Letovi.
Posamezna Štev. Pin 1.50
Ljubljana, 19. marca 1930.
Štev. 10.
Izhaja vsak torek popoldne.	Naslov urednišiva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Woifova ul. 1.
Naročnina: četrtletno Din 15‘—, polletno D n 25'- celoletno Din 50'-	Izdajatelj: za S. K.Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gra-
Naročnina se plačuje vnaprej.	dišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
IJirija : Svoboda 7:0 — Primorje : Hermes 5:1 — Maribor : Železničar 4:1 — Rapid : Svoboda (Mb.) 3:0 — Ilirija prvak
Dravske banovine v cross - country - u.
Nogomet

Prvenstvene tekme.
Sicer se je prvenstvena sezona v Ljubljani že pred 14 dnevi pričela s tekmo Ilirija : Hermes, vendar moremo kot pravi pričetek prvenstvenih tekem znaznamovati preteklo nedeljo. Označiti pa moremo to nedeljo tudi kot nedeljo velikih rezultatov. Vsi favoriti v teh tekmah so odnesli nad svojimi nasprotniki zmage, ki so številčno nepričakovano visoke. Posebno se je od Svobode pričakovalo, da bo Iliriji nudila večji odpor nego ga je.
ILIRIJA : SVOBODA 7:0 (4:0).
Ilirija je svojega nasprotnika prijela trdo in ga osobito v drugi polovici potisnila v njegov prostor. Njen vapad je preigraval nasprotnika lepo H premišljeno ter ustvarjal situacije, v katerih je imela obramba Svobode bolne roke dela. Ugajal je zlasti lee s svojimi hitrimi akcijami, ki so bile za nasprotnika vedno nevarne. Dober-Lt, Knežević in Unterreiter obetajo, oa se bodo sčasoma vendar razumeli jbed seboj. Ko bo do tega prišlo, bo to eden najnevarnejših triov v Sloveniji. Kreč je bil od Bonclja dobro krit in zato ni mogel priti do večje Veljave. Krilska vrsta je opravila svoje delo dobro. Omeniti moramo Posebno Pogačnika, ki se od tekme tfo tekme bolj uveljavlja. Obramba le svoje delo opravila dobro. Težjega bela pa z vratarjem vred ni imela.
Svoboda je nastopila v najmoč-bpjši postavi in bi po postavi sodeč, btogla nuditi Iliriji popolnoma enako-^rednega nasprotnika, ki bi v danem Slučaju mogel celo odnesti zmago. Do Ceka ni prišlo. Največ krivde na po-^zu nosi napadalna vrsta, ki doblje-bn žog ni znala držati. Sploh je na-Dad predvedel igro, ki ni bila in ne biore biti nikdar koristna. Netočno Podajanje žoge, usmerjeno bolj na Prodore, kot na smiselno igro, pri ukem branilskem paru, kot sta Ve-'ovšek in Strehovec, ne more roditi Pspeha. Drugega pa pri tej napadalni rsti ni bilo videti. Krilska vrsta, vbramba in vratar so imeli opravka Pez glavo. Svojo nalogo so rešili pripono dobro. Z ozirom na izredno do-Oro igr() Ilirije pa poraza niso mogli '•manjšati. Grajati pa moramo na sak način surovo igro posebno Ha-lcbta, ki ustvarja nevarnost ne le za usprotne igralce, temveč tudi za la-'ten klub. Izključitev igralca zbog .m'ove igre je v prvi vrsti škoda, ki morajo utrpeti njegovi soigralci.
1 • . ^nik g. Cimperman. V prvi po-ze lc,' ]e spregledal foul Ilirije v ka-^ nskem prostoru in tako oškodoval k Obodo za eno enajstmetrovko. P£ače pa je bil objektiven.
P^I]V10RJE : HERMES 5:1 (4:1).
sebrm'n,10,rj'e v tej isri ni naredilo pobito n Okrega vtisa. To se tiče oso-napadalne vrste, ki z izjemo Ur-
šiča ni bila na običajni višini. Erman ni več tisti, kot je bil. Skoro se nam je zdel Slapar boljši. Gotovo pa ima več volje in ambicije kot pa Erman. Halfi in obramba so svoje delo izvršili dobro. Opaža pa se, da se igralci, čim vidijo, da so v premoči, prično igračkati. Tako igračkanje je dalo Hermesu priliko, da je zabil časten gol.
Hermes je moštvo nestalne forme. V tej tekmi je popustil do skrajnosti in tudi maščevanje ni izostalo. Napadalni trio je predvedel raztrgano in neodločno igro. Žoge ne obdrži in tudi streljati ne zna. Edino Moko-rel se sem in tja spomni, da je treba več odločnosti. Pa sam ne more vsega. Halfi in obramba so imeli težak posel, ki so ga pa dobro izvršili. Njih zasluga je tudi, da poraz ni bil večji. Vratar primeroma dober.
Sodnik g. Deržaj.
GRAFIKA : KRAKOVO 6:0 (5:0).
Nepričakovano visoka zmaga Grafike. Sicer je Krakovo nastopilo v tej tekmi menda prvič v letošnji sezoni, in se je pomanjkanje treninga bistveno poznalo. V drugi polovici je parkrat tudi resno ogrožalo nasprotnika. Mogoče bo Krakovo ostalo na tretjem mestu.
Grafika je nastopila v spremenjeni postavi, ki se je zelo obnesla. Njeno moštvo je predvedlo posebno v drugi polovici lepo igro. Da rezultata ni mogla zvišati, ima zaslugo vratar Krakova, ki je v drugi polovici lovil tudi najtežje žoge in s svojim dobrim plasiranjem rešil Krakovo 'večjega poraza.
Objektivno je sodil g. Czerni.
REZERVE.
Ilirija : Svoboda 7:0 (5:0). Abso- ' lutna premoč Ilirije.
Primorje : Hermes 7:0 (6:0). PUBLIKA.
Na obeh igriščih je prišlo med publiko do incidentov. To kar se dogaja sedaj na igriščih, zahteva odločnega koraka merodajnih faktorjev. In ti faktorji z ozirom na to, da so se pričeli prepirati že odborniki LNP-a, so predvsem oblastva. Policija bo morala sama ukreniti potrebno, da se bodo surovosti gotovega dela publike nehale. Ugotoviti moramo namreč da službujoči odborniki LNP-a (pa tuči. neslužbujoči) ne vršijo svojih dolžnosti. Tudi funkcionarji posamez-
S,
Društvene
in športne znake
dobavlja točno in najceneje
Teodor Rabič,
Ljubljana, Kolodvorska 26
nih klubov se puste zavajati po klu-baštvu in uganjajo na igriščih neslanosti, ki se objektivnim opazovalcem že kar gabijo.
Ker vsi opomini nič ne zaležejo, bo treba pač policije.
ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNIČAR 4:1 (0:0).
V prvenstveni tekmi 23- t. m. je Maribor slavil lepo zmago nad agilnimi Železničarji. Vendar je pa rezultat previsoko izražen. Železničarji so bili popolnoma enakovreden nasprotnik. Krivdo na tako visokem porazu nosi predvsem vratar, ki je popolnoma odpovedal. Od štirih prejetih golov bi lahko obranil tri.
Maribor je podal eno svojih najlepših iger v letošnji sezoni. Posebno se je odlikoval napad. V halfliniji je Kirbiš daleko nadkriljeval stranska halfa- Obramba je bila sigurna. Vratar Koren 11 je dobro opravil svoje delo. _
Pri Železničarju je, kot že povedano, popolnoma odpovedal vratar. V obrambi se je posebno odlikoval Wagner. V halfliniji je bil najboljši Konjak. Frangeš je precej popustil. Napad je bil prvi polčas dosti boljši, ter po igri zasluži vsaj en gol. Toda vse sigurne šanse so šle v out.
Kratek potek:
Takoj v začetku lepa šansa Železničarjev, toda Bačnik pošlje ra-zantno v — out. Železničar vedno bolj napada, ter že izgleda, da bo spravil zmago v žep, a vsi streli kon-čavajo v outu. Prvi polčas se konča s stalno premočjo Železničarjev.
Drugi polčas: Takoj v prvi minuti se nudi prilika Železničarju, da dobi vodstvo, toda Pavlin pošlje pred praznim golom v out. Maribor ostro pritisne in trije zaporedni streli sedijo po krivdi vratarja v mreži. 3:0. Maribor zopet pritisne in že 5 minut pozneje sedi 4. gol v mreži- Proti koncu grd foul na Bačniku in prisojeno enajstmetrovko pošlje Konrad I. v gol 4:1. Kmalu nato konec. Sodil je strogo in objektivno g. dr. Planinšek.
SK_RAPID : SK SVOBODA 3:0.
Dopoldan se je vršila prvenstvena tekma med imenovanima kluboma, ter je prinesla lahko zmago Ra-pidu. Vendar je pa nudila Svoboda dovolj odpora. Sodil je dobro g. Fišer.	—ič.
ATLETIK SK : SK OLIMP 3:2.
V nedeljo i6. marca se je vršilo II. kolo prvenstvenih tekem za pomlad, prvenstvo. Nastopili sta moštvi Atletik S. K. in S. K. Olimp.
Moštvi sta predvedli jako živahno igro. Atletiki se odlikujejo z izbornim startom na žogo, nimajo pa homogenosti v napade. Jako dober je bil srednji half. Obramba je dobro reševala v nevarnih situacijah. Olimp je bil v formi, katere pri njem še nismo videli. Stalno
je bil v premoči in če bi napad bil le malo bol] odločen, bi bil končni rezultat vsekakor njim v korist. Prvi polčas se je završil z 2 : 2.
Kot v prvem, tako tudi v drugem času prevladujejo igrači Olimpa. Vendar se posreči Atletiki zvišati score na 3 : 2. Olimp hoče izednačiti ter stalno ogroža vrata svojega nasprotnika. Obramba Atletikov dobro brani, pa tudi vratar je držal precej strelov. Izgleda pa, da Olimp razven Janežiča še nima dobrih strelcev. Tekma konča z rezultatom 3 : 2 za Atletiko.
Igra je mnogo trpela radi ostre, mestoma celo surove igre. Pa tudi igrišče je bilo uprav pod vodo. Sodnik Wagner zadovoljiv. Gledalcev precej.
TMATER : TRBOVLJE 4:0 (2:0).
V	nedeljo 13. t. m- se je vršila v Trbovljah prvenstvena nogometna tekma med domačima rivaloma SK Amater : SK Trbovlje.
Zmago si je priborilo moštvo Amaterja, ter mu pripada prvenstvo za leto 1929/30.
Igra obeh moštev spočetka ni bila na višini, toda enajstorici se kmalu znajdeta in igra postaja zanimivejša.
V	15. minuti doseže A. prvi gol. T. napada ter prehaja pred gol A. toda tu napad nikakor ne izkoristi ugodnih situacij in žoge postanejo plen obrambe A., katera izborno funkcionira.
Napad A. po lepi kombinacijski igri prehaja pred gol T. ter zopet zabeleži uspeh. 2:0.
V	25. minuti prekineta moštvi igro v spomin na pokojnega člana SK Trbovlje g- R. Matešiča, ki si je pridobil mnogo zaslug na zelenem polju sporta. Za tem sledi še nekoliko obojestranskih napadov, vendar ostane rezultat do konca I. polčasa neizpre-menjen.
V	II. polčasu postaja igra živah-njša. Napad T. izvede nekaj dobro zamišljenih prodorov, vendar vsled neodločnosti napadalne vrste ne doseže uspeha. V 28. minuti zakrivi T. kot, katerega strelja levo krilo A. Desno krilo stoji na mestu ter pošlje z glavo v gol in s tem doseže 3. gol za A.
T. popušča, posebno napad in krilska vrsta nimajo veze med seboj.
Napad A. zopet kombinira ter pre-haja na nasprotnikovo stran- Notranji trio se dobro razume ter pošilja ostre strele na gol.
V	43. minuti doseže A. 4. gol, katerega bi vratar T. lahko ubranil, ako bi bil na svojem mestu. Kmalu za tem odžvižga sodnik konec.
Krasno vreme, katero je nastalo že tekom dopoldneva je privabilo na igrišče SK Amaterja preko 1000 gledalcev, ki so tudi prišli na svoj račun.
1 ekmo je sodil g. Pevalek iz Ljubljane nad vse objektivno, ter ga želimo' še večkrat videti.
Izjava
Lahka atletika
V polemiki »Jadran« contra LNP., ki se je zadnjič razvila v Sport, listu, stoji, da je g. Al. Zajc nagovarjal igralca S. K. Jadrana, g. St. Rogača, naj isti ne nastopi v prvenstveni tekmi proti S. K. Iliriji. Priča temu pogovoru pa, da sem bil jaz.
Izjavljam, da to ne odgovarja dejstvom. Bil sem priča, ko je g. Albin Zajc dejal proti St. Rogaču sledeče:
»G. Stanko, vi ste bili neštetokrat priča, da sem jaz vselej, kjer sem le mo-. gel, zastopal interese Jadranašev. Da, sem kot predsednik tekom dveh let dovolj storil za klub kot tak, kakor tudi Za posamezne člane. In kaj imam danes od tega? — Jaz bi prav rad vi-
Naši delegati na
Potek izredne glavne 'skupščine JNS-a je bil že itak več ali manj točno opisan v našem dnevnem časopisju.
Naše športne kroge pa bo prav gotovo zanimalo zadržanje slovenskih klubov, ali bolj pravilno slovenskih delegatov.
Kot znano so slovenski delegati na prvi, razbiti skupščini 24. novembra solidarno glasovali z Beogradom za prenos saveza v Beograd, le dva glasova sta bila oddana proti prenosu. Za prenos je bila tudi oficijelna uprava LNP-a. Po razbiti skupščini je ostal naš podsavez v kontaktu z Beograjskim kot voditeljem akcije za prenos ter je stal z njim do sobotne konference v zaupnih stikih. Zvedelo se je, da so gotovi funkcionarji LNP-a poleg tega baje dali beograjskim predstavnikom tudi osebna zagotovila za solidaren nastop za prenos JNS-a. V soboto pred skupščino pa se je ob teh okolnostih na konferenci beograjske skupine seveda z očitnim nezadovoljstvom konstatiralo dejstvo, da je takozvana pri-morjanska skupina LNP — presedlala v zagrebški tabor. Primorjanski delegati se vabilu na konferenco beograjske skupine niso odzvali, udeležili pa so se seveda zagrebške, ker je izgledalo, da bo zmagal Zagreb.
Primorjanska skupina (g. inž. Debeljak) je zastopala 14, ilirijanska pa 12 klubov. Razveljavljen je bil glas SK Dobrne, ker je bila prijavljena po redni skupščini. Interesantno pri tem je, da delegat LNP-a, g. inž- Kuljiš ni zastopal nikakega kluba, četudi je LNP prejel n. pr. poverilnico SK Elana, da ga zastopa na skupščini. To poverilnico je imel g. inž. Debelak, ki sploh ni odbornik LNP-a.
Zveza med Zagrebom in primor-jansko skupino je bila seveda že pred skupščino vsem točno znana. Pre-
del, s kakšnim veseljem bi vi na primer nastopali za klub, katerega člani bi se proti vam tako obnašali, kot se na pri-.mer Jadranaši proti meni.«
Na to mu je g. Rogač odgovoril: »V takem slučaju bi o kakšnem mojem sodelovanju niti govora ne bilo!«
To je bil pogovor, tikajoč se športnega udejstvovanja g. Rogača, kateremu sem bil jaz priča.
Podčrtavam pa, da to ni bilo na dan pred tekmo S. K. Jadrana s S. K. Ilirijo.
Toliko v pravilno razumevanje do-tjčnega mesta.
Erman Josip 1. r. Rogač Stane 1. r.
gl. skupščini JNS-a
okret na skupščini pa je g. Debeljaka naravnost konsterniral. Skušal je še v zadnjem hipu rešiti, kar se je rešiti dalo. Glasoval je za Beograd. Pa bilo je že prepozno, ker je bila taktika primorjanske grupe preprožor-na, da bi se je ne moglo izpregledati.
Da ne bo mogoče izgovorov, konstatiramo, da je bil na seji upr. odbora LNP-a, dne 14. marca, predlog g. Betetta, da se glasuje za Beograd, — odklonjen. Očividna je tukaj tudi vloga g. dr. Ribollija, ki se je par dni pred skupščino mudil v Ljubljani. Preokret Primorja moremo spraviti v zvezo s tem obiskom.
Na vsak način taktika in manevriranje primorjanske grupe ni bila baš srečna in zna škodovati — seveda v prvi vrsti Primorju. Beograjčani so že kazali na nelojalnost Primorja, češ, da je bilo gostovanje Primorja v Beogradu le koncesija za njih glasovanje na skupščini.
Na drugi strani je g. Betetto postopal konsekventno. S svojimi 12 glasovi je tudi na tej skupščini glasoval za Beograd in se tudi v soboto že udeležil konference beograjske grupe. Izvoljen je bil v upravo JNS-a.
Priložnostne gravure daril in razne
iportne znake
izvršuje in dobavlja najceneje
GRAVERSKI ZAVOD
SITftR & SVETEK
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18.
CROSS-COUNTRY ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE.
Sk Ilirija je priredila v nedeljo 23-HI. Crosscountry za prvenstvo Dravske banovine. Vreme je bilo v začetku še ugodno, le na koncu je začelo rositi. V seniorski skupini je starta-lo 9 llirijanov in 7 Primorjašev, v juniorski pa 7 Ilirijinov in 6 Primorjašev, skupno torej 29 atletov, kar je za naše razmere rekordno število. Obžalovati je le, da sta se tekmovanja udeležila samo dva kluba, dočim Mariborčanov ni bilo na startu, ker so imeli sami ravno na ta dan razpisan cross-country za prvenstvo Maribora. Sicer bi se pa kmalu zgodilo, da bi startala samo Ilirija. V razpisu je bil namreč objavljen rok za prijave do 16. 111. Primorje se je pa prijavilo šele dan poprej oz. šele na startu. Prepozno došlih prijav se sicer ne more sprejeti oz. upoštevati, toda savez je v tem primeru napravil izjemo ter sporočil Iliriji, naj pripusti k startu tudi Primorje. In to je z ozirom na propagandni značaj prireditve tudi prav. Dve uri pred tekmovanjem so progi markirali in sicer juniorsko z zelenimi, seniorsko pa z rdečimi znamenji- Ker je vodila juniorska proga večinoma po Tivoliju, kjer je markiranje težavno, se je pripetilo to, da so skoro vsi tekmovalci zašli. Seniorska proga je bila pa zelo dobro markirana. Žalibog pa se pri nas vedno dogaja, da imajo otroci, in pa tudi odrasli velikansko veselje nad tem, da trgajo in odstranjujejo markacijska znamenja. Ko so odšle kontrole na svoja mesta, so morale skoro vso progo nanovo markirati. Res je, da povzročajo take stvari večinoma otroci, vendar bi pa tudi odrasla publika nanje nekoliko vzgojno vplivala.
Proga za seniorje je bila dolga ca 7500 m in je bila izredno težavna. V začetku je bila skupna z juniorsko progo. Z igrišča Ilirije je vodila skozi glavna vrata okrog drsališča čez travnik pod Cekinovim gradom, nato čez 2 m visoko ograjo ter po serpentinah nad hotel Bellevue, kjer sta se progi ločili. Juniorska je vodila od tam skoro vodoravno po zgornjih tivolskih poteh, nato navzgor mimo rezervoarja in navzdol skozi tivolski drevored, kjer se je pri Tivolskem gradu zopet združila s seniorsko progo, na igrišče, po katerem je bilo treba teči še kakih 300 m. Proga je bila dolga nad 3000 m. — Od razpotja nad Bellevue, do kamor je bil vzpon, je tekla seniorska proga nekaj časa valovito po stezah na severnih in zahodnih obronkih Rožnika, nakar se je spustila po raznih potih in skozi gr-
To je
V tem vozilu tiči nenavadno veliko praktičnega iskustva. V živem spominu je še tistih 46.000 km okoli sveta. — Pomembne so večkratne zmage ADAC-a, na katerih je bila preizkušena usposobljenost in pripravnost teh vozil. — Nedosežen je uspeh Standartov v Alpah. — Vrline Adlerjevega Standarda 6 so:
varnost, zanesljivost in komfort.
Pridite in se sami prepričajte! Napravim rad z Vami poizkusno vožnjo. Sporočite svoj naslov na: GLAVNO ZASTOPSTVO:
1
A
D
L
E
R
Ing. C. R. LUCKMANN
LJUBLJANA, Ahadjeva cesta štev. 10.
movja navzdol na Večno pot. Dalje je bila proga izpeljana nekaj časa najprej na levi, nato na desni strani ceste čez močvirne in razmočene travnike ter je pri prvih hišah, neka-Ko v višini Rožne doline, pripeljana zopet na Večno pot, po kateri je vodila do Tivolija, tu po zgornjem drevoredu in skozi velesejmski drevored k cilju. Tudi tu je bilo treba preteči nazadnje še 300 m po igrišču. V prvem delu proge je bil teren mehek in razmočen, drugi del je pa vodil po trdi cesti. Vsega vzpona je bilo na dolžino kakih 500 m in* sicer le v začetku, nekaj' malega se je dvigala proga tudi pri drugem prehodu na Večno pot in v Tivoliju. Na splošno se more označiti proga kot težka, zelo težka, in so deseženi časi zelo dobri.
Vodstvo žirije je imel v rokah g-Slamič. Ob 11. so startali juniorji, ob 11.15 pa seniorji. Prvo kontrolo so pasirali še vsi juniorji. Na čelu je bil Marchiotti, 20 m za njim Čepon, Pu-tinja. Glavnik, Ogrin, Belak in drugi. Marchiotti je kmalu nato odstopil. Pri nekem ovinku pa so vsi tekmovalci, razen dveh, ki sta nekaj zaostala ter nista ostalih tekmovalcev videla, zašli na napačno pot. Mesto, da bi zavili navzgor k rezervoarju, so stekli navzdol proti Tivolskemu gradu. Tako se je vsem gledalcem čudno zdelo, kako so se tekači tako kmalu začeli bližati igrišču. Prvi je tekel skozi cilj Ogrin (Prim.) v času 10:39 min.; 15 m za njim Glavnik (II.), 30 m za tem Putinja (Prim.), 60 metrov za tem Lenarčič (Prim,), dalje Lombar (11.) v razdalji 60 m, Čepon (II ) za tem 15 m itd. Ako bi ta tek veljal, bi doseglo Primorje 16 točk, Ilirija 20 točk. Kmalu na to sta pritekla na cilj Ribnikar in Karba ter povedala, kako so ostali tekmovalci skrajšali progo (za več kot 1 km). Sicer se je pa to že žiriji itak dozdevalo, kajti čas 10:39 za 3 km pri taki cross-country progi bi _bil pa za jU-
niorje le malo prehud. Čas, ki sta gff tekla ona dva tekmovalca, ni merodajen, ker sta tekla sama in v negotovosti, če tečeta prav, nista ravno preveč forsirala. Tekla sta pa o kol* 24 min. ter sta prišla v razdalji ll^ metrov na cilj. Ko so prišle kontrole-se je konstatiralo, da sta zadnje tri kontrole pasirala samo onadva tekmovalca. Zato so bili seveda vsi ostali diskvalificirani ter je dosegel prvo mesto Ribnikar (Prim.), drugo Karba (Ilir.).
Mnogo bolj zanimivo je bilo tekmovanje seniorjev. Ilirija je ob tej priliki hotela tudi izbrati moštvo Za državno prvenstvo v cross-country-ju, ki bo 6. aprila v Zagrebu. Primor-je pa je postavilo na start same »nove« ljudi.
Kmalu po startu, ki se je vršil neposredno za startom juniorjev, se ie že začelo formirati vodstvo. Šporn, : ki je bil spočetka zadnji, je na travniku pod Cekinovim gradom prehitel vse ostale. Kontrolo ob razpotju seniorske in juniorske proge so pasirah v sledečem redu: Sporn, Majhenič j" Kumer so tvorili skupino, ki je teku1 10 m pred ostalimi. Sledili so Osvald-Ilovar, Vrečko, Tinta, Tručelj, Umek-Grobler, Vidmar, Gregorc in Šabec' Na blatnih poteh po Rožniku so tekmovalci precej trpeli. Tedaj je že Prl' šel Kumer na čelo, sledila sta 1111 Ilovar, ki je tekel nenavadno dobr^ in Šporn• Sporna je precej handika piral tek navzdol skozi grmovje h po razmočenih travnikih. Pri kontroli pri 4500 m, kjer je prišla proR. iz gozda na Večno pot, je bil vrsh red sledeč: Kumer 50 m za njim ! var, nato Sporn, Majhenič, Tim;. Tručelj; za to skupino je v presledk 200 m sledil Vrečko, 20 m za ni1. Osvald, 30 m za tem Šabec in GtV ler, 50 m za njima Gregorc, 40 rn L njim Vidmar in nazadnje Umek. Trj. f tekmovalci so pa tedaj že odstoP1 Na trdi ravni cesti je Sporn nato P1 0! hitel Ilovarja, dočim je Kumer trd . držal vodstvo. Kontrolo pri Ti v ^ skem gradu, nekako pri 6500 m, pasirali v sledečem redu: _KU ,o0 100 m za njim Sporn, nadaljnih
ni za tem Ilovar, v razdalji 200 m za Ilovarjem Tinta, 60 m za tem Majhenič, 150 m za njim sta skupaj tekla Vrečko in Tručelj, 150 m za tema Osvald, 80 m za njim Šabec in Grobler in končno Vidmar v razdalji 50 m. Umek pa je med tem že odstopil. Nato se je razvil končni boj, kajti do cilja je bil le še dober kilometer. Pri vhodu na igrišče se je prvi prikazal Kumer, 25 m za njim Šporn. A po te-kališču je Kumer še malo pritisnil ter rezal cilj v 30:46 min., 35 m pred Spornom, ki je tekel 30:52 min. Tretji je bil Ilovar v 3.1:08 min., kakih 100 m za Špornom. Nato je v razdalji nadaljnih 140 m pritekel Tinta, 400 m za njim Majhenič, ki je proti koncu precej odnehal; nato je prišel kot prvi Primorjaš Tručelj 45 m za Majheničem, sledil mu je v razdalji 50 m Vrečko, 300 m za njim Osvald, 180 m za tem Grobler, Šabec in 8 m za njim Gregorc, 40 m za tem pa Vidmar. Ilirija je dosegla 10 točk (manj točk sploh ni mogoče doseči), pet njenih tekačev je bilo že na cilju, ko je šele pritekel prvi Primorjan. Primorje kot moštvo je dobilo 36 točk.
Zmaga Kumra nad Špornom je iznenadila, ker je veljal Šporn kot siguren favorit. Sicer je pa pritekel Šporn samo 35 m za prvim na cilj in tako majhna razdalja ne igra pri tako dolgi progi nobene vloge. Iznenadil ie tudi Ilovarjev placement pred Tinto. Kot peti v vodeči skupini llirija-iiov je bil Majhenič. Tručelj, ki se je celo progo držal z vodečimi, je mnogo boljši kot ostali primorjanski te-
Rezultati na zadnji olimpijadi so bili sledeči:
1.	) Yrjöla, Finska 8053.290 točk,
2.	) Järvinen, Finska 7931.500 t.,
3.	) Doherty, Amerika 7706.650 t.,
4.	) Steward, Amerika 7624.135 t.,
5.	) Churchill, Amerika 7417.115 t.,
6.	) Jansson, Švedska 7286.285 t.
Prvi dan se je nahajal na prvem
mestu Järvinen, Yrjöla je bil drugi, naslednji dan je v metih presegel Kirvinena. Wessely je bil prvi dan na 6. mestu, drugi dan pa ga je pustil Jansson za 200 točk zadaj. Iz rezultatov vidimo absolutno premoč severnjakov in Amerikancev. V pri-'rteri z rezultati pariške olimpijade Ma lani dva dosegla mnogo več točk kot zmagovalec na pariški olimpijadi, Osborne. Yrjöla je prvi, ki je prišel čez 8000 točk, namreč po novem Načinu znamkovanja. Thorpe je nekdaj tudi dosegel čez 8000 točk, a po današnjem načinu klasificiranja bi dobil 650 točk manj. Yrjölov rezultat je Wetovni rekord.
V Jugoslaviji so lani dvakrat izvedli tekmovanje v desetoboju. Prvič je zmagal Uelebrand s ca 5500 točkami, drugič Buratovič, ki je dosegel kakih 100 točk več- Po novih Pravilih mora doseči zmagovalec Vsaj 5800 točk, da dobi naslov državnega prvaka. V Ljubljani pa desetoboja še niso priredili. Morda se 'etos kaj zganejo, pa ni verjetno, ker Se še petoboj vrši vedno za par let "azaj. Sicer bi se pa desetoboj pri nas težko izvedel. Najtežavnejše točke so skok s palico, ki je za večino atletov hekaj povsem neznanega, dalje skok ^višino, ki je posebno za tekače koč-diva stvar; 110 m čez lese je tudi v resnici' težja stvar kakor se zdi na Prvi pogled. Kakor pa že omenjeno, ’hora biti oni, ki se misli baviti z jtcsetobojem, v vseh panogah že nekoliko izvežban in sicer po možnosti v vseh enakomerno. Vendar pa je
kači. Vsi tekmovalci so pritekli na cilj še dosti sveži, kar je pripisati raznoličnostim in terenskim spremembam na progi, kar vpliva na tekače vse drugače kot enoličen in enakomeren tek po rundah na igrišču.
Ilirija je pokazala, da razpolaga z dobrim in homogenim moštvom in kdor ji bi hotel letos iztrgati držano prvenstvo, bi imel precej težko delo. Njene šanse za naslov državnega prvaka so letos še boljše kot lani, ko je osvojila prvenstvo, čas zmagovalca 30:46 je za tako progo odličen. Ako primerjamo ta rezultat z rezultati cross-countryjev v Zagrebu in v Beogradu, vidimo, da je izmed vseh najboljši.
CROSS COUNTRY ZA PRVENSTVO MARIBORA.
Cross-country, katerega je priredil SK Železničar, se je_udeležilo 9 tekačev in sicer 5 od Železničarja, 3 od Maribora in 1 od Rapida. Proga je vodila iz igrišča SK Železničarja mimo Rapidovega igrišča do vrha Slovenske Kalvarije in Radvanja ter nato nazaj na igrišče Železničarja. Proga je bila dolga 7500 m. Kot favorit je startal Podpečan od SK Železničarja, ki je tudi v času 26:44 prvi pa-siral cilj. Iznenadil nas je Drobnič, ki je kot tretji rezal cilj. Tekači so se plasirali nastopno:
1.	Podpečan Franjo 26:44,
2.	Rak (SK Mar ib.) 28:44,
3.	Drobnič (SK Železu.) 29:5,
4.	Jeglič (SK Rapid) 29:44,
5.	Lah (SK Maribor) 30:8,
6.	Kager (SK Železn.)
zlasti za naše razmere potrebno, da je desetobojnik tudi Specijalist v kaki posamezni disciplini. Tu navajamo približne rezultate, ki bi jih moral doseči desetobojnik pri nas, ako bi le malo resno treniral? 110 m 12 sek. (666.8 točk), 400 m 58 sek. (631.52), 1500 m 5 min. (620.8). 110 m lese ne morem navesti, ker pri nas tega navadno ne vidimo. Vzemimo za naše razmere precej visoko znamko 20 sekund (525); skok v višino 1.60 m (538), skok v daljino 6 m (608), skok s palico zopet ne moremo navesti, vzemimo pa 260 m (271); krogla 10 m (466), disk 30 m (422.02 kopje pa moramo z ozirom na dosedanje rezultate v metu kopja vzeti samo 35 m (285). Skupaj 503444. Torej še jako malo, vendar pa bi takega atleta vsaj zdaj morali pri nas še z lučjo iskati. V tekih smo vzeli bolj srednje mere. 58 sek na 400 m je skoro malo previsoko, ko vendar naši »Specijalisti« komaj enkrat na leto tečejo pod 58 sek. 5 min. bi z ozirom na rezultate v lanskem petoboju še šlo, a najbrž bi bilo to že precej nedosegljiva znamka. Skoka v višino in daljino sta visoko cenjena, take rezultate spravita pri nas skupaj morda eden ali dva atleta. Skok s palico smo vzeli bolj srednjo mero. Meti so pa vsi računani slabše z ozirom na to, da bi prišli pri nas v poštev za desetoboj le atleti iz skupine, tekačev in skakačev. Skupno bi prišlo torej nekaj čez 5000 točk, vsaj za zdaj bi težko kdo prišel čez to mejo, kajti pomisliti moramo, da je dosegel lanski zmagovalec v petoboju nekaj manj kot 2700 točk.
Polovica desetoboja, je petoboj, ki se naziva »olimpijski« petoboj, dasi v tej obliki ni na programu olimpijad. Obsega tekmovanje v skoku v daljino, metu kopja, teku 200 m, metu diska in teku 1500 m. Za 200 m se računa tako, da je za 21.6 s. 1000 točk,
za vsako petinko sekunde 22 točk manj. Za 26. sek. se dobi že več kot 500 točk. Petoboj sü je lani spomladi tudi pri nas vršil, pa ne prav ob dobri udeležbi. Bili so samo trije tekmovalci in še ti samo od enega kluba. Ta petoboj se je vršil za 1. 1928., jesensko deževje pa je preprečilo izvedbo petoboja za 1. 1929. Žato se bo vršil petoboj za lansko leto letos. Rezultati, ki so jih lani dosegli tekmovalci, kažejo tipično sliko začetnikov: izvežbanost samo v svoji špe-cijelni panogi, drugje pa kakor se posreči- Eden je bil v metu kopja daleč pred ostalima dvema in pred drugimi svojimi rezultati, drugi v metu diska, tretji pa je v skoku v daljino mnogo nadkriljeval ostala tekmovalca. Pri petoboju pa je treba omeniti, da je za tekače in skakače sorazmerno težji kot desetoboj; metalci pa imajo v njem več uspeha. Kakšne rezultate pri nas dosezajo, smo videli
S prvenstvenimi tekmami je otvoril LHP v nedeljo 23. t. m. letošnjo bazensko sezono v Ljubljani in v Sloveniji. V podsaveznem prvenstvu bodo nastopali letos Atena in Ilirija (Ljubljana), Maribor, Mura (M. Sobota), Celje, Sava (Sevnica) ter zagrebška Concor-dia. V Ljubljani se odigra takoj v prvem kolu ena najvažnejših tekem, Atena : Ilirija in sicer ob n. dopoldne na prostoru Atene v Tivoliju.
Razvrstitev prvenstvenih tekem je po sklepu LHP z dne 17. t. m. naslednja:
23. marca Atena : Ilirija, Concor-dija : Celje, Sava : Maribor; 30. marca Concordija : Atena, Celje : Sava, Ilirija : Mura; 6. aprila Mura : Atena, Ilirija : Maribor, Concordija : Sava; 13. aprila Maribor : Concordija, Mura : Sava, Celje : Ilirija; 27. aprila Sava : Ilirija, Maribor : Mura, Atena : Celje; 4. maja Mura : Celje, Maribor : Atena, Ilirija : Concordija; 11. maja Celje : Maribor, Concordija : Mura, Atena : Sava. * 1 2 3
Po par ležernih, neurejenih gibih, po kratkem zdehanju in pretezanju smo toliko budni, da lahko pričnemo s par dihalnimi vajami, in sicer:
1.	a) vdihanje z raztezanjem trebuha (skozi nos),
b) izdih skozi usta s krepkim skrčenjem trebuha; 5 do tokrat zaporedoma.
2.	a) vdihavanje z raztezanjem trebuha;
b)	skrčenje trebuha in istočasno iz-bočenje prsi z naponom dihalne muskulature;
c)	globok izdih skozi usta; 5 do 10 krat.
3.	a) širjenje bokov;
b) krčenje bokov (bočno dihanje skozi nos), izdih skozi usta; 5 do 10 krat.
Dihanje naj bo počasno, s pritiskom, in enakomerno. Najbolje je, ce se izvaja pri odprtem oknu. Vdih in izdih morata biti podprta s primernimi gibi ramen in rok — pri vdihu ramena nazaj, pri izdihu naprej. Istotako je tudi koristna upognitev hrbta nazaj pri vdihu in naprej pri izdihu. Zlasti izdih mora biti izveden z vso razpoložljivo silo, da se tako izžene ves v kotičkih pljuč zasidrani slabi zrak.
Vse tri naštete dihalne vaje je vaditi tako dolgo, da se jih povsem privadimo. Marsikomu bo morda začetkoma malo nerodno, vendar se jih bo kmalu privadil in bo tudi spoznal, da so dihalne vaje pravi vrelec zdravja. Dihalne vaje so tako koristne, da je škoda, če bi se z njimi zadovoljili le pri jutranji telesni negi in jutranji telovadbi, nego jo izvajamo tudi izven postelje, stoje ali gredoč, med delovnimi odmori, na izprehodih in kjerkoli se nam nudi prilika, da vdihavamo nekoliko svežega zraka in si napolnimo pljuča in jih prezračimo izrabljenega zraka.
Neprestano moramo misliti: Zrak je hranivo istotako kakor jedila in pijače. Kisik, ki ga sprejemamo iz zraka,
lansko leto. Letos jih najbrže ne bo-do mogli posebno izboljšati. Upati pa smemo, da bo letos vsaj udeležba atletov boljša.
POZIV KLUBOM JLAS.
»Športni list« namerava voditi točno evidenco o uspehih v naši lahki atletiki. Drugje zbirajo podatke ter sestavljajo in izdajajo take preglede razne športne instance in športne zveze, ker pa pri nas tega ni, ho to storil po možnosti »Športni list«. Zato se javno obračamo na vse klube, naj nam z vseh svojih lahkoatletskih prireditev pošiljajo točna poročila o rezultatih vseh tekmovalcev, ki star-tajo na prireditvi. Ker je to za sistematiko našega sporta velikega pomena, je dolžnost klubov, da nas pri tem prizadevanju podpirajo. Inicijativa je dana, zdaj je odvisna stvar samo še od klubov.
Tekmo Concordia : Celje 23. t. m. dobi Concordija par forfait s 6 : o, ker je S. K. Celje dalo verificirati svoje igralke šele te dni, torej prepozno za 23. t. m.
V	nedeljski prvenstveni tekmi Ilirija : Atena si je priborila zmago Atena in sicer v razmerju 11:6.
Ilirija je v prvi polovici prevladovala in predvedla lepo igro, ki je obetala zmago. Sicer mlade moči, so igralke Ilirije zasigurale v prvi polovici zmago svojemu klubu. I. polčas je namreč končal v razmerju 3:5 za Ilirijo.
V	drugem polčasu pa je Atena pritisnila. Rutiniranost njenih igralk je v tej polovici igre prišla do polne veljave in njene igralke so prešle v premoč. Stalno so oblegale nasprotnika in v kratkih presledkih zabile 8 golov.
Zmaga Atene je popolnoma zaslužena, le nekoliko previsoka. Sodil je objektivno g- Sancin.
V.
porabimo predvsem -za oksidiranje barvila barvnih telesc in s posredovanjem krvnih telesc preide kisik tako v vse dele telesa. Nikakor se ne smemo izgovarjati, da človek vendar diha sam od sebe, in da posebne dihalne vaje niso niti potrebne. Izkušnja uči, da ni tako. Kolikokrat mora zlasti zdravnik opazovati otroke in odrasle iz vseh krogov, ki ne zmorejo pravega dihanja in se to na njihovi telesni izgradnji prav žalostno pozna. Če merimo prsi, ko docela izdihnemo, in nato zopet, ko globoko vdihnemo, opazimo navadno razliko 1V2 do 2 cm v meri, medtem, ko bi lahko znašala razlika — in bi bila prava — 5, 6 do 10 cm. Popolno dihanje ni samo važno za oksidacijo krvi, nego tudi zato, ker prepreci zastajanje izrabljenega zraka v pljučnih predelih, ki rado omogoči naselitev bacilov. Dalje skrbi pravilno dihanje za živahno kroženje krvi, s čimer je^ omogočeno neovirano delo srca. Končno je pravilno dihanje koristno tudi za prebaso, ker pregiblje globoko dihanje tudi trebušno muskulaturo in so tako trebušni organi — želodec, čreva, jetra itd. — v stalni masaži in vezbi, ki povzroča mnogo uspešnejšo in lažjo prebavo.^
Dalj časa redno vsako jutro izvajane dihalne vaje so kaj kmalu s splošnim dobrim občutjem vsega telesa hvaležno poplačane. Z dihalnimi vajami utrjujemo tudi'dihalne organe, ki so mnogo odpornejši proti raznim vremenskim neprilikam in s tem tudi težje dostopni raznim bolezenskim kalem, ki prinašajo neprijetne prehlade in toliko s tem zvezanih neprijetnosti.
Pravilnega dihanja se naučimo, čim preje ga pričnemo izvajati. Uci naj se pravilnega dihanja ze otrok, v najmlajših otroških letih. Učil se ga bo najlažje in najtemeljiteje z vsakdanjimi jutranjimi dihalnimi vajami. Poleg teh pa je treba otroka stalno nadzirati in ga opozarjati na pravilno držo telesa, ki je predpogoj za pravilno dihanje. Sključeno telo ne dopušča globo-
Drago gorup & co. engro/
ljUBIJANA, Hiklofiševa cesta 14/IB. INi5ETa§L
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Plačila za vse panoge sporta ?Vršujemo točno in najceneje.
Desetoboj
Hazena
Športna vzgoja otroka
kega dihanja, istotako ne hoja s pobe-šeno glavo. In tega je treba otroka predvsem odvajati.
Koliko manj bolehnih otrok bi bilo, če bi znali otroci pravilno dihati in bi se potrudili, da se naužijejo svežega zraka. Manj bolehnih, bledih in šibkejših otrok bi bilo, in s tem bi bilo
tudi manj stalno hirajočih, odraslih.
Sreča je to, da ima otrok vsaj veliko veselje do igre na prostem, kjer se giblje in teka in s tem doseza nehote pojačano dihanje, ki polni pljuča s svežim zrakom. Vendar naj to. dopolnijo še redne jutranje dihalne vaje.
Ali postajamo po športu večji
Znanstvena naziranja o tem, ali so bili v prejšnjih časih ljudje večji ali manjši, stoje na zelo slabih nogah- Ce smemo verjeti pripovedkam, so bili naši praočetje večji in telesno močnejši kakor smo mi, njihovi potomci. Najbolj priljubljene osebnosti v bajkah so orjaki in velikani. Tako je v mitologiji vseh narodov, povsod srečamo poročila o nekdanjih junakih, ki vzbujajo pozornost ne samo po veliki telesni postavi in moči, ampak tudi po tem, da dosežejo starost, ki daleč presega življensko dobo navadnega zemljana. Preje so se s takimi navedbami zadovoljevati, šele sedanja tehnično napredujoča doba je začela s pomočjo eksaktne znanosti poskušati, da razloči poezijo in resnico. In prišla je do zaključka, da so bili ljudje včasih manjši kot danes. S takimi stvarmi je bilo ravno tako, kakor če hočemo danes postaviti spomenik kakemu odličnemu možu, ga moramo napraviti v naravni velikosti, če hočemo, da napravi spomenik in mož v čigar čast je spomenik postavljen, vtis ha okolico. Ravno tako so morali epiki v prejšnjih časih postaviti svoje heroje v nadnaravne okolnosti, če so hoteli, da so imeli njihovi produkti pri masi učinek.
Da je prišla veda z raziskavanji do tega, da so bili ljudje nekdaj manjši kot danes, so veliko pripomogl razne prazgodovinske najdbe. O starih Grkih je dokazano, da so bili povprečno za 2 cm manjši, kakor so današnji Grki. Tudi nekdanji Germani, ki jih slikajo.rimski pisatelji kot izredno velike ljudi, niso bili veliki.
Rimljani so bili po rasti majhni, zato so se jim drugi takoj zdeli veliki. Da je bil srednjeveški Srednjeevropejec manjši od današnjega, nam dokazujejo oklepi in oprave srednjeveških vitezov, česar se je še mnogo ohranilo. Ako pogledamo razne mučilne priprave srednjeveške justice, vidimo, kako ozke in kratke so.
Rezultat znanstvenih raziskava: je ta, da postaja človek z napredujočo civilizacijo po postavi večji. Ta prirastek na telesni velikosti se more v precejšnji meri pripisovati razvoju gojenja sporta. Najboljši dokaz za to so nam Angleži, pa tudi Severnjaki. Angleži so bili že od nekdaj narod, ki je strastno ljubil in gojil sport, njihov ideal je postati velik in krepek. V kolikor se jim je to posrečilo, se je mogel prepričati vsak, ki je kdaj opazoval skupino Angležev. Našel je popolnoma določen, visokorasel, dolgonog in žilav tip, ki je direkten poduk gojenja sporta, v katerem se udejstvuje že davno. Ravno tako zanimivo se kaže to pri Amerikancih. Neki dr. Thompson iz Filadelfije je dokazal, da Amerikanci zaradi svojega športnega udejstvovanja desetletje za desetletjem pridobivajo — neopazno sicer — na telesni velikosti. To pa zato, ker telesna velikost mnogo odločuje pri športnih uspehih in s tem, da vsakdo zaradi zboljšanja svojih uspehov tem intenzivneje goji sport, si obenem tudi utrjuje telo in mu daje večje zmožnosti za razvijanje.
Sobice, svetloba, zrak in sport so faktorji, ki stoje z razvojem telesa v tesnih odnošajih in imajo pri tem odločilen vpliv.
Razne športne vesti
Lep primer. Beograjska trgovska tvrdka Urošević & Tanasković, ki ima sezonsko modno trgovino tudi na Bledu, je stavila Beograjskemu lahkoatletskemu komiteju na razpolago nekoliko lepih daril v svrho propagande za lahko atletiko. Podpora, ki jo s tem nudi našemu narodnemu sportu, zasluži prav posebno priznanje zaradi tega, ker darila ne bodo ostala samo v Beogradu, temveč so stavljena na razpolago za različne lahkoatletske tekme v državi. Okusen srebrn kip atleta-te-kača je razpisan tudi za prvaka v cross country za prvenstvo Dravske banovine, ki se vrši v nedeljo 23. t. m. v Ljubljani.
*
Grške olimpijade. Grška vlada je sklenila prirediti v spomin antičnih olimpijskih iger vsako 4. leto grško olimpijado. Prva bo v letu 1932.
*
Tekma Praga : Berlin bo 6. aprila v Berlinu.
Wiener Sportklub namerava za Veliko noč prirediti turnejo po Jugoslaviji. Baje je že v dogovoru s klubi iz Ljubljane, Zagreba in Splita.
Sifliš, jugoslovanski reprezentančni vratar, ki je igral v Budimpešti pri Fe-renevarosu kot profesijonalec, toda le redko v prvem moštvu, se vrne v Jugoslavijo. Igral bo v Beogradu pri Jugoslaviji.
Belgija se tekmovanja v Monte-videu ne bo udeležila. Prvotno so hoteli poslati vojaški team, ki bi najlažje dobil potrebni dopust, sedaj pa je zveza odločila, da se Belgija tekmovanja ne udeleži.
Argentinski nogometaši v italijanski reprezentanci. Že nekaj časa im-portirajo Italijani argentinske nogometaše in jih celo dajejo v svoja reprezentančna moštva z motivacijo, da so italijanski državljani. Italijanski zvezni kapetan je za odločilno tekmo med Madžarsko in Italijo za internacionalni cup, ki se vrši 11- maja v Budimpešti, postavil v napad sa-
vi vitezi 11. t. m. Razlog za prepoved pa je precej nejasen. Baje je zabrano nastopa zahtevala Betonska, katere državljan je olimpijski tekač prvotno bil. Poljsko državljanstvo si je pridobil, šele po olimpijadi, ko je v Varšavi študiral pravo-Vsled nekega časopisnega članka, ki ga je Petkiewicz objavil, pa ga je Betonska suspendirala za vse življenje ter zahtevala tudi pri mednarodni zvezi atletov amaterjev, da ga diskvalificira za ves svet.
Boj Italija : Madžarska — ki se je vršil ta mesec v Anconi, je končal s presenetljivo visoko zmago Italije 11 : 5. Gledalcev je bilo 5.000.
*
Sharkeyeva zmaga potrjena. Zastopnik Scotta je protestiral proti razsodbi sodnika Magnolie in trdil, da je bil odločilni udarec prenizek. Komisija je protest zavrnila in formalno priznala Sharkeyevo zmago.
Kid Francis, francoski prvak bantam teže je v Parizu porazil belgijskega mojstra Petita Biqueta po točkah. Boj je bil eden najlepših, kar so jih videli v Parizu v zadnjem času.
Olimpijski zmagovalec v peresni teži Van Claveren je v boju za naslov holandskega mojstra porazil po točkah Lena Sandersa.
Evropski mojster Carlos Flix bo svoj pred kratkim priborjeni naslov prepustil brez boja. V boju proti Ber-nasconiju je bil poškodovan na nosu. Poškodbe tudi z operacijo niso mogli izboljšati, vsled česar se Flix ni mogel odzvati pozivu Francoza Regisa.
Vojaška bokserska zveza v Angliji ne bo pripustila nobenega ženskega gledalca k bojem med bokserji angleške armade.
Način rokoborbe hočejo izpreme-niti. Na programu mednarodnega olimpijskega kongresa v Berlinu jea
predlog za črtanje enega načina rokoborbe. V Berlinu bodo odločili, če se bo na prihodnji olimpijadi borilo v grško-rimskem ali prostem stilu-Prosti stil je v rabi samo v Zedinjenih državah in Angliji. Samo nekoliko gojijo ta način rokoborbe v Franciji, Švici, Švedski in Finski. Francoska zveza je predlagala, naj se oba načina kombinirata. Avstrijci so se že izjavili proti temu predlogu in najbrže tudi ostali narodi ne bodo hoteli nič vedeti o novem načinu borjenja.
Prava Kolinska cikorija!
Dvokolesa naj-boljšihsvetovnih , znamk v veliki izbirizelopoce i. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ,,Tribuna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroškik vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
me Argentince in ti so: Orsi, Casari-ni, Libonatti, Indaco, Chini.
Holandska je izgubila dva interna-cijonalca. Smeets je odpotoval v Indijo in tja mu bo sledil tudi Vis.
V Italiji gledalci pretepli sodnika. Dne 2. t. m. je bila med klubi Duca Aosta in U. S. Torxese odigrana finalna tekma, med katero pa je prišlo do težkega incidenta. Pristaši Aoste so se čutili vsled odločitev sodnika zapostavljene, vsled česar so pričeli sodnika psovati. Nastal je prepir in pretep najprej med gledalci, nato pa še med igralci. Nastal je silen pretep. Igralci Aoste so sodnika tako zdelali, da je obležal nezavesten. Neapelska podzveza je vsled tega incidenta klub Aosto izključila.
Sparta : A. Sp. V. Nürnberg 4 : o. Dne 16. t. m. se je vršila v Pragi tekma med Sparto in klubom Nürnber-gom, ki je končala s precej visoko zmago Sparte. Rezultat pa ne odgovarja popolnoma moči obeh nasprotnikov, kajti Nemci so bili Pražanom v prvi polovici igre enakovredni nasprotniki, šele v drugi polovici se je Sparti posre- • čilo doseči vodstvo. Gledalcev 7000.
Teplitzer F. K. : Viktoria - Žižkov 2 : o. Nepričakovan poraz Viktorije, ki je bila v igri boljša, odpovedala pa pred golom. Igra je bila zelo surova in je moral sodnik izključiti dva igralca.
Ferencvaros : Bocskay 3 : 2 (Budimpešta). Šele v poslednjih trenutkih se je posrečilo . Ferencvarosu odločiti igro v svojo -korist. V prvem polčasu je
že vodil Bocskay 2 : o.
*
Petkiewicz, poljski tekač na dolge proge, v Ameriki ne sme več nastopiti. Amerikanska zveza atletov amaterjev ga že ni pripustila k tekmovanju, ki so ga priredili Kolumbo-
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA) □UBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
■.-'-r	■ .	-	-
Ustanovljena L 1889
Telefon štev. 16. — Poštni ček št. 10.583
Stanje vloženega denarja
I .v •
nad 400 milijonov Din,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, In sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo,
Za sport
turistiko in mesto Vam nudi najfinejše
ŠTOFE
MOVAK“ Ljubljana Kongresni trg 15
i
Solidne cene.
Največja izbira.

Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v športnem listu!