RADOVLJICA, 700-190, 041/715-649 10723 KRANJ prodamo stan. hišo 260 m2, v pritličju so poslovni prostori 120 m2, primerne za trgovino ali mirno obrt. PROINN RADOVLJICA, 700-190,041/715-649 10724 Prodam starejšo HIŠO 76 m2 in ZAZIDLJIVO PARCELO 1570 m2 Ližnjan. B 00385 52 578 265, 0038 598 724 808 10750 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO BONSAJ. B 421-498, 041/885-044 9454 Domačo in zabavno GLASBO nudi TRIO ali DUO po želji spremljamo poroko. B 731-015 NARODNO ZABAVNO GLASBO za poroke - kvaliteta. B 041/412-786 10746 POSLOVNI STIKI Za kratkoročni KREDIT 600.000 SIT, nudim dobre obresti in SOBO s stanitarijami v Lescah. B 718-859 10459 POZNANSTVA Moški, samski, star 40 let, ljubitelj vsega lepega, zaposlen, želi spoznati prijateljico za skupno preživljanje prostega časa. Piši na šifro: OSAMLJEN_10672 31-letni škofjeločan, višje postave, bi rad spoznal vitko dekle od 20-25 let, čvrstega telesa, za resno zvezo. Samo resne ponudbe s sliko in polnim naslovom: Rant Andraž, Studenec 25, 4220 Škofja Loka 10753 RAZNO PRODAM Prodam BUKOVA DRVA. B 041/818-239 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE - ugodno. B 431-673 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TES-NILA, 10 LET GARANCIJE, 30% PRIHRANEK PRI KURJAVI. Prahu, hrupa in prepiha ni več. B 061/813-553, 041/694-229_1 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -lahko naročite na B 211-418 ali 041/732-519 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojleijev. P 2042-037 in 041/691-221 3 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, B 555-170, 557-581, 041/733-709-ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 IZDELUJEMO IN MONTIRAMO vse vrste žlebov in obrob (dimne obrobe in kleparska dela). IZVAJAMO vsa tesarska in krovska dela -UGODNO. IRON.d.n.o Zupančič Janez, B 041/694-615 sesa PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in OGRAJE dobavlja in montira GELD d.o.o. JESENICE, B 580-60-26 9452 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA KAMNITIH IN BETONSKIH ŠKARP. B 061/813-642 9506 . SELITVE, PREVOZI do 21, 4 m dolžine, hitro in ugodno. B 041/571-295 9600 ASFALTIRANJE DVORIŠČ, cest in dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, keramična dela, fasade. B 041 /643-529 9790 SENČILA: ALU ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, TENDE prodaja, montaža in servis. LEKERO.d.o.o. Kranj, B 2042-715 ali 2042-725 d.o.o., Kranj NOVOGRADNJE, SANACIJA IN OBNOVA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH OBJEKTOV Cesta talcev 19/b 4000 KRANJ Tel., fax: 04/2326327 mob.: 040/216-262 SELITVE STANOVANJ, poslovnih prostorov in prevozi po Sloveniji. B 2354-200, 041/942-977 KOMPLETNE SELITVE IN PREVOZI POHIŠTVA, OPREME, KLAVIRJEV - NON STOP. B 041/686-978,041/717-341 10141 VODOVODNE INSTALACIJE IN CENTRLNA KURJAVA z bakreno napeljavo. Izdelujemo na novo in obnavljamo stare, kompletno obnavljamo kopalnice. B 831-124, 041/58-22-44 SANACIJA DIMNIKOV proti madežem na fasadi in v stanovanju, nudimo: nerjaveče dimnike za plin, olje in trdo gorivo, rušenje starih dimnikov in zidava opečnatih z dimnimi obrobami, kopami ter priključki za peč. Dimnike tudi vrtamo. B 041/807-273. Nudimo PREKRIVANJE STREH za vse kritine ter izdelavo ostrešij in montaža žlebov. B 041/265-057 OSMRTNICA V 88. letu je umrla naša mama, babica, prababica PEPCA POTOČNIK -KOGOJ Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 7. junija 2000, ob 15. uri v Tržiču. Žara bo od 10. ure dalje v Tržiču. VSI NJENI Tržič, Kranj, Ljubljana, Bled Spomin je edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata JANEZA MRAKA se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče, izrekli ustno in pisno sožalje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, čebelarjem, gospodu Novaku za lep poslovilni govor, sodelavcem Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka in OS Petra Kavčiča, dr. Alenki Pokorn za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku, pevcem, trobentaču, organizaciji Zveze borcev in Društvu upokojencev. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 6. junija 2000 ZAHVALA V naših srcih večno boš ostala. Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage mamice, babice, sestre, tete in sestrične ŠTEFANIJE POTOČNIK iz Goric se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujem dr. Medičevi za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvala tudi gospodu Tavčarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala tudi g. župniku Lojzetu Zupanu in g. Jeriču za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Prcdoselj za zapete žalost inke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Žalujoča hčerka Ida z družino Škofja Loka, Gorice, Kranj ZAHVALA Ob smrti FRANČIŠKE AHAČIČ Završnikove Francke se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mojo mamo obiskovali v Domu Petra Uzarja. Iskrena hvala osebju Doma Petra Uzarja in zdravstvenemu osebju za zdravljenje v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se kvintetu Peri Countorum za zapete pesmi in govorniku Karlu Ahačiču za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od pokojnice, darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Žalujoča: hčerka Maja z družino ' Tržič, 30. maja 2000 OSMRTNICA Sredi delovnih načrtov in mnogo prezgodaj nas je zapustila sodelavka Alenka PEGAM, dr. med., spec. spi. med. Radi smo jo imeli in ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv ZD Kranj ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, plaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škart. B 061/813-642, 041/680-751 10503 VODOVODNO INŠTALACIJO: KOMPLET KOPALNICE - PIPE - BOJLERJI - ZAMAKANJA-NOVOGRADNJE-VAM KVALITETNO NAREDIMO STROKOVNJAKI - CENE PRISTOPNE! B 031/535-032 i0565 NAČRTOVANJE IN ZASADITVE VRTOV, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. B 2312-722 losa? TV, VIDEO, KAMKORDER, STOLP IN OSTALO POPRAVIMO V PROTON SERVISU (kino Center zadaj), B 202-2004 10617 STANOVANJA NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 BOHINJSKA BISTRICA - Prodamo dvosob-nostanovanje v bloku 51 m2, CK, balkon, III. nadstropje. Cena: 8.553.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 SMOKUČ - Prodamo novejše, adaptirano manjše dvosobno stanovanje v hiši - lasten vhod, 46,47 m2, pitličje, CK, sončna in lepa lokacija. Cena: 7.197.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 MOSTE PRI ŽIROVNICI - Prodamo trosobno stanovanje v manjšem bloku. II. nadstropje, 67 m2, delno renovirano, balkon. Lepa, mirna lokacija. Cena: 8.865.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE (Plavž) - Prodamo enosobno stanovanje v bloku, pritličje, CK, cca 37 m2. Cena: 5.533.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 -312; 041 673-048 JESENICE (Plavž) Prodamo dvosobno stanovanje v bloku , pritličje, CK. delno adaptirano, 56 m2. Cena: 7.517.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE (Plavž) - Prodamo garsonjero v bloku 19 m2, CK. III. nadstropje. Cena: 3.654.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE - Prodamo trosobno stanovanje v hiši, 66,18 m2, etažna CK, I. nadstropje, montažna garaža. Cena: 8.135.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE - Prodamo dvosobno stanovanje v stolpnici -11. nadstropje, 56 m2, CK, zastekljen balkon. Cena: 7.301.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Prodamo več stanovanjskih enot v hiši po etažah, CK, vsi priključki del vrta - po dogovoru. Cene po dogovoru! ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Prodamo 2 x dvosobno stanovanje v hiši (65 m2 in 55 m2) CK, vse adaptirano. Cena: po dogovoru, ASGARD Tel .064 863 -312; 041 673-048 RADOVLJICA - Prodamo 3.sobno stanovanje v hiši, 69 m2 uporabne površine, CK, II. nadstropje, KTV. Cena: 10.951.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2 v bloku, opremljen, IV. nadstropje, ugodno. Cena: 11.994.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJSKA GORA - Prodamo apartma, 42 m2 v 3. nadstropju, opremljeno, CK, zastekljen balkon. Cena: 11.994.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE (strogi center) - Prodamo trosobno stanovanje v VI. nadstropju v bloku, 88,16 m2, CK, dvigalo, takoj vseljivo! Cena: po dogovoru! ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 HRUŠICA (pri Jesenicah) - Oddamo v najem 2 sobno stanovanje v bloku, CK, delno opremljeno, III nadstropje. Cena: 41.720 SIT/mes. + predplačilo, ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 DRULOVKA: prodamo urejeno vrstno hišo, cena 32,3 mio. FRAST-d.o.o. 415 490, 041/ 734 198 KRANJ- prodamo pritličje urejene hiše, 3ss, v dobrem stanju, vrt, garaža, 14 mio. FRAST-d.0.0. 415 490, 041/ 734 198 KRANJ- DRAŽGOŠKA: prodamo večje 2ss, 64m2, takoj vvseljivo, FRAST- d.o.o. 415 490, 041/ 734 198 ODDAMO- KRANJ- 1SS, 2SS- Vodovodni stolp, Tržič, Škofja Loka, Bled in več sob. Frast d.o.o. 415 491 041/ 597 441 KRANJ - Dražgoška prodamo 2 sobno stanovanje 64m2, C.k., Tel., za 12.500.000 SIT STANING 064 242 754 KRANJ- PLANINA I prodamo garsonjero 18,30m2 za 5.400.000 SIT. STANING 064 242 754 KRANJSKA GORA prodamo obnovljeno 1 sobno stanovanje 32m2, C.k., po meri opremljeno za 8 900.000SIT. STANING 064 242 754 KUPIMO GARSONJERO ALI ENO SOBNO STANOVANJE. 064 242 754 Prodamo: KRANJ (center) - 2 SS 68 m2 v pritličju hiše s kletjo, z vsemi priključki, poplno-ma obnovljeno, s svojim vhodom, prodamo po 191.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2 SS 64 m2 v 4,nad /7.nad., z balkonom, cena = 12,3 mio SIT, 2,5 SS 79,50 m2 v 6.nad., cena = 14,5 mio SIT in 2 SS 53 m2 v 5.nad. za 11,5 mio SIT z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: KRANJ - 3 SS 70 m2 v 5. nadstropju, z obnovljeno kopalnico in kuhinjo, cena = 12,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax2021 785 Prodamo: ŽIROVNICA - obnovljeno 3 SS 67 m2 v 2.nad., cena - 8,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 KRANJSKA GORA - Cičare - Prodamo apartma v bloku II. nadstropje, 35 m2 uporabne površine, telefon, moderno opremljeno, velik balkon in klet. Cena: 12.620.000 SIT ASGARD Te! .064 863 - 312; 041 673 - 048 ZLATO POUE (Kranj) - Prodamo dvosobnos-tanovanje v bloku, IV. nadstropje, CK-plin,balkon, 48,50 m2, klet, delno adaptirano, frekventan lokacija. Cena: 10.221.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ, PLANINA I - prodamo garsonjero 18,30 m2 13. nadstropju, opremljena kuhinja, balkon, vseljivo junija. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ - kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ, PLANINA II - prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2, v sedmem nadstropju, balkon, vsi priključki, vseljvo po dogovoru, cena 9,1 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ - nujno kupimo enosobno stanovanje do 9 mio SIT, vseljivo do septembra, najraje Planina I ali II, do 3. nadstropja. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-361 ŽELEZNIKI - prodamo nova dvosobna stanovanja 50 m2 in 47 m2, v pritličju, stanovanja sta primerna tudi za invalide, vsi priključki, po tleh parket, vseljivo v 3 mesecih, cena 7,4 mio SIT, možnost plačila na obroke. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ - kupimo več dvosobnih stanovanj. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ, PLANINA II - prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 79,50 m2 v 6. nadstropju, opremljena kuhinja, balkona, JZ lega, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ, PLANINA III - prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 80,95 m2 v pritličju z atrijem, garažo in lastnim vhodom, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PLANINA: prodamo dva atrijska stanovanja, 80m2 ter 90m2, FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo lepo atrijsko stanovanje 52,5m2, cena 10,9 mio. FRAST-nepremičnin-ska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo 1ss, 45m2, balkon, 98,1 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ZLATO POLJE: 3SS, 2.nad, 72 m2, 11,9 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: na Jaka Platiše prodamo večje 2+2ss, 100m2. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 HIŠO v Podnartu, parcela 1300m2, CK, takoj vseljivo. FRAST-d.o.o. 25 15 490, 041/ 734 198 HIŠO v DOSLOVČAH, parcela 900 m2, cena 24,9 mio. FRAST-d.o.o. 25 15 490, 041/ 734 198 DVODRUŽINSKO HIŠO v PREDOSUAH prodamo, parcela 500m2, 35 mio. FRAST-d.o.o. 25 15 490, 041/ 734 198 HIŠO, večstanovanjsko v SMLEDNIKU prodamo, 14,4, mio. FRAST- d.o.o. 415 490, 041/ 734 198 VRSTNO HIŠO v predmestju na parceli 400M2,prodamo, 33,3 MIO. FRAST-d.o.o. 415 490, 041/ 734 198 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. ŠKOFJA LOKA Groh. naselje, KUPIMO 2,5 ali 3 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 557 KRANJ z okolico - najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 sss STANOVANJA PRODAMO KRANJ Center lepo 4 ss meščankso stanovanje potrebno obnove, 140 m2 in možna preureditev podstrešja, 15 mio SIT. KRANJ Stražišče prodamo 3 ss v hiši z vrtom in parkiriščem, 90 m2 + cca 45 m2 kleti, CK olje, 12,5 mio SIT, LESCE prodamo 2 ss, 69,20 m2/ll, zastekljen balkon, vsi priklj. IV., 15 mio SIT, KRANJ Zlato polje mirno 2 ss, 47,30 m2/PR. 10,4 mio SIT. KRANJ Planina III, lepo 3 ss preurejeno v 4 ss, 81 m2+atrij, 2 garažna boksa, 17 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2383 KRANJ Planina II 2ss ohranjeno, 68 m2/VII, vsi priklj. J-V, 11 mio SIT, KRANJ Vod. stolp, lepo obnovljeno, 3ss, 73,80 m2/lll., CK plin, 13,8 mio SIT, RADOVLJICA Cankarjeva ul. prodamo lepo 1ss+k, 36 m2/IV, 8,4 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1 ss, 37 m2/lll, 7,7mio SIT, KRANJ Center prodamo novo meščansko 2 ss v hiši, 65 m2, vsi priključki, 192.000 /m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 3205 KRANJ OKOLICA prodamo NOVA 1, 2 ter 3 ss(pri nakupu 1 ss je možna razporeditev prostorov po želji kupca) vsi priključki, ugodna ponudba. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212- 87 6 5839 KRANJ MLAKARJEVA ul. prodamo 3 ss, 74 m2, pritličje, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 5977 KRANJ - na dobri lokaciji ugodno prodamo 2 ss, vsi priključki, 65m 2. PIA NEPREMIČNINE B 212-719, 212-876 6875 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina I. oddamo 1 ss novejše, 39 m2/lll, neopremljeno, vsi priključki, 41.500 SIT/mes, željeno predplačilo, KRANJ CENTER oddamo novo 2 ss+k, 70m2/l.neopremljeno, vsi priklj., 57000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333,041/333-222 7190 KRANJ DRAŽGOŠKA ul. prodamo 2 ss, 63 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 7768 KRANJ na lepi lokaciji (Likozarjeva) prodamo 2 ss, 67 m2, I. nads., nizek blok, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 8447 KRANJ PLANINA kupimo 2 ss ali menjamo za garsonjero. IDA NEPREM. 361-880, 041/331-886 8459 KRANJ na odlični lokaciji (Šorlijevo nas.), ODDAMO adaptirano, opremljeno 3 ss, visoko pritličje, vsi priključki, dva balkona, 75 m2. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 879i KRANJ adaptirano garsonjero, 26 m2, vsi priključki, odlična lokacija (Šorlijevo nas.), ZAMENJAMO za garsonjero na Planini (balkon, dvigalo). PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212- 876 9053 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUICA KUPIMO MANJŠ STANOVANJE, LAHKO STAREJŠE, PLAČILO GOTOVINA NA ROKE. ŠKOFJA LOKA GROHARJEVO NASELJE takoj kupimo 2 ss do II, nads.plačilo gotovina na roke. DOME NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 9329 RADOVLJICA nujno kupimo 2 ss za že znanega kupca. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 9800 KRANJ okolica najamemo več različno velikih stanovanj za naše stranke. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886 9801 MEDVODE oddamo v najem delno opremljeno večjo garsonjero. P.I.A. NEPREMIČNINE "B 212-719, 212-876 9833 STANOVANJA KUPIMO: Kranj Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: takoj kupimo 1 ss ali garsonjero za znanega kupca. Plačilo takoj. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 .10034 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 x 2ss (51 m2 66 m2), CK, stanovanji sta popolnoma adaptirani! JESENICE na odlični lokaciji (Plavž) prodamo 2 ss, 56 m2, I. nads. vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719 ioi4e BLED okolica (Ribno) prodamo dve garsonjeri, 22 ter 26 m2 zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 10147 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. prodamo lepo 2 ss, 54 m2, vsi priključki, IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 10152 PLANINA takoj kupimo 1 ss do 9,5 mio SIT. IDA nepremičnine 361-880, 041/331-886 KRANJ oddamo v najem 2 ss opremljeno stanovanje, 55 m2, mesečna najemnina 62.400 sit + STROŠKI, željeno 6 mesečno predplačilo. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 0417331-886 10156 KRANJSKA GORA prodamo apartmaje vel. 33 m2, 36 m2, 48 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880,041/331-886 10159 KRANJ PLANINA kupimo 2ss za znano stranko. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 331- VODOVODNI STOLP prodamo delno mansardno 4ss, 79 m2, cena po dogovoru. IDA NEPREMIČNINE 361880, 331-886 10291 KRANJ PLANINA oddamo 1,5 ss, 54 m2, mes.najemnina 46.800,00 SIT + stroški. IDA NEPREMIČNINE "B 361-880, 331-886 10292 NA GORENJSKEM nujno kupimo več stanovanj različnih velikosti za stranke s krediti mlade družine. Ara in del kupnine takoj ostalo v roku enega meseca. BON NEPREMIČNINE "B 362-990,041/759-003 10294 NA GORENJSKEM VAM ZA GOTOVINO ODKUPIMO STANOVANJE. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041 /759-003 10295 BISTRICA PRI TRŽIČU prodamo lepo 1 sobno stanovanje popolnoma prenovljeno, vredno ogleda. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/759-003 10296 MOJSTRANA prodamo lepo večje 2ss vredno ogleda, cena ugodna. BON NEPREMIČNINE B 362-990, 041/759-003 10297 KRANJ Jaka Platiše prodamo 3ss v izmeri 81,50 m2, I nadstropje, opremljeno, ugodni plačilni pogoji. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, 041/749-501_io£99_ Kupimo 3 ss v Škofji Loki TAKOJ. B 031 /302-396 ali 860-550 10375 BLED na odlični lokaciji (alpski bloki) ODDAMO opremljeno 2 ss, 59 m2, vsi priključki, čudovit razgled. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 10524 KRANJ PLANINA prodamo 1 ss 45 m2/lll, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE "B 361-880, 041/331-886 10594 PLANINA II ali III kupimo 1 ali 1,5 ss, obvezno nizek blok. IDA NEPREMIČNINE B 361-880, 041/331-886 10596 RADOVLJICA - prodamo lepo, novo, pritlično STANOVANJE, 60 m2, s pripadajočim vrtom 50 m2 ter garažo. IDA NEPREMIČNINE B 361-880,041/331-886 10622 V privatni hiši oddam 50 m2 STANOVANJA dvem osebam v Kranju. Šifra: PREDMESTJE GARSONJERA -VODOVODNI STOLP (24m2), 1. nad./4, Planina I (18 m2). ugodno prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE, 315- 600,315-601 10666 STRAŽIŠČE 2 sobno 50 m2, 3. nad./3, nizek blok, ugodno prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE, 315-600, 315-601 10667 STRAŽIŠČE 2,5 sobno 68 m2, 3. nad./3, nizek blok, ugodno" prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE, 315-600, 315-601 10668 PLANINA II 2 sobno, 65 m2, 4. nad./7, ugodno prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE, 315-600, 315-601 10669 RADOVLJICA - na dobri lokaciji prodamo lepo, renovirano 2 ss 55 m2 II nad., nova kuhinja, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE "B 361-880. 041/331-886_1070B RADOVLJICA oddam 2 ss. "B 703-510, 041/526-763 10755 VARSTVO Iščemo VARSTVO za enoletno deklico na našem domu, v dopoldanskem času. Zažel-jene izkušnje. B 225-461, po 20. uri 10673 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- RABLJENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. B 04/50-50-500 924? VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. B 241-168, GSM 041/730-939 16 Odkup karamboliranih VOZIL ali vozil z okvaro motorja. Prepis in prevoz na naše stroške. Zelo dobro plačilo. "B 041 /325-128 634? Najugodnejši ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL od I. 91 dalje. B 061/1261-315, 041/614-013 9929 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600, 041/668-283 4 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) "B 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 5 FIESTA 1.1 DISCO, I. 93, met. srebrna, 545.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 4549 AVTO AS Polica pri Naklem - ODKUP, PRODAJA VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. "B 472-092, 041/404-960 6671 ACCENT 1.5 LS, 1.96, bel, 4 v, reg. 7/00, 1. last., servisna, 930.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 7108 DAEVVOO LEGANZA 2.0 CDX, I. 98, bela, klima, ABS, 2 x AB, elek. oprema, ohranjena, 2.090.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 7110 ODKUP.PRODAJA RABLJENIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO. UREDIMO PREPIS. "B 323-298,041/773-772 9305 VW POLO LIMUZINA 1.6/75KS, I. 07/98, 24000 KM, temno kovinsko zelen, prvi lastnik, prodam. 'B 312-599 9518 Ugodno prodam MAZDO 626 2.0, letnik 90/91, lepo ohranjena ali menjam za manjši avto. B 323-291 9532 ESCORT 1.6 16 V karavan, I. 94, rdeč, SV, CZ, rolo, sani, ohranjen, 840.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 9601 FAVORIT LX, 1.94, rdeča, reg. 2/01, 360.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 9603 LAGUNA 1.8 RT BREAK, 1.98,57000 km, 1. lastnik, servisna, ABS, AB, elek. oprema, ALU, ohranjena, 2.350.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 9604 PONY 1.3 LS, I. 90, 110.000 km, met siv, 3 v, 175.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 9605 ESCORT 1.3 C, I. 96, 85000 km, reg. 9/00, 5 v, rdeč, AB, ohranjen, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 10309 CORDOBA VARIO 1.4,1. 98, met srebrna, 1. lastnica, 2xAB, servo.ohranjenja, 1.630.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 10310 MAZDA RX 7, I. 93, 93000 km, reg. 5/01, rdeča, klima, ABS, usnje, elek. oprema, nov model, 2.690.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 Prodam AUDI 100 2.0 I. 92, karavan, 180.000 km, srebrn, ABS, ALU PLATIŠČA, cena 1.300.000 SIT. "B 228-505 dopoldan LANCIA DEDRA 2.0 i, I. 91, 83000 km, vsa elektrika, lepo ohranjen, prpdam. B 241- 647 10443 CLIO 1.2, I. 98, nov model, 57000 km, 5 v, 1. iastnica, servisna, SV, ES, DCZ, megl. 1.390.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 10471 Prodam TvVINGO PACK, 1.96, radio, elek. paket, servisna knjiga, cena 880.000. B 041/727-128 10491 MAZDA 626 2.0,1. 90/10, 150.000 km, kov. barva, garažiran, oprema, vreden ogleda. B 557-374 10579 DAIHATSU SHARADE I. 90, reg. do 12/00, cena 270.000 SIT. B 041/616-589 10646 JUGO 45,1.88, reg. 7/00, cena 90.000 SIT. B 041/616-589_10647 Prodam FORD FIESTO 1.1, I. 93. B 562- 363_10649 Prodam R 5 CAMPUS, I. 92, bele barve. B 421-363 10651 HROŠČ VW oranžne barve v celoti obnovljen, brezhiben, registriran do januarja 01. B 801-773,041/527-983 10653 Prodam P 126, . 90, 30.000 km za 20.000 SIT. B 561-368 10659 Prodam OPEL ASTRA 1.6 I. 93, centralno zaklepanje, elek. pomik stekel. B 715-283 10661 Rodio Trtglov 96 fltllz Gorenj/ko Ugodno prodam JUGO 45A, neregistriran, lepo ohranjen. B 742-228 10662 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL ter menjava staro za staro. Gavala, d.o.o., 041/673-726, 243-041, M. Vadnova Kranj Prodam JUGO 45, I. 90. B 330-049, 041/224-063,popoldan 10664 Prodam ALFA ROMEO 33, leto. B 041/865-370 reg. celo 10685 PUNTO 55 S, I. 96, gra.sive barve, 89.000 km, 840.000 SIT. AVTO MLAKAR &POD-BORŠEK 224-540 10689 TIPO 1.6 IE SX, I. 94, rdeče barve, klima, 80.000 km, 660.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 10690 TIPO 1.4 I. 90, srebrne barve, 170.000 km, 350.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224-540 10691 HONDA CIVIC 1.4 GL, 1.91, sive barve, 131.400 km, 550000 SIT. AVTO MLAKAR &PODBORŠEK 224-540 10692 DAIHATSU SHARADE TS, 1.90, rdeč, 119.000 km, 245.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 10693 ALFA ROMEO 75 1.8 IE, I. 93, srebrna , 135.000 km, 580.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224-540 10694 BALENO 1.3 GL, I. 95, rdeč, 113.000 km, 830.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 10695 MARUTI 800 CITY star, svi, letnik 1995, 86000 km, 435.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 10696 ŠAFRANE 2.0 BEVERLY, kov. rdeč, klima, 109.000 km, 1.600.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 10697 Prodam R 5 CAMPUS, I. 91, 3 vrata, srebrne barve, reg. 5/01, cena 370.000 SIT. B 041/290-511 Tržič ' 10702 Ugodno prodamo: LAGUNA RT 1.8 I. 95, PEUGEOT 405 I. 94, ŠAFRANE 2.2 Si I. 93, MEGANE BREAK + klima 1.99, ugodno, MEGANE BERLINE 1.9 DTi 1.2000 ugodno, KANGOO 1.4 1.99, ugodno, ESPACE 2.0 I. 2000 ugodno, MEGANE CABRIO I. 2000, ugodno. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. B 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA.d.o.o., Cerklje 10703 Prodam GOLF II diesel, bele barve, 130.000 km, reg. 28.1.01, II. lastnik, 3 v. B 041/256-811 Prodam R CLIO 1.2, nov tip, I. 98, 38000 km, ugodno. B 228-505, dopoldan 10710 HYUNDAI ATOS 1.0 GL, I. 98, servo volan, klima, ABS, elektro paket, radio, reg. 5/01. AV-TOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, SK. LOKA„ 652-200 10716 SUZUKI BALENO 1.6 GL I. 96, 3 v, radio, klima, 2xzračna vreča, servo volan. AVTOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, ŠK. LOKA, 652-200 VW PASSAT 2.8 VR 6 KARAVAN, I. 92, radio, klima, servo volan, elektro paket, alarm, ABS. AVTOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, ŠK. LOKA, 652-200 10718 SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, nosilnost 655 kg, primeren za serviserje in instalaterje. AVTOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, ŠK. LOKA, 652-200 10719 ŠKODA FAVORIT LX, I. 93, 5 v, katalizator. AVTOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, ŠK. LOKA, 652-200 10720 SEAT IBIZA SPECIAL 1.0, I. 93, 5 v, reg. 11/00. AVTOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, ŠK. LOKA, 652-200 10721 UNO 1.0 IE, I. 97, črn, 5 v, reg. 4/01, servisna, ohranjen, 690.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 Prodam R MEGANE 1.6 coupe, I. 96, odlično ohranjen, garažiran, ugodno. B 041/725-225 Prodam CITROEN SAXO 1.1 i plus, I. 98, 16000 km+avto radio, 1.190.000 SIT, odlično ohranjen. B 041 /396-633 10747 AX CABAN, i. 93, srebrne metalik barve, prevoženih 13000 km, prodam. B 041/33 55 39, 330-461 10748 AUDI 1.6 TDI, I. 88, reg. do 10/00 z dodatno opremo, ugodno- možna menjava! B 451-170, 041/714-778 10751 Prodamo R5 CAMPUS, 5 vrat, 1.90, 88.000 km. Vreden ogleda, tel: 041/ 243-232 ZAPOSLITVE Iščemo sodelavce za PRODAJO ognjičeve kreme - Rengelblumen balsam. B 062/320-30-79, Tara s.p., Maribor 6430 Redno zaposlitev vam nudimo za terensko delo, ni prodaja. B 557-995, 041/604-413 KOZMETIČARKO z nekaj let delovnih izkušenj sprejmemo v redno delovno razmerje. B 041/767-367 10133 PIZZERIJA MORENA iz Žirovnice zaposli več deklet za pomoč v strežbi. B 041 /632-486 Sprejmemo v delovno razmerje NATAKARICO z izkušnjami, v pizzeriji Lunca v Begunjah. B 533-4080 10378 GITAS - KARCHER KRANJ.d.o.o., Zg. Bitnje 1, 4209 Žabnica, 04/2 315 700 ZAPOSLI: ELEKTRIKAH - ELEKTRONIKA. 10402 GITAS -KARCHER KRANJ.d.o.o., Zg. Bitnje 1, 4209 ŽABNICA, B 04 2315-700 zaposli AVTOMEHANIKA. 10403 GITAS KARCHER KRANJ.d.o.o., Zg. Bitnje 1, 4209 Žabnica, 04 2 315-700 ZAPOSLI STOJNEGA MEHANIKA. 10404 Zaposlimo mlajšega moškega, sposobnega in vajenega različnih del vzdrževanja ter kurirja za pomoč direktorju. B 041/661-162 10455 Redno ali pogodbeno zaposlimo dekle za delo v šanku v okolici Kranja. B 041/855-721 Takoj zaposlimo več KV in PKV SLIKO-PLESKARJEV B 245-340 10484 Iščemo prijetno dekle za redno ali honorarno delo v strežbi v A baru v Škofji Loki. Nedelj in prazniki prosto. Praksa zaželjena. Prijave po B 624-180 od 9. do 13. ure ali 621-006 od 13. ure dalje 10553 Iščemo prijetne študentke ali študente za delo v strežbi v okolju športnega centra A CLUB Pevno, Škofja Loka. Prijave na B 624-180 od 9. do 13. ure ali 620-490 od 13. do 16. ure _ Zaposlimo FRIZERKO ali FRIZERJA. Vse informacije na B 061/138-4130 10605_ Podjetje išče sposobne in pridne ZASTOPNIKE za trženje kvalitetnih artiklov. Delo je lahko honorarno ali redno. Vikendi prosti. Inf. vsak delovni dan od 8 -15. ure na B 557-033 10612 REGENERACIJA, d.o.o. nakup, predelava, prodaja Kamniška 47 1217 VODICE Tel.; 04/5317 070 Objavljamo prosto delovno mesto POSLOVNE SEKRETARKE Od kandidatke pričakujemo: - V. stopnjo ustrezne tzobrazbe - znanje angleškega ali nemškega jezika - izkušnje pri delu z računalnikom - vozniški izpit 8 - kategorije - urejenost, komunikativnost in samoiniciativnost Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusim delom Pisne prijave pošljite najkasneje v 8 dneh na naslov: Regeneracija, d.o.o., Alpska c, 34, Lesce. NA GORENJSKEM IN OBMOČJU LJUBLJANE iščemo ambiciozne in delovne ZASTOPNIKE z izkušnjami pri prodaji ekskluzivnih izdelkov na terenu. B 041 /773-253 10650 Iz okolice Kranja iščemo TRGOVKO z izkušnjami v živilski trgovini. B 041 /601-717 10700 Za občasno dopoldansko delo v kuhinji zaposlimo samostojno KUHARICO. B 031/555- 337___10713_ IMATE VELIKE ŽELJE in ste za njih pripravljeni tudi nekaj narediti? Imamo krasen posel v prostem času! B 041 /76-89-39 10715 Iščem ŠOFERJA -TRGOVCA za razvoz mesnih izdelkov in MESARJA PRODAJALCA. B 247-100, zvečer 10752 ŽIVALI KOKOŠI rjave v začetku nesnosti in v 5 mesecu nesnosti, bele PiŠČANCE za dopitanje in krmo prodajamo vsak delavnik. PERUTNI-NARSTVO Moste 99 pri Komendi, 061/841- 471 105B1 Prijazna, zdrava, črnobela MUCA išče prijazne ljudi, ki bi jo sprejeli na dom. B 331-588 _10648_ PODARIM MORSKE PRAŠIČKE. B 545- 028_10656_ Prodam KOZE srnaste. B 723-448, zvečer Prodam KRAVO po teletu, cena po dogovoru. B 041/285-100_ toegB. PODARIM 3 mesece staro PSIČKO križanko med terierjem in pudljem. B 685-337 10683 ENOLETNE KOKOŠI po 100 SIT/kos, pro-dam. B 620-493_io684 PODARIM dva KUŽKA - mešančka. B 641- 008 10686 BIKCE simentalce, prodam. Težke 130-160 kg. B 062/768-687 10688 AIREDALE TERRIER, zdravi, značani MLADIČI, vrhunskih staršev, stari 10 tednov, prodam. B 01 /78-68-146 10704 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. B 041/912-135_iQ7ii_ Prodam BIKCA simentalca 120-130 kg. B 461-132_ io74_i_ Prodam BIKCA križanca star 7 dni. B 460- 223 10742 Prodam TELIČKA BIKCA simentalca, star 14 dni. B 041/589-344 10754 RDS STEREO RADIO SORA Tel.:04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si ODISEJEVO TURISTIČNO OKO Kranj, Maistrov trg 2 tel..380 300 E-mail: odiscj@odiscj-si.si Ljubljana, tel.061/1800 850 cr Odgovore pošljite na dopisnicah do 14. junija na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Javno žrebanje bo 14. junija pred oddajo Župan z vami na GTV. Upoštevali bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo originalno Odisejevo oko. Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusnim prevozom, v poletnem času za eno osebo. Irgl (mmm^mmiGLAs <© 068/ 323 300 SRAČJE GNEZDO: O 068/ 324 024 VLADO KRESLIN slovenija gre naprej ŠPORTNA DVORANA BLED, PETEK, 16. JUNIJA, ob 20. uri Predprodaja vstopnic: * BLED: GLAS.CENTER JETI, ML SERVIS "RADOVLJICA: GRAJSKI PUB, ML. SERVIS 'JESENICE: PIZZERIJA DOMINO, ML. SERVIS 'KRANJ: ALIGATOR; GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 'TRŽIČ: ML. SERVIS drart~ pohezik soncu Zaradi pomanjkanja bodo mnogi otroci počitnice PREŽIVELI DOMA, PREPUŠČENI SAMI Silil IN Ul ICI. Da hi bilo i akih 01 rok i im mani, h revija OTROK IN DRUŽINA dala pobudo POMEŽIK SONCU. V 11.| HUMANITARNI A K t: IFI ŽELIMO ZBRATI 74 MILIJONOV l 01 A RJE V IN' I AKO OMOGOČITI 1 I I o v \ N11 1. ()()() OTROKOM, KI BI BILI SI< 1 R /A tO PRIKRAJŠANI. dridružite si nam. Odprimo počitnice vsem otrokom PPI lil ZlflJ TURISTIČNA AGENCIJA Pelikanov katalog in* Tir oAirV) ML/ LfJUj Jj\J%J\J slovenska in hrvaška obala Ko se veselite rojstva, ko vaši nadobudne/i oh U>m .v-gajo z roko po svojem prvem kosu torte In čez eas, kot bi mignil, strokovnjaško upihnejo pet sveo, dodajte življenju še eno darilo: pomagajte nam zaščititi vse otroke pred boleznimi, ki so njihovi tradicionalni ubijalci. S cepljenjem jih je mogoče preprečiti. Morda bodu pra\ /.h.uli \.is lahko pra /.novali uuli ".i drugem kom n s\xi;i /iro r.u uu SOIUJ ( "S 990t5 namen nakaziki < epl)en}e unicef f* PlAVA IAGUNA -POREČ — NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do 1. 7. 2000 Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki (s satelitskimi programi), direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 58 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centra Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli *** Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 54 DEM! V hotelih kategorije **: Paviljonih Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cene polpenziona po osebi dnevno že od 40 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM na osebo na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. -18. leta pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PIAUA IAGUNA , POREČ tel. 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr KRF od 29.900 SIT ladja ♦ nočitev z zajtrkom v hotelu B kat. KALABRIJA od 34.000 SIT avtobus - namestitev B kat. DUBROVNIK od 50.000 SIT TURISTIČNI BOUTIOUE letalski prevoz - polpenzion v hotelu B kat. DUBROVNIK od 35.000 SIT avtobusni prevoz - polpenzion v hotelu B kat POSEBNA PONUDBA ZA DRUŽINE Prečna 8, Ljubljana OTOKI: KRF IN KALABBRIJA otroci do 12 let BREZPLAČNO tel.: 061/130 35 50 tac 061/130 35 56 200 let V rubriki DOBER IZLET dober predlog za prijeten izlet v sodelovanju z A LPETO U RJE M POTO VALNO AGENCIJO na na Veliki K le k oz. Grossglockner, najvišjo avstrijsko goro, po izjemno ugodni eeni 6.400 tolarjev. Alpetourjev izlet bo spet v soboto, 8. julija. V programu celodnevnega izleta je vožnja po Alpski cesti do razgledne točke pod Velikim Klekom, povrate k mimo Belega jezera, s krajšim postankom, ter večerja. Ampak res ugodna cena tega Al-petourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena izleta drugo julijsko soboto samo 5.900 SIT. Odhod v soboto, 8. julija, že ob pol petih zjutraj izpred hale Tivoli v Ljubljani, s postanki v Škofji Loki, v Kranju, v Tržiču, v Radovljici in tudi v Tržiču ter na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Al-petourjeve turistične poslovalnice na Alpetourjevih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu />a tudi v malooglas-ni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi L Telefonski številki: 04/ 201-42-47 in 04/ 201-42-00. AGENCIJA ODISEJ Letalsk Kranj, Maistrov trg 2 tel.: 380 300 ■oradi Ljubljana, teL:061/1800 350 smilju HVAR, 26.000 SIT BR/ 8.000 SIT DUBROVNIK, 24.000 Sil VIS, 27.000 10.000 APARTMAJEV OD DUB 15.00 Z LETAL PORTUGALSKA - 7 DNI od 94.000 sit MALTA - 7 dni, 74.5000 sit MAROKO • 7 dni, 70.900 sit SAMOS - 7 dni, 78.300 sit KARPATOS (SURFANJEj - 7 dni, 86.000 sit Z LETALOM • ŠPANIJA - 7 dni od 79.000 sit * GRČIJA (KRF) - 7 dni od 65.000 sit • KRETA - 7 dni, 82.000 sit • TURČIJA - 7 dni, 87.000 sit • TUNIS 7 dni, 89.500 sit • CIPER - 7 dni, 99.800 sit • SICILIJA - 7 dni od 76.000 sit • SARDINIJA - 7 dni, 82.000 sit • GRČIJA (SANTORINI) - 7 dni, 92.000 sit TURČIJA (KEMER) - 7 dni, 99.000 sit • IZRAEL - 7 dni, 105.000 sit Najboljši v Sloveniji: črna gora ;©©© SIT, 7 Šni fh©tei + leta]_©:) 53.8000 Sil, 7 dni (app mm) 4§v8©© sit, ieiai© CM« - liva! - 3S,3@0 sit HIT POČITNICE • HVAR - 8 dni (avtobus ♦ app) = 18.500 sit • HVAR -14 dni (avtobus + app) = 29.500 sit • KORČULA - 8 dni (avtobus ♦ app) = 16.000 sit • KORČULA -14 dni (avtobus + app) = 24.500 sit ZADNJE NOVICE --—-n J/ti- bo dežurna novinarka Renata Skrjanc telefon: 064/201-42-00 mobitel:041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l 1 HBl bomo pisali ^SISBHSkmh Halo, glas! Zaprli pot, krajani ogorčeni Žabnica, 6. junija - "Saj ne boste verjeli, ampak nedavno so nam z zapornico zaprli makadamsko pot, ki jo pol vasi uporablja že desetletja. Služila nam je kot bližnjica, zdaj pa smo ostali brez nje, saj seje bližnji stanovalec odločil, da jo zapre kar z zapornico. Mislim, da tega ne bi smel storiti. Kar pridite in si oglejte, kaj si nekateri dovolijo," je pred dnevi dejal ogorčeni krajan Šutne. Nezaslišano in povsem neupravičeno, bi pomislil vsak, ki bi prisluhnil le jeznim in užaljenim krajanom Šutne, saj je obsojanja vreden vsak, ki si upa zapreti javno pot. Vendar je resnica precej drugačna. Omenjeni stometrski odsek makadamske poti je namreč zasebna last petih lastnikov. Žontarjevi iz Šutne so nam pojasnili, daje bila to včasih le peš pot, zadnja leta sojo krajani uporabljali za bližnjico, promet pa je bil čedalje gostejši. Lastniki sojo sami vzdrževali in omenjeni so pojasnili, da krajevna skupnost pri tem ni sodelovala, niti prispevala peska, so jim pa pojasnili, daje zasebna pot in jo lahko zaprejo kadar hočejo, saj to vsekakor ni občinska pot. "Tistim, ki so ogorčeni zaradi zapore pa svetujemo, da krajevni skupnosti predlagajo, naj uredi vrisane občinske poti," so še dejali lastniki poti Žontarjevi, Šifrcrjevi, eni od petih lastnikov, so dodali, da nihče ne vidi rad, da jim vozijo po vrtovih, poleg tega pa imajo stanovalci Šutne še dve asfaltirani cesti in jih z zaporo niso prav nič onemogočili. Zapornica je očitno nekaterim res moteča, saj so se je že lotili, objestnosti pa je bila deležna tudi ključavnica. Z bližnjico je konec, zagotovo pa nikomur ne bi bilo všeč, če bi mu vozili prek dvorišča in bi pot za drugimi moral še vzdrževati. Omenjena makadamska pot je zasebna last in z zapornico so zaprli zasebno in nejavno pot. • R. Skrjanc Predstavitev in prodaja ISDN storitev Telekom Slovenije, poslovna enota KRANJ, želi seznaniti svoje uporabnike, da se v Kranju v Globusu, v Škofji Loki pred Namo, v Tržiču pred Merkatorjem na Deteljici in na Jesenicah v Centru II, vsak delovni dan od 16.00 do 19.00 ure in ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure izvaja predstavitev in prodaja ISDN storitev. Telekom Slovenije vabi vse ki Vas zanima ISDN, da nas obiščete ali pokličete na brezplačno številko 080 3000. G.G. Francozi pa po francosko Združenje bank Slovenije nepopustljivo in zagrizeno nadaljuje obračun s čeki kot plačilnim sredstvom. Zagotavljajo nam, da se prilagajo Evropi; daje za banke res hudo plačevati neodgovornim trgovcem, ki prevzemajo nekrite čeke; da so POS term ina li nujnost in da se bo treba naučiti poslovanja s plačilnimi karticami; da smo glede čekov tako ali tako svetovne izjeme; da ... A glej (evropskega) zlom-ka: Francozinje in Francozi s čeki opravijo kar 38 odstotkov vseh plačil, z gotovino 42 odstotkov in vsega 20 odstotkov s plačilnimi karticami. Povprečna Francozinja oz. Francoz napiše 85 čekov letno, kar znese poldrug ček na leden/ Tudi Angležinje in Angleži radi pišejo čeke - povprečje je 45 letno, v Belgiji in Italiji je povprečje II izdanih čekov na državljana letno. In da bo 'evropsko' v primerjavi s 'slovenskim' še bolj začinjeno: že od daljnjega leta 1935 francoske banke svojim imetnikom tekočih računov ne zaračunavajo čekov. Ter jim zaradi poslovnih interesov niti na misel ne pride, da bi prazne čekovne blankete zaračunavale. A kaj, ko se v Franciji obnašajo po francosko. Ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, jih bomo že naučili manir. Vsaj pri čekih.... 6BD Gorenjska borzno posredniška družba a\d. ŽELITE KUPITI AU PROPATI PELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RE&TMl V DANKAH? &l KAPI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK -*= NAMI- -«s= naprej KoroSka 33, Kranj td.:330-10-15, 350-10 16 koraV. Včeraj je praznovala Frančiška Lazar iz Poljanske doline Najstarejša Gorenjka ima 103 leta Rada bere, zlasti Družino in Gorenjski glas, in hčerki vedno poroča o najnovejših novicah. Tudi Sveto pismo je njeno čtivo, včasih pa prebere celo kakšen roman. In to "zaljubljen"... Hotavlje - "Noge me več ne nesejo, zato imam hlapca -palico," je šegavo odvrnila Frančiška Lazar, Homovcova mama iz Stare Oselice, na vprašanje, kako se kaj počuti kot najstarejša Gorenjka. Včeraj je praznovala 103. rojstni dan in ves dan sprejemala številne čestitke in obiske, ki jih je bila nadvse vesela. Gospa Francka je bila rojena 5. junija 1897 v Stari Os-elici. Na Jezer'c se je reklo kraju, kjer stoji njena rojstna hiša. Domaje bilo osem otrok in gospa Francka se spominja, kako je že kot šestletna morala paziti na mlajšega brata. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, pa tudi po poroki ji dela ni zmanjkalo, saj je pri-možila kar osem otrok. Sama je rodila eno hčerko Francko, a tudi ostalim otrokom je bila dobra krušna mama. Danes ima gospa Francka že celo kopico vnukov in pravnukov in še vedno uživa v otroškem živžavu. Zadnjih 35 let zanjo ljubeče skrbi hčerka Francka na Hotavljah, ki pravi, da je mama vedno živela skromno in trdo delala. Bržkone je prav to recept za tako dolgo življenje. In kako poteka vsakdan najstarejše Gorenjke? Rada dolgo poleži, saj vstane šele okrog pol desetih, potem koji hčerka v posteljo prinese pravo kavo in kakšno pecivo. Če je lepo vreme, rada poseda na vrtu, dokler so jo držale noge, pa je zelo rada šla tudi k maši. Zadnja leta je noge ne držijo več, zato je bolj doma, mašo pa posluša po radiu ali gleda po televiziji. Rada tudi bere, zlasti Družino in Gorenjski glas, in hčerki vedno poroča o najnovejših novicah. Tudi Sveto pismo je njeno čtivo, včasih pa prebere celo kakšen roman. In to "zaljubljen", pravi njena hčerka. Pri hrani je gospa Francka skromna, najraje ima juho ali koruzni sok, rada ima tudi zelenjavo in sadje. Kot nam je povedala njena hčerka, je mama vse tegobe prenašala z dobro voljo, čeprav je veliko prestala. "Ko bo božja volja, bom pa šla," odgovarja gospa Francka na obljubo, da se prihodnje leto ob njenem 104. rojstnem dnevu spet vidimo. Številnim čestitkam najstarejši Gorenjki se pridružujemo tudi v redakcij' Gorenjskega glasa in ji želimo še veliko zdravja in dobre volje! • U. P- Žreb za Andrejo, Braneta, Janeza, Karla in Marjana Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa tudi v letu 2000 občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Enako kot prejšnja leta, tudi i letos vsaj dvakrat mesečno z žrebom med vse udeleženke in udeležence Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem izletu najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: nI 2 čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. avgusta 2002. leta. Da, debeli dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah je bil sedmi letošnji žreb včeraj, prvi junijski ponedeljek, naklonjen petim anketirancem, s katerimi smo se predvsem pogovarjali o naši že uveljavljeni redni mesečni prilogi "KRANJČAN-KA ", kije izšla sredi tega meseca. Nagrajenci so: Andreja RAVNIKAR, Krašnova 19-, Bra ne REMŠKAR, Dražgoška 5; Janez REKELJ, Str uže vo 40/c; Karel RANKE L, Se I Jakovo naselje 51, ter Marjan RAH-NE, Trg Prešernove brigade 10 (vsi: pošta Kranj). Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vse štiri izžrebance in izžrebanko vabimo, da najkasneje do vključno tega petka, 9. junija 2000, do 14.00 ure pokličete tajništvo uredništva Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20 - 14 -200, če želite nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorcnjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti, tudi v juniju - in naprej - bomo podobne ankete še izvajali in izmed vseh, ki so doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebali imenitne nagrade. (jo u um i mirni t t ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI flJJ SLOVENIJI TEL tel.(OI) 436 53 90. fax 01 436 85 20, www.intermarketing.si I N T E R MARKETING Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo še vroče, v noči na sredo pa nas bo dosegla hladna fronta in prinesla nevihte ter osvežitev. V četrtek bo jasno in bolj sveže. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME i T min / T max 13/29 14/20 9/24 Dann Bohinjske novice