Podjetništvo Perutnina Ptuj • V treh letih upad prihodkov za 20 milijonov evrov O Stran 4 Kmetijstvo Podravje • Letošnja letina rekordna po pridelku - in nizkih cenah O Strani 8 in 9 Ptuj, torek, 8. novembra 2016 letnik LXIX • št. 88 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski Štajerski TEDNIH Podravje • Je pomanjkanje denarja le izgovor za slabo opravljeno košnjo www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Struge potokov popolnoma zaraščene »Ocenjujemo, da bi za nemoteno vzdrževanje vodotokov na območju porečja reke Drave na letni , ; ravni potrebovali okrog štiri milijone evrov. Žal sta MOP oz. DRSV za potreb^iZvajanja rednih nalog gospodarske javne službe v letu 2016 zagotovila le 50odstotkov potrebnihhsredstev, slabo opravljene košnje pojasnjuje direktor VGP Drava Ptuj. Več na straneh 2 in 3. Politika Lenart • Bo na Poleni novo zgrajeno celo igrišče ali le polovica? O Strani 6 in 7 Črna kronika Haloze • Prebežniki skriti celo na lovski preži O Stran 24 Šport Nogomet • Tretji zaporedni remi, skupno že šesti v sezoni O Stran 11 Nogomet • Drava izkoristila darilo O Stran 13 Karting • Ocena sezone DP O Stran 15 igrali SflgS.'í??«*!®.;.-'..•;-. ■ ■:■.. •■■• ' JOTIIJSÍK uPiMi^^H Bmmmm ^IBmM Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Kronika • Štrucl ne verjame raziskavam, pomoč bo iskal v Bruslju Z> Strani 4 in 5 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. I Štajerski ^^ SMS M www.tednik.si V središču • Magna se je pred leti zanimala za Slovensko Bistrico, sedaj za Hoče A O Strani 4 in 5 - . t 1 i O Strani 2 in 3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 8. novembra 2016 Slovenija, Ptuj • Je pomanjkanje denarja samo izgovor za slabo opravljeno košnjo ob vodo Struge tako zaraščene, da voda v Občanka mestne občine (MO) Ptuj Majda Šerona, ki stanuje na Bregu, v neposredni bližini potoka Studenčnica, vljanje z vodami. Izrazila je zaskrbljenost zaradi neurejenosti potoka in njegovega slabega vzdrževanja. Ko je koncesionar, Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj, letos konec poletja kosil ob in v strugi, je delo, sodeč po ogledu na terenu in fotografijah, ki jih objavljamo, opravil precej površno. Šeronova je že lani in letos na slabo opravljeno delo opozorila več institucij, med njimi Ministrstvo za okolje in prostor, MO Ptuj in koncesionar-ja. A odgovora ni dobila. Z dopisom se je tokrat obrnila tudi na medije: »Končno smo dočakali, da so obrežje ob strugi ter več kot meter visoka trstika in šar v Studenčnici pokošeni. Vendar je tudi letos delo opravljeno samo na četrt, niti ne morem reči na pol. Dolvodno od mostu (blizu je Pomaranča) so ostali kupi trave, vso pokošeno zelenje je ostalo v potoku. Pristojne sprašujem, ali je s tem delo končano. Težko sprejemam, da ni časa, ne smemo, nimamo denarja, nismo pristojni ... Prebivalci desnega brega Drave, ki tudi spadamo v MO Ptuj (ali pa morda ne?), pričakujemo, da se nekaj denarja nameni tudi za teren in da ne boste čistili samo okrog blokov ter pred Mestno hišo. Skrajni čas je, da na MO Ptuj končate z razprtijami in tožbami in začnete opravljati svoje delo. Vse pristojne vabim, da si ogledate, kakšna je pri nas situacija na terenu.« VGP Drava Ptuj: denarja je premalo Vzdrževanje in urejanje vodotokov sodi v pristojnost države -Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter organov v njegovi sestavi: Agencije za okolje (ARSO) in Direkcije RS za vode (DRSV). Država je gospodarsko javno službo urejanja vodotokov zaupala koncesionarjem. V porečju Drave, ki zajema območje Drave z vsemi njenimi pritoki od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško (celotna Koroška, Zgornje in Spodnje Podravje), je koncesionar VGP Drava Ptuj. Direktor Borut Roškar je na vprašanje, zakaj so bila vzdrževalna dela na potoku Studenčnica izvedena tako površno, med drugim odgovoril: »V sklopu gospodarske javne službe vsako leto kosimo breži- Uvodnik Človek, ne jezi se Vsem, ki vsaj z enim očesom spremljamo odisejado okoli (ne)izgradnje ptujskega ur-gentnega centra, gre ob vseh dogajanjih že na bruhanje. Se opravičujem, ampak milejšega izraza za čisto politične mišmaše ne najdem. Z lahkoto pa kakšnega bolj sočnega. Niti približno v teh odmerjenih vrsticah uvodnika za zdaj ne nameravam odkrivati svinjarij (in svinjarjev) okoli tega projekta. Vsakemu čisto povprečno inteligentnemu človeku pa je zgolj iz nekaj spodaj naštetih dejstev lahko razumljivo, da tu hudo smrdi. Prvič: kristalno jasno je, da v korenine zadolžena in obubožana ptujska bolnišnica tistih (neomembe) vrednih 600 tisočakov ne bo napraskala skupaj ne letos, ne drugo leto in tudi ne leta 2027. Zato lahko država oz. (zdravstveno) ministrstvo svoja dva milijona evrov vložka za ptujski urgentni center prenaša iz proračuna v proračun naslednjih 10 ali 50 let. Itak je to le fiktivni denar na papirju. Drugič: zelo dobro se ve, da manjkajoči denar lahko takoj zagotovi ptujski Dom upokojencev, ki bi za potrebno vsoto odkupil del zemljišč od bolnišnice. Tretjič: zdravstveno ministrstvo pravi, da posla med bolnišnico in Domom upokojencev ne podpira finančno ministrstvo, kjer pa - začuda - o čem takem sploh niso seznanjeni, kaj šele, da bi temu nasprotovali. Hkrati pa tako zdravstveno kot finančno ministrstvo zatrjujeta, da o vlaganjih Doma upokojencev odloča socialno ministrstvo, ki je, verjeli ali ne, že konec junija izdalo soglasje k finančnemu načrtu Doma, v katerem je zajet tudi omenjeni nakup zemljišča v lasti bolnišnice, ki bi slednji prineselpotrebnih 600.000 evrov in s tem začetek gradnje urgentnega centra... A vse doslej povedano je le del umazane igrice, ki se odvija dobesedno pred našimi očmi. Precej bolj skrit in pomemben ostaja drugi del kupčije, katere glavni akterji se sprehajajo pravzaprav po istem (zdravstvenem) igralnem polju. In se očitno gredo igrice Človek, ne jezi se... P.S.: Četrtič in zadnjič: Nobena skrivnost ni, da ptujski Zdravstveni dom že dve leti za-poredposluje z dobičkom (oziroma prihodki nad odhodki) v višini dobrih 600.000 evrov, ali ne? Od tu dalje pa razmišljajte sami. Upam le, da zaradi »prevzetnosti in pristranosti« akterjev ne ostanemo brez urgentnega centra. Simona Meznarič ne vodotokov v skladu z letnim programom vzdrževalnih del. Žal je zaradi finančnih omejitev predvidena samo (enkratna) košnja, ne pa tudi odstranitev pokošene vegetacije. Tak način košnje se izvaja že vrsto let in ne samo letos. Skladno z lovskim zakonom košnje ne smemo izvajati med 1. marcem in 1. avgustom v letu, zatorej jo pričenjamo šele meseca avgusta. V letošnjem letu so nam bila sredstva za izvajanje košnje dodeljena šele jeseni (11. oktobra 2016). Kot koncesionar smo dolžni izvajati vzdrževalna dela po letnemu programu, ki ga je pripravila Direkcija, po katerem se je pokosilo in odstranilo zarast na 580 km vodotokov, v skupni vrednosti približno 350.000 evrov.« Direktor VGP Drava Ptuj je pojasnil, da je kakovost vzdrževanja vodotokov odvisna od sredstev. Teh pa da je bilo v zadnjih letih premalo, da bi vodotoke vzdrževali, kot bi bilo potrebno: »Trenutno stanje je zato v Sloveniji slabo. Ocenjujemo, da bi za nemoteno vzdrževanje vodotokov na območju porečja reke Drave na letni ravni potrebovali okrog Obrežje Studenčnice, ki meji na Seronovo posest, je urejeno. Pogled čez strugo pa je popolnoma drugačen: vse je zaraščeno, preraščeno ... štiri milijone evrov. Žal sta MOP oz. DRSV za potrebe izvajanja rednih nalog gospodarske javne službe v letu 2016 zagotovila le 50 odstotkov potrebnih sredstev.« Tomaž Globokar iz DRSV je za naš časopis povedal, da je Repu- blika Slovenija letos za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda namenila 11,2 milijona evrov. »Sredstva se po posameznih območjih oz. sektorjih delijo po določenem odstotku. Tako je letos za območje Drave zagotovljenih 1,9 milijona evrov. Sredstva se izplačujejo na podlagi mesečnih obračunskih situacij za dejansko opravljena dela. Dinamika izplačil sledi realizaciji in terminskemu planu, po katerem je predviden zaključek vzdrževalnih del 30. novembra 2016.« Podravje, Makole • Država in Cerkev ločeni, ko jima to ustreza Verniki zbirajo denar za obnovo Makolski verniki že kakšno leto zbirajo denar za obnovo strehe cerkve sv. Ane v kraju Stari evrov. V župniji se nadejajo pomoči države in občine. Načeloma velja, da sta Cerkev in država ločeni, zato se ob problemu obnov sakralnih objektov poraja vprašanje, zakaj med morebitnimi sofinancerji ni Nad-škofije Maribor. Iz nadškofije so odgovorili, da ta ni lastnica nobenega sakralnega objekta in da zaradi svoje specifične situacije ne more namenjati sredstev za obnovo objektov, ki niso v njeni lasti. »Za vzdrževanje in obnovo sakralnih objektov skrbijo njihovi lastniki, to so večinoma župnije s svojo župnijsko skupnostjo. Nadškofija Maribor ne razpolaga s podatki o sakralnih objektih, potrebnih obnove, zagotovo pa je teh objektov precej, še posebej v primeru podružničnih cerkva. Zavedati se je treba, da je obnova sakralnega objekta veliko breme za župnijsko občestvo, saj je zaradi statusa kulturnega spomenika ta obnova pogosto zahtevna in draga. Pri tem pa jim Nadškofija Maribor ne more pomagati, hkrati pa na pomoč tudi ne priskoči država, razen redkih izjem, čeprav ravno država Vlaganja Ministrstva za kulturo v sakralne kulturne spomenike v letu 2015 Spomenik 1 Izplačano (v €) 1 Ljubljana - Cerkev svetega Nikolaja 34.800 Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete 21.000 Črna pri Kamniku - Cerkev svetega Primoža in Felicijana 23.000 Ljubljana - Cerkev svetega Jakoba 22.700 Nadlesk - Cerkev svetega Jedrti 4.500 Dol pri Medvodah - Cerkev svetega Mihaela 4.000 Orehovec pri Zibiki - Cerkev svetega Janeza Krstnika 100.000 Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Cerkev svete Trojice 50.000 Avber - Cerkev svetega Nikolaja 22.000 Padna - Cerkev svetega Blaža 16.190 SKUPAJ 298.189 Vir: Ministrstvo za kulturo, 2016 pogosto zahteva drago obnovo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji,« so odgovorili. A če se je mariborska nadško-fija obregnila ob državo (spomnimo, da načeloma velja, da sta država in Cerkev ločeni), je ta za obnovo sakralnih objektov lani namenila več kot nadškofi-ja. Lani je namreč kulturno ministrstvo za obnovo sakralnih objektov namenilo nekaj manj kot 300.000 evrov, kar je 14 % vseh proračunskih sredstev za vzdrževanje kulturnih spomenikov. Letos kulturno ministrstvo razpolaga z okoli 2,5 milijona evrov denarja za obnovo in vzdrževanje kulturnih spomenikov. Seznam obnovljenih objektov bo znan šele konec leta, so odgovorili na naše poizvedovanje. Ob tem naj bi kulturno ministrstvo še novembra objavilo spomeniškovarstveni projektni razpis za leti 2017-2018 za Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.sL Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.sL Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 8. novembra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 tokih? njih skoraj nima več prostora ... nas je nedavno z dopisom opozorila na malomarno in površno izvedeno delo ptujskega koncesionarja za upra- Majda Serona pravi, da vodotok, ki meji na njihovo posest, že leta in leta urejajo sami: kosijo, odstranjujejo trdovraten šar in plevel, obrezujejo vrbe ... Pa čeprav je vzdrževanje vodotokov javna služba, za katero mora skrbeti (in jo tudi plačuje) država. V katastrofalnem stanju tudi Grajena nje še enega ptujskega vodotoka viri, da se potok očisti in uredi. - Grajene, ki teče skozi mesto: Predlagamo, da se poskuša najti »Potok je za mesto prava sramota. ustrezne rešitve v okviru projekta Je neočiščen, zapleveljen, poln ureditve spominskega parka na Ptujska mestna svetnica Miša smeti in ni primerno ogledalo za starem mestnem pokopališču, saj Pušenjak (SLS) je na oktobrski naš turizem. Že več občanov je je potok v njegovi bližini.« seji opozorila na neurejeno sta- zahtevalo, naj se najdejo ustrezni Mojca Zemljarič Na Direkciji za vode odgovarjali na vprašanja, ki jim jih sploh nismo zastavili ... Za pripravo članka smo novinarska vprašanja, s fotografijami stanja na terenu, ločeno poslali na dva naslova (Direkcijo za vode in MOP) ter koncesionarju VGP Drava Ptuj. Začudili smo se, ko smo od Tomaža Globokar-ja iz Direkcije, ki je državni organ, prejeli odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili koncesionarju - zasebnemu podjetju. Tako so navedbe v odgovorih VGP Drava Ptuj in državne Direkcije skoraj popolnoma identične, vključno s postavljenimi ločili, oklepaji in zaklepaji. Kot da bi jih pisala ena oseba ... Pa čeprav je Direkcija državni organ, ki financira in nadzoruje izvajanje obvezne gospodarske javne službe, VGP Drava Ptuj pa zasebno podjetje v vlogi koncesionarja oz. izvajalca del. Tako so na državni direkciji odgovorili na novinarska vprašanja, ki jim jih sploh nismo zastavili, medtem ko na vprašanji, ki sta bili namenjeni izključno njim (kako komentirajo na terenu opravljeno delo ptujskega koncesionarja in koliko sredstev bo Republika Slovenija za redno vzdrževanje vodotokov namenila v letu 2017), niso odgovorili. Vprašanje s prošnjo za komentar o situaciji na terenu so spregledali oz. ignorirali, o višini sredstev, ki jih bo država zagotovila za redno vzdrževanje vodotokov v letu 2017, pa da še ne morejo govoriti (komentirati oz. ugibati), dokler proračun ne bo sprejet. Na VGP Drava Ptuj smo naslovili naslednje novinarsko vprašanje: »Zakaj so bila vzdrževalna dela na potoku Studenčnica izvedena tako površno?« Njihov odgovor se glasi (dobesedni citat): »V sklopu gospodarske javne službe urejanja voda vsako leto kosimo brežine vodotokov v skladu z letnim programom vzdrževalnih del. Žal je zaradi finančnih omejitev predvidena samo (enkratna) košnja, ne pa tudi odstranitev pokošene vegetacije. Tak način košnje se izvaja že vrsto let in ne samo letos. Skladno z lovskim zakonom košnje ne smemo izvajati med 1. 3. in 1. 8. v letu, zatorej jo pričenjamo šele meseca avgusta.« Direkciji za vode tega vprašanja nismo zastavili, so pa nanj odgovorili (dobesedni citat): »V sklopu gospodarske javne službe urejanja voda se vsako leto izvajajo košnje brežin vodotokov v skladu z letnim programom vzdrževalnih del. Žal je zaradi finančnih omejitev predvidena samo (enkratna) košnja, ne pa tudi odstranitev pokošene vegetacije. Tak način košnje se izvaja že vrsto let in ne samo letos. Skladno z lovskim zakonom se košnje ne smejo izvajati med 1. 3. in 1. 8. v letu, zatorej se pričnejo vsako leto šele meseca avgusta.« Enako se je ponovilo še pri dveh vprašanjih, ki smo jih poslali samo koncesionarju, ne pa tudi državni DRSV. Pa so nam odgovore (identične) poslali oboji. Foto: CG cerkve, nadškofija jim ne more pomagati Grad. V župnijski blagajni naj bi se v tem času nabralo približno 17.700 evrov, po oceni tamkajšnjega župnika bi za obnovo potrebovali okrog sofinanciranje vseh kulturnih spomenikov, ki niso v lasti države. Predvidena sredstva za obe leti skupaj znašajo 1,4 milijona evrov. Demr je Mmenjen ob- novi in vzdrževanju kulturnih spomenikov. Na vprašanje, kateri objekti bodo imeli prednost, so odgovorili, da so kriteriji za ocenjevanje: ogroženost spome- nika, pomembnost spomenika, zagotovljena lastna finančna sredstva predlagatelja projekta, pomembnost projekta za vlogo v javnem dogajanju in za popu- larizacijo spomenika ter povezanost z drugimi razvojnimi projekti ali programi. Nadškofija torej obnove ne bo sofiiMncirah, glede na državne Ministrstvo za kulturo je za obnovo oziroma vzdrževanje kulturnih spomenikov v letu 2015 namenilo skupaj 2.164.530 evrov proračunskih sredstev (od tega za sakralne spomenike 298.189 evrov) , in sicer za spomenike državnega pomena 1.598.446 evrov (od tega 34.800 evrov za sakralne spomenike), za spomenike lokalnega pomena pa 566.000 evrov (od tega 263.389 evrov za sakralne spomenike). J FOTO: Milan Sternad kriterije bo spomenik lokalnega pomena, kot je cerkev sv. Ane sredi Haloz, težko uspešen na razpisu, tretja možnost je še Občina Makole. Direktor občinske uprave Igor Erker je pojasnil: »Ker je cerkev svete Ane razglašena za spomenik lokalnega pomena, ima občina pravno podlago, da sofinancira obnovo, vendar pa tega ne more narediti direktno, ampak mora pripraviti razpis, na katerega bi se za sofinanciranje lahko prijavili vsi lastniki spomenikov lokalnega pomena, ki bi te obnavljali.« Ob tem nas je zanimalo, ali morda že predvidevajo kakšna proračunska sredstva za ta namen. Odgovoril je, da je proračun še v pripravi. Sicer pa občina Župniji Ma-kole letno nakaže 2.150 evrov najemnine za skupno 10.122 m2 zemljišč. Občina ima namreč v najemu pokopališče in parkirišče ob pokopališču, za kar letno odšteje 1.500 evrov, ob tem pa mora župniji plačati še 650 evrov za zemljišče pod vrtcem, kjer je deloma urejeno igrišče vrtca. »Pogodba za pokopališče in parkirišče je sklenjena do leta 2040, pogodba za zemljo pod vrtcem do 2026. Obe pogodbi imata možnost podaljšanja,« je še pojasnil direktor. Mojca Vtič 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 8. novembra 2016 Ptuj • Iz poslovnega poročila Perutnine Ptuj V treh letih na ravni skupine upad prihodkov za 20 mio evrov Poslovno leto 2015 je bilo za Perutnino Ptuj (PP) eno najbolj dinamičnih. Ob 110-letnici obstoja podjetja se je pisala pomembna zgodovina: novi lastniki so družbo dokapitalizirali s 40-milijonsko finančno injekcijo, pričel se je postopek prevzema družbe, ki se je končal letos spomladi. Foto: Črtomir Goznik 19 podjetij poslovne skupine Perutnina Ptuj posluje v sedmih državah: v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Avstriji, Makedoniji in Romuniji. Po koncu prevzema je Slovenska industrija jekla (SIJ) postala 77-odstotna lastnica ptujskega prehrambnega giganta. »Sveža finančna sredstva, ki smo jih pridobili z vstopom novega strateškega partnerja, smo namenili pokrivanju finančnih obveznosti do bank, kar je skupaj z drugimi ukrepi za izboljšanje finančnega položaja v primerjavi s predhodnim letom prispevalo k 57-odstotnemu nižjemu neto finančnemu dolgu in polovico boljšemu finančnemu vzvodu,« v poslovnem poročilu za leto 2015 navaja vodstvo PP. Lansko leto so Perutninarji s konzorcijem bank upnic uspeli skleniti tudi sporazum o prestrukturiranju finančnih obveznosti. Za naložbe 8,7 mio evrov Čeprav so prihodki od prodaje 2015 v primerjavi s predhodnimi leti nižji, pa vodstvo družbe poslovanje ocenjuje kot uspešno. Na ravni celotne poslovne skupine so prihodki od prodaje znašali 247 milijonov evrov, leto prej 257 in v letu 2013 267 milijonov evrov. Znižala se je tudi vrednost EBITDA (dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo). Leta 2014 je EBITDA znašala 26,3, lani 22,8 milijonov evrov. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 92.000 evrov. Leta 2014 je Perutninin poslovni imperij ustvaril 5,8 milijonov evrov dobička, leta 2013 pa 34,5 milijonov evrov izgube - po tem, ko so sredi avgusta 2015 korigirali poslovno poročilo 2013. Podjetja poslovne skupine so lani v povprečju zaposlovala 3.450 sodelavcev, bruto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 19.563 evrov, EBITDA na zaposlenega pa 6.606 evrov. Za naložbeno dejavnost so v letu 2015 na ravni poslovne skupine namenili 8,7 milijonov evrov. »Obnovili smo tri farme v Kidričevem (gradbeni remont, notranja oprema) in tri v Trnov-cu (notranja oprema). Stroški obnove so znašali dober milijon evrov. Konec leta smo obnovili devet farm v Dobrovniku, ki smo jih prilagodili potrebam vzreje na prostem (1,2 milijona evrov). Za potrebe kmetijstva smo nabavili dodatno mehanizacijo (785.000 evrov). V tovarni krmil na Zagrebški cesti na Ptuju smo posodobili proizvodni proces, v tovarni krmil v Dražencih smo obnovili sušilnico, zamenjali mostno tehtnico ter obnovili stroje in naprave (450.000 evrov). Približno milijon evrov je stala tudi posodobitev proizvodnje v Mesni industriji Ptuj. Sredstva smo namenili za tehnološko opremo za proizvodnjo, pakirni stroj, polnilke, modul za razrez kril in digitalne kamere za skeniranje poškodb ter za obnovo prostorov in naprav v klavnici in predelavi. V Trbovljah in Ljubljani smo obnovili dve maloprodajni enoti, posodabljali smo tudi programsko in računalniško opremo ter vozni park.« Prejemki članov uprave PP v letu 2015 Roman Glaser 221.717 € Tone Čeh 204.541 € Nada Krajnc 201.151 € Milan Čuš 201.992 € Vir: poslovno poročilo PP za leto 2015 Prihodki matične družbe na Ptuju rastejo Medtem ko so se prihodki od prodaje na ravni celotne poslovne skupine PP v minulih treh letih znižali za 20 milijonov evrov, pa matična družba na Ptuju v tem obdobju beleži njihovo rast. Leta 2013 so znašali 141, predlani 144 in lani 148 milijonov evrov. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2015 znašala 31.326 evrov, EDITDA na zaposlenega pa 10.867 evrov. Steber dodane vrednosti predstavlja vzreja perutninskega mesa, zelo pomemben prodajni segment so tudi mesni izdelki. Mojca Zemljarič Leto Proizvodnja (v tonah) 1 Krmila Perutninsko meso Perutninski proizvodi 2013 210.385 81.152 31.742 2014 201.218 82.386 32.751 2015 206.174 79.912 33.106 Vir: poslovno poročilo PP za leto 2015 Ptuj • Znižali občinski proračun Letos gospodarijo z 22 milijoni evrov Ptujski mestni svetniki so na oktobrski seji potrdili drugi rebalans letošnjega proračuna. Ta je v primerjavi s sprejetim proračunom (december 2015) nižji za okrog dva milijona evrov. V skladu z rebalansom bodo prihodki in odhodki proračuna Mestne občine Ptuj znašali dobrih 22 milijonov evrov. Davčni prihodki se zvišujejo za okrog 80.000, nedavčni prihodki pa za dobrih 400.000 evrov. Na postavki kapitalskih prihodkov se sredstva z rebalansom za dober milijon evrov znižujejo, saj je občina zaenkrat prodala manj nepremičnin, kot je bilo predvideno. Za 1,8 milijona evrov so nižji tudi transferni prihodki: iz državnega proračuna bodo namesto 1,2 milijona evrov prejeli 900 tisočakov, predvideni prihodek iz proračuna Evropske unije (1,3 milijona evrov) znižujejo na vsega skupaj 10.000 evrov. Investicijski odhodki se z rebalansom znižujejo za približno dva milijona evrov: s šest na štiri milijone evrov. V skladu z rebalansom bo občina 215.000 evrov namenila za obnovo ostrešja in statično sanacijo meščanske hiše na Prešernovi ulici 29 (nekdanja uprava vrtca). 1,4 milijona evrov bo namenila za cestni promet in infrastrukturo, od tega 356.000 evrov za cesto Žabjak, 347.000 evrov za pločnik in avtobusno postajališče Štuki-Grajena ter skupno 370.000 evrov za cestno infrastrukturo po posameznih četr-tnih skupnostih. 122.000 evrov na občini namenjajo za obnovo in novogradnjo javne razsvetljave, 450.000 za sistem ravnanja z odpadno vodo ter 890.000 za investicijsko vzdrževanje in upravljanje neprofitnih stanovanj. Dobrih 300 tisočakov bodo odšteli za popravilo strehe na Osnovni šoli Ljudski vrt. MZ Kidričevo • Trma enega človeka ali upravičen boj za zdravo okolje? Štrucl ne verjame raziskavam, Ob predstavitvi analize tal v Kidričevem so predstavniki državnih institucij poudarili, bistveno presežene le na lokaciji nekdanjega odlagališča pepela. Branko Štrucl iz ponovno vzorčenje. »Mislimo, da so bile zadnje analize opravljene nekvalitetno, na premajhnih vzorcih, predvsem pa, da rezultati ne predstavljajo realne slike onesnaženosti. Na manjši njivi je bila kritično presežena vrednost težkih kovin, vzorčenje na več kot 10 hektarjih njiv, ki so popolnoma prekrite z nevarnimi odpadki (ostanki ku-rilniškega pepela, žlindre ...), pa ni bilo opravljeno. To smo sporočili tudi ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen. Če bi bilo v njenem interesu, da zaščiti zdravje naših ljudi, živali in rastlin, bi si lahko ta območja nedavno, ko je bila na Ptujskem jezeru ob odprtju opazovalnice ptic, ogledala,« je poudaril Štrucl. Z okoljskega ministrstva so na njegove zahteve, da se opravi ponovno vzorčenje tal, tokrat s strani poljskega podjetja, odgovorili, da so na pobudo civilne iniciative ZA Kidričevo naročili analizo tal v občini Kidričevo. »Vzorčenje in analizo tal sta julija letos na sedmih lokacijah izvedli Agencija RS za okolje in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Lokacije vzorčenja so bile določene skupaj s civilno iniciativo. Vzorčenje je izvedla ljubljanska biotehniška fakulteta, analizo pa akreditiran laboratorij Erico iz Velenja. G. Štruclu je bilo ob vzorčenju povedano, da lahko pridobi dodatni vzorec, ki ga lahko posreduje tudi drugemu laboratoriju, vendar ne na strošek države. V primeru Cinkarne Celje je znotraj industrijskega kompleksa analize izvajalo poljsko podjetje Environ, njihov plačnik pa je bila Cinkarna Celje.« Dodali so še, da so na ministrstvu k vzorčenju in pripravi poročila pristopili z vso resnostjo in da ni nikakršnega utemeljenega suma, da bi bila vzorčenje in analiza opravljena nestrokovno ali neverodostojno, kot jim očita Štrucl. Nadalje je vodja gibanja ZA Kidričevo od okoljskega ministrstva zahteval tudi ustanovitev posebne komisije in razglasitev Kidričevega za degradirano območje. Na ministrstvu ocenjujejo, da na podlagi podatkov ustanavljanje komisije ni potrebno, glede degradiranosti območja V gibanju ZA Kidričevo menijo, da so cih ter zato ne kažejo realne slike torek • 8. novembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 Podravje • Zavzemanje za slovensko zemljo ali ščitenje interesov posameznikov? Magna se je pred leti zanimala za Slovensko Bistrico, sedaj za Hoče Vlada je oktobra sklenila, da bo vzpostavila približno 100 hektarjev veliko proizvodno cono v občini Hoče-Slivnica. A če na eni strani mnogi pozdravljajo prihod, domnevno, podjetja Magna, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) opozarjajo, da s to odločitvijo vlada uničuje najboljša kmetijska zemljišča. Tako KGZS glede umeščanja proizvodne cone v prostor vlado poziva, da izbere takšno lokacijo, ki ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča. »KGZS je nad takšnim ravnanjem vlade močno zaskrbljena, saj se spet posega na najboljša kmetijska zemljišča. V zadnjih petnajstih letih ne mine resna razprava o problemih v kmetijstvu, da se hkrati ne bi omenjala izguba kmetijskih zemljišč, predvsem najboljših,« so poudarili na KGZS. Dodali so, da je bilo varovanje kmetijskih zemljišč v zadnjih dvajsetih letih neučinkovito, saj da se je od leta 1991 površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za več kot 100.000 hektarjev. Ob tem na KGZS še opozarjajo, da ta izguba najboljših kmetijskih zemljišč zaradi gradnje proizvodne cone ni edina v Sloveniji. »Obeta se izguba najboljših zemljišč na območju Braslovč. Še vedno obstajajo apetiti po najboljših kmetijskih zemljiščih na območju Slovenske Bistrice, z vsako uveljavitvijo prostorskih načrtov posameznih občin se dodatno izgubi desetine hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč,« so povedali. To pa pomeni, da cilja iz resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020, tj. zagotavljanja prehranske varnosti, ne bomo dosegli, če bomo najboljša kmetijska zemljišča trajno izgubljali, so prepričani na KGZS. V Slovenski Bistrici se zatika okrog 15 ha zemlje Kot omenjeno, si za razširitev industrijske cone že več let prizadevajo tudi v Slovenski Bistrici. »Občina je sprva predvidevala širitev industrijske cone za 150 hektarjev, takrat je bilo tudi govora o podjetju Magna, sedaj skušamo za širitev pridobiti dobrih 15 hektarjev zemljišč. Menimo, da je to realna površina, saj obstajajo potrebe po teh površinah in s tem bistveno ne zmanjšujemo površin za kmetijsko pridelavo,« so pojasnili na občini. Slovenjebistriška občina predvideva širitev industrijske cone preko avtoceste. Prepričani so, da je tovrstna širitev edina možna na območju mesta Slovenska Bistrica, obenem pa gre za nadaljevanje oz. širitev že sedaj delujoče podjetniške cone Bistrica: »Gre torej za lo- gično nadaljevanje širitve cone, saj brez prostih kapacitet ne bo več mogoče privabljati investitorjev in brez tega tudi ne bo gospodarskega razvoja. Ker so zemljišča ob avtocesti, so verjetno že tudi s tega vidika FOTO: Mojca Vtič nekoliko degradirana, vsako oddaljevanje od avtoceste pomeni tudi dodatno onesnaževanje okolja z vidika transporta do takšne cone. Če pogledamo samo preko meje, v Avstrijo (proti Gradcu), ob avtocesti stalno gradijo nove objekte, zato je naš predlog glede širitve najbolj smiseln in realen.« Ravno obseg kmetijskih zemljišč, ki jih občina želi pridobiti za industrijsko dejavnost, pa je tudi razlog, da občina še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN). »Celoten potek OPN-a traja že kar nekaj let, se pa že več kot eno leto aktivno pogajamo in dokazujemo upravičenost širitve cone na to območje. Argumenti ministrstva so v bistvu ves čas podobni: da je treba ščititi kmetijska zemljišča,« so odgovorili na občini. A kot opozarjajo številni kmetje, je bolj kot 100 hektarjev v občini Hoče-Slivnica ali 15 hektarjev v Slovenski Bistrici problematičnih približno 4.000 hektarjev prvovrstnih površin v Podravju, ki jih obdeluje prehrambeni velikan s sedežem na Ptuju. Prepričani so namreč, da bi bila polja bolje izkoriščena in obdelana, če bi na njih kmetova-li kmetje, kot pa so sedaj, ko je zemlja v rokah tuje družbe. Vendar pa je, kot radi rečejo kmetje, za te spremembe potrebna politična volja. Mojca Vtič pomoč bo iskal v Bruslju da v Kidričevem ni prišlo do onesnaženja večjih površin ter da so bile vrednosti gibanja ZA Kidričevo je prepričan, da raziskava ne kaže realne slike, in zahteva Foto: Bran bile zadnje analize opravljene nekakovostno in na premajhnih vzor-onesnaženosti. pa so pojasnili, da lahko vlada del okolja ali posamezno območje določi kot degradirano okolje, če obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti. »Vlada tako določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov. Če vlada, na pobudo okoljskega ministrstva in seveda na podlagi analiz, ki to izkazujejo, neko območje razglasi za degradirano območje, se pripravi sanacijski in finančni program izvedbe ukrepov ter določi deležnike, ki so v ta program vključeni. Na podlagi omenjenih analiz območja Kidričevo v skladu s predpisi ni mogoče razglasiti za degradirano območje,« so še pojasnili. Živijo Kidričani v zoni tihe smrti? Zgodba o (ne)onesnaženosti tal v Kidričevem pa bo po napovedih Štrucla doživela novo poglavje. Napoveduje namreč, da se bodo v gibanju ZA Kidričevo obrnili na komisarja EU za okolje, komisarja za zdravje in varnost hrane ter evropsko agencijo za varnost hrane, ki naj bi z inšpekcijskimi pregledi ugotavljala onesnaženost na kraju samem: »Imajo kaj videti; zraven deponije šest milijonov ton rdečega blata, na dveh deponijah okoli tri milijone ton pepela, okrog 40.000 ton odpadnih gum, ob več kot 20 zapuščenih gramoznicah več kot 150.000 kubičnih metrov tega odpadnega strupa, da o Talu-mu, ki ima na svojem ozemlju Center nevarnih odpadkov, družbo Silkem, asfaltno bazo, ne izgubljamo besed. Zato smo v Gibanju ZA Kidričevo trdno prepričani, da živimo v zoni tihe smrti, kjer ljudje obolevajo pogosteje in umirajo hitreje kot drugod v Sloveniji.« Mojca Vtič Leskovar: Dvoma ne seje gibanje, temveč Štrucl Za mnenje smo vprašali tudi župana Kidričevega Antona Leskova rja, ki ga Štrucl obtožuje zavajanja občanov, da živijo v zdravem okolju. »Odziv je vsekakor pričakovan. Gospod Štrucl je imel možnost in vpliv, da ugovarja na izbor izvajalca analiz, vendar tega, ko je imel možnost, ni storil. Sedaj, ko so analize narejene, pa mu ni pogodu izvajalec? Dejstvo je, da mu niso všeč rezultati.« Na vprašanje, kaj meni o ponovnem vzorčenju tal in dvomu v rezultate opravljene analize, pa je Leskovar odgovoril: »Dvom, o katerem govorite, zastopa samo gospod Branko Štrucl. Tukaj ni nobenega gibanja, saj gre za eno osebo in le-ta povzroča škodo občini. Kdorkoli, ki to želi, lahko na svoje stroške kadarkoli vzorči tla, vodo, podtalnico v naši občini. Je in bo vedno dobrodošel.« Kot omenjeno, Štrucl zahteva, da območje, deloma ali v celoti, razglasijo za degradirano. Župan je prepričan, da občina ni degradirano območje, saj da to kažejo tudi vsi dosedanji parametri: »Industrija deluje pod strogimi okoljskimi kriteriji in se nenehno posodablja.« 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 8. novembra 2016 Lenart • Občinski svet opravil prvo branje proračuna Bo na Poleni na novo zgrajeno celo Lenarški svetniki so na novembrski seji po enourni razpravi opravili prvo branje predloga občinskega proračuna za prihodnje Predlog proračuna predvideva dobrih 6,7 milijonov evrov prihodkov in 6,9 milijonov odhodkov. Novega zadolževanja ne predvidevajo, načrtujejo pa koriščenje povratnih sredstev iz 23. člena zakona o financiranju občin v višini okoli 127.000 evrov za obnovo vodovoda in kanalizacije v Cankarjevi, Jurčičevi in Prešernovi ulici. Okoli 670.000 evrov bodo prenesli iz preteklega leta. Kot je uvodoma še povedal direktor Martin Breznik, je proračun razvojno naravnan, saj tretjino vseh sredstev, slaba 2,3 milijona evrov, namenja investicijam, kot so dvigalo za občinsko stavbo, namakalni sistem Selce, ureditev cestne infrastrukture Zavrh, rekonstrukcija ceste Hrastovec-Voličina, izgradnja centralne Občinski svetniki so ob prvem branju proračuna potrdili predlog odbora za družbene dejavnosti, da se sredstva, namenjena za računalniško opremljanje obeh osnovnih šol, znižajo s po 2.000 na 500 evrov za posamezno šolo, prihranjena sredstva v višini 3.000 evrov pa se namenijo za razpisa za programe športa in za kulturne dejavnosti. V besedilu za drugo branje proračuna pa bodo na predlog svetnikov Draga Zor-gerja in Tilna Štefaneca zagotovili tudi nekaj sredstev za razvoj podjetniškega inkubatorja. čistilne naprave Lenart, širitev poslovno-industrijske cone v Lenartu ... Svetniki, ki so se oglasili v razpravi, so menili, da je proračun v okviru danih finančnih razmer dobro pripravljen. Razvnela pa se je debata o izgradnji nogome- tnega igrišča z umetno travo na Poleni. Za investicijo so namreč v letošnjem letu že zagotovili del sredstev, in sicer v višini okoli 100.000 evrov (25.000 evrov bo prispevala Fundacija za šport), v osnutku proračuna za prihodnje leto pa sredstev za nadalje- Foto: arhiv Mnenja lenarških svetnikov glede dokončne ureditve nogometnega igrišča z umetno travo so bila deljena; dokončna odločitev o tem naj bi bila sprejeta šele na naslednji seji občinskega sveta. (Fotografija je simbolna.) Ptuj • Zakaj poklicni podžupan mestnemu svetu ne bo predložil poročila o svojem delu Med Gajskovo in Oreškom se še kar iskri Ptujska mestna svetnica Nuška Gajšek (SD) je na oktobrski seji že drugič izpostavila pobudo za predložitev poročila o delu poklicnega podžupana mestne občine (MO) Ptuj Gorazda Oreška za minulo leto. Svetnica se v svoji zahtevi sklicuje na sklepe mestnega sveta izpred leta dni. Takrat so mestni svetniki med drugim sprejeli sklep z naslednjo vsebino: »Mestni svet MO Ptuj daje podporo poklicnemu podžupanu za eno leto. Po enem letu bodo svetnice in svetniki glede na rezultate dela ponovno odločali o upravičenosti tega delovnega mesta.« Gajškova je prepričana, da se lahko mestni svet o upravičenosti Oreškove zaposlitve izreče le na podlagi predloženega poročila. »Funkcijo poklicnega podžupana opravljam od 1. januarja 2016, torej devet mesecev. Prepričan sem, da delam pošteno in v dobro Ptuja ter da mi je v tem času uspelo narediti vse, kar je bilo v moji moči, in to na več področjih, ne samo na področju gospodarstva. Nikakor ne mislim prepričevati že prepričanih o nasprotnem, kako pomembno je, da ima Ptuj tudi poklicno podžupansko funkcijo. Če zares želijo v svetniški skupini SD objektivno oceno opravljenega dela poklicnega podžupana, jim predlagam, da zanjo povprašajo predstavnike podjetij, zbornic, društev in zavodov ter vseh drugih, ki so se obrnili name oziroma so sodelovali z mano. Oni so namreč tisti, ki lahko edini objektivno ocenijo rezultate mojega dela in njim v podporo je (vsaj po mojem prepričanju) nujno potrebna poklicna podž-upanska funkcija. Vse drugo je samo politična preračunljivost in poceni nabiranje političnih točk. Imam mirno vest, ker vem, da se trudim po svojih najboljših Foto: Črtomir Goznik i^fc fŠv Kaj o pobudi svetnice SD pravi župan Miran Senčar »O izbiri podžupanov se župan odloča sam in o tem mestni svet obvesti. Odločil sem se za dva podžupana, z njunim delom sem zelo zadovoljen. Vsak ima svoj fokus dela, pri tem pa poudarjam, da njun delovnik ne traja štiri niti osem ur, ampak 16 ur na dan. Zaradi obilice dela na različnih, za MO Ptuj zelo pomembnih področjih, bom mestnemu svetu predlagal, da v kadrovskem načrtu potrdi tudi poklicno funkcijo podžupana. Oba podžupana mi tedensko poročata o svojih aktivnostih, o vseh najpomembnejših zadevah iz njunega dela pa sem obveščen dnevno.« močeh in da v že vidne rezultate dela ter nove začrtane projekte vlagam veliko več energije in časa, kot to kdorkoli od mene sploh sme zahtevati, in veliko več, kot je za to funkcijo namenjenih sredstev v proračunu,« na pobudo mestne svetnice Nuške Gajšek odgovarja podžupan Orešek in dodaja: »Mestni svet ne izbira in ne potrjuje podžupanov, lahko pa omejuje županu imenovanje poklicnega podžupana preko onemogočanja sredstev v proračunu za to funkcijo. Podžupana si izmed mestnih svetnikov izbere župan sam. S tem župan izbere tudi svojega namestnika, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Mogoče je treba poudariti, da je tudi funkcija podžupana politična in ne uradniška. Tako so vsi 'moji' dosežki tudi dosežki župana in celotne ekipe občinske uprave MO Ptuj ter ne nazadnje tudi sveta MO Ptuj, ki ima zadnjo besedo pri praktično vsaki zadevi. Svetniki imajo tudi pravico biti nezadovoljni z odgovorom. Še naprej pa moja vrata ostajajo odprta za vse, ki menijo, da jim lahko pomagam, so pripravljeni na odprt in argumentiran dialog ter iskanje rešitev.« Mojca Zemljarič Videm • 17. redna seja občinskega sveta Proračun občine Videm za leto 2017 že v javni obravnavi V predlogu proračuna občine Videm za prihodnje leto je največja investicija nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema. Občinski svet je na 17. redni seji potrdil, da je predlagan proračun primeren za javno obravnavo. Na videmski občinski upravi so pripravili delovno gradivo proračuna občine za prihodnje leto. Župan Vidma Friderik Bračič pojasnjuje, da je predlog proračuna objavljen na spletni strani občine: »Javna obravnava predloga bo trajala do vključno 14. novembra. V tem času bomo sklicali občinske odbore in komisije, občani pa lahko predloge sprememb vložijo pisno na občini.« Če ne bo zapletov, bodo občinski svetniki proračun za leto 2017 potrdili na seji konec novembra. Predlog proračuna občine Videm za prihodnje leto predvideva 4.853.798 evrov prihodkov (predvidena realizacija za letošnje leto znaša 4.703.256 evrov) in 5.387.396 evrov odhodkov (letos predvidoma 5.529.445 evrov), za investicije pa bo občina v letu 2017 namenila 2.194.642 evrov. Daleč največ denarja (1,1 milijona evrov) bo predvidoma šlo za drugo fazo izgradnje kanalizacije Tržec-Jurovci. Gre za 6,2 kilometrov dolg odsek ob regionalni cesti v smeri proti Vidmu. Predvidena so tudi štiri črpališča, gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Gradnja kanalizacijskega omrežja se bo nadaljevala tudi v strnjenem delu naselja Videm, od župnišča do Vindiševih (84.200 evrov), na Pobrežju pa bodo uredili sekundarne kanalizacijske vode (60.000 evrov). Mestna občina Ptuj vodi projekt izgradnje okoli 750 metrov kanalizacije od Suhe veje proti Pobrežju (Nahberger). Ker naj bi se na ptujsko kanalizacijo navezoval tudi del naselja Pobrežje ob novi regionalni cesti, bo finančna sredstva za izgradnjo morala zagotoviti tudi videmska občina (40.000 evrov). Velik zalogaj bodo še komasacije oz. zložbe zemljišč; za načrte in drugo projektno dokumentacijo bodo predvidoma rezervirali 235.282 evrov. Na občini pojasnjujejo, da je komasacijsko območje Videm 3 predvideno na površini okoli 279 hektarjev kmetijskih površin v katastrskih občinah Sela in Trnovec: »V predvidenem komasacijskem območju je 874 parcel in 293 lastnikov. Pogoj za uvedbo postopka komasacije je soglasje lastnikov za 67 % površin. Ker je v mesecu novembru predviden razpis za izvedbo komasacij in agromelioracij, se v proračunu za leto 2017 zagotovijo sredstva za pričetek postopka.« Komasacije bodo sicer izvedli le, če bodo na razpisu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrena nepovratna sredstva. Eva Milošič Septembra letos so se na občini Videm zadolžili do najvišje zakonsko dovoljene meje (predvsem za odkup stavbe vrtca v Vidmu), oktobra pa objavili predlog občinskega proračuna za prihodnje leto. Foto: EM torek • 8. novembra 2016 Politika Štajerski TEDNIK 7 igrišče ali le polovica? leto. Osnutek je v prvem branju podprlo 13 svetnikov, eden se je vzdržal, proti pa ni glasoval nihče. Kljub obsežni razpravi odločitev o tem, ali bodo nogometno igrišče z umetno travo na Poleni izvedli v celoti in tako v proračunu za prihodnje leto zagotovili manjkajoča sredstva, (še) ni padla. vanje investicije ni. »Odbor za družbeno dejavnosti predlaga občinskemu svetu, da se investicija izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo na Poleni v celoti izvede letos, manjkajoča sredstva za poplačilo celotne vrednosti investicije pa naj se zagotovijo v proračunu 2017. To je sicer projekt, ki je precej velikih razsežnosti, a menimo, če se dela opravljajo zdaj, naj se opravijo v celoti. S tem igriščem pa bomo tudi razbremenili športno dvorano Lenart in našim mladim nadobudnim nogometašem omogočili normalne pogoje za treninge. Tudi če bi v priho- dnjem letu ali naslednjih letih prišlo do realizacije projekta v celoti, bo verjetno precej težje, glede na to, da bo polovica igrišča izvedena, potem pa bomo s težkimi gradbenimi stroji nekaj metrov stran spet izvajali izkop, utrditev in polaganje te trave,« je odprl proračunsko razpravo predsednik odbora za družbene dejavnosti Tilen Štefanec. Župan je svetnike pozval, naj se opredelijo do predloga, v isti sapi pa še dopovedoval, da bodo v tem primeru morali v proračunu zagotoviti okoli 100.000 evrov, kar pa pomeni krčenje pri nekaterih drugih investicijah. Deljena mnenja glede nogometnega 1 J ■ v v igrišča Mnenja svetnikov glede ureditve nogometnega igrišča so bila deljena. Zagovorniki so predvsem opozarjali, da bi izvedba v dveh fazah investicijo podražila. Nasprotniki pa so menili, da je prej treba urediti nekatere nujne infrastrukturne zadeve v občini, kot je denimo centralna čistilna naprava. Svetnik Marjan Banič: »Zdajšnja nogometna infrastruktura na Poleni je po moji oceni zadostna. Glede na obseg investicije pa me zanimajo procent vključenosti mladine v nogometno društvo in ambicije lenarškega kluba v slovenskem prostoru, da ne rečem evropskem ali svetovnem, da gremo v take investicije. Se pa z dograditvijo druge polovice igrišča strinjam, ko bodo urejene druge stvari.« »Stanje na Poleni je deset let za primerljivimi občinami. Strinjam se s tem, da se Polena mora urejati, z vidika sprejemanja večjih proračunskih zavez pa temu nisem naklonjen. Za nas sta prioriteti kanalizacija in čistilna naprava. Podpiram pa idejo, da bi se gradbeni del na igrišču izvedel v celoti,« je dejal svetnik Maksimiljan Šuman. »Gasilcem govorimo, da ni denarja za nov avtomobil, čeravno bi po vseh predpisih in strokovnih navodilih bilo nujno, da bi tako lenarški kot selški gasilci dobili novo cisterno oz. vsaj primerno rabljeno, tukaj pa bomo povečali investicijo v izgradnjo igrišča. Morali se bomo odločiti, kaj je prioriteta. Predlagam, da igrišče z umetno travo rešujemo dvofazno,« je dopovedoval svetnik Franci Ornik. »To je, kot da bi v Planici postavili skakalnico, pa pozabili narediti doskočišče« Svetniki so se sicer na splošno strinjali, da niso za polovičarstvo. »To je, kot da bi v Planici postavili skakalnico, pa bi pozabili narediti položno doskočišče,« je odločno pokomen-tiral David Maguša. Direktor je še razložil, da se bodo prihodnje leto v vsakem primeru lotili centralne čistilne naprave. Kljub temu pa svetniki zadnje besede, ali bodo igrišče izvedli v celoti in tako v proračunu za prihodnje leto zagotovili manjkajoča sredstva, še niso rekli. Odločitev o tem bo predvidoma padla ob drugem branju proračuna, ko bo jasno, pri katerih investicijah konkretno bodo v tem primeru sredstva krčili. Monika Levanič Od ljudi za ljudi. SENIOR ponudbo za 20% popust na mesečno naročnino na paketih ZAČETNI in SVOBODNI za vedno lahko izkoristijo upokojenci s predložitvijo upokojenske kartice, kjer je zapisana pokojninska številka. Navedeno ponudbo lahko izkoristijo vsi novi in po Pogojih predčasnega nakupa telefona obstoječi naročniki Si.mobila. Navedene cene telefonov veljajo do 30. 11. 2016 oz. do razprodaje zalog, ob vezavi za 24 mesecev na navedenem paketu. Cena telefona je razdeljena na enake zaporedne mesečne obroke, ki se mesečno prištevajo računu za opravljene elektronske komunikacijske storitve družbe Si.mobil, d. d.. V primeru nakupa naprave na obroke se naročniku na prvem računu zaračuna Strošek odobritve obročnega nakupa naprave v višini 1,99 EUR. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete ZAČETNI in SVOBODNI veljajo splošna pravila, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin; pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike ter pogoji ponudbe ob 12-mesečni vezavi na voljo na 040404040, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000. Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 8. novembra 2016 Podravje • Na slovenskih in podravskih njivah je letos prevladovala koruza Pod črto: letošnja letina rekordna Kraljica polj v Podravju, odkar na njih ni več sladkorne pese, je postala koruza, meni vodja svetovalne službe na imeli takšnih pridelkov in toliko prodane koruze, tudi kakovosti ne gre oporekati,« je dejal. Kljub nizkim odkupnim cenam je bila koruza še vedno ena izmed finančno bolj zanimivih kultur. »Če smo pred leti govorili, da so pridelki okoli deset ton dobri ali solidni in da so pridelki po 12 ali 13 ton na hektar rekordni, letos rekordni pridelki dosegajo 17 ali 18 ton suhega zrnja po hektarju. Odkupna cena za suho zrnje je bila res 130 evrov oziroma za zrnje s 25 % vlage 90 evrov na tono, vendar je bila ta cena ob pridelku, kot je bil, še vedno odlična v primerjavi z žiti,« je povedal. Tak pridelek ni le posledica ugodnega vremena, temveč tudi genetskega napredka, zato je še toliko pomembnejša pravilna izbira hibrida. »Mnogi kmetje mislijo, da bodo, če se odločijo za cenejše seme, privarčevali. V resnici pa izbira cenejšega semena lahko pomeni tudi do pet ton razlike v pridelku suhega zrnja, kar je po letošnjih izračunih okrog 700 evrov; to so namreč pokazali letošnji poizkusi. Ob tem tudi velja jemati nove sorte, saj je genetski napredek približno en odstotek na leto. Če torej kmet izbere hibrid izpred desetih let, bo imel desetino manj pridelka. Ob pravilni izbiri semena so pomembne še prava tehnologija, izbira gnojil in hranil ter pravilna setev. Opažamo, da je šibka točka kmetov ravno setev, saj so posevki koruze pogosto prered-ki,« svetuje Brodnjak. Kmete še poziva, naj upoštevajo kolobar, saj koruzni hrošč na poljih, kjer ne kolobarijo, povzroča čedalje več škode. Koruza je najbolj razširjena poljščina Sicer pa je bila koruza posejana na polovici polj v Podravju oziroma na več kot tretjini vseh njiv v Sloveniji. Po statističnih podatkih se je površina, zasejana s koruzo, od lani zmanjšala za 2 %. Kljub temu je bila koruza najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, saj so jo kmetje v letu 2016 pridelovali na 64.388 hektarjih. Skoraj 60 % koruze je bilo namenjene za zrnje, ostala pa za silažo. Norčevanje mlinarjev in odkupovalcev iz kmetov Kmetje v kolobarju navadno kombinirajo koruzo in žito. Pšenica, naše najpomembnejše krušno žito, je letos zorela na tretjini podravskih polj, približno na 15 % njivskih površin je bil ječmen. »Enako kot pri Pozeba najbolj oklestila pridelek jabolk Po zadnjih podatkih naj bi letošnji povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje tehtal 9,2 ton na hektar, kar je največ doslej. Povprečni pričakovani pridelek silažne koruze (ta naj bi bil 48,1 ton na hektar) naj bi bil sicer nekoliko (za 2,6 %) manjši od lanskoletnega rekordnega povprečnega pridelka. Sadjarji naj bi letos iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za več kot polovico manj (za 51,5 %) jabolk, za desetino manj hrušk (za 9,4 %) in za petino manj breskev (za 19,1 %) kot v lanskem letu. Po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil letošnji skupni pridelek grozdja (tehtal naj bi okrog 91.000 ton) več kot za petino (za 22,3 %) manjši od lanskega količinsko dobrega pridelka in kar za 15,5 % manjši od povprečnega količinskega pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. koruzi so bili tudi pri ječmenu pridelki letos rekordni. Tudi odkupna cena je bila dobra: 140 evrov na tono. Absurd, ki smo mu bili letos priča, pa je, da je bila pšenica, katere pridelava je bistveno dražja, odkupljena po izredno nizkih cenah. Zdaj se B-razred pšenice odkupuje po 165 evrov na tono, kar je deset evrov več od odkupne cene za A-razred. Manj kakovostna pšenica se sedaj odkupuje po bi- stveno višjih cenah,« je priznal Brodnjak. Na našo pripombo, da je to norčevanje iz kmetov, pa je odgovoril: »Na žalost, tako je. To smo pričakovali in tudi govorili o tem. Ponovno se je pokazala nuja, da bi morali imeti kmetje svoja skladišča, ker pšenica, ko nekaj časa odleži, pridobi na kakovosti. Tako se pšenica, ki je bila odkupljena kot krmna, sedaj prodaja kot kakovostna krušna pšenica. In na tem področju bo moralo priti do nekih sprememb, saj se pri nas upošteva preveč parametrov, plača pa se seveda po najslabšem.« Glede setve pšenice in ječmena pa je Brodnjak povedal: »Pomembna je pravočasna setev. Podatki kažejo, da je pridelek žita, če je bilo to posejano do 15. oktobra, tudi za tono na hektar višji, kot če je bilo žito posejano novembra. Tako se namreč zmanjšuje rastna doba, koreninski sistem je spomladi slabši, kar pomeni manjšo odpornost na vremenske strese. Možnost za povečanje pridelka je v tehnologiji, tako lahko kmetje z jesenskim zatiranjem plevelov dosežejo tudi do 10 % višje pridelke.« Pomurje, Moškanjci, Sv. Tomaž • Sterilizacije/kastracije psov in mačk Da bo čim manj zapuščenih in nezazelenih živali Društvo za zaščito živali Pomurja že več let izvaja akcijo sterilizacij/kastracij psov in mačk. Lani jo je prvič izvedlo tudi v Moškanjcih in Sv. Tomažu v sodelovanju z veterinarsko postajo Vernik. Letošnjo akcijo so začeli že 1. oktobra in bo trajala do konca novembra v vseh veterinarskih postajah v Pomurju ter v veterinarski postaji Vernik v Moškanjcih in pri Sv. Tomažu. Kot so povedali, želijo z akcijo predvsem nagovoriti tiste lastnike oz. skrbnike živali, ki se sicer za sterilizacijo/kastracijo svoje živali ne bi odločili. Njihov dolgoročni cilj je, da zapuščenih in zanemarjenih živali ne bi bilo več ter bi se s tem tudi občutno zmanjšali stroški za te živali, ki jih zakon nalaga občinam. Po najboljših močeh in s pomočjo vseh komunikacijskih kanalov in družbenih omrežij se v Društvu za zaščito živali Pomurja trudijo, da bi o akciji sterilizacij/kastracij izvedelo čim več lastnikov živali. Tako naj bi tudi letake s kuponom za gospodinjstva ter plakate prejeli vsi. Ugotovili so, www.tednik.si ¡Stajerskitednik I Stajerskitednik da je bil uspeh akcij v občinah, ker so gospodinjstva prejela v svoje nabiralnike letake s kuponi, veliko večji, kot v tistih okoljih, kjer so bili izobešeni samo plakati. Kupon z 20-odstotnim popustom na ceno storitve pri sterilizaciji oz. kastraciji (uveljaviti ga je mogoče za več živali, ki morajo biti zdrave in razgli-stene) lahko lastniki po predhodnem naročilu uveljavijo v veterinarski postaji Lendava, veterinarski ambulanti Tušar, veterinarski postaji Gornja Radgona, veterinarski ambulanti Šantl, veterinarski ambulanti Ljutomer, veterinarski ambulanti Murska Sobota, veterinarskem inženiringu Nabergoj, Moravske toplice, Veterini Škarica Murska Sobota in v veterinarski ambulanti Vernik v Moškanjcih. Na številko 070/879-212 pa naj pokličejo vsi tisti, katerih živali se ne pustijo prijeti. Foto: Črtomir Goznik S sterilizacijo/kastracijo se dosežejo številni pozitivni učinki za zdravje živali, njihove lastnike in družbo na sploh. S sterilizacijo/kastracijo se preprečijo nekatere bolezni rodil, tumorji, predvsem pa se vzpostavlja dodatna kontrola nad številom živali. Raziskave so pokazale, da se najboljši rezultati dosežejo z zgodnjo sterilizacijo/kastracijo živali, torej že v dobi od šestih mesecev naprej. Manj je tudi markiranja teritorija z urinom, živali se bolj držijo doma, so bolj umirjene in predvsem bolj zdrave. Mačke tako še vedno lovijo miši, psi varujejo svojo družino in posest. Lastniki živali se morajo zavedati, da je vsako ubijanje mladičev, torej nezaželenih živali, protizakonito in kaznivo, za kar znaša globa med 800 in 1200 evri. Po zaključku letošnje akcije sterilizacije/kastracije bo Društvo za zaščito živali Pomurja izžrebalo pet nagrajencev in jim podelilo nagrade. MG torek • 8. novembra 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 po pridelku - in nizkih cenah Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Ivan Brodnjak. In letos je ta poljščina dala izjemne pridelke. »Še nikoli nismo Povpraševanje po ■ ■ ■ ■ ■■ VV piri in ajdi narašča Po začasnih podatkih je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 96.538 hektarjev površin, kar je približno toliko kot lani (oz. za 0,5 % manj). Statistiki so večjo spremembo zaznali pri površini, posejani s piro; ta je Vrednost žit za tretjino nižja Vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine poljedelstvo je bila v avgustu 2016 za skoraj 12 % nižja kot v avgustu 2015 (znašala je 2,5 milijona evrov). Vrednost odkupljenih žit je bila za več kot 35 % nižja kot leto prej (količina odkupljene pšenice je bila manjša, pa tudi njena povprečna cena je bila nižja). Precej višja kot leto prej je bila vrednost odkupljenih industrijskih rastlin, ker je bila odkupljena večja količina oljne ogr-ščice. Vrednost odkupljenega krompirja je bila nižja za skoraj 31 %, vrednost odkupljenih zelenjadnic pa je bila višja za več kot 16 %. FOTO: Mojca Vtič s 795 hektarji merila kar za četrtino več kot lani. Brodnjak je te številke komentiral: »Pridelava pire se povečuje predvsem zaradi pridelave na ekoloških kmetijah. Gre namreč za ekstenzivno staro žito, ki ne potrebuje gnojenja, temu primerna pa je tudi količina pridelka. Ob tem se povpraševanje po pirini moki povečuje, izredno veliko povpraševanje je tudi po ajdi. To lahko uporabimo kot glavni ali strniščni posevek po pšenici, ječmenu ali celo oljni ogrščici.« Pridelava soje v dveh letih skokovito narasla Na naših poljih se veča tudi raznovrstnost posejanih kultur, predvsem zaradi zahteve kmetijskega ministrstva po obvezni prahi za kmete, ki imajo več kot 15 hektarjev njivskih površin. Tako statistiki ugotavljajo, da so kmetje letos sojo pridelovali na več kot 2.500 hektarjih, kar je za skoraj 50 % več kot lani. V zadnjih desetih letih je bila soji namenjena najmanjša površina v letu 2008, ko je zorela na manj kot 50 hektarjih. Po tem letu se je pridelava soje postopoma povečevala; najbolj se je povečala v zadnjih dveh letih, tj. od leta 2014, in to kar za šestkrat. Čeprav se pridelava te poljščine povečuje, pa odkup šepa. »Ni vzpostavljenega sistema sušenja in odkupa, velike težave so na organizacijskem področju,« je pojasnil Brodnjak. Povečuje se tudi pridelava krmnega graha - vse od leta 2014, ko so ga pridelovali na 221 hektarjih (to je bila najmanjša površina v zadnjih desetih letih). Letos so krmni grah pridelovali na več kot 600 hektarjih; površina je bila kar za 37 % večja kot lani in skoraj trikrat tolikšna kot v letu 2014. Detelja in lucerna sta letos rastli na skupno 9.080 hektarjih oz. na za 27 % večji površini kot lani. V zadnjih dveh letih se je površina za ti dve rastlini praktično podvojila, saj so ju v letu 2014 kmetje pridelovali na nekaj manj kot 4.350 hektarjih. Letos ponovno večje površine z oljno ogrščico in oljnimi bučami Neugodni pogoji za setev jeseni 2014 so zelo zmanjšali pridelavo oljne ogrščice, saj so ji kmetje lani namenili manj kot 1.700 hektarjev. Letos se je obseg površin z oljno ogrščico ponovno povečal; površina, zasejana s to pomembno oljnico, se je glede na lansko leto skoraj podvojila. Čeprav je bila tej kulturi letos namenjena večja površina (3.150 hektarjev) kot lani, je bila še vedno manjša od desetletnega povprečja. Pri bučah za olje na statističnem uradu že četrto leto zapored ugotavljajo povečanje pridelovalnih površin. Letos so kmetje buče pride- lovali na za skoraj desetino večji površini kot lani, torej na več kot 5.400 hektarjih. Površina s krompirjem letos manjša, za 8% manjša tudi površina njiv s travinjem Površina, posajena s krompirjem, je letos sledila trendu upadanja zadnjih dvajsetih let, saj je bila za kar 5 % manjša kot v prejšnjem letu; obsegala je 3.147 hektarjev. Kar za 22 % manjša kot lani je bila tudi površina, zasejana s krmnimi korenovkami; te so letos rastle na 115 hektarjih njiv. Za 8 % manjša kot lani je bila tudi površina njiv, sejanih s travinjem; kmetje so kosili in pasli na malo manj kot 17.200 hektarjih njiv. Skoraj 1.100 hektarjev njiv v počivanju Površina njiv v prahi je bila letos za 6 % manjša kot v preteklem letu, kljub temu pa je bila za skoraj 50 % večja od desetletnega povprečja. Mojca Vtič Videm • Martinovanje Haloze 2016 V Halozah se je martinovanje že začelo! Ob Vidovi kleti v Vidmu se je z osrednjo prireditvijo Občine Videm pričelo martinovanje v Halozah. Vinska letina je odlična, zato je bilo veselo ... Župan Vidma Friderik Bračič je poudaril, da ima martinovanje v tej občini bogato tradicijo, še posebej pomembno pa je v zadnjih letih: »Smo v težkih časih, ko vinogradništvo izgublja svoj pomen, tuji pridelovalci pa znižujejo cene našim vinom. V občini zato vinogradnike in kletarje spodbujamo. Zelo pomembno je, da smo ustanovili Vinarsko zadrugo Haloze; k temu je pristopila tudi občina Videm. Ta pot ne bo lahka, je pa edina pravilna in samo tako lahko uspemo.« Občina Videm je pred nekaj leti ob Vidovi kleti zasadila simboličen vinograd, letos pa so v njem opravili že drugo trgatev. Blagoslov te žlahtne kapljice je opravil pater Tarzicij Kolenko iz domače župnije sv. Vida, ki je s poučnimi zgodbami in prigodami dodobra nasmejal občinstvo (pa čeprav je pri tem potreboval županova očala). Opomnil je, da je tokratno martinovanje res ne- kaj posebnega - letos namreč obhajamo 1.700-letnico rojstva svetega Martina. Sledil je še šaljivi krst mošta, ki so ga uprizorili člani gledališke skupine Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Župnik in sam škof sta brala iz Bakhusove knjige, opravila molitve in se vinogradnikom zahvalila, da so letos dobro vino »zrihtali kar brez cukrane vode«. Moštek se je pokesal vseh svojih grehov in obljubil, da se bo poboljšal. Le tako je namreč lahko prejel sprejel sveti zakrament krsta. Nastopili so še ljudski godci, ljudski pevci Vinogradniki in skupina harmonikarjev Veseli Jožeki, vsi iz videmskega kulturnega društva. Za kulturni program so poskrbeli tudi otroci: skupina Luna iz vrtca pri Osnovni šoli Videm se je predstavila s pesmijo, otroci iz plesnega krožka videmske šole so zaplesali, učenci 3. razreda so pripravili šaljivo deklamacijo o žabi in vinu, zapeli pa sta tudi zmago- valki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Maja Ferk in Ruby Frelih. Gospodinje iz vseh društev in aktivov kmetic in podeželskih žena v videmski občini (Dolena, Lancova vas, Leskovec, Pobrež-je, Sela, Videm) so pripravile kulinarične dobrote, druženje pa se je zaključilo z vinsko po-kušnjo v Vidovi kleti. Eva Milošič Prireditve še ves teden Videmska prireditev je bila uvod v pestro dogajanje v Halozah, ki so ga pred leti združili pod skupnim imenom Martinovanje Haloze. Sledili bodo še številni »pušlšanki«, martinovanja, martinove pojedine, dnevi odprtih vrat vinogradniških in turističnih kmetij, pospravila klopotcev, pohodi in celo balonarski festival. Do nedelje, 13. novembra, se bo zvrstilo več kot 20 različnih prireditev, celoten program pa je dostopen na spletni strani www.martinovanje.haloze.org. Komu je občinstvo uspelo bolj nasmejati; patru Tarziciju Kolenku s pravim ali gledališki skupini videmskega kulturnega društva s šaljivim krstom mošta? Foto: EM 10 Äa/m&TEDNIK Kultura torek • S. novembra 2016 Markovci • Koncert harmonikarskega orkestra Modras Naj harmonika zaigra Člani harmonikarskega orkestra Modras so se oktobra v Markovcih predstavili na prvem samostojnem koncertu. Z njim so navdušili občinstvo. »Začetki našega delovanja segajo v leto 2012. Najprej smo bili sekcija Godbe na pihala občine Markovci. Od lani delujemo samostojno kot kulturno društvo Modras. Člani smo harmonikarji različnih starosti, obeh spolov. Razdeljeni smo na več orkestrov, ki so sestavljeni glede na raven igranja vsakega posameznika. Tako imamo Modrase, ki so leta 2012 začeli orati ledino in po težavnosti tudi premorejo močnejši repertoar. Leta 2014 se jim je pridružil še Podmladek Modrasov, ki zelo dobro sledi poti starejših prijateljev. Letos smo ustanovili še najmlajši orkester, katerega namen je, da se harmonikarji postopoma vpeljejo v orkestrsko igranje, tako se potem brez težav priključijo po stažu starejšim. Na koncertu v Markov-cih je v točki presenečenja nastal tudi ženski orkester Modras, ki je pokazal, da lahko ženske brez zadržkov konkurirajo moškim harmonikarjem,« je povedal vodja Modrasov Tomaž Vidovič in nadaljeval: »Na orkestrskih vajah se srečujemo enkrat tedensko, vsak orkester posebej. Vaje imamo v Markovcih, kjer nam je vadbene prostore prijazno odstopil gospod župnik. Harmonikarji enkrat tedensko obiskujejo še individualne vaje, v moji šoli harmonike.« Člani harmonikarskega orkestra imajo za seboj že vrsto nastopov: na koncertih, rojstnih dnevih in drugih družinskih prazno- vanjih. Zelo ponosni so na nastop na koncertu, ki je bil posvečen mojstru diatonične harmonike Lojzetu Slaku. Z igranjem so publiko dvignili na noge, nastop jim bo ostal v nepozabnem spominu. Tudi na njihov prvi samostojni koncert v Markovcih so spomini izjemno lepi. »Preigravali smo predvsem Slakove in Avsenikove viže, pa tudi kakšna modernejša se je našla vmes. Predstavil se nam je mladi ansambel Sanjski muzikanti. Odzivi občinstva so odlični, več kot odlični,« je poudaril Tomaž Vidovič in o načrtih za v prihodnje dodal: »Za obstoj se ni bati, vedno več nas je. Cilj je, da postanemo še boljši. Še naprej bomo igrali za svojo dušo.« Mojca Zemljarič Ptuj • Blagoslov orgel Zasebne glasbene šole Kraljica glasbil v samostanu V petek, 28. oktobra, je v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki jo vodita ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec in direktor, pater Milan Kos, potekal svečan blagoslov orgel s predstavitvijo orglarskega mojstra Simona Kolarja. Mehansko glasbilo, ki se s svojo prečudovito zunanjostjo spogleduje s stoletnimi zidovi minoritskega samostana, ponuja izjemne možnosti izobraževanja bodočih organistov, ki jih v tej šoli poučuje profesorica Anita Kralj. Poleg učencev orgel Marjete Sitar, Ane Jelen in Janija Vedlina so najrazličnejše zvočne kombinacije orgel preizkušali tudi najmlajši nadobudneži šole. Blagoslova orgel se je udeležilo veliko obiskovalcev, tudi podžupan Mestne občine Ptuj Marjan Kolarič, župan občine Podlehnik Marko Maučič ter edini župnik, Štefan Vinkovič iz župnije Križevci. »Za našo šolo je pridobitev omenjenega instrumenta dragocena,« je dejala prof. Anita Kralj. »Šola pod svojim okriljem izobražuje sedem organistov. Učenci se izobražujejo za potrebe bogoslužja in za koncertante orgelske literature. Vsako leto imamo tudi kakšnega kandida- ta za tekmovanje na orgelskem področju, kjer naši učenci dosegajo zavidljive rezultate. Naša velika želja je, da s to pridobitvijo omogočimo čim večjemu številu ljubiteljev orgel, da se izobrazijo za svoje potrebe, ponujamo pa možnost tudi župnijam, da omogočijo komu izobrazbo in bo bogoslužje oplemeniteno z orglanjem na prečudovitih instrumentih po župnijah v okolici.« Ur Foto: Črtomir Goznik V zasebni glasbeni šoli orgle poučuje Anita Kralj (stoji spredaj), ob njej stoji ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Ptuj, Maribor • 51. Festival Borštnikovo srečanje Največji uspeh MGP doslej Komedija Učene ženske, nastala v koprodukciji MGP in Slovenskega ljudskega gledališča Celje, je na 51. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru ustvarjalcem prinesla kar tri nagrade. Foto: arhiv Mestnega gledališča Ptuj Gledališka predstava Učene ženske, ki so jo premierno uprizorili lani oktobra na Ptuju, si je v Mariboru z globoko analizo novih meščanskih slojev prislužila veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so veliko nagrado za najboljšo uprizoritev podelili avtorskemu projektu Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk v režiji Jerneja Lo-rencija. Strokovna žirija je poudarila, da je gledališka predstava izjemno pomemben in relevanten estetski in etični dogodek, ki pogumno opozarja na boleče točke današnjega časa: »Ob izjemno inspirativnem in izvirnem skupinskem izvajanju celotnega ansambla se pred nami razgrnejo teme spolnosti, seksualnosti, kon-servatizma in avantgardizma, razkrivanja manipulativnih strategij in posameznikove nemoči, da bi se temu uprl.« Eno od dveh letošnjih nagrad za mlado igralko je dobila Liza Marija Grašič za vlogi Henriete v Učenih ženskah in Rose Bernd v predstavi Rose Bernd v izvedbi celjskega gledališča. V obrazložitvi nagrade so zapisali: »Najprej preseneti kot Henrieta v Učenih ženskah, kjer z drznostjo neme prisotnosti izpove 'raison d'être' svojega lika, potem pa znova opozori nase kot Rose Bernd, kjer z dosledno notranjo koncentracijo izriše lik načelnega dekleta v zaprti skupnosti.« Eno od štirih enakovrednih Borštnikovih nagrad za igro si je prislužila Pia Zemljič za vlogi Fila-minte v Učenih ženskah in gospe Flamm v uprizoritvi Rose Bernd. »V vlogi Filaminte je preko intimnega razumevanja Molièrovega sveta dokazala, da lahko z minimalnimi izraznimi sredstvi upodobi kompleksno intelektualno držo gostiteljice. Ni trenutka v predstavi, kjer bi pozabila na svoj perfekcionizem, podobno nepopustljiva je v vlogi gospe Flamm,« so pojasnili organizatorji festivala. Direktor ptujskega mestnega gledališča Peter Srpčič je z uspehom na najstarejšem in najuglednejšem gledališkem festivalu v Sloveniji, ki so ga prvič organizirali leta 1966 kot Teden slovenskih gledališč, zelo zadovoljen: »To je največji uspeh Mestnega gledališča Ptuj (MGP) v vsej njegovi 21-letni zgodovini. Tudi v teh ne ravno rožnatih časih, ko se finančna sredstva krčijo, nam uspeva dosegati vrhunske rezultate. Da najmanjše gledališče v Sloveniji dobi veliko nagrado Borštnikovega srečanja, je pravzaprav največ, kar je v slovenskem kulturnem prostoru sploh mogoče doseči!« Eva Milošič Kidričevo • Gostovanje folklorne skupine OŠ Cirkovce v BiH Predstavili tradicijo plesa Otroška folklorna skupina OŠ Cirkovce se je v petek, 21. oktobra, udeležila dvodnevnega gostovanja v Bosni in Hercegovini. Sodelovala je na 9. mednarodnem otroškem folklornem festivalu v Ugljeviku. Gostovanja se je udeležilo 14 učencev iz 5., 6. in 8. razreda. Predstavili so se na povorki in na prireditvi, kjer so mladi folklorniki odplesali odrsko postavitev z naslovom »Pubeci so žleht«. Gostovanje je bilo za učence prav posebno doživetje, saj so prvič nastopali zunaj meja Slove- nije. Po prihodu v Ugljevik so se otroci nastanili pri družinah, zato je bilo doživetje še večje. Hitro so navezali stike ter premagali začetno zadržanost in težave zaradi nepoznavanja jezika. Všeč jim je bil njihov način plesanja v kolu in barviti kostumi. Kljub temu, da so bili vsi toplo sprejeti in jim je bilo mesto Ugljevik zelo všeč, so se vsi veseli vrnili v domače kraje, v objem svojih družin. Folklorna skupina OŠ Cirkovce je bila edina skupina iz Slovenije. Nastopalo je 14 otroških skupin, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije in tudi Češke. Milada Skuber. mentorica Foto: Zdenka Frank Rokomet »Zamrznitev« proti drugi ekipi Krima Stran 12 Odbojka Vzdržale pritisk in ugnale Celjanke Stran 12 Nogomet Drava izkoristila darilo in zmagala Stran 13 Judo Gorišnici malenkost zmanjkalo za obstanek Strani 13 Futsal Zaključka polčasov na strani Tomaža Strani 14 Karting Ekipno AMD Hajdina drugo, AMD Ptuj tretje Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 16. krog Tretji zaporedni remi, skupno že šesti v sezoni Nogometaši Aluminija so v Velenju pred približno 300 gledalci zabeležili še tretji zaporedni remi v prvenstvu 1. lige (Krško, Maribor, Rudar). S skupno šestimi neodločenimi izidi v sezoni so v tem statističnem elementu najboljši prvoligaš - pet sta jih zabeležila Rudar in Krško. Prav s tema ekipama se Aluminij bori za 8. mesto, ki prinaša obstanek brez dodatnih kvalifikacij. Obe ekipi sta dvoboj na stadionu Ob jezeru začeli z dobrimi popotnicami, Rudar je v prejšnjem krogu slavil v Novi Gorici, Aluminij pa je Rudar Velenje -Aluminij 0:0 RUDAR VELENJE: Radan, Ja-hic, Grgic, Kašnik, Mužek, Grbic (od 79. Zec), Babic, Lotrič (Od 68. Vručina), Trifkovic, Glavina, Eterovic (od 59. Mary). Trener: Slobodan Krčmarevic. ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšic, Turkalj, Zeba, Kocic, Krlja-novic (od 75. D. Petrovič), Cvek, Škoflek, Vrbanec, T. Petrovic (od 90. Rebernik), Kramer (od 72. Srdic). Trener: Bojan Špehonja. remiziral z Mariborom. Gostujoči strateg je na igrišče poslal isto začetno enajsteri-co kot v prejšnjem krogu, ta mu je na nekoliko razmočenem igrišču zaupanje vrnila z borbeno predstavo. Kidri-čani so takoj pokazali, da se v Šaleško dolino niso prišli braniti, ampak so z napadalno igro poskušali priti do polnega izkupička. Vratnica Babica, dve priložnosti T. Petroviča V uvodnih minutah so bili podjetnejši, sprožili so nekaj udarcev, a so jih domači branilci blokirali. Nekajkrat so od daleč neuspešno streljali tudi domači, ki so si priigrali tudi prvo pravo priložnost, v Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Tekma je bila precej trda, prava prvenstvena. Domačini so bili nevarni le ob prekinitvah, saj imajo v ekipi dobre skakalce, sami smo si nekaj polpriložnosti priigrali z izpeljanimi akcijami. Končni rezultat je realen odsev dogodkov na igrišču.« Slobodan Krčmarevic, trener Rudarja: »Na domačem igrišču se nas drži nekakšno 'prekletstvo', ne moremo zaigrati tako kot na gostovanjih. Imeli smo terensko pobudo, a je nismo uspeli unovčiti za zmago, saj smo morali paziti na nasprotne napade Aluminija. Remi je pravičen.« 15. minuti je Stjepan Babic po kotu in gneči v kazenskem prostoru zadel vratnico. Po kotu Krljanoviča so do svoje prve priložnosti prišli tudi gosti, a je Toni Petrovic z glavo žogo poslal preko gola. Koti so nasploh pomenili edino pravo nevarnost v prvem polčasu, po njem je v 41. minuti sprožil strel tudi Damir Grgic, vendar se je izkazal gostujoči vratar Luka Pokal Slovenije: Olimpija in Maribor med sabo že v polfinalu Na sedežu Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju so izžrebali polfinalna para pokala Slovenije. V prvem se bosta pomerila Domžale in Krka, v drugem pa Olimpija in Maribor. Prvi polfinalni tekmi bosta 5., povratni pa 12. aprila 2017. Finale bo konec maja 2017. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 16. KROGA: Rudar - Aluminij 0:0; Maribor - Celje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Zahovic (61.), 2:0 Novakovic (70.); Domžale - Gorica 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Horvat (22.), 2:0 Al-vir (30.), 3:0 Alvir (33.), 4:0 Vuk (56.), 5:0 Alvir (90., z 11 m); Krško - Kalcer Radomlje 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Haljeta (59.), 1:1 Primc (88.); Luka Koper - Olimpija 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Benko (5.), 1:1 Pučko (52.), 1:2 Kronaveter (88.). 1. OLIMPIJA . MARIBOR . DOMŽALE . CELJE . LUKA KOPER . GORICA 7. RUDAR 8. KRŠKO 9. ALUMINIJ 10. RADOMLJE 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 11 10 9 7 6 6 5 4 3 0 2 5 3 2 5 7 7 7 6 6 7 11 23:11 28:12 36:17 17:18 17:20 18:21 21:19 17:24 13:21 12:39 35 34 29 23 21 21 20 18 15 5 Foto: Črtomir Goznik Kidričani so v obrambi uspešno ustavljali najbolj nevarna igralca Rudarja, Dominika Glavina in Johna Maryja, ter jima niso dovolili resnejših priložnosti. Janžekovič. Veliko dela je imel tudi domači vratar Matej Radan, po protinapadu in strelu od daleč Matica Vr-banca je žogo odbil, odbitka pa Petrovič ni znal spraviti v mrežo, morda bi bilo celo bolje, če bi poskusil s podajo do boljše postavljenih soigralcev. »Tekma je bila izenačena, oboji smo si želeli doseči zadetek, ki bi tehtnico nagnil na eno stran. A je ostalo pri ničli,« je dejal Dejan Krlja-novič. Drugi polčas je bil po strelih in priložnostih še siroma-šnejši kot prvi, pred obema goloma ni bilo vročih položajev. Domači so sicer zaigrali bolj napadalno, a razen atraktivnega poskusa Johna Maryja, ki je Luka Janže- Lista strelcev: 9 zadetkov: Dominik Glavina (Rudar); 8 zadetkov: Marko Alvir (Domžale); 6 zadetkov: Filip Dangubic (Krško), Miha Zajc (Olimpija), Slobodan Vuk (Domžale); 5 zadetkov: John Mary (Rudar), Sunny Omoregie, Luka Zahovic, Milivoje Novakovic (vsi Maribor), Sandi Arčon (Gorica). Nogomet • 1. SNL Kronaveter rešil Olimpijo V tem krogu je vodilna trojka zabeležila nove zmage in si zagotovila nekaj točk naskoka več pred tekmeci. Najvišjo zmago so zabeležili Domžalčani, najtežje so do nje prišli Ljubljančani. V štajerskem derbiju so Mariborčani gostili Celjane in njihov odpor zlomili v 2. polčasu. Takrat je na sceno stopila dvojica Luka Zahovič-Milivoje Novakovic, ki ji je lepo asistiral še Dare Vršič. Pol ure je odigral tudi Aleks Pihler, ki je bil naknadno vpoklican tudi v reprezentanco (ob njem še Andraž Šporar). Olimpija je prvo mesto branila v Kopru, kar ji je tudi uspelo. Za to pa je v izdihljajih tekme poskrbel Rok Kronaveter, ki je z natančnim strelom mojstrsko zadel v 88. minuti. Posebnost tekme je bila tudi vrnitev sedanjega predsednika Olimpije Milana Mandariča na Obalo, kjer je nekoč opravljal podobne naloge. Iz Kopra pa ni odšel z najlepšimi izkušnjami, spore še danes rešujejo na sodišču (Kopru grozi celo stečaj). Lepotico kroga so prikazali igralci Domžal in do vrha napolnili gol Gorice. Kar tri zadetke je dosegel Marko Alvir, s čimer se je povzpel na drugo mesto lestvice strelcev. Na preostalih dveh tekmah so se med seboj pomerile ekipe iz spodnjega dela lestvice. Zmagovalcev ni bilo, zato je med temi ekipami ostalo ohranjeno enako razmerje kot pred tem krogom. Še posebej je presenetljiv remi Radomelj v Krškem, kar je za varovance Janeza Žilnika prva točka po šestih zaporednih porazih. Reprezentančni premor Sledi reprezentančni odmor, v katerem se bodo izbranci Srečka Katanca v kvalifikacijskem srečanju pomerili v gosteh z Malto (11. 11.) in v prijateljskem srečanju s Poljsko (14. 11.). JM koviča poskušal premagati z lobom iz 40 metrov, lepših priložnosti niso imeli, na drugi strani so gosti izvedli nekaj na videz nevarnih protinapadov, toda zaključiti jih niso znali. Že v prvem delu jo je skupil kapetan Aluminija Dejan Krljanovič, v skoku mu je eden od branilcev Rudarja s komolcem poškodoval glavo, zato je nadaljeval z obvezano glavo. Ker mu je kri vedno bolj prebijala obvezo, ga je moral trener zamenjati v 75. minuti. »Zasluži si pohvalo, kljub vsemu je v takšnem stanju zdržal na igrišču in pomagal soigralcem,« mu je pohvalo namenil Špehonja. V 17. krogu bo Aluminij gostil Domžale (20. 11.). JM, sta 4 2 2 3 3 5 6 6 12 Štajerski Šport torek • 8. novembra 2016 Rokomet • 1A SRL (ž), 7. krog »Zamrznitev« proti drugi ekipi Krima ZRK Aklimat Ptuj -RK Ljubljana 23:33 (11:14) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša, Kac, Kreft 2, Ivančič 1, Kolednik 1, Pušnik, Grabrovec, Puž, Borovčak 7, Kolenko, Selin-šek 4, Majcen S. 1, Majcen M., Korotaj 5, Gomilšek 2. Trener: Nikola Bistrovič. 1. A SRL (ž) REZULTATI 7. KROGA: Aklimat Ptuj - Ljubljana 23:33 (11:14), Krka - Celje Celjske mesnine 29:24 (15:13), Zelene doline Žalec - Branik 36:27 (19:9), Ž.U.R.D. Koper - Zagorje 18:36 (10:18), Velenje - Mlinotest Aj- dovščina 23:33 (9:20). 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12 2. ZAGORJE 6 5 0, 1 10 3. ZEL. DOLINE ŽALEC 7 5 0 2 10 4. MLIN. AJDOVŠČINA 7 4 0 3 8 5. KRKA 6 3 1 2 7 6. LJUBLJANA 7 3 0 4 6 7. AKLIMAT PTUJ 6 3 0 3 6 8. CELJE C. MESNINE 6 2 0 4 4 9. Ž.U.R.D. KOPER 7 1 1 5 3 10. BRANIK 6 1 1 4 3 11. VELENJE 6 0 1 6 1 ( i / ' r* -: * J1 v 19 ^ Ptujske rokometašice so doživele drugi zaporedni poraz, tokrat precej bolečega. Ptujske rokometašice so v očitni rezultatski in igralski krizi, kar se je na dvoboju z ekipo iz Ljubljane (Krim Mercator je leta 2013 ustanovil hčerinski klub RK Ljubljana, v katerem v glavnem delajo z mladimi igralkami, op. a.) pokazalo predvsem v drugem polčasu. V prvem polčasu sta bili ekipi v glavnem izenačeni. Domačinke so preko Selin-škove z obrambo 5-1 pozor- Odbojka • 2 DOL vzhod (ž) Vzdržale pritisk in ugnale Celjanke ZOK GSV Zava Ptuj - Celje 3:0 (17, 17, 22) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Gobec, Burič, Stav-bar, Gričnik, Horvat, Emeršič, Ča-brian, Gajser, Pušnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Slabši uvod v prvenstvo je ptujskim odbojkaricam v dvoboju s Celjankami nalagal breme nujnosti zmage. Zaradi bolezni trenerke Urške Breznik je ekipo s klopi vodila Marijana Horvat Gojkošek. Domače odbojkarice so začele odločno in z raznovrstno igro hitro povedle 11:4. V srednjem delu so gostje sicer nudile boljši odpor, vendar so Ptujčanke s kombinator-no igro uspešno zaključevale napade preko Gajserjeve in Buričeve ter osvojile prvi niz. Trenerka je v igro poslala kar deset igralk, v končnici drugega niza je svojo priložnost dobila še podajalka Gobčeva. V drugem nizu se je v napadu 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 5 KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Celje 3:0, Kostmann Slovenj Gradec - Nova KBM Branik II 1:3, Braslovče - Ljutomer 3:2, Benedikt - Pre-valje 0:3, Swatycomet Zreče -Swolley Vuzenica 1:3. V ; V Igralke ŽRK Aklimat Ptuj so v končnici strle odpor Velenjčank. 1. PREVALJE 5 5 0 15:3 15 2. NOVA KBM BRANIK II 5 4 1 13:7 11 3. SVOLLEY VUZENICA 5 4 1 13:8 11 4. ŽOK LJUTOMER 5 3 2 11:7 10 5. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 5 2 3 11:9 8 6. MOZIRJE 4 3 1 9:7 7 7. BRASLOVČE 5 2 3 10:11 6 8. CELJE 5 2 3 7:12 5 9. KAJUH ŠOŠTANJ 4 1 3 7:10 4 10. BENEDIKT 5 1 4 7:13 4 11. SWATYCOMET ZREČE 5 1 4 6:13 3 12. SLOVENJ GRADEC 5 1 4 4:13 3 razigrala Cvirnova, ki je z izvrstnimi servisi tudi nanizala prvo daljšo serijo točk (14:4). Celjanke so se približale na 21:15, bližje jih Ptujčanke niso spustile. Tretji niz je bil rezul-tatsko in tudi v sami igri daleč najbolj izenačen. V njem so domače igralke nanizale še nekaj blokov več kot v prvih dveh nizih in so ponovno dobro servirale. To jim je prineslo navidezno zanesljivo prednost šestih točk. Nepopustljive Celjanke so bile nato zelo uspešne v napadu, kar jim je prineslo celo prednost 19:20. A v končnici so svojo kakovost znova pokazale domačinke, ki so predvsem z neugodnimi servisi, blokom in izigranimi napadi tekmo končale v svoj prid. S solidno predstavo v vseh elementih odbojkarske igre je ptujska vrsta prišla do glad- ke zmage s 3:0 v nizih, ki jim bo dobra spodbuda v nadaljevanju prvenstva. Nastja Gajser, ŽOK GSV Zava Ptuj: »Tekmo smo odigrale dobro in zbrano. V tretjem setu se je videlo, da je naša zbranost sicer Pokal Slovenije: ŽOK GSV Zava Ptuj -Nova KBM Branik II 2:3 (11, -21, 22, -22, -6) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Gobec, Burič, Stav-bar, Gričnik, Horvat, Emeršič, Čabrian, Gajser, Pušnik, Trenerka: Urška Breznik. V dogovoru med ekipama se je tekma Pokala Slovenije med Ptujčankami in Mariborčankami odigrala v Draš centru, gostiteljice na papirju pa so bile iz najstarejšega slovenskega mesta. Te so odlično odigrale prvi niz (25:11), sledili so trije sila izenačeni. V teh nobena ekipa ni prevladovala, a mlade »bankirke« so odigrale za malenkost bolje, kar je pomenilo, da so dobile dva od treh nizov in so izenačile na 2:2. V odločilnem nizu so bile članice Nove KBM Branika II veliko bolj zbrane in so zanesljivo dobile ta del s 15:6. S tem so si zagotovile napredovanje v naslednji krog pokalnega tekmovanja. Igralke 'nad ekipo' Nikola Bistrovič, trener ŽRK Aklimat Ptuj: »Po porazu z Ajdovščino se mi je zdelo, da je bil to čisti slučaj, slab dan. Po tokratnem porazu je evidentno, da je v ekipi drug notranji problem, ki ga do sedaj še nisem videl. Menim, da so se določene igralke postavile 'nad ekipo', s tem pa se začnejo notranja rušenja. To je treba sedaj rešiti z igralkami in se z njimi pogovoriti. Sedaj vemo, kje realno smo - na čisti ničli. Treba bo vse skupaj resetirati in popraviti napake. Na tej točki se odloča, ali se bomo razsuli, ali pa bomo začeli znova, brez velikih pričakovanj in na zdravih temeljih.« Nataša Derepasko, trenerka RK Ljubljana: »Glede na končni rezultat so moje igralke odigrale dobro tekmo. V napadu so prvih petnajst minut igrale zelo slabo, nato pa so se zbrale in igrale vedno bolje. V obrambi je bilo dobro, ne pa super. Kljub temu nam je ta obramba tokrat prinesla zmago.« Foto: Črtomir Goznik no pazile na organizatorko igre in njihovo najboljšo igralko Žabjekovo. Prvih petnajst minut so igrale zadovoljivo v obrambi in so dosegle nekaj lahkih zadetkov preko Korotajeve iz protinapadov in Borovča-kove iz levega zunanjega položaja. Slednja je bila tokrat s sedmimi zadetki najboljša strelka domače ekipe, a je ob tem zgrešila tudi dve sedemmetrovki in nekaj metov z levega krila. Gostje iz prestolnice so v zadnjih treh minutah preko razpoložene Žabjekove naredile serijo 1:4 in so polčas dobile 11:14. V nadaljevanju so se popolnoma razigrale, saj so zelo »stisnile« v gibljivi obrambni postavitvi 6-0 in dosegale številne lahke zadetke. Ljubljanska obramba in razpoložena vratarka Jantolova so naredile razliko, saj je ptujske igralke niso mogle prebiti. Ob tem ni imela svojega dne tudi najizkušenejša igralka Mateševa, ki tokrat sploh ni dosegla zadetka. Na drugi strani je Žabjekova dosegla 10 zadetkov in ob tem razigrala soigralke, izmed katerih sta iz zunanjih položajev neumorno zadevali Odrova in Abina, iz položaja krožne napadalke pa je bila nezau-stavljiva Beganovičeva. Ob prvem naletu gostij v nadaljevanju je z dvema zadetkoma borbena Selinškova še ublažila zaostanek, vendar je sledilo drugo obdobje uspešne igre Ljubljančank, ki so hitro večale prednost in dosegale zadetek za zadetkom. David Breznik Namizni tenis Korošice potrdile kandidaturo za vrh l.SNTL(ž) REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Muta 0:5, Letrika - Jesenice 5:4, Logatec - Kema 5:1, Vesna - Arrigoni 0:5. Prosta je bila ekipa Kajuh-Slovan. 1. ARRIGONI 2. MUTA 3. LOGATEC 4. KAJUH-SLOVAN 5. KEMA 6. LETRIKA 7. VESNA 8. PTUJ 9. JESENICE 5 5 0 2 4 4 0 2 4 2 2 14 4 2 2 13: 5 2 3 16:20 4 5 2 3 15: 4 2 2 14 5 1 4 13 4 0 4 7 10 1 8 14 4 14 4 23 4 17 4 23 2 20 0 Foto: Črtomir Goznik malo popustila, saj je proti nekoliko slabši ekipi težko ves čas igrati na takšnem nivoju. Naša ekipa se je na koncu zbrala in za zmago pokazala svojo igro, takšno, kot jo znamo.« David Breznik PTUJ-MUTA 0:5 Martina Komovec - Nika Veronik 0:3, Daniela Tomanič-But-kovska - Vesna Rojko 0:3, Katja Krajnc - Zala Veronik 0:3, Daniela Tomanič-Butkovska - Nika Veronik 1:3, Martina Komovec - Zala Veronik 0:3. V 1. ženski ligi sta le še dve ekipi neporaženi, Arrigoni in Muta. In slednja je v soboto gostovala na Ptuju, s Koroši-cami pa se je domov vrnila tudi Ptujčanka Vesna Rojko. Škoda, da v dresu Mute ... Gostje so bile v tem dvoboju nesporne favoritinje, kar so Vesna Rojko in 19-letni dvojčici Nika in Zala Veronik povsem upravičile tudi za zelenimi mizami. Domačim igralkam so prepustile le en sam niz, v dvoboju z Niko Veronik ga je osvojila najmlajša - Daniela Tomanič Butkovska. 2. SNTL (ž): Polovični uspeh Cirkovčank REZULTATI 2. KROGA: Preser-je - Cirkovce 5:2, Ljubljana -Cirkovce 1:5, Ljubljana - Sobota 1:5, Preserje - Sobota 5:0. Prosta je bila ekipa Inter Diskont. 1. PRESERJE 3 3 0 15:3 6 2. CIRKOVCE 3 2 1 12:9 4 3. SOBOTA 3 2 1 10:9 4 4. INTER DISKONT 2 0 2 6:10 0 5. LJUBLJANA 3 0 3 3:15 0 PRESERJE - CIRKOVCE 5:2 Kristina Kete - Nika Belaj 0:3, Rebeka Lukič - Iva Unger 3:0, Polona Letnar - Ina Unger 3:2, Rebeka Lukič - Nika Belaj 3:0, Kristina Kete - Ina Unger 1:3, Polona Letnar - Iva Unger 3:0, Rebeka Lukič - Ina Unger 3:0 LJUBLJANA - CIRKOVCE 1:5 Dijana Kosič - Iva Unger 0:3, Simona Soldat - Lara Belaj 3:0, Amela Štulanovič - Nika Belaj 1:3, Simona Soldat - Iva Unger 2:3, Dijana Kosič - Nika Belaj 1:3, Amela Štulanovič - Lara Belaj 0:3. V 2. krogu 2. lige so mlade igralke NTK Cirkovce odigrale dve srečanji v gosteh, eno prejšnji konec tedna v Preser-ju, drugo v soboto v Ljubljani. Izkupiček je bil polovičen . Proti Preserju so srečanje dobro začele, tesen poraz Ine Unger pa je tehtnico prevesil na stran izkušenejših domačink, ki so zaenkrat glavne favoritinje za 1. mesto. Varovanke Toma Džan-kica so bile uspešnejše v Ljubljani, kjer je bila v ekipi tudi šele 10-letna Lara Belaj. Za konec dvoboja je celo zabeležila prvo zmago med elito, po dve sta dodali Iva Unger in Nika Belaj. S tem so svoji ekipi prinesle dve novi točki. JM torek • 8. novembra 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 14. krog Drava izkoristila darilo in zmagala Drava Ptuj - Farmtech Veržej 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Gamilec (18.), 1:1 Leskovar (28,), 2:1 Bašic (53.) DRAVA PTUJ: Musič, Močic, Gajic, Kukovec (od 65. Hriber-nik), Rešek, Čeh, Leskovar, Roškar, Bašic (od 92. Torra), Golob, Rujovic (od 88. Furjan). Trener: Simon Sešlar. FARMTECH VERŽEJ: An-drejč, Srnec, Polajžer, Vindiš, Gamilec, Trstenjak (od 78. Ko-privica), Lah, Cvrtila, Hočevar, Čuk, I lic (od 46. Alen). Trener: Marko Lešnik Gledalci na Mestnem stadionu na Ptuju so pred tekmo med Dravo in Farmtech Ver-žejem videli lepo simbolično dejanje, saj je kapetan ptujske ekipe Nastja Čeh dolgoletnemu navijaču Drave in rednemu obiskovalcu tekem Stanku Kokolu za njegov 80. rojstni dan predal klubski dres. Po tej lepi gesti pa domači gledalci nikakor niso mogli preveč uživati ob igri njihove ekipe v prvem polčasu, saj so le ti igrali premalo povezano, agresivno in kombinatorno. Na drugi strani so Prekmurci igrali nekoliko bolj zaprto, a so ves čas prežali na protinapade. Iz enega od njih so tudi dosegli vodilni zadetek, saj je globinsko žogo izkoristil hiter Gamilec, ki je natančno streljal mimo Musiča po tleh - 0:1. Bled start in zaostanek je vendarle prebudil dravaše, saj je Čeh najprej s približno 20 metrov meril malo čez gol, v naslednjem poskusu pa v vratnico - na odbito žogo je na 25 metrih naletel Leskovar, ki je z zelo natančnim strelom po tleh izenačil rezultat - 1:1. Izenačenje je v tem trenutku zadovoljilo modre, saj so imeli do konca prvega polčasa več pobude gostje, zaključne strele Srne-ca, Čuka in Polajžarja pa je zaustavil vratar Musič. Tega je takoj v nadaljevanju s pravo bombo z razdalje poizkušal presenetiti še Hočevar, vendar je zgrešil cilj. Drava je drugi polčas začela odločneje in je ob obilici sreče tudi povedla. Po prepovedanem položaju Ptujčanov je bočni veržejski igralec Hočevar na hitro izvedel podajo, ki pa jo je prestregel Ru-jevic, ki je potegnil v napad in podal do Bašica, ki mu ni bilo težko izkoristiti velikega darila - 2:1. Po vodstvu so Ptujčani zaigrali hitreje in natančneje, z zaključnimi streli so bili nevarni Golob, Močic, Rujovic in Čeh. Ob tem je pozitivna stvar za ptuj- Odigrane le tri tekme, Dob blizu Triglava V 14. krogu so bila odigrana le tri srečanja 2. lige: Triglav je miroval zaradi izstopa Zavrča, tekmo v Brdih pa je odnesel dež. V derbiju kroga so bili igralci ekipe Roltek Dob uspešni proti Novomeščanom in so jim nasuli kar pet zadetkov. Od tega je kar tri prispeval Rok Kidrič (v celotni sezoni že 13; več jih je dosegel le Matej Podplatnik iz Triglava - 15), tudi odločilna dva na začetku drugega polčasa. Dobljani so se s sedmo zaporedno zmago močno približali vodilnemu Triglavu, ki ima sedaj ob tekmi manj le še točko prednosti. Presenečenje se je zgodilo v Brežicah, kjer so slavili gostje iz Kranja. Ekipi Zarice je tri točke prinesel Matic Mlakar, ki je zadel na začetku drugega dela igre. Tretjo zmago kroga so slavili Ptujčani. REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Farmtech Veržej 2:1 (1:1); Roltek Dob - Krka 5:1 (1:1); strelci: 1:0 Kidrič (18.), 1:1 Tijanic (44.), 2:1 Kidrič (57.), 3:1 Kidrič (67.), 4:1 Ne-manič (75.), Lunder (85.); Brežice Terme Čatež - Za-rica Kranj 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Mlakar (47.); rdeč karton: Hadžanovic (83. - Brežice); Tekma Brda - Ankaran Hr-vatini je bila prestavljena. Prosta je bila ekipa Triglava. 1. TRIGLAV KRANJ 13 11 1 1 30:9 34 2. ROLTEK DOB 14 10 3 1 39:11 33 3. ANKARAN-H. 13 8 2 3 27:15 26 4. KRKA 14 6 1 7 29:20 19 5. BREŽICE ČATEŽ 13 5 4 4 18:18 19 6. DRAVA PTUJ 14 5 2 7 26:30 17 7. BRDA 13 3 4 6 11:20 13 . VERŽEJ 14 2 4 8 10:29 10 9. ZARICA KRANJ 14 3 1 10 13:34 10 10. ZAVRČ 12 1 4 7 16:33 7 JM Foto: Črtomir Goznik Kljub zaostanku so nogometaši Drave strnili svoje vrste in z dvema zadetkoma preobrnili rezultat v svojo korist. ski klub še ta, da se je po poškodbi na zelenico vrnil Hri-bernik, ki je dobro odigral zadnji del tekme. Na drugi strani bi Farmtech lahko zadel preko Vindiša in Pola-jžerja ali po slabem izbijanju vratarja Musiča, ko je strel Laha s 17 metrov z golove črte izbil Roškar. Nogometaši Drave so tako drugič v tej sezoni premagali Farmtech Veržej in so na zadnji domači tekmi prvega dela prvenstva dosegli pomembno zmago ter so se učvrstili v sredini drugoligaške lestvice. David Breznik Simon Sešlar, trener NK Drava: »Razen z rezultatom tokrat z ničemer drugim dejansko ne moremo biti zadovoljni. Tekme nismo odigrali na pravem nivoju, nismo pokazali niti blizu tistega, kar smo sposobni. Za nas je bila ta tekma zares pomembna, saj smo igrali z neposrednim konkurentom za obstanek, s pozitivnim rezultatom pa se je sedaj situacija za nas dobro razpletla. Takšne tekme, ko jih preprosto moraš dobiti, so zelo zahtevne in zato fantom kljub slabši igri čestitam za zmago.« Marko Lešnik, trener NK Farmtech Veržej: »Vsako tekmo želimo osvojiti čimveč točk, a tokrat nam ni uspelo priti niti do točke. Ponovno smo odločilni zadetek dobili po naši neumnosti. Po zaostanku nam ni uspelo izenačiti, kljub nekaterim priložnostim. Ptujsko zgodbo smo zaprli s porazom, a se že usmerjamo na naslednjo tekmo.« Enes Rujovic, Drava Ptuj: »Pred zaključkom jesenskega dela prvenstva je ta zmaga za nas zelo pomembna, kajti Veržej nam je blizu na lestvici. Točke proti neposrednim tekmecem štejejo dvojno, z malo sreče ter iznajdljivosti smo prišli do drugega zadetka, ki je odločil zmagovalca.« Rokomet • Veteranski turnir v Veliki Nedelji Judo • 1. slovenska liga Slavili domačini in Ptujčanke Impol v končnico brez praske, Gorišnici zmanjkala malenkost V soboto je bilo kljub prvenstvenemu premoru v športni dvorani Velika Nedelja zelo pestro, saj je tam potekal veliki mednarodni veteranski rokometni turnir. V ženskem delu turnirja so nastopile štiri ekipe, v moškem pa sedem. V kategoriji veterank so se ekipe pomerile vsaka z vsako, v moškem delu pa so najprej potekale tekme v dveh skupinah, nato pa polfinale in finale. Na igrišču so ves dan potekale zanimive borbe. V konkurenci veterank so največ znanja pokazale Ptujčanke, ki so v zadnji tekmi premagale Podravko ter se tako veselile zmage na turnirju. Pri veteranih so se v prvi polfinalni tekmi pomerili igralci Varteksa in Cakovca. V zelo napeti tekmi so zmagali Varaždinci ter se uvrstili v finale. Drugi polfinalni par sta bili ekipi Old Bulls Velika Nedelja in Gorišnica; tudi ta tekma je bila napeta do konca, vendar so domačini pokazali nekoliko več in se uvrstili v finale. V finalu starih znancev, tudi soigralcev, sta ekipi Var-teks in Old Bulls pokazali zelo dobro tekmo. Igralci, kot so Siniša Radujkovic, Zdenko Ptiček, Petar Rodik in ostali, so ponovno poskusili premagati Velikonedeljčane, kot jim je to že uspelo v Nedelišču, vendar so tokrat gostitelji po- kazali veliko več mirnosti in so povsem zasluženo osvojili turnir. Na zaključni podelitvi pokalov so podelili tudi nagrade najboljšim posameznikom. Najboljša strelka je postala Ptujčanka Renata Špes, najboljša vratarka Janja Pesko (Zagorje), za naj igralko pa so izbrali Valentina Čani iz Koprivnice. Pri veteranih je najboljši strelec postal Tihomir Pajic iz Cakovca, lovoriko za naj vratarja je prejel Mitja Kle-menčič iz ekipe Old Bulls, naj igralec pa je postal Petar Rodik iz Varteksa. Skozi ves dan si je tekme ogledalo lepo število gledalcev, kar je še dokaz več, da je Velika Nedelja bila, je in bo ostala rokometni kraj. Končni vrstni red: veteranke: 1. Ptujčanke, 2. Podravka, 3. Nedelišče, 4. Zagorjanke; veterani: 1. Old Bulls Velika Nedelja, 2. Varteks, 3. Čakovec, 4. Gorišnica, 5. Ormož-Ptuj, Pomurje, 6. Kras-Trst. JankoMeško S četrtim krogom se je prejšnji teden končal redni del letošnje 1. slovenske judo lige. V Mariboru so judoisti Impola vknjižili še dve zmagi in tako redni del zaključujejo na vrhu prvenstvene lestvice s polnim izkupičkom 16 točk. Na zaključnem turnirju v Slovenski Bistrici bodo 26. novembra nastopili še judoisti Olimpije, Bežigrada in branilci naslova iz Šiške. Rekord po številu naslovov prvaka lige si lasti Impol, ki je bil doslej najboljši štirinajstkrat. Najbolj zanimivo je bilo tokrat v Celju, kjer so ob gostiteljih nastopili lanski prvaki iz Šiške in Gorišničani. Judoisti Šiške so v nepopolni zasedbi oba dvoboja izgubili, izjemno razburljivo in napeto pa je bilo v zadnjem dvoboju turnirja med domačo ekipo Zdežele Sankakau in JK Gorišnica. Dvoboj je neposredno odločal o obstanku v ligi, ki je bila letos izjemno izenačena - od 5. do 9. mesta ekipe loči le ena sama zmaga. Domačini so povedli 3:1, a sta Uroš Tajhman in Denis Rus izenačila na 3:3. O končnem zmagovalcu je odločal dvoboj v najtežji kategoriji med Andražem Špilerjem in Damjanom Frasom. Na koncu je krajšo potegnil Gorišničan ... Franc Nasko, trener JK Go-rišnica: »Na koncu smo imeli tudi precej nesreče, da nismo uspeli obstati v 1. ligi. V ostalih tekmah je bilo doseženih nekaj presenetljivih izidov, ki niso šli v naš prid. A nič za to, že naslednje leto se bomo poskušali vrniti v elitni razred, saj imamo v našem klubu dovolj kakovostno zasedbo za takšne napovedi. Na nekaterih tekmah nismo nastopili v popolni postavi, predvsem smo pogrešali Damijana Frasa. Na zadnji tekmi je sicer bil z nami, a se mu je poznalo pomanjkanje treninga zaradi službenih obveznosti.« REZULTATI 4. KROGA: Ljubljana: Bežigrad - Partizan Ljutomer 5:2, Partizan Ljutomer - Olimpija 2:5, Bežigrad - Olimpija 2:5; Celje: Z'dežele Sankaku -GIB Šiška 5:2, GIB Šiška - Gorišnica 3:4, Z'dežele Sankaku - Gorišnica 4:3; Maribor: Branik Broker - Impol 2:5, Impol - Acron Slovenj Gradec 5:2, Branik Broker -Acron Slovenj Gradec 5:2. 1. IMPOL 8 8 0 0 42:14 16 2. OLIMPIJA 8 6 0 2 34:22 12 3. BEŽIGRAD 8 5 0 3 33:23 10 4. GIB ŠIŠKA 8 4 0 4 33:23 8 5. BRANIK BROK. 8 3 0 5 27:28 6 6. SANKAKU 8 3 0 5 21:35 6 7. P. LJUTOMER 8 3 0 5 21:35 6 8. SLOV. GRADEC 8 2 0 6 24:32 4 9. GORIŠNICA 8 2 0 6 16:39 4 Šiška - Gorišnica 3:4 (30:40) -60 kg: Urh Klopčič - brez nasprotnika 1:0 -66 kg: Gašper Oblak -Jure Kuralt 0:1 -73 kg: Marko Jurkovič -Leon Jaušovec 1:0 -81 kg: Peter Kranjc Požar - Niko Trunk 1:0 -90 kg: Marko Prodan -Uroš Tajhman 0:1 -100 kg: brez nasprotnika - Denis Rus 0:1 +100 kg: brez nasprotnika - Damjan Fras 0:1 Z'dežele Sankaku -Gorišnica 4:3 (40:30) -60 kg: brez nasprotnika -Miha Bezjak 0:1 -66 kg: Matjaž Trbovc -brez nasprotnika 1:0 -73 kg: Gal Zakošek - Jure Kuralt 1:0 -81 kg: Miha Cilenšek -Niko Trunk 1:0 -90 kg: Filip Pasarič - Uroš Tajhman 0:1 -100 kg: Aljaž Triplat - Denis Rus 0:1 +100 kg: Andraž Špiler -Damjan Fras 1:0 JM 14 Štajerski Šport torek • 8. novembra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Težka, a zato slajša zmaga Vidma VIDEM - AJDAS LENART 3:2(1:1) STRELCI: 1:0 Krajnc (5.), 1:1 Damiš (27.), 1:2 Šnofl (54.), 2:2 Krajnc (83., iz 11-m), 3:2 Kmetec (86.). VIDEM: Malogorski, Cafu-ta, Leskova r (od 46. Murko), Lah, Kajtna, Plajnšek (od 60. Bračič), Tement, Krajnc, Škva-ric, Pintarič (od 77. Gerečnik), Kmetec. Trener: Primož Gorše. Videm je v soboto popoldne ugnal zadnjeuvrščeno ekipo Lenarta ter se tako dokončno odlepil od nevarnih mest na lestvici in s tem dodatnih skrbi. Res je, da domačini v soboto niti po naključju niso blesteli, a najpomembnejše je spoznanje, da so slavili in da so osvojili tri točke, ki bodo ekipi prinese dodatno samozavest. Žal je zmago skazila poškodba Leskovarja (stopalo), veseli pa vrnitev Gerečnika. Videm je pričel dobro in predvsem odločno, gostje so se zgolj branili in že po nekaj minutah je z dobro odmer- 3. SNL sever REZULTATI 12. KROGA: Rogaška - Šampion 9:1 (3:1), Šmarje pri Jelšah - Fužinar Ravne Systems 0:0, S.Rojko Dobrovce - Korotan Prevalje 0:2 (0:0), Videm - AjDAS Lenart 3:2 (1:1), Dravograd -Dravinja 3:1 (0:1), Šmartno 1928 - Maribor B 0:6 (0:2), ZU-VIL Brunšvik - Mons Claudius 6:3 (5:2). 1. MARIBOR B 12 11 1 0 51:8 34 2. ROGAŠKA 12 8 2 2 38:13 26 3. ŠMARJE PRI J. 12 7 3 2 19:13 24 4. K0R. PREVALJE 12 6 2 4 31:24 20 5. DRAVINJA 12 6 2 4 23:17 20 6. DRAVOGRAD 12 6 1 5 16:19 19 7.S.R. DOBROVCE 12 5 3 4 19:21 18 8. VIDEM 12 4 3 5 18:23 15 9. FUŽINAR RAVNE 12 3 4 5 14:20 13 10. MONS CLAUDIUS 12 3 3 6 20:26 12 11. ZU-V. BRUNŠVIK 12 3 3 6 22:36 12 12. ŠMARTNO 1928 12 3 0 9 9:22 9 13. ŠAMPION 12 2 2 8 17:36 8 14. AJDAS LENART 12 0 5 7 11:30 5 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so do četrte zmage v sezoni prišli z učinkovitim zaključkom tekme proti Lenartu. jenim strelom zadel Krajnc - 1:0. Domačini so še naprej veliko kombinirali in poskušali po bokih in v 13. minuti je »zicer« zapravil Pintarič - bil je sam pred golom. Kar ni uspelo varovancem Primoža Goršeta, je gostom, ki so po napaki domače obrambe zadeli iz »nič« - 1:1. Zadetek je Vidmu povsem spodrezal krila, čeprav je poskusil še Kmetec. Gostje, ki so imeli zelo izkušeno ekipo, so bili do konca polčasa nevarnejši, nemogoče je v zadnji minuti zapravil Marko. Videmčani so v nadaljevanju skušali pritisniti, toda modri so bili tisti, ki so povedli. Po zmedi v kazenskem prostoru je iz bližine povsem neoviran zadel Šnofl, ki ga ljubitelji nogometa na našem koncu najbolj poznajo po igranju malega nogometa, predvsem za ekipo Poetovia - 1:2. Tudi po zaostanku domači četi ni uspevalo kaj dosti, Lenar-tčani so s trdo igro na meji prekrška dobro onemogočali Videm. Po priložnosti na vsaki strani pa je Videm vendarle povedel. Po igranju z roko enega izmed gostov je sodnik Zirnstein pokazal na belo točko, Krajnc pa je bil uspešen realizator - 2:2. V sami konč- nici so rumeno-zeleni vse stavili na napad in po prodoru po levi je iz težkega položaja izjemno zadel Kmetec za popoln preobrat - 3:2. V naslednjem krogu bodo Videmčani gostovali v Celju pri ekipi Šampiona. Superliga: Stojnci presenetili Gerečjo vas REZULTATI 11. KROGA: Gerečja vas - Stojnci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 P. Pernek (86.); Apače - Bukovci 2:2 (2:2); strelci: 1:0 Šenkiš (28.), 1:1 Mlakar (36.), 2:1 Nikolaj (44.), 2:2 Antolič (45.); Hajdina - Podvinci Betonar-na Kuhar 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Krajnc (37.), 1:1 R. Petrovič (53.), 2:1 Črnko (65., z 11 m), 3:1 Štumberger (76.); Cirkulane - Kety Emmi Bistrica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Kovačič (22.), 1:1 Osterc (93.); Skorba - Središče ob Dravi 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Jaušo-vec (20.), 1:1 Brodnjak (53.). 1. GEREČJA VAS 11 9 0 2 37:11 27 2. BUKOVCI 11 6 3 2 21:13 21 3. KETY E. BISTRICA 11 6 2 3 20:15 20 4. HAJDINA 11 6 1 4 22:22 19 5. STOJNCI 11 6 0 5 20:15 18 6. APAČE 11 4 1 6 21:30 13 7. CIRKULANE 11 3 3 5 14:16 12 8. SKORBA 11 3 1 7 21:25 10 9. PODVINCI KUHAR 11 3 1 7 14:31 10 10. SREDIŠČE 11 2 2 7 12:24 8 V 11. krogu je bila večina tekem odigrana v precej vetrovnem, a toplem vremenu. Morda je tudi to pripomoglo h kar nekaj presenetljivim rezultatom. Prvi je nedvomno domač poraz praktično edinega favorita za končno slavje, ekipe Gerečje vasi. To je tokrat premagala ekipa Stojncev in s tem še utrdila sloves najbolj nepredvidljive ekipe lige. Kljub porazu vijoličastih se njihovi zasledovalci niso preveč približali, saj sta tako Bukovci kot Bistrica remizira-la. Prvi so v Apačah igrali 2:2, vsi zadetki pa so padli že v prvem polčasu. Bistričani so bili dolgo na pragu slavja v Cirku-lanah, kjer so pred tem menjali trenerja, toda Osterc je z zadetkom globoko v sodnikovem podaljšku poskrbel, da so bili obrazi navijačev oranžnih precej bolj židane volje. Vnovič je slavila Hajdina, ki je doma ugnala Podvince, v srečanju ekip z dna lestvice pa v Skorbi gledalci niso videli zmagovalca. 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Podlehnik - Ormož 6:1 (4:0), Markovci - Gorišnica 3:0 (1:0), Leskovec - Tržec 3:1 (1:1), Boč Poljčane - Dornava 2:0 (1:0), Pragersko - Rogoz-nica 2:2 (1:0). 1. MARKOVCI 11 7 1 3 26:12 22 2. PODLEHNIK 11 6 3 2 29:12 21 3. ROGOZNICA 11 6 2 3 20:14 20 4. GORIŠNICA 11 5 3 3 18:18 18 5. LESKOVEC 11 5 1 5 18:22 16 6. PRAGERSKO 11 4 3 4 22:22 15 7. BOČ POLJČANE 11 4 1 6 16:21 13 8. ORMOŽ 11 4 1 6 17:23 13 9. TRŽEC 11 4 0 7 14:24 11 10. DORNAVA 11 2 1 8 15:27 7 tp, jb Futsal • 1. slovenska liga Zaključka polčasov na strani domačinov Tomaž ŠIC bar -Oplast Kobarid 3:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Širok (5.), 0:2 Kos (6.), 1:2 U. Goričan (20.), 2:2 Školiber (27.), 2:3 Širok (30.), 3:3 U. Goričan (39.). TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol; Magdič, Školiber, Mi-klašič, U. Goričan, Gašparič, Budja, Kociper, Koren, Belšak, Buzeti, Kurbus. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Po štirih zaporednih porazih - treh v prvenstvu in enem v pokalu - so se igralci ekipe Tomaž ŠIC bar na drugi domači prvenstveni tekmi pomerili z Oplastom iz Kobarida. Pred več kot 200 gledalci, ki so si ogledali tekmo v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Ljuto- 1. SFL REZULTATI 5. KROGA: Tomaž ŠIC bar - Oplast Kobarid 3:3 (1:2), Proen Maribor -Bronx Škofije 6:4 (5:3), Sevnica - Benedikt 4:2 (2:0), Puntar - Litija 1:5 (0:2), Dobovec Pivovarna Kozel - Zavas Siliko 4:6 (2:4). 1. PROEN MARIBOR 5 4 1 0 21:15 13 2. SEVNICA 5 4 0 1 15:10 12 3. LITIJA 5 3 2 0 24:9 11 4. BRONX ŠKOFIJE 5 3 0 2 16:15 9 5. OPLAST KOBARID 5 2 12 13:11 7 6. ZAVAS SILIKO 5 2 0 3 15:19 6 7. BENEDIKT 5 113 18:19 4 8. TOMAŽ ŠIC BAR 5 113 14:25 4 9. DOBOVEC 5 1 0 4 19:18 3 10. PUNTAR 5 1 0 4 6:20 3 Foto: Miha Soštarič Po razburljivi končnici so domačini osvojili prvo točko na domačem parketu. meru, so varovanci Mateja Gajserja in Marjana Magdiča prikazali všečno in predvsem borbeno predstavo. Kljub zaostanku 0:2 se niso predali, z nekaj sreče, saj so zadeli ob zaključkih prvega in drugega polčasa, pa so prišli do točke, ki bo spodbuda pred naslednjimi dvoboji. Ekipa Tomaž ŠIC bar je bila tokrat okrepljena z Dejanom Kurbusom in Rokom Buzetijem, ki sta končala z igranjem velikega nogometa v sosednji Avstriji in bosta v nadaljevanju sezone pomagala prleški ekipi pri boju za obstanek v 1. slovenski futsal ligi. Že na prvi tekmi sta dokazala, da bosta pomembna člena moštva, ki ga v nadaljevanju prvenstva, vsaj na papirju, čakajo nekoliko lažji nasprotniki. Po začetnem otipavanju so gostje izkoristili nezbranost domačih in v slabih dveh minutah dvakrat premagali Miho Prijola, ki je tokrat v domačih vratih dobil prednost pred Kri-stianom Vrbnjakom. Šok ni pustil trajnejših posledic pri gostiteljih. Zaigrali so podje-tneje in imeli preko Kevina Be-lšaka v 14. minuti dve izredni priložnosti za zadetek, vendar Marjan Magdič, trener Tomaža ŠIC bara: »Čestitke fantom. Odigrali so zares borbeno in tudi ob pomoči sreče, ki je v športu potrebna, smo prišli do velike točke.« Miha Magdič, kapetan Tomaža ŠIC bara: »Na začetku tekme je kazalo malo slabše, v nadaljevanju pa se je videlo, da sta Buzeti in Kurbus velik doprinos k naši ekipi. Odigrali smo dobro, vendar ne najboljše. Nekaj igralcev nas je še vedno pod našimi sposobnostmi. Ko bo celotna ekipa prebujena in se bomo navadili na to prvo ligo, bomo lahko vzeli vse tri točke tudi taki ekipi, kot je Oplast.« Saša Leban, trener Oplasta: »Vedeli smo, da nas čaka težka tekma. Trenutno nismo v formi, imamo težave. Po vodstvu z 2:0 smo nadzirali potek tekme, vendar smo ob zaključku polčasa prejeli zelo neumen zadetek, ki je domačinom dovolil, da so se vrnili v igro. V drugem polčasu smo znova imeli svoje priložnosti, pa znova prejeli naiven zadetek. Na koncu smo lahko srečni, da smo izvlekli točko.« je obakrat izvrstno posredoval vratar Oplasta Nik Logar. Da si gostje niso priigrali višjega vodstva, je bil zaslužen tudi Prijol, ki je nekajkrat reševal domačine z dobrimi obrambami. Pred koncem prvega dela igre so postajali gostitelji vse nevarnejši. V 18. minuti izvrstne akcije Mihe Magdiča in Domna Školibra ni uspel v zadetek spremeniti Buzeti, ki pa se je dve minuti pozneje oddolžil z izvrstno podajo Urbanu Goričanu, ki je postavil izid polčasa 1:2. Na krilih glasnih navijačev so igralci Tomaža ŠIC bara v drugem polčasu zaigrali še bolj napadalno, kar se jim je obrestovalo v 27. minuti, ko je akcijo celotne ekipe odlično spremljal Domen Školiber in ob vratnici žogo spravil za hrbet Logarja. V želji po vodstvu so si gostitelji privoščili napako, ki so jo Oplastovi igralci izkoristili in preko Anžeta Široka znova povedli. V zadnjih minutah tekme so gostitelji zaigrali s petimi igralci v polju, kar se jim je obrestovalo. Še drugič na tekmi je bil ob izteku 39. minute uspešen Goričan, ki je poskrbel za navdušenje v dvorani. V izdihljajih tekme je bil zaradi posredovanja z roko izven kazenskega prostora izključen gostujoči vratar Logar, prednosti igralca več pa domačini niso izkoristili. V naslednjem krogu bo Tomaž ŠIC bar v petek, 11. novembra, gostoval v Škofijah. Miha Šoštarič 2. SFL REZULTATI 5. KROGA: Gorica Futsal Klub - FC Hiša daril Ptuj 6:3, Velike Lašče - FC Ivančna Gorica 2:5, Dlan Logatec - Kebelj 4:6, FSK Stripy - Futsal klub Dobrepolje 3:2, KIX Ajdovščina - ŠD Mlinše 2:2. 1. IVANČNA GORICA 5 5 0 0 25:10 15 2. FSK STRIPY 5 5 0 0 27:13 15 3. KEBELJ 5 3 1 1 22:13 10 4. VELIKE LAŠČE 5 3 0 2 20:18 9 5. FK DOBREPOLJE 5 2 1 2 15:15 7 6. GORICA FK 5 1 3 1 16:17 6 7. ŠD MLINŠE 5 1 2 2 13:20 5 8. HIŠA DARIL PTUJ 5 1 0 4 17:21 3 9. KIX AJDOVŠČINA 5 0 1 4 7:20 1 10. DLAN LOGATEC 5 0 0 5 10:25 0 GORICA FUTSAL KLUB -FC HIŠA DARIL PTUJ 6:3 STRELCI: 1:0 Vanceta (3.), 2:0 Milanič (12.), 2:1 Krajnc (18.), 3:1 Vanceta (22.), 4:1 Goranovič (26.), 5:1 Gorano-vič (29.), 5:2 Ramadani (31.), 5:3 Fleten (32.), 6:3 Sukano-vic (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zupa-nič, Ramadani, Kavaš, Jaušo-vec, Šilec, Krajnc, Fleten. jm Športni napovednik Rokomet • 1. A SRL (m) 10. KROG: Koper 2013 - Jeruzalem Ormož (SREDA ob 19.00); Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik (SREDA ob 19.30). DB torek m S. novembra 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Karting • Državno prvenstvo Ekipno AMD Hajdina drugo, AMD Ptuj tretje Državno prvenstvo, končni vrstni red po kategorijah: Rotax micro MAX (20 tekmovalcev): 1. Mai Sadar (AMD Šlander) 369 2. Nejc Preša (AK NSR) 324 3. Mark Kastelic (AMD Šlander) 270 4. Luka Miletič (AMD Ptuj) 267 5. Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina) 250 6. Mitja Miklaužič (AMD Hajdina) 228 7. Erik Kastelec (AMD Ptuj) 216 16. Julijan Huč (AMD Ptuj) 60 Rotax MAX junior (7): 1. Maks Škulj (AMD Hajdina) 354 2. Anže Dovjak (AMD Šlander) 332 3. Nik Prunk (ŠK MEGA) 311 4. Luka Železnik (AMD Hajdina) 296 6. Nik Štefančič (AMD Hajdina) 240 7. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) 177 Rotax MAX (6): 1. Katja Pivk (AMD Šlander) 406 2. Vanesa Ambroželj (GAS Vrtojba) 300 3. Klemen Jug (AMD Šlander) 299 4. Matjaž Bogadi (AMD Ptuj) 236 5. Jaka Šeruga (AMD Ptuj) 128 Rotax DD2 (12): 1. David Rotar (AMD Šlander) 403 2. Klemen Prešeren (AMD Šlander) 352 3. Urban Marolt (AMD Šlander) 285 4. Primož Matelič (AMD Hajdina) 282 8. Borut Kolar (AMD Ptuj) 115 9. Vladimir Hreščak (AMD Ptuj) 100 11. Saša Praunseis (AMD Hajdina) 38 KZ2 (8): 1. Martin Mihič (AMD Šlander) 402 2. Maks Mlakar (AMD Hajdina) 260 3. Vid Pšajd (AMD Hajdina) 258 6. Friderik Vajnhandl (AMD Ptuj) 131 7. Jan Skledar (AMD Hajdina) 101 Ekipno (11): 1. AMD Šlander 1950 2. AMD Hajdina 1255 3. AMD Ptuj 1021 4. AMD Moste 630 5. AK Lamko 366 Utrinek iz ene od letošnjih dirk za državno prvenstvo: na zmagovalnem odru je na vrhu Jan Skledar (Hajdina), drugi je Martin Mihič (Šlander), tretji Friderik Weinhandl (Ptuj), ob njih je Vid Pšajd - najhitrejši iz kvalifikacij. Letošnja sezona v kartingu je vsebovala šest dirk (po dve na Vranskem, v Novem Maro-fu in Čedadu), po dolgih letih prvič ni bilo dirke na karto-dromu v Hajdošah. Sezona se je končala sredi septembra, znova pa so bili med najboljšimi vozniki AMD Hajdina in AMD Ptuj. Med posamezniki iz omenjenih klubov je najboljši rezultat letos uspel narediti Maks Škulj iz AMD Hajdina, ki je slavil v razredu Rotax mAx junior. Zanimivo je, da so v vseh drugih kategorijah državne naslove osvojili vozniki AMD Šlander. To društvo je bilo letos praktično brez konkurence v ekipni razvrstitvi in je slavilo pred društvoma iz Hajdine in Ptuja. Med najboljše tri med posamezniki sta se sicer uspela prebiti še dva člana AMD Hajdina: Maks Mlakar in Vid Pšajd v razredu KZ2. Blizu temu dosežku sta bila s 4. mestom še Luka Železnik in Primož Matelič, ter iz AMD Ptuj Luka Miletič in Matjaž Bogadi. »Za nas sezona ni minila po pričakovanjih. Slabši je bil že uvod, pa tudi zaključek se nam ni posrečil. Svetli točki sta zmagi Škulja v državnem in Primoža Ma-teliča v pokalnem tekmovanju. Za Skulja lahko rečem, da se kot voznik razvija iz leta v leto in je zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. Vid (Pšajd, op. a.) je letos več časa posvetil maturi, ob tem sta imela z Maksom Mlakarjem nesrečo, zato je bil rezultat pod pričakovanji,« je o tekmovalni plati povedal Branko Pšajd iz AMD Hajdina. O organizaciji in prihodnosti je dodal: »V organizaciji karting dirk v Sloveniji ne vidim nobenega napredka, zato se bomo naslednje leto več udeleževali dirk avstrijskega državnega prvenstva. Iz naših vrst je K. a ki . h*. ''lis Maks Mlakar letos končal z dirkanjem, sicer gremo naprej z isto zasedbo.« IZ AMD Ptuj je svoje videnje sezone podal predsednik društva Uroš Langerholc: »S sezono 2016 smo lahko v našem klubu kar zadovoljni. Glavna letošnja težava je bila v tem, da smo ostali brez kartodroma v Hajdošah, zato smo imeli močno otežene pogoje za treninge. Zaradi tega je končno 3. mesto v ekipni razvrstitvi uspeh, nekaj naših voznikov pa je nase opozorilo tudi v posamični konkurenci. Predvsem bi izpostavil dejstvo, da imamo v naših vrstah nekaj zelo talentiranih mladih voznikov - med te spadajo Miletič, Kastelec, Buč, Kolmanič -, zaradi katerih smo optimistični pred naslednjo sezono. Tudi Bo-gadi je letos končal v svojem razredu na 4. mestu, smolo s poškodbami pa je imel Borut Kolar, a je za konec sezone vseeno uspešno nastopil na t. i. SP Rotax challenger dirki v Italiji. Poudaril bi še, da je karting precej drag šport, zato društvo težko pokriva vse stroške, povezane s treningi in nastopi. Ves denar, ki ga prejmemo iz naslova športnega udejstvovanja, v ta segment tudi vložimo. Imamo tudi aktivno sodniško ekipo, ki redno deluje na različnih dirkah.« JM Šahovski kotiček Strelstvo m FIRST liga Mladinci ŠD Ptuj osvojili 5. mesto Tudi v drugo ekipno prvi SK Ptuj Na Debelem rtiču je pod pokroviteljstvom Šahovske zveze Slovenije in v organizaciji Šahovskega društva Fram potekalo 25. ekipno mladinsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo osem najboljših slovenskih ekip, med njimi tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj. Ptujčani so ob koncu osvojili 5. mesto, kar je za eno nižje od začetne pozicije. V tričlanskih ekipah s po največ šestimi rezervami so nastopili vsi najboljši slovenski mladinci, ki na novembrski lestvici do dvajset let zasedajo najboljša mesta, nekatere ekipe pa so vključile tudi nekaj mladih iz tujine. Ptujski kvartet so sestavljali David Murko, Andraž Šuta, David Zagoršek in Tomaž Šuta. Medtem ko sta prva dva odigrala vseh sedem kol, je Tomaž sodeloval v prvih treh, v nadaljevanju pa David Zagoršek. Začetek je bil izredno obetaven, saj so dvakrat zmagali z rezultatom 2:1. Kot četrtouvrščena ekipa po začetnem izhodišču so najprej premagali sedme nosilce, ekipo ŠK Ig, v drugem pa pripravili pravo presenečenje drugim nosilcem, ekipi ŠK Žalec. Sledil je nepričakovan poraz z rezultatom 3:0 proti ekipi ŠD Krka iz Novega mesta, ki je bila osma nosilka in malokdo je pred začetkom pričakoval, da bo prav ta ekipa pripravila največje presenečenje z osvojitvijo naslova državnih prvakov. Za Ptujčane sta po tem porazu sledila še dva z ekipo ŽŠK Maribor in Nova Gorica, v šestem kolu pa izredna zmaga proti prvim nosilcem, ekipi ŠD Radenska Pomgrad z rezultatom 2:1, turnir pa so zaključili z edinim neodločenim rezultatom v srečanju s ŠK Komenda. Tokrat je bil daleč od svojih sposobnosti najboljši ptujski mladinec David Murko, ki po uvodnem remiju in zmagi nikakor ni več našel poti do zmage. Nalogo je najbolje opravil David Zagoršek, ki je v štirih dvobojih trikrat zmagal in podpisal le en poraz ter ob koncu zasedel 3. mesto na tretji šahovnici. Po tri točke je dodal še Andraž Šuta, točko in pol pa Tomaž Šuta. Zmagovalna ekipa je osvojila naslov mladinskega državnega prvaka za leto 2016, prve tri ekipe so prejele pokale, njhovi člani pa kategorizacijo pa kriterijih OKS-ZŠZ. Končni vrstni red: 1. (8.) ŠD Krka Novo mesto 14/9, 2. (3.) ŽŠK Maribor 13/10, 3. (2.) ŠK Žalec 13/10, 4. (1.) ŠD Radenska Pomgrad 11,5/7, 5. (4.) ŠD Ptuj 9/7, 6. (5.) ŠK Komenda 9/6, 7. (6.) ŠK Nova Gorica 8,5/5,8. (7.) ŠK Ig 6/2 (številke v oklepajih pomenijo začetno izhodišče) Silva Razlag Krka Open: Soliden nastop Amalije Skok Šahovsko društvo Krka iz Novega mesta je v sodelovanju s Termami Krka in Mestno občino Novo mesto izvedlo tradicionalni, že peti mednarodni šahovski turnir Terme Krka Open 2016. Iz 17 slovenskih šahovskih klubov in društev ter enega iz Italije je svojo predstavnico imelo tudi ŠD Ptuj, 14-letno Amalijo Skok, ki se je solidno odrezala. Turnir je bil lepa priložnost predvsem za mlade, skupno je sodelovalo 37 šahistov in 12 šahistk. Amalija Skok je prikazala solidno igro in dosegla 50 % možnih točk. Med šahistkami je Amalija zasedla 6. mesto, boljše od nje so bile samo tiste, ki so bile tudi po ratingu višje uvrščene, kar kaže na to, da je dejansko odigrala dobro. Končni vrstni red absolutno: 1. Peter Ur-banč (ŠK Triglav Krško) 6 točk, 2. Teo Tomu-lič (ŠD Krka) 5,5, 3. Jan Marn (ŠK Komenda) 5,5, 4. Nuša Hercog (Celjski ŠK) 5, 5. Domen Tisaj (SK Komenda) 5 ... 24. Amalija Skok (ŠD Ptuj) 3,5... Končni vrstni red ženske: 1. (4.) Nuša Hercog (Celjski ŠK) 5 točk, 2. (11.) Suzana Urbanč 4,5. 3. (12.) Ana Urbanč 4,5 (obe ŠK Triglav Krško), 4. (20.) Andreja Dobrovoljc (ŠD Krka) 4, 5. (23.) Hana Bajt (ŠD Krka) 3,5, 6. Amalija Skok (ŠD Ptuj) 3,5, 7. (27.) Tjaša Pajek (ŠD Trebnje) 3,5, 8. (38.) Nina Knoll (ŠD Krka) 3 ... Foto: arhiv organizatorja Amalija Skok v srečanju 4. kroga proti Nejcu Amonu SD Kovinar Ormož je na domačem strelišču od 3. do 5. novembra organiziral 2. krog FIRST lige v športnem streljanju z zračno pištolo. Nastopilo je 9 ekip. Ekipno so zmagali strelci SK Ptuj (Stojak, Raušl, Kosta-njevec) s 1697 krogi pred SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu (B. in S. Simonič, Miholič) s 1687 krogi in hrvaško ekipo SD Alzas (1666). Posamezno je bil najboljši Kevin Venta iz SD Kovinar Ormož s 582 krogi, na drugem mestu je za štiri kroge zaostal Sašo Stojak iz SK Ptuj. Med najboljšo deseterico se je uvrstilo kar sedem strelcev iz Spodnjega Podravja. Skupno po dveh krogih vodijo strelci SK Ptuj s 3415 krogi, pred SD J. Kerenčiča s 3343 krogi. Med posamezniki vodi Kevin Venta s 1165, na drugem mestu je Sašo Stojak s 1160, tretja je Majda Raušl, SK Ptuj, s 1144 krogi. Rezultati: posamezno: 1. Kevin Venta (SD Kovinar Ormož) 582 2. Sašo Stojak (SK Ptuj) 578 3. Saša Kralj (SD Alzas) 571 4. Boštjan Simonič (SD Jožeta Kerenčiča) 569 5. Majda Raušl (SK Ptuj) 566 6. Ivica Takač (SD Alzas) 563 7. Andreas Auprich (Region Sud A) 562 8. Ludvig Pšajd ml. (SD Juršinci) 561 9. Miran Miholič (SD Jožeta Kerenčiča) 559 10. Simon Simonič (SD Jožeta Kerenčiča) 559 Ekipno: 1. SK PTUJ 1697 2. SD JOŽETA KERENČIČA 1687 3. SD ALZAS 1666 4. SD ŠTEFANA KOVAČA 1656 5. REGION SÜD A 1656 6. SD JURŠINCI 1642 7. PLE ZALAEGERSZEG A 1624 8. REGION SÜD B 1607 9. PLE ZALAEGERS. B 1597 Skupno, posamezniki: 1. Venta Kevin (SD Kovinar Ormož) 1164 2. Sašo Stojak (SK Ptuj) 1160 3. Majda Raušl (SK Ptuj) 1144 Ekipno: 1. SK PTUJ A 3415 2. SD J. KERENČIČA 3343 3. SD ALZAS 3326 4. SD JURŠINCI A 3303 5. REGION SÜD A 3292 UR Ribolov • DP veteranov Veterani RD Ptuj ubranili prvo mesto Na tekmovalni trasi na reki Savi v Brestanici se je končalo državno prvenstvo Slovenije v lovu rib s plovcem za ribiče veterane. V konkurenci 16 ekip so ribiči Ribiške družine (RD) Ptuj drugič za- pored osvojili 1. mesto. V številčno najmočnejši ligi v lovu rib s plovcem je ekipa v sestavi Dušan Horvat, Branko Verdenik, Marjan Vrečar, Stane Žitnik in Zvonko Petek do- Ekipa veteranov RD Ptuj segla prvo mesto pred ekipo Brestanica Krško, tretja je bila ekipa iz Podravja - Pesnica Lenart. Ob podpori in vodenju ekipe mlajših ribiških tovarišev Aleksa Mesarica, Matjaža Mesarica in Janija Sluga je veteranska ekipa RD Ptuj ubranila naslov iz lanskega leta. Prav tako so bili člani RD Ptuj premočni med posamezniki, saj sta prvi mesti osvojila Branko Verdenik in Marjan Vrečar. Z ohranitvijo državnega naslova so ribiči RD Ptuj z velikim uspehom končali uspešno tekmovalno sezono, ki je plod dobrega dela in sodelovanja v ribiški družini. Brez podpore donatorjev in drugih, ki pomagajo prispevati svoj delež, takšnega uspeha ne bi bilo mogoče doseči. Stanko Žitnik 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 8. novembra 2016 Ptuj • Teden kulturne dediščine na OŠ Olge Meglič Lovili trenutke preteklosti V sklopu letošnjega tedna kulturne dediščine so osnovnošolci, ki obiskujejo OŠ Olge Meglič, raziskovali življenje na gradu nekoč. Vsak na svoj način... Foto: arhiv šole Gledališka igra šolskega dramskega krožka je nasmejala tako šolarje kot starše. Dejavnosti ob tednu kulturne dediščine na OŠ Olge Meglič so letos naslovili Lovimo trenutke preteklosti. Preteklost so raziskovali na različne načine. Najmlajši šolarji, učenci prve triade so si na ptujskem gradu ogledali zbirki fevdalne stanovanjske kulture in orožja, ob tem pa prisluhnili pravljici Kraljična na zrnu graha. Tudi učenci od 4. do 6. Razreda so se podali na grad, a za razliko od mlajših kolegov, ki so se potepali po notranjosti, so si ti podrobneje ogledali okolico gradu. »Najstarejši učenci so se srečali z restavriranjem predmetov iz preteklosti, in sicer v restavratorskih delavnicah za tekstil, kovino in les. Obiskali pa so tudi razstavo zgodovine Prešernove ulice v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Devetošolci so poleg omenjenih vsebin spoznali še glasbeno zbirko na gradu,« pojasnjuje Alenka Kandrič, vodja projekta kulturne dediščine na OŠ Olge Meglič. Vse omenjene vsebine pa so nadgrajevali tudi na šoli z raznolikim ustvarjanjem. Razstava, gledališka igra dramskega krožkaz naslovom Kaj se skriva za velikim trebuhom, nastop plesne skupine Pellegrina - društva Cesarsko-kraljevi Ptuj in še marsikaj, povezano z odkrivanjem skrivnosti iz preteklosti, je bilo možno v tednu kulturne dediščine doživeti na šoli, ki ji otroci ljubkovalno pravijo Olgica. Dženana Kmetec V spomin dr. Adolfu Žižku Verjetno bi zelo težko našli človeka, ki meni, da je njegovo življenje brez slehernega pomena tako za njega osebno kakor tudi za socialno okolje, v katerem je živel in ustvarjal. Vsakdo izmed nas je v ta svet doprinesel nekaj dobrega in v naših srcih zapustil neizbrisljivo sled. Med nami pa živijo ali so živeli ljudje, ki jim je bilo namenjeno posebno poslanstvo. Vsi, ki smo pokojnega dr. Adolfa Žižka nekoliko bližje poznali, vemo, da mu življenjska usoda ni namenila povprečnega in mirnega življenja. Dolfi, kot smo ga prijatelji smeli klicati, sodi v tisto skupino ljudi, ki jih je naš največji slovenski poet France Prešeren v sonetih nesreče najbolje opisal z verzi: de b' uka žeja me iz tvojga sveta speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strupprebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov notranjih b' igrača! Želja po spoznavanju novega in povprečnemu človeku težko razumljivega, ga je privedla do poglobljenega študija teorije kompleksnih sistemov in stoha-stike. V mojih prvih letih službovanja na ZRS Bistra Ptuj sem imel to čast in priložnost, da sem Dolfiju pomagal pri nastajanju njegove trilogije Kompleksni sistemi, ki je proglašena za najboljši univerzitetni učbenik v ZDA. Ob nastajanju tega teoretičnega znanstvenega dela sva veliko klepetala o številnih razvojnih priložnostih našega mesta, ki ga je Dolfi Foto: Črtomir Goznik neizmerno ljubil, hkrati pa v njem tudi trpel. Preprosto ni mogel dojeti, kako je to mogoče, da se iz bogate zgodovine naših očakov, ki so zgradili mogočno Poetoviono, mestu zapustili najstarejšo slovensko in evropsko škofijo, diplomacijo in arhitekturo gospodov ptujskih, itd., sedanje generacije niso ničesar naučile. Globoko je namreč verjel, da bi na teh temeljih s smelimi vizionarsko usmerjenimi izobraženimi ljudmi lahko temu mestu povrnili čast in slavo, ki jo je mesto imelo skozi zgodovino. Dragi Dolfi, pregovor pravi, da je v času lastnega življenja težko biti prerok v svoji domovini, latinski pregovor "Aetate reddimur prudentiores - S časom postajamo pametnejši" pa nas navdaja z upanjem, da bodo vse tvoje smele zamisli in ideje zaživele z mlado generacijo, ki prihaja za teboj. Vsi, ki si nas s svojo izjemno duhovnostjo bogatil, smo ti hvaležni in ti želimo mir in blagostanje tam daleč nekje med zvezdami. doc. dr. Štefan Čelan Kidričevo • Drugo srečanje rodbine Cebek Zbrani z vseh koncev sveta Po dvajsetih letih smo se v restavraciji Pan v Kidričevem ponovno zbrali člani rodbine Cebek. Na druženje nas je povabil star kitajski pregovor, ki pravi: »Pozabiti svoje prednike je kot biti potok brez izvira, kot drevo brez korenin.« Tako se nas je tokrat zbralo 139 potomcev, treh od trinajstih otrok Blaža in Neže Cebek, ki sta živela v drugi polovici 19. stoletja na Selah. Organizatorji smo pripravili družinsko drevo, na katerem je zapisanih 395 oseb v desetih generacijah. Iskreno se zahvaljujemo patrom iz župnije sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, saj smo tudi z njihovo pomočjo pri iskanju naših prednikov prišli do Urbana Cebeka, ki je živel na domačiji na Selah med letoma 1731 in 1798 ter je imel z ženo Katarino dve hčeri in štiri sinove. Srečanja smo se udeležili predstavniki petih generacij potomcev Urbanovega pravnu-ka Blaža (1851-1914). Blaž je imel ob 13 otrocih 25 vnukinj in vnukov, 45 pravnukinj in prav-nukov, od katerih se je srečanja udeležilo 22 oseb. Naslednja, osma generacija obsega 72 potomcev, deveta že 82 in še raste. Srečanja sta se udeležila tudi dva izmed sedmih potomcev zadnje, desete generacije. Najstarejši udeleženec srečanja je bil star 84 let, najmlajši pa šele dobra dva meseca. V drugem delu smo se po posameznih družinskih vejah drevesa predstavili udeleženci srečanja. Na srečanju smo bili prisotni člani desetih družinskih vej s partnerji, organizatorji pa smo prav tako prenesli pozdrave sorodnikov iz tujine. Člani rodbine živijo marsikje po svetu, v ZDA, Kanadi, Španiji, Nemčiji, Švici in Avstriji, največ pa nas živi na severovzhodnem delu Slovenije, kar nekaj jih najdemo v rodni vasi, na Selah, kjer pa na domačiji še stanuje potomec Blaža in Neže Cebek. V prijetni družbi smo preživeli zanimiv in vtisov poln popoldan in večer. Z nekaterimi smo se videli po dolgih letih, z drugimi smo se šele spoznali. Na koncu smo se razšli z obljubo, da se bomo še srečali. Damijan Cebek Prlekija • Prometna ureditev v Ljutomeru Razvojna vizija prometa V Ljutomeru skozi vse leto potekajo izdelave analize stanja prometa v občini za potrebe priprave prenove Celostne prometne strategije (CPS) lokalne skupnosti. Ob pregledu obstoječe strategije, terenskih ogledov in zbiranja podatkov je bilo izvedenih tudi več dogodkov in aktivnosti vključevanja javnosti. Pri tem je bila izdelana vizija razvoja prometa in izluščeni izzivi za nadaljnje ukrepanje. Osnutek izjave o viziji je bil izdelan na delavnici s ključnimi deležniki, dopolnjen skozi javno razpravo in z izbiro temeljnih vrednot po mnenju javnosti v okviru ankete za prebivalce ter predstavljen širši javnosti v obliki razstave na Glavnem trgu v Ljutomeru v času Evropskega tedna mobilnosti. Ključni izzivi urejanja prometa, ki so bili opredeljeni na podlagi rezultatov analize, so: spreminjanje potovalnih navad, izkoriščanje potencialov za hojo in kolesarjenje, izboljšanje ponudbe JPP, upravljanje parkiranja in obvladovanje tranzita. Oblikovani so bili strateški in podrobni cilji ter nato ukrepi za posamezna področja prometa. Nedavno je bila opravljena tudi javna predstavitev ukrepov, ki ji je sledila še širša razprava. Na podlagi te so bili razvrščeni ukrepi glede na njihovo prednostno izvedbo. NŠ Foto: cebek Foto: NS torek • 8. novembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Sveti Andraž • S slovesnosti ob 10. obletnici nove šolske stavbe POŠ Vitomarci Nova učilna stoji že deset let »V desetih letih te šolske stavbe so se zgodili mnogoteri dogodki; od prvih korakov otrok v vrtcu in nepozabnih srečanj, prepolnih občutkov zadovoljstva, do raznolikosti pogledov v določenih trenutkih in morda še česa. Tudi vse to je lahko le dobra šola,« je v slavnostnem govoru ob 10. obletnici nove šolske stavbe Podružnične osnovne šole (POŠ) Vitomarci množico zbranih nagovoril ravnatelj Mirko Žmavc. O tem, kako velika je bila želja po pridobitvi novih prostorov šole, vrtca in telovadnice, priča dejstvo, da so občani in občanke leta 1999 na referendumu z veliko večino izglasovali, da se uvede občinski samoprispevek za obdobje petih let in se v celoti uporabi za izgradnjo nove šole, vrtca in telovadnice. Leta 2002 se je pričela težko pričakovana izgradnja, ki je bila poleg samoprispevkov občanov financirana tudi s strani šolskega ministrstva in občinskega proračuna. Svoja vrata je nova, moderna šolska stavba, s katero so prvič dobili tudi prepotrebno telovadnico in vrtec, odprla štiri leta kasneje. To je le delček razvoj šolstva na področju Vitomar-cev, o katerem je sicer ob praznovanju 10-letnice nove šolske stavbe POŠ Vitomarci v svojem govoru spregovoril tudi ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc: »Vitomarška šola ima vsekakor bogato tradicijo. Ravno v tem letu obeležujemo 226-letnico organiziranega šolstva v tem kraju. Velikokrat so se menjale zunanje podobe šolske stavbe, menjalo se je veliko ljudi, ki jim je dajala kruh, in menjale so se njene vsebine. Ostalo pa je njeno osnovno poslanstvo; izobraževati tukajšnje ljudi in jim dajati nova znanja.« Vodja šole Marjana Gomzi pa je ob tej priložnosti povedala, da šola V bogatem kulturnem programu so se predstavili tudi učenci POS Vitomarci. ni le zgradba oz. ustanova, pač pa živa zgradba, znanje, veselje, igra, učenost, srce občine in navsezadnje dom učencev. Pri tem se je še zahvalila staršem, učiteljem in ravnatelju, ki vestno skrbijo za to, da je vitomarška šola uspešna, ter zunanjim sodelavcem in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri gradnji. Najzaslužnejšim so podelili tudi priznanja in zahvale. Slovesnost, ki so se je udeležili tudi številni visoki gostje, med njimi evropski poslanec Milan Zver, poslanec državnega zbora Franc Breznik in predstojnica območne enote Maribor Zavoda RS za šolstvo Vera Bevc, so popestrili z bogatim programom. Na odrskih deskah se je predstavilo okoli sto nastopajočih, od tega skoraj polovica otrok, učencev POŠ Vitomarci. V programu so sodelovali tudi KUD Vitomarci, moški pevski zbor, skupina Avis, ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci in ljudski pevci Društva upokojencev Vitomarci. Monika Levanič Foto: ML Ptuj • 13. sezona Primusovih vinskih zgodb Začetek z vinskimi kraljicami Teden dni pred martinovim se je odvil prvi večer Primusovih vinskih zgodb v 13. sezoni (2016/2017). Na prvem, ki je bil 4. novembra, so vinske kraljice slovenskih vinorodnih dežel, primorske, posavske in podravske vinorodne dežele, Katja Erzetič, kraljica rebule iz Goriških brd, Jana Štaj-dohar, kraljica metliške črnine, in Urška Repič, ptujska vinska kraljica, predstavile vina Potrč, vina Čarga in vina Pečarič, letnikov od 2013 do 2016. Do aprila 2017 se bo tako zvrstilo še pet vinskih večerov, na katerih se bodo ob kulturnem programu in izbrani kulinariki predstavili priznani slovenski vinarji oz. slovenske kleti, ki s svojimi kakovostnimi vini razvajajo doma in v tujini. Slovenska vina se vse bolj uveljavljajo na tujih trgih, posegajo pa tudi po številnih priznanjih na elitnih domačih Na prvi Primusovi vinski zgodbi 13. sezone so sodelovale vinske kraljice primorske, posavske in podravske vinorodne dežele. in mednarodnih vinskih ocenjevanjih. Pri promociji slovenskih vin doma in na tujem aktivno sodelujejo tudi slovenske vinske kraljice. Tudi po njihovi zaslugi postajajo slovenska vina vse bolj cenjena. Če je le mogoče, sodelujejo na vseh vinskih prireditvah, ki promovirajo slovenska vina in prispevajo k večji kulturi pitja. To je zanje velika čast in zaupanje, da lahko na ta način prispevajo v razvoj slovenskega vinogradništva in vinarstva. V Sloveniji je veliko žlahtnih kapljic, v katerih je treba uživati, so prepričane slovenske vinske kraljice. Na prvem Primusovem vinskem večeru je zaplesala FS KD Rogoznica, na harmoniki je igral Jože Zavec, vodila pa ga je Nataša Petrovič. Za vino večera so vinoljubci tokrat izbrali zvrst (mlado vino) vina Potrč. Izbrano kulinariko pa je predstavil Mitja Mohorko iz gostinske ekipe hotela Primus, eden najuspešnejših tekmovalcev na vsakoletnih strokovnih tekmovanjih slovenskega Gostinsko-turističnega zbora. MG Foto: MG Zdenki v spomin 8. 9. 2016 smo se na pokopališču v Zgornjem Leskovcu poslovili od naše spoštovane sodelavke mag. Zdenke Vindiš Zavratnik, dr. vet. med. Zdenka ni poznala omejitev, zanjo dnevi niso bili rutina, njeno življenje je bilo pisano. Rodila se je leta 1961 in svoje otroštvo preživela v Halozah. Kot najstarejša izmed treh hčera Terezije in Janeza je bila že od malih nog pogumna, trmasta in vztrajna. Po končani srednji zdravstveni šoli v Mariboru se je odločila za študij na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Vedno polna energije je poleg študija našla čas tudi za zabavo in delo. Svojim trem hčeram Martini, Veroniki in Katarini sta z možem Da-nijem privzgojila delovne navade. Bila sta jim zgled, kako z delom in vztrajnostjo slediti svojim sanjam. Foto: osebni arhiv Zdenka je poskrbela, da v družini ni bilo nikoli dolgčas. Radi so hodili v hribe, poletja preživljali na morju in na potovanjih spoznavali barve sveta. Zdenka je živela polno vsak dan. Ko so dekleta odrasla, je imela nekoliko več časa za številne aktivnosti: uživala je na morju, na jadranju in potepanjih, na katerih je vzljubila predvsem Afriko. Stkala je trdne vezi s svojimi prijateljicami in vedno znova spletala nove z ljudmi po svetu. V svojem odprtem značaju je bila tudi sočutna in imela je posluh za soljudi. Zdenka je vedno ubirala svojo pot in za sabo pustila dolgo sled -ne le zasebno, družinsko, ampak tudi poklicno. V življenju je vedno rada šla dlje. Aktivno je sodelovala pri izgradnji osnovne šole dr. Ljude-vita Pivka, ki jo obiskuje njena najmlajša hči Katarina. Ob delu je nadaljevala študij in postala magistrica veterinarskih znanosti. Po nekaj letih dela na takratnem zavodu OZVŽ Ptuj je šla novim izzivom naproti. Z možem Danijem in sodelavcem Francijem Križancem je bila soustanoviteljica ene od prvih zasebnih veterinarskih ambulant v Sloveniji Kri&Za ter njena dolgoletna strokovna vodja. Zdenka v ambulanti ni bila samo zaposlena, ampak je bilo delo način njenega življenja. Bila je naš moralni vodja v lepih in težjih trenutkih. Pri delu je bila natančna, strokovna, vestna in načelna. V vseh letih svojega dela je vsa strokovna znanja, ki si jih je v pridobivala na strokovnih izobraževanjih doma in v tujini, z veseljem prenašala tudi na nas mlajše sodelavce in nas pri delu vedno spodbujala. Pri njej smo vedno našli odgovor na številna strokovna in življenjska vprašanja. Za vse storjeno smo ji sodelavci neizmerno hvaležni. Od ustanovitve Veterinarske zbornice dalje je bila dolgoletna ugledna članica Veterinarske zbornice Slovenije. V njej je aktivno delovala in predsedovala nekaterim organom zbornice. Sodelavci, stranke veterinarske ambulante, kolegi iz Veterinarske zbornice in drugi, s katerimi se je srečevala na svoji poklicni poti, se je bomo spominjali predvsem po njeni požrtvovalnosti, poštenosti, strokovnosti, načelnosti in predanosti delu. Zdenka je znala uživati življenje. Vsakega dne se je otroško veselila, čeprav jo je življenje postavilo pred mnoge preizkušnje. Nazadnje se je morala soočiti z boleznijo in tudi to je sprejela kot izziv. Mogoče je prav zaradi nje zadnje leto lahko več časa posvetila sebi. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) Draga Zdenka, želimo ti mirno potovanje v večnost in naj ti bo lahka domača zemlja. Zdenka, zbogom - spoštovali smo te in te imeli radi. Kozoderc Martin, dr. vet. med. KRI&ZA, d. o. o. Cirkovce 50, 2326 Cirkovce 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 8. novembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Po praznikih Foto: Miša Pušenjak Zdaj je zadnji čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Prazniki so za nami. Kaj je še potrebno postoriti na vrtu in okrasnih gredicah? Mnogi ste to že naredili, drugi boste še posadili tako česen kot spomladi cvetoče čebulnice. Zdaj je res primeren, mogoče pa tudi skrajni čas za to, saj kaže, da bo v prihodnje še hladneje. Vedno je veliko vprašanj, kako globoko saditi čebulice. Globina je odvisna od velikosti le-teh. Splošno pravilo pravi, da jih sadimo dvakrat globlje kot so visoke. Torej pridejo čebulice narcis zelo globoko, tulipanov nekoliko plitveje, krokuse in druge drobne čebulice pa sadimo zelo plitko. Naj si vseeno dovolim napisati en majhen nasvet. V naravi čebulic nikoli ne vidite rasti v ravnih vrstah, rastejo v manjših ali večjih ploskvah. Vedno bodo gredice lepše in bolj naravne, če upoštevate to pravilo. Sadite čebulice v skupine po tri ali več, ne v ravne črte, ampak pomešano, naključno na gredice. Seveda pa je to samo nasvet, ki ga lahko upoštevate ali ne. Svetujem tudi, da po sajenju čebulic rastišče prekrijete s listjem., Sama sem ga, dokler sem kosila travo, zdrobila s kosilnico, da je bolje prekrivalo površino. Tako se dogaja tudi v naravi. Seveda pa je potrebno spomladi, ko opazite poganjanje čebulic, listje odstraniti. Uporabite lahko vse vrte listja, sama pa bi se izognila listju hrasta in oreha, ker vsebuje preveč taninov in lahko negativno vpliva na zdravje vrtnih lepotic. Okrasnih trav in vrtnic ne režemo pred pomladjo. Če vas je strah, da bodo trave zaradi snega postale grde in neugledne, jih zvežite skupaj. Tudi na rastišče trav je smiselno naložiti listje ali pokošeno travo, saj moramo zavarovati njihov koreninski sistem. Sicer pa so trave tudi pozimi lep okras vrta, čeprav so suhe, posebej, ko se na njih ujame ivje. Tudi vrtnic in ostalega grmov- ja ne režemo pred zimo. S tem lahko povzročimo močnejšo po-zebo in odmiranje posameznih vej ali celo celih rastlin. Še vedno je čas sajenja in raz-sajanja trajnic. Čeprav kar malo pohitite, saj vreme ne kaže najbolje. Ko prične zemlja zmrzo-vati, korenine ne bodo več tako dobro rasle in se ne bodo dovolj razrasle pred zimo. Svetujem tudi, da v sadilne jame nasujete nekaj komposta, ki bo omogočal hitrejšo in boljšo razrast korenin. Ker je na gobovih tudi veliko okrasnih, lončnih krizantem, naj vas spomnim, da pogosto prezi-mijo. Zato jih, ko opravijo svojo vlogo, ne zavrzite. Posadite jih na ustrezni del vrta, okoli njih nasujte kompost ali pokošeno travo ali listje in morda bodo ostale. Da ne bo prehudega razočaranja, pa naj vas opomnim: večina teh krizantem je visokih, ne SETVENI KOLEDAR s Ob navedenem času je primerno za sadje in zelenjavo 1 s plodovi. Q Ob navedenem času je primemo za podzemne pridelke. NOVEMBER LISTOPAD 2016 TOREK dan spornim J Vsi sveti fl PETEK 1 § Roman ¡5 SREDA 2 Dušanka n SOBOTA 04.J4 19 Elizabeta - ČETRTEK 3 Silva ra nedelja i a 20 petek Drago CM.OÍ □ PONEDELJEK KI'. H 21 «Ji® ft v j SOBOTA 5 Zahar tTaJ 99 ra ¿¿ Cilka Ld NEDELJA 5 Lenart 14.55 SREDA dan Rudolfa Maistra 20.42 23 K|emen PONEDELJEK Engelbert 20SI ÜÍ s ČETRTEK 24-jane* ** rn Q Bogomir PETEK 25 s"n EO ^ Teodor SOBOTA OMI VVIj 26 Konrad iT E5 2 U Andrej prva advenirla nedelja 27« S s S i—H ¡El—I! _ m PONEDELJEK 31.« 28 jakoh R SOBOTA 12 E(,iii a TOREK 29 Rac,iv°j * .s® H nedelja 1 3 Stanislav - □ SREOA 30 Andre« PONEDELJEK W Nikoiaj 14.52 © □ TOREK pok,e ™ g SREDA 16 *** Četrtek oi.s7 27 GreS°r n Ob navedenem časti je primemo za cvetje. Ob navedenem času je primemo za listnate rasllinc. Počitek zaradi mrka Vir: KZ Ptuj tako nizkih, kot so letos. Nizke ostanejo zaradi posebnega testiranja s hormoni. Nekatere tudi obtrgujejo, zato imajo veliko večje cvetove. A kljub obojemu vam lahko naslednja leta služijo za lepe šopke tako doma, kakor na grobovih. Nekaj o pH-ju zemlje oziroma ali res lahko brez analize vemo, da je zemlja kisla Zelo veliko vprašanj sem ta teden dobila nas temo, ali se na vrtu res apni, celo ali se apni vsako leto. Težave z mahom so postale ponekod že velike in tudi tukaj najdejo ljudje rešitev v apnenju. Zato naj razložim nekaj osnovnih pravil o apnenju oz. pHju tal, zaradi katerega pravzaprav apnimo. Zemlja je zelo zapleten organizem, ves čas je živa. Če v njej ni življenja, je lahko »na videz« še tako lepa, črna, rjava ... pa ni rodovitna. pH tal ima pomemben vpliv na žive organizme v tleh, pa tudi na sprejem hranil v rastline. Zato se nobeni ukrepi, ki pH zemlje spreminjajo, ne izvajajo, če nam analiza ne pritrdi, da je zemljišče res kislo. Kljub temu, da nekateri menijo drugače, v resnici ni rastline, ki vam lahko zanesljivo pokaže, da je zemlja kisla. Tudi če je v soseščini gozd, kislo zemljišče in travnik, morate vedeti, da ste vi zemljo na vrtu dolga leta povsem spreminjali in ni nikakor več podobna tisti naravni, v katero se človek še ni vtikal. Gnojenje z organskimi gnojili kot sta kompost ali gnoj vedno dviguje pH. Zemljo sicer zakisujemo z nekaterimi mineralnimi gnojili, pa tudi z odvzemom pridelka, odnašanjem rastlinske mase z vrta, a visok pH gnoja in komposta sta skoraj vedno močnejša. Zato nikoli ne apnimo kar na pamet, ker je tako nekdo rekel. Zagotovo pa ne apnimo vsako leto. Foto: Miša Pušenjak Zimska trava je lepa tudi posušena. Če jo porežemo, izpostavimo korenine mrazu in pogosto se spomladi ne zbudi več. Za vrtnine je idealen pH med 6 in 7. Pri tem je lahko nekoliko nižji (do 5,5) na peščenih zemljiščih, na težkih tleh pa je ob rezultatih pod 6 že potrebno ukrepati. Ukrepanje pomeni seveda apne-nje, čeprav ni samo kalcijev karbonat tisti, ki lahko dvigne pH. Res pa je, da je apnenec oz kalcij najcenejše sredstvo, zato ga uporabljamo. Danes ne uporabljamo več apna ali apnene moke. Ko skušam ljudem razložiti zakaj, jih vprašam, zakaj se je v preteklosti apno pravzaprav uporabljalo? Z njim so razkuževali, ali ne? Razkuževanje pa pomeni uničevanje mikrobov, mikroorganizmov, ki povzročajo gnitje, smrad, bolezni, lišaje . Da pa ne bomo z apnenjem pretiravali in uničevali koristnega, ne samo škodljivega, predlagam, da se odločite za uporabo mletega apnenca. Le-ta je dosegljiv tudi v manjših pakiranjih, če ga zahtevate. Mleti apnenec je samo mleta, apnenčasta kamnina, ki je je v Sloveniji veliko. Ni tako agresiven in nima velikega slabega vpliva na mikrobe v tleh, prav tako pa zemljo rahlja, jo hrani s kalcijem, le-ta pa je na razpolago tudi mikroorganizmom in rastlinam. Mleti apnenec ima tudi podaljšano delovanje, počasi se razgrajuje in uravnava pH zemljišč nekaj let. Lahko ga damo tudi v večjih količinah. Apno ali apnena moka pa delujeta hitro in lahko bi rekli razdiralno, vendar učinek spet hitro popusti in potrebno je novo apnenje. PH tal lahko pokaže samo analiza zemlje. Ker pa je le-ta priporočljiva tudi drugače, pred gnojenjem, vam svetujem, da zdaj, pred gnojenjem in apne-njem, v analizo date tudi zemljo z vašega vrta. Zemljo za analizo lahko oddate v vseh Kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji. Stane okoli 25,00 €, kar resnično ni visok strošek v primerjavi s tem, da lahko z nepravilnim gojenjem in predvsem nepo- trebnim apnenjem naredite vaši zemlji veliko škode. Za popravilo te škode je pogosto potrebno odšteti veliko več. Najbolje bi bilo apniti pozimi, saj so takrat mikroorganizmi običajno v zimskem spanju in apno nanje vpliva najmanj. Po drugi strani pa mora med gnojenjem z organskimi gnojili in apnenjem miniti vsaj en mesec. Če ste v zemljo že zadelali gnoj ali uporabili gnojevko, lahko apnite le tako, da mleti apnenec posujete po površini in ga pustite kar tam. Pravzaprav material za apnenje vedno puščamo na površini in pustimo, da počasi prodre v tla. Zelo pogosto pa se zgodi, posebej na vrtovih, da analiza pokaže, pH nad 7,0. V tem primeru pa svetujem, da vsaj na gredice, kjer boste sadili plodovke, nasu-jete nekaj kisle šote in to počnete kar nekaj let. Nekje 20 l / 10 m2 bi je jaz pri tako visokem pH na-sula in pomešala z zemljo. Če se borite z mahom, vedite, da je ta posledica poslabšane strukture zemlje. Res je, da apnenec tako zemljo rahlja, a pri tem se pH ne sme spremeniti. Zato namesto apnenca uporabite raje pepel ali kremenčeve peske, če niste prepričani o kislosti vaše zemlje. Ves čas pazite, da bo zemlja zračna. Če jo kje še dobite, lahko mah posujete z zeleno galico. Sicer pa mah ni škodljivec, ne škoduje vrtninam in ni potrebe, da bi ga zatirali. Lahko ga samo prekopljete. Če to naredite v suhem vremenu, se ne bo tako hitro vrnil. Miša PUŠENJAK KGZS - Zavod Ptuj svetuje Katere novosti kmetom prinaša nova davčna zakonodaja (2. del) Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka (Ur. l. RS 64/2016) določa lestvice KD (katastrski dohodek) za čas 2017-2020. Izdelane so na podlagi bonitete. KD gozdnih zemljišč je določen kot seštevek KD rastiščnega koeficienta in bonitete. Na območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi bo KD še dodatno zmanjšan. V prehodnem obdobju se bo v davčno osnovo všteval le delež zneska, in sicer v letu 2017 - 40 %, v letu 2018 - 55 % in v letu 2019 - 75 %. Zneski v spodnji razpredelnici predstavljajo KD za leto 2020 in leto 2017 kot prvo leto prehodnega obdobja. Boniteta | Kmetijsko zemljišče*!! Vino grad | Intenzivni sadovnjak! I 2017 2020 I 2017 2020 I 2017 2020 I 0-10 6,86 17,14 73,58 183,95 363,63 909,07 11-20 17,14 42,85 78,18 195,45 386,35 965,88 21-30 27,43 68,57 82,32 205,80 406,81 1.017,02 31-40 32,57 81,42 86,00 215,00 424,99 1.062,47 41-50 34,28 85,71 89,22 223,04 440,90 1.102,24 51-60 36,00 89,99 91,98 229,94 454,53 1.136,33 61-70 37,71 94,28 94,74 236,84 468,17 1.170,42 71-80 39,43 98,57 97,04 242,59 479,53 1.198,83 81-90 41,14 102,85 98,88 247,19 488,62 1.221,56 91-100 42,86 107,14 100,26 250,64 495,44 1.238,60 Če poznamo boniteto in površino svojih zemljišč, si lahko sami izračunamo višino KD. KD seveda ni edina dohodnina na kmetiji. KD moramo prišteti tudi obdavčljive subvencije. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2R). Ta obravnava dohodek od izdelkov prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov in gozdnih proizvodov v malih obsegih, do višine 3.500 evrov letnega prometa. To je del KD in ni potrebna registracija dopolnilne dejavnosti. Za dohodek od tovrstne predelave ni potrebna priprava davčnega obračuna in pri gotovinskem poslovanju ni obvezna uporaba davčnih blagajn. Med izdelke, ki sodijo v male obsege predelave, sodijo nerazkosane in razkosane klavne živali, moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov, maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri, vsi brez dodatkov, kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje. Med njimi pa ni žganja, kar pomeni, da bo za prodajo žganih pijač potrebna registracija dopolnilne ali druge dejavnosti. Sprememba, ki jo prinaša ZDoh-2R, je tudi ta, da odslej kmetijam, ki vodijo računovodstvo, ne bo več treba biti v sistemu DDV, razen če z računovodstvom ne bodo izkazovale vsaj 50.000 evrov letnega prometa. Mag. Neva Pajntar Stanislav Leskovar torek • 15. novembra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 1 S slovenskih glasbenih odrov PERPETUUM JAZZILE - Both Sides Pred nami je nov studijski izdelek našega priznanega vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile, ki slovi po svojih posebnih a cappella priredbah svetovnih uspešnic. Na novem dvojnem albumu z naslovom Both Sides, ki so ga izdali v samozaložbi, je na zgoščenkah A Side in B Side 24 skladb. Album so Perpetuum Jazzile v živo že premierno predstavili na koncertnem spektaklu Vokal Xtravaganzza v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na dovršenem izdelku Both Sides, pri katerem je sodelovalo več kot 60 ustvarjalcev, se zasedba predstavlja z novimi, presenetljivimi in drznimi a cappella priredbami poznanih pesmi, filmskih in drugih svetovnih uspešnic izvajalcev, kot so Joni Mitchell, Neca Falk, Queen, Adele, David Bowie, Kool And The Gang, Pat Metheny, Beach Boys, Kenny Loggins, Demi Lovato in številni drugi. Na cedeju A Side v skladbah Beyond the Sea, Part of Your World, Under the Sea, Lahko noč, otroci, Maček Muri, Let It Go (z gostom Markom Crn-čecem), Don't Stop Me Now, Footloose, Ona bo moja, Les Fleurs (pri kateri je sodelovala priznana londonska vokalna skupina The Swingle Singers, večkratna dobitnica nagrade grammy) in Celebration začutimo mladostno razigranost in brezskrbnost, nesrečne ljubezni, uporništvo, sanje in ideale. Zgoščenka B Side s skladbami Sai dessa, Lela Vranjanka, Mi-serlou, Canzone per te (z gostjo Tinkaro Kovač), All I Ask, Srajca, Pastirče mlado, Last Train Home, When You Wish Upon A Star in Life On Mars osmi-šlja lepote in vrednote zrelih let, prežete z izkušnjami soočanja z realnostjo in odkrivanja drugih plati življenja. Zasedba je na album uvrstila tudi dve avtorski skladbi; avtor prve z naslovom Vocal Ecstasy je Saša Vrabič, drugo z naslovom Ona bo moja pa je ustvaril naš priznani avtor Marko Gregorič. S svojim posebnim, energičnim vokalnim poustvarjanjem pisanega mozaika različnih glasbenih žanrov (swinga, bossa nove, sambe, funka, disca, popa, rock'n'rolla, surf rocka, countryja, jazza, sevdaha in drugih) in z vključenimi vrhunskimi vokalnimi tolkali so Perpetuum Jazzile ustvarili bogato in dinamično zvočno pokrajino. Obe plošči zaključuje pesem Both Sides Now v mm m m. mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. KATJA-Se spomniš 2. SKUPINA KVARTA - Polepšaj mi ta dan 3. TANJA ŽAGAR - Nina nana Zmagovalec meseca oktobra: ROK FERENGJA & MANCA ŠPIK - Življenje je ples NARODNA 1. VERA IN ORIGINALI - Zame si premlad 2. POSKOČNI MUZIKANTI - Hej, hej, hej 3. ANSAMBEL PLUS - Rdeča šminka Zmagovalec meseca oktobra: DARJA GAJŠEK & Ans. ŠTRAJK -11 znaš ■X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Priporočamo v branje... Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi Jerneja Dirnbeka poznamo kot člana skupine Mi2, ki jo je ustanovil s prijateljem in v kateri igra kitaro ter zanjo piše besedila. Če ste kot mi po besedilih skupine Mi2 sklepali, da boste v roke dobili kakovosten novi slovenski roman (izšel je letos junija), ste bili najbrž enako kot mi razočarani. No, saj res, da smo brali že marsikaj dosti slabšega, ampak tistega ni podpisal J. Dirnbek. Roman se dogaja v manjšem naselju, ki je obenem občina, v katerega se po dolgih letih življenja drugje vrne osrednji lik zgodbe, potem ko se je ločil. In se poskuša vključiti v življenje v svojem starem kraju z večernim druženjem z drugimi možakarji v bifeju in nato v bližnji zidanici - turistični kmetiji, kjer jim iz dolgega časa naenkrat iz grl zazvenijo pesmi ... Ne vem, kako velikega romana ne boste zamudili, če si knjige ne boste izposodili, bo pa vam njeno branje morda pomagalo k bolj sproščenemu večeru, saj od vas ne bo zahtevalo nekega posebnega miselnega napora. Namesto da zaspite ob televiziji, poskusite ob tej knjigi ... Ocena: 3. Le s t v i AG'N'BONE MAN iUMAN - RAG 2. SAY YOU WONT LET GO - JAMES ARTHUF HOUT OUT TO MY EX - LITTLE MIX 4. STARBOY- THE WEEKND FT. DAFT PUNK 5. THE GREATEST - SIA FT. KENDRICK LAMAR 6. LET ME LOVE YOU - DJ SNAKE FT. JUSTIN BIEBER 7. 24K 8. LOSE CONTROL - MATT SIMONS lAGIC - BRUNO MARS e. SIDE 1G. ANY 11. PERi I SIDE - ARIANA GRANDE FT. NICKI MINAJ -.RE - PASSENGER -.CT ILLUSION - LADY GAGA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Dekle na vlaku dveh različicah in z različnima solistkama. Med številnimi občudovalci zasedbe je novi album že težko pričakovan. Sodeč po mnogih prednaročilih, ki jih skupina prejema z vsega sveta, je moč sklepati, da se bo z albumom Both Sides zagotovo postavila ob bok največjim imenom a cappella glasbe. NINA PUŠLAR - To mi je všeč (remiks) Velika letošnja uspešnica Nine Pušlar To mi je všeč je v teh dneh poleg videospota dobila tudi novo glasbeno preobleko. Zanjo je poskrbel znani italijanski producent Francesco Contadini, znan tudi kot KeeJay Freak. Nina je ob tem povedala: »Remiks pesmi To mi je všeč nam je predstavljal velik izziv, saj smo želeli ohraniti približen tempo originala in ga nikakor ne pohitriti v tipične dance ritme. Mislim, da je producentu odlično uspelo ohraniti bistvo skladbe in ji z modernim remiksom dodati novo dimenzijo za poslušalce plesne glasbe«. KeeJay Freak je v Italiji sicer poznan po svojem delu za Jovanottija (uradni remiks pesmi Ragazza Magica), Lauro Pausini (uradni remiks pesmi Innamorata), ipd. Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: Rachel je razočarana in zapita mlada ženska, ki dneve preživlja tako, da se nezaposlena cele dneve vozi z vlakom, vedno na isti liniji. Vsak dan se pelje mimo hiše, v kateri je srečno živela z možem, dokler se ni izkazalo, da je neplodna. Mož je takoj začel ljubimkati z drugo žensko, Rachel napodil iz hiše in si z ljubico ustvaril družino. Za varuško je najel privlačno mlado sosedo, ki jo Rachel prav tako vsak dan opazuje iz vlaka in ji zavida srečno ljubezensko življenje. Toda ko nekega dne opazi, da varuška ljubimka z neznanim moškim, se odloči, da bo ukrepala, vendar s tem sproži niz psiholoških kriz, ki jo bodo popeljale še globlje proti dnu ... Na svetu obstaja zanimiva reč z imenom Bechdelin preizkus. Ta je zanimiv kazalnik tega, kako so ženske v književnosti, filmih in serijah prikazane kot odsev patriarhata. Preizkus je preprost. Najprej izberemo samo tiste prizore, v katerih se pogovarjata dve ženski ali več njih. Nato preverimo, ali se pogovarjajo o moških ali ne. Boleča enostavnost preizkusa je pokazala, da se v delih popularne kulture več kot polovica ženskih dialogov vrti okoli moških. Skratka, da so ženske obsedene z moškimi do te mere, da jih moški definirajo. Definirajo to, kaj ženske mislijo, kako čustvujejo in celo to, kaj ženske so. Matere, ljubice, vlačuge, varuške itd. Takšno sporočilo recimo v svoji celoti pošilja nanizanka Seks v mestu, v kateri se glavnim junakinjam vse življenje vrti samo okoli seksa, privlačnosti in moških, izven tega pa sploh ne obstajajo. Roman in film Dekle na vlaku že v svoji zasnovi na tem testu padeta na nos. Čeprav je roman napisala ženska, je povsem podlegla 'diktaturi' patriarhata. Glavno junakinjo je mož zavrgel zaradi neplodnosti in ženska se je nato zapila, izgubila službo in doživlja napade psihoze. Nova žena izven materinstva ne pozna življenja, varuška pa seveda podleže možu in zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov doživlja krize in začne hoditi k psihiatru. Vse tri ženske, ki bi najbrž v bralcu morale vzbuditi sočutje, bi bilo torej treba prej oklofutati, da bi prišle k sebi in si povrnile dostojanstvo. Vendar tako knjiga in film to rešitev mirno prezreta in se raje poglobita v močvirje razdiralne ženske histerije. Prav zaradi tega je ogled filma tam na sredini že prav mučen, če ne depresiven, toda priznati je treba, da film, če ga gledamo brez primerjave s knjigo, s svojimi liki igra dosleden namizni tenis in proži niz dogodkov, ki se skladno in lepo končajo v pričakovani katarzi. Film torej kot drama in triler nekako še funkcionira, vse skupaj pa se razpade, če ga primerjamo s književno predlogo, ki je v svojem brodenju po najbolj temačnih psiholoških kotičkih nemočne ženske duše šla resnično daleč. Tako daleč, da si Hollywood seveda ne more privoščiti, da bi to posnel. Kakorkoli že, ob takem filmu in knjigi se zavemo, da kljub hrupni praznini, ki je Hollywood, slednji zadnjih 10 let vseeno pušča pozitivna sporočila. V svojih filmih namreč že dolgo nima več nemočnih žensk, ki jih je treba reševati. Prej nasprotno. Matej Frece The Girl on the Train Igrajo: Emily Blunt, Rebecca Ferguson, Haley Bennett, Justin Theroux, Luke Evans, Allison Janney, Edgar Ramirez, Lisa Kudrow, Laura Prepon Režija: Tate Taylor Scenarij: Erin Cressida Wilson po romanu Paule Hawkins Žanr: drama, triler Dolžina: 112 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK V središču Kaj bomo danes jedli torek • 15. novembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK juha, piščančja bedra korenčkovajuha, juha, puranji zrezek krompirjev golaž juha, dušeno mleto goveja juha, pečena špinača, govedina (iz s krompirjem, solata, testenine z gobami v čebulni omaki, (po »potrebi« vanj meso z zelenjavo, raca, mlinci, nedeljske juhe), pire jabolko in smetano, solata, pražen krompir, narežemo kranjsko njoki, endivija, sadne dušeno rdeče zelje, krompir, malinova skutni zavitek motovilec, jabolčna klobaso), pecivo na rezine motovilec, prleška strjenka čežana suho gibanica Pecivo na suho Sestavine (za pekač velikosti 20 x 25 cm); 2 jogurtova lončka moke, 1 pecilni prašek, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 vanilijin sladkor, maslo za pekač; nadev: 4 velika jabolka, 50 dag skute, 2,5 dl mleka, 2,5 dl sladke smetane, 3 jajca, pest orehov, po želji še 5 žlic sladkorja. V posodi zmešamo moko (uporabili smo polovico ajdove, polovico pšenične), pecilni prašek, sladkor in vanilijin sladkor. Mešanico razdelimo v tri jogurtove lončke. Pekač dobro namažemo z maslom, vsujemo vanj prvi lonček mešanice, nanjo potresemo pol naribanih jabolk, na jabolka pol skute, nato polovico mletih orehov, nato posujemo z drugim lončkom osnovne mase ter ponovimo z jabolki, skuto in orehi. Na koncu posujemo z zadnjim lončkom suhe mešanice. V posodi dobro zmešamo mleko, sladkor, smetano in jajca ter polijemo po pecivu. Počakamo približno 10 minut, da se jajčna mešanica dobro vpije, potem pa spečemo v ogreti pečici pri 180 stopinjah Celzija slabo uro. HlV V "V ■ ■ ■ I ■ ■ v, ■ Piscancja bedrca s krompirjem v pecici Sestavine: 4 piščančja bedra (stegno + krača), sol, vegeta, 80 dag krompirja, 1 čebula, 1-2 zeleni papriki, 3 korenčki, maščoba za pekač, 10 dag naribanega sira. Bedra natremo s soljo in vegeto. Krompir olupimo, operemo in narežemo na rezine. Čebulo narežemo na lističe, papriko in korenček pa na rezance. Vsako zelenjavo posebej solimo. V pekaču segrejemo maščobo, vanj stresemo krompir, premešamo in enakomerno porazdelimo po pekaču. Na krompir položimo meso in po mesu potresemo čebulo in papriko. Damo v pečico, segreto na 180 stopinj Celzija in pečemo 1 uro. Pekač občasno potresemo. 10 minut pred koncem pečenja jed potresemo z naribanim sirom. ZPS • Transmaščobne kisline so zdravju škodljive Največ transmaščob v keksih in napolitankah Skoraj 40 let že vemo, da transmaščobne kisline (TMK) vplivajo na naše zdravje, že 22 let pa zagotovo vemo, da močno vplivajo na zdravje srca in ožilja. V zadnjem času znanstveniki odkrivajo še druge škodljive vplive TMK na zdravje, npr. na razvoj možganov oziroma nevrološki razvoj otrok, plodnost, zdravje oči itd., povzročale pa naj bi tudi nekatere vrste raka. Zveza potrošnikov Slovenije že deset let poziva k zakonodajni ureditvi omejevanja vsebnosti TMK v živilih, tako na trgovskih policah kot v gostinstvu in slaščičarstvu. Pred trinajstimi leti je Danska omejila vsebnost TMK v vseh živilih, tako pri pred-pakiranih izdelkih kot v gostinstvu. Danes že žanje uspehe na področju zmanjšanja pojavnosti srčno-žilnih bolezni; v prvih treh letih so na letni ravni zmanjšali smrtnost za 14 smrti na 100.000 prebivalcev. Zakonsko urejeno omejitev imajo še: Avstrija, Švica, Madžarska, Islandija in Norveška, delno tudi Švedska, Finska, ZDA in Kanada. Ne nazadnje, FDA v ZDA je TMK pred kratkim označila za nevarno snov v živilih. To pomeni, da morajo proizvajalci izvesti oceno tveganja v svoji predelavi ali načinu termične obdelave živil, da bi količino TMK znižali na še sprejemljivo raven. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da potrošnik ne užije količine TMK, večje od 1% energijskega vnosa. To za zdravega odraslega človeka, ki porabi okoli 2.000 kcal na dan, pomeni 2,2 grama TMK dnevno, za ljudi z nižjim energijskim vnosom, kot so otroci, starejši in bolni, pa se varna dnevna količina sorazmerno zmanjša. Kje vse najdemo TMK? V okviru državnega raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih so opravili analize margarin iz trgovin ter trdih maščob, ki jih uporabljajo v slaščičarnah, pekarnah in drugih gostinskih obratih. Nedavno objavljeni delni rezultati so pokazali, da je okoli 5 % margarin, vzorčenih v trgovinah, vsebovalo večje količine TMK, pri trdih maščobah, ki jih uporabljajo gostinski obrati, pa je znatne količine TMK vsebovalo več kot 30 % vzorcev. Vse margarine z vsebnostjo TMK, ki so jih prodajali v trgovinah, so imele vsebnost delno hidrogeniranih maščob pravilno označeno in je bila tako vsebnost TMK pričakovana. Slabi rezultati vzorcev trdih masti iz industrijskih obratov pripravljene hrane pa so zaskrbljujoči; če vsaj en obrok dnevno pojemo izven domačega okolja, je izpostavljenost TMK večja. Tako so prvi rezultati projekta že dovolj zgovorni, da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo zakonodajo o omejitvi vsebnosti TMK v živilih, tako na trgovskih policah kot tudi v Kaj so TMK in kako vplivajo na zdravje? Molekule maščobe so povečini sestavljene iz treh molekul različnih maščobnih kislin, vezanih na molekulo glicerola, in jih lahko poimenujemo trigliceridi. Maščobne kisline se delijo na nasičene in nenasičene maščobne kisline. Transmaščobne kisline nastajajo iz nenasičenih maščobnih kislin pri gretju (npr. cvrtju) olj in masti, pri industrijski hidrogenaciji olj v trdno obliko (npr. v proizvodnji rastlinskih masti in margarin) ter v vampih prežvekovalcev (govedo, koze, ovce). Na zdravje pa vplivajo le industrijsko pridobljene TMK in tiste, ki se tvorijo pri segrevanju maščob (nad 170 stopinj Celzija) - tako v gospodinjstvu kot tudi v gostinstvu, slaščičarnah, pekarnah itd. TMK vplivajo na zdravje tako, da znižujejo »dober« holesterol (HDL) in zvišujejo »slabega« (LDL) ter vplivajo - do 10-krat močneje kot nasičene maščobne kisline - na razvoj ateroskleroze in drugih srčno-žilnih obolenj. gostinstvu, pekarstvu, slaščičarstvu in drugih predelovalnih obratih. Največ TMK najdemo v keksih, napolitankah, vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi v sendvičih in rogljičkih, torej povsod, kjer so med sestavinami navedene (delno) hidrogenirane maščobe. Poleg teh živil se TMK tvorijo tudi pri cvrtju živil in večkratnem segrevanju olj, torej v »cvrtkih«, »pohančkih« ipd. Naravno pa je majhna količina TMK prisotna v mesu prežvekovalcev (govedo, koze, ovce) in njiho- vem mleku, a ta ne predstavlja tveganja za zdravje. Potrošnikom svetujemo, da preberejo sestavine na embalaži izdelkov in ne kupujejo izdelkov z deklarirano (delno) hidrogenirano maščobo ali oljem, da se izogibajo vsakodnevnemu uživanju cvrtih in ocvrtih jedi, v pekarnah pa vprašajo, kakšno maščobo uporabljajo recimo za rogljič-ke in drugo pekovsko pecivo. Priporočamo tudi, da se doma cvrenju nad 170 °Celzija odpovejo in da olja ne pregrevajo ponovno. Avtorica: Marjana Peterman Foto: ZPS torek • 15. novembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je črni humor bolj taka stvar, ki se govori na štiri oči, ne v javnosti. Ampak sedaj se je očitno tovrstni humor vrinil med reklame, ki pa so v prvi vrsti namenjene javnosti. Kako drugače kot črnohumorno gledati na reklamo, ki nas pouči: Zemlja za grob - dobro zame! DOBRO ZAME! Prireditvenik Zemlja za grob Govori se ... da so na nedavni suvereni proslavi (ste vedeli, da imamo tudi ta praznik?) plesalke, ki so za glasbeno ozadje uporabile pesem Naša četica koraka, zelo nazorno pokazale, kakšno je življenje v suvereni Sloveniji: vsaka se je ob prihodu na oder koreografsko namerno spotaknila, potem pa so večinoma plesale vsaka po svoje, obrnjena vsaka v svojo smer ... Kot da bi gledal naš parlament. Le izginile so z odra skupaj v eno smer. Kot bodo naši parlamentarci. ... da se na državnem nivoju govori, da naj bi štirim občinam - med njimi tudi ptujski - odvzeli status mestne občine. INTI LIT J^TJ € 2,99 Mogoče bi pa Ptujčani, če drugo ne, iz preventivnih razlogov vsaj nehali izbirati kmetijo leta, da bodo videti bolj mestjanar-sko ... ... da nekaterim gledalcem televizije ni všeč, ker so na 24-ur-nem kuharskem TV-kanalu slovenskega kuharja vtaknili v balkansko kuhinjo. Pa komaj smo se rešili balkanske jugo-naveze. Sicer pa - a je kaj ustreznejše, da slovenski kuharski strokovnjak na tej televiziji v prekmurski bograč vlije olivno olje, prekmurske testenine pa začini s kraško panceto?! Ali pa da v Brdih kuha ob glasbeni spremljavi pesmi Zrejlo je žito?! ... da se v največji opozicijski stranki očitno zelo zavzeto pripravljajo na nove volitve, saj so že začeli zbirati denar za volilno kampanjo. Ker v svojih vrstah nimajo Trumpa, bodo nabirali pri malih ribah. In že- Foto: Tajno društvo PGC lijo svojega pobeglega ptujskega člana oglobiti za osem tisočakov. Bo dobil popust, če plača takoj? ... da lahko ima neko dejanje, ki je na videz nepomembno, velike posledice. Tako smo na prej omenjeni proslavi opazili, da so košarkarsko žogo uporabili kot glasbeni instrument - kot ritem sekcijo. V kratkem lahko v Športnem tedniku pričakujete glasbeno rubriko ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 8 4 3 3 7 6 9 5 1 7 9 6 7 9 4 2 8 3 9 5 5 1 6 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© € GG Bik vvv © €€ GGG Dvojčka vv ©© €€€ G Rak vv © €€ GG Lev vvv ©© € GGG Devica vvv © €€ GG Tehtnica v ©© €€€ GGG Škorpijon vv ©©© €€ G Strelec vv © € GGG Kozorog VVV © G Vodnar VV ©©© GG Ribi v ©©© GG Torek, 8. november 10:00 18:00 Lenart, Dom kulture, Cirkus Ganibilo, Lutkovno gledališče Pupilla iz Lendave Majšperk, KPC, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Majšperk Sreda, 9. november 13:00 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, slovesnost ob praznovanju 15-letnice Združenja zgodovinskih mest Slovenije, predstavitev knjige Dragocenosti starih mestnih jeder, dr. Žive Deu Majšperk, konferenčna dvorana KPC, predavanje in delavnica o ozaveščanju občank in občanov o samopregledovanju dojk Četrtek, 10. november 16:00 Šmartno na Pohorju, cerkev sv. Martina, sveta maša ob 1700. obletnici rojstva sv. Martina Turskega 17:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, tečaj kaligrafije 17:30 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, osrednja slovesnost ob 1700. obletnici rojstva sv. Martina Turskega Petek, 11. november 07:00 Majšperk, Športni park, mednarodni Martinov balonarski festival Majšperk, poleti toplozračnih balonov in martinovanje 09:00 Spuhlja, večnamenska dvorana, Razstava malih živali in sobnih ptic, na ogled v petek in soboto do 19. ure ter v nedeljo do 16. ure 11:00 Lenart, občinska avla Jožeta Hudalesa, odprtje razstave 5. likovne kolonije umetniki za dom sv. Lenarta 11:11 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Martinovanje v Slovenski Bistrici 2016 14:00 Ormož, Kerenčičev trg, 24. martinovanje Ormož, Martinov sejem in martinova tržnica, razstava Društva kmečkih žena in festivala vina v blagovnici Tima, nastopi ansamblov, odprtje festivala s krstom mošta ob 14.00, ogledi kleti P&F Jeruzalem, ogledi gradu, delavnica za otroke v knjižnici, razstava likovno literarne kolonije Malek 2016, zabava z Ribljo čorbo 15:00 Ptujska Gora, Dolena 51, Martinovanje, pušlšank, na kmetiji Pajn-kiher, srečanje s kulturnim programom, krst mošta in degustacija z vinogradniško malico 16:00 Cirkulane, Pristava 28 a, Martinovanje in dan odprtih vrat, Franc Ro-škar - Kozarčan, krst mošta, martinova pojedina, pokušina mladega vina, kostanji 16:30 Vitomarci, večnamenska dvorana, delavnica za otroke 17:00 Veliki Okič 1, Zg. Leskovec, Dan odprtih vrat kmetije Pintarjevi, pospravilo klopotca, krst mošta na okički način, pokušnja mošta in vina, dobrote kmetije, kulturni program 17:00 Zg. Leskovec, Veliki Okič 1, Dan odprtih vrat - martinovanje na kmetiji Pintarjevi, pospravilo klopotca, krst mošta, družabno srečanje 17:00 Hajdina, dvorana DU Hajdina, odprtje 4. skupinske razstave likovno- fotografske sekcije občine Hajdina 18:00 Zg. Leskovec 20, Martinovanje vinogradnikov iz Strmca pri Leskovcu, zbiranje mošta iz strmških vinogradov, kulturni program, šaljivi krst mošta, pokušina mošta in kulinaričnih dobrot 18:00 Hajdina, šotor na trgu pred občino, 17. nagradna revija Štajerska frajtonarica 21:00 Ptuj, CID, Martinov slam in 3D-prasci, slam poezija in koncert Mestni kino Ptuj Sreda, 9. november: 20: Negovalka. Četrtek, 10. november: 19:00 Kolonija. Petek, 11. november: 16:00 Kubo in dve struni; 18:00 Negovalka; 20:00 Greben rešenih. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 8. do 14. novembra 2016. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Naudam RADIOPTUJ Vinski turizem -realnost ali utopija? V četrtek ob 16. uri z Anemari Kekec. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Aleš Železnik, Žetale 36, 2287 Žetale. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ■■■ Foto: CG 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 8. novembra 2016 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperk in Osnovno šolo Majšperk vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Majšperk, Vidimo se v torek, 8. novembra, ob 18.00 v Kulturno-poslovnem centru Majšperk. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveta Trojica in Osnovno šolo Sveta Trojica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Sveta Trojica. Vidimo se v torek, 15. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Sveta Trojica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v.radio-ptuj. bags SMORE SMORE mh) nn <2H&m BAGS SMORE SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v četrtek, 17. novembra, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v.radio-ptuj. mñm HÜ <2¡Hf^ BAGS SMORE SMORE Ptuj praznuje tradicije vinarstva. novembra 2017 ob 16. uri v Ptujski kleti. Degustavija vin s predavanjem Andreja Brenceta o vinogradništvu na Ptujskem. Članica Skupine Perutnina Ptuj Ptujska klet, Vinarski trg 1 (15€ po osebi, prodaja: Vinoteka Ptujske kleti - število vstopnic je omejeno) •i MARTI NOV AN JE D ca ■a N 03 D ■a čč o CÜ >(0 N ca O d CD O -C a> o ca ca 11:00 Utrip h Ormoia 12:00 Vidco si ran i i 5:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja it preteklosti 20:00 Ljudski pcvci v Zavrču 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja t- <=> •T1 u 1- CSL F Lil O SIP 00 Hajdina - Srečanje sla rej ši h :00 Oddaja iz občine Starše :45 Starše - Oddaja iz preteklosti :00 Video strani :00 Italijanska trgovina - v živo :00 Oddaj:) iz občine SlarSe :00 Dan OS Hajdina :00 Hajdina - Srečanje starejših 00 Polka in Majolka :00 Vidco strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.3i kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.0,0,; 02 749 34 27; 031 627 340 NAGRAJENCI VELIKE MATINOVE NAGRADNE KRIŽANKE Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 28. Oktobra, v Martinovi prilogi Štajerskega tednika, je bilo: MARTINOVANJE V ORMOŽU. Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednlk Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, smo izžrebali tri nagrajence: 1. Kristina Cafuta, Kraigherjeva ulica 27, Ptuj, prejme za nagrado darilni bon P&F Jeruzalem Ormož, d. d. - vodeni ogled kleti z degustacijo za dve osebi + 2 vstopnici za skupino Ribi jo Čorba v petek, 11. 11.2016 2. Ivan Rajh, Ptujska cesta 2 a, Ormož, prejme za nagrado darilni bon P&F Jeruzalem Ormož, d. d. - vodeni ogled kleti z degustacijo za dve osebi + 2 vstopnici za skupino Gadi v soboto, 12. 11.2016 3. Milica Primožič, Brezova 19, Polenšak, prejme za nagrado darilni bon P&F Jeruzalem Ormož, d. d. - družinska vstopnica za ogled gradu Ormož, Grajske pristave in zbirk pri Veliki Nedelji Nagrajenci nagrade prevzamejo v pisarni TIC Ormož, informacije 02 741 53 56. Čestitamo! Čas je ne rani, ostala je z nami misel hvaležna nate. SPOMIN Danes, 8. novembra, mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi sin, vnuk, nečak in bratranec Denis Vogrinec Za njim sta ostali praznina in žalost. Ostala pa je tudi toplina njegovega srca, vsa njegova ljubezen in tisočero spominov na prelepe trenutke, ki smo jih delili z njimi. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8'98,£>I(H3 NAROČILNICA ZA Štajerski štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d,.,., Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si Makole • Desetina voznikov prehitrih Ce se bo prometna varnost poslabšala, bodo radarji ponovno postavljeni Na pobudo občanov, da naj se z radarji ukroti prehitre voznike, so redarji medobčinskega inšpektorata in redar-stva še pred začetkom šolskega leta na več lokacij po občini namestili radar. Rezultat? Od nekaj manj kot 200 voznikov jih je več kot desetina morala seči v žep. Redarji so na prehitre voznike prežali le en dan, in sicer tik pred začetkom šolskega leta. »V času izvajanja meritev v naseljih na območju občine Mako-le je bilo izmerjenih 198 vozil. Najvišja prekoračena hitrost je bila za 19 km/h višja od dovoljene. Skupno je bilo ugotovljenih 25 prekoračitev hitrosti, kršiteljem pa so bili izdani plačilni nalogi. Glede na navedeno bomo na podlagi pobud občanov ali v primeru poslabšanja prometne varnosti izvajanje meritev nadaljevali tako na območju občine Makole kot tudi v občinah Poljčane ter Slovenska Bistrica,« je sporočil vodja med- Število kršitev in lokacije v občini Makole | NASELJE Število vseh vozil »Povprečna hitrost vozil Najvišja hitrost Število kršitev Pečke 50 122 49 67 16 Pečke (cesta proti Štatenbergu) 50 10 30 0 Mostečno 50 28 50 69 7 Ložnica 40 26 39 56 2 Makole 30 12 22 H 0 Varoš 50 0 0 SKUPAJ 198 38 64 25 Vir: Medobčinski inšpektorat in redarstvo Haloze • Policisti zajeli še devet prebežnikov Skrivali so se tudi na lovski preži Na praznični dan, 1. novembra, so policisti v občini Markovci, v naseljih Bukovci in Stojnci, izsledili devet ilegalnih prebežnikov, državljanov Turčije. Minuli torek zjutraj je policijska patrulja PP Gorišnica v Bukovcih ustavila osebni avtomobil, v katerem se je prevažalo več oseb. V postopku so policisti ugotovili, da je voznica 42-letna državljanka Kosova, prijavljena v Mariboru, v osebnem avtomobilu prevažala štiri odrasle osebe in enega otroka. Potniki so bili turški državljani, ki so na območje Slovenije vstopili izven mejnega prehoda, torej nedovoljeno. Med policijsko kontrolo je prišlo do zapleta, pri čemer je turški državljan, oče prisotnega otroka, doživel močan epileptični napad in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v UKC Maribor. Po oskrbi je bil iz UKC Maribor izpuščen še isti dan pozno zvečer. Policisti so z nadaljnjim zbiranjem obvestil ugotovili, da je državno mejo prestopilo več oseb, zaradi česar so policijske patrulje začele s širšim iskanjem oseb. Tako je policijska patrulja iz PP Ptuj na lovski preži v Stojn-cih izsledila še tri tujce in za tem na bencinskem servisu v Stojn-cih eno osebo. Vsi so bili turški državljani. Skupno je bil prijetih osem odraslih oseb in en otrok. Policisti so še ugotovili, da so Turki državno mejo nedovoljeno prestopili na območju Zavrča, ob reki Dravi. Po opravljenih razgovorih so bili tujci v sredo, 2. novembra, vrnjeni na Hrvaško. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja so voznici osebnega avtomobila, 42-letni državljanki Kosova, prijavljeni v Mariboru, odvzeli prostost in jo za 48 ur pridržali. V nadaljevanju so zoper njo podali kazensko ovadbo, na naslovu njenega bivanja pa opravili hišno preiskavo. V preiskavi so policisti pridobili še dodatne dokaze, ki potrjujejo utemeljeni sum storitve kaznivega dejanja. MZ Foto: Mojca Vtič občinskega inšpektorata in re-darstva Robert Vrečko. A cilj redarske službe ni bil pisanje kazni, temveč povečanje prometne varnosti. »Po podatkih policije je približno za dve od petih prometnih nesreč s smrtnim izidom kriva neprilagojena hitrost,« je poudaril Vrečko. Ali so vozniki dojeli nauk zgodbe, bo pokazal čas. So pa, tako pravi Vrečko, raziskave pokazale, da so meritve hitrosti učinkovit ukrep pri umirjanju hitrosti vožnje. »Hitrost vožnje vpliva na voznikovo zaznavanje okolja in hitrejše odzivanje v primeru kritičnih situacij. Stopnja poškodb v prometnih nesrečah pa narašča sorazmerno s hitrostjo. Čeprav osemurni najem merilnika hitrosti znaša okoli 500 evrov, je to še vedno manj kot škoda, ki nastane pri prometnih nesrečah z materialno škodo,« je poudaril Vrečko. Vozniki, ki so imeli skozi naselja v občini pretežko nogo, so že poravnali za 1.610 evrov glob. »Sodišče pa bo odločilo še o treh plačilnih nalogih, na katere je bila podana zahteva za sodno varstvo,« je še dodal. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Katja Tušek, Dravinjski Vrh 7 b, Videm pri Ptuju - deček Jaš; Mateja Topolovec, Krčevina pri Vurbergu 150 e, Ptuj - deček Nicky; Anka Pauko, Gerečja vas 81 a, Hajdina - deček Andraž; Simona Vtič, Cankarjeva ul. 5, Ptuj - deček Filip; Anika Začič, Ul. Pariške komune 44, Maribor -deklica Annelie; Nina Forštnarič, Bukovci 118, Markovci - deklica Saška; Urška Mlinarič, Hermanci 36, Miklavž pri Ormožu - deček Lin; Jasmina Krajnčič, Ul. Borisa Kraigherja 14, Kidričevo - deček Kai; Mubera Hodžič, Prešernova 14, Ptuj - deček Irman; Rozi Gorjup, Apače 45, Lovrenc na Dr. polju - deklica Saša; Lidija Horvat, Trnovski Vrh 10, Trnovska vas - deček Blaž; Katja Staržik, Stojnci 43, Markovci - deklica Neja; Mateja Šenveter, Ivanjski Vrh 5, Cerkvenjak - deklica Mia; Kaja Črnko, Cesta k Dravi 6 c, Spodnji Duplek - deček Teo; Manuela Čeh, Kicar 83, Ptuj - deklica Kaja; Liljana Balažic, Ulica Veljka Vlahoviča 62, Maribor -deček Nik; Miriam Tekavc Košec, Gozdna ul. 89, Hoče - deklica Manca; Tatjana Caf, Ul. Vide Alič 9, Ptuj - deček Aljaž; Jerneja Zelenik, Slovenja vas 67 a, Hajdina - deklica Ernestina; Mojca Kosi, Vrablova ul. 30, Maribor -deklica Urška; Mihaela Milošič, Gradišča 46, Cirkulane - deček Val; Veronika Žgeč, Zabovci 14, Markovci - deček Leon; Brigita Štajnberger, Žetale 60, Žetale - deček in deklica; Ines Pod-platnik, Savci 22 a, Sv. Tomaž - deček Zen; Kristina Tetičkovič, Gradišča 142, Cirkulane - deček Tine. Umrli so: Božidar Molnar, Skor-ba 27 a, roj. 1950 - umrl 21. oktobra 2016; Tomislav Miličevic, Ptuj, CMD 15, roj. 1939 - umrl 20. oktobra 2016; Marija Slavi-nec, roj. Miško, Žerovinci 9, roj. 1929 - umrla 21. oktobra 2016; Emilija Matjašič, Zagojiči 11, roj. 1938 - umrla 23. oktobra 2016; Frančišek Brenholc, Mihalovci 4, roj. 1928 - umrl 22. oktobra 2016; Ana Medved, roj. Žunko-vič , Lovrenc na Dr. polju 16, roj. 1931 - umrla 24. oktobra 2016; Drago Veronek, Ptuj, Čehova ulica 1, roj. 1956 - umrl 26. oktobra 2016; Ivana Arbeiter, roj. Majhen, Ptuj, Na postajo 27, roj. 1930 - umrla 26. oktobra 2016; Irena Korošec, roj. Erženjak, Ptuj, Abramičeva ul. 13, roj. 1929 -umrla 29. oktobra 2016; Marija Vogrinec, roj. Režek, Gerečja vas 95, roj. 1933 - umrla 29. oktobra 2016; Alojzij Turk, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 22, roj. 1939 - umrl 1. novembra 2016; Ana Zemljak, roj. Fidler, Ptuj, tur-niška ul. 10, roj. 1933 - umrla 2. novembra 2016. Poroka - Ptuj: Tomaž Tajhmaj-ster, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 17, in Sabina Bračič, Zg. Gru-škovje 30. Napoved vremena za Slovenijo Če pred Martinom zmrzuje, jepred božičempovodenj. Fotografija je simbolična. Danes bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami. Meja sneženja bo občasno na okoli 500 m nadmorske višine. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, v alpskih dolinah okoli -2, ob morju 8, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo suho vreme, več sonca bo na Primorskem. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. V spodnjih zračnih plasteh priteka k nam vlažen in bolj hladen zrak. Foto: MZ