105609 Marija je najboljši del izvolila. Luk. 10, 42. ^i^llpepšega dneva, mislim, da ga ni bilo v nebesih, kakor je bil tisti, ko je naš Izveličar Jezus Kristus, dokončavši delo odrešenja, na vrhu Oljske gore vzdignil se kvišku v oblake ter šel tje gori v svoje kraljestvo. Neštevilna truma pravičnih, ki so bili poprej umrli in so v predpeklu čakali ure rešenja, ga je spremljevala. Vsi angelji so mu prihiteli naproti. Bog Oče sam ga je sprejel kot svojega preljubega Sina z vso častjo in slavo in posadil na veličastni prestol poleg sebe. — O to je moral biti slovesen trenotek, kakeršnega ni bilo še doslej v nebesih in se več ne poverne! Pa vendar! Nekaj močno enacega se je ponovilo v nebesih ne dolgo potem. Zopet je zavladalo nepopisno veselje po ogromnih prostorih neba, zopet so zadoneli glasovi neskončne radosti, da se je tresel zlati strop rajske palače. Bil je to tisti srečni dan, ko je bila Marija v nebesa vzeta in čez vse kore nebeških duhov povišana, ko je bila uboga Devica iz Nazareta za kraljico nebeško kronana. O tudi takrat je moral biti slaven, veličasten dan, dan Marijinega Vnebovzetja in Kronanja. Prav danes praznujemo njegov spomin, in sicer mi faranje Slavinski s tem večjim navdušenjem, ker je Marija v Nebo Vzeta mogočna patrona naše fare. Lično na platno slikana podoba velicega altarja nam kaj lepo predstavlja Marijin vnebohod in dva angelja nam tu na oboku, kateri loči glavno ladijo od sve¬ tišča, oznanujeta to veselo dogodbo, držeč ploščo z napisom: Assumpta in coelos sancta Dei Genitrix, t. j. po naše: V nebesa je bila vzeta sveta Božja Porodnica. Zatorej vskliknem s srcem, polnim svete navdušenosti: »Radujmo se vsi v Gospodu, ker 4 obhajamo slavni god Marije Device, katere Vnebovzetja se vesele angelji in hvalijo Sina Božjega!" Ravno s temi besedami se pričenja današnja sv. maša. Tudi jaz želim po slabih svojih močeh nekoliko pripoma- gati, da se današnji naš farni praznik tem lepše in sijajniše praznuje. Trikrat že sem pridigal v Slavini o priliki patrocinija in danes na prijazno vabilo preč. g. župnika četrtič izvršujem to častno nalogo. Odkrito rečem, da me vselej čut posebnega veselja navdaje, kaderkoli v Slavinski farni cerkvi govorim. Zakaj? Že zaradi velike starosti njene, zakaj Slavinska farna cerkev je ena naj¬ starejših na Notranjskem in sploh v škofiji. Ona šteje že blizu iooo svojih let, kakor pripoveduje zgodovina. Cerkev v Slavini je stala namreč že v 9. stoletju po Krist, rojstvu. Prvi njeni gospodarji so bili patrijarhi Akvilejski, potem je prišla pod oblast Tržaških škofov. L. 1380 je bila darovana naddijakonu Tržaške stolne cerkve, od 1. 1830 spada pod škofijo Ljubljansko. Kako častitljiva je toraj, dragi poslušalci in faranje Slavinski, le-ta vaša farna cerkev, ker se že toliko let v njej Bog časti in moli! Le pomislite, koliko sv. maš se je v teku 1000 let tukaj opra¬ vilo, koliko pobožnih molitev in srčnih zdihljejev je že tu proti nebu puhtelo, kolikokrat se je Marijino sladko ime klicalo in poveličevalo! — Častitljiva je, faranje Slavinski, naša farna cerkev, pa ne samo zavoljo visoke starosti svoje, ampak tudi še zavoljo drugih vzrokov. Ali veste, da je v tej cerkvi že tekla kri za sv. vero, da je v njej mnogo nekdanjih vaših prednikov umrlo mučeniške smrti? Zgodovina nam je tudi to ohranila, v večen spomin na starodavne čase. Gotovo ste čuli, da so pred 300 leti srditi sovražniki krščanske vere, divji Turki, pogostoma prihrumeli v naše kraje. Prileteli so včasih na svojih majhnih konjičih kakor strela izpod jasnega neba; pobrali kar jim je bilo všeč; požgali vasi in mesta; pomorili mnogo ljudi, otroke mladeniče in dekleta pa zvezali in seboj na Turško odpeljali. —■ V par dneh so prišli in brž zopet izginili. Ako so ljudje poprej izvedeli, da se Turek bliža, so zbežali v gozde, poskrili se v podzemeljske jame ali pa zaprli se v močne gradove in tabre, kakor je bil tu na Pivki Šiler- 5 Tabor. Kedar pa so se Turki pridrvili iz nenada, ni bilo mo¬ goče uteči gotovi smrti. — Štirikrat je bil Turek na Pivki in sicer v dobi od 1. 1510 do 1560. In kaj so učinili ti vražji okrut- niki 1. 1522? Pridirjali so v Slavino ravno na cvetno nedeljo. V cerkvi je bilo duhovno opravilo in mnogo ljudi pri sv. maši. Niso vedeli siromaki, da jih čaka smrt ravno to uro. Turki ulomijo v cerkev in planejo na pobožno ljudstvo kakor truma gladnih volkov na čedo ovac. Kdo popiše strah in grozo ubogih ljudi? Njih obupni krik in vik odmeva po cerkvi. Vse se gnjete proti vratom hoteč rešiti drago življenje. Ali Turki jih prestre¬ žejo povsod in pomahajo vse, karkoli doseže njih ostra sablja. Tudi duhovnika pred altarjem na kosce sesekajo. Cerkev je vsa polita s krvjo nedolžnih kristjanov, ki so kot marterniki umrli in brez dvojbe prejeli krono večnega življenja. Mar ni res, pre¬ dragi faranje, vaša farna cerkev vredna spoštovanja tudi za to, ker je v njej tekla kri za sv. vero? Ni li dolžnost vaša, pobožno klečati na teh-le tleh, ki jih je rosila dragocena kri vaših ne¬ kdanjih očetov? V tej, tolikanj častitljivi cerkvi pa danes govorim trikrat rajši tudi zarad tega, ker je po modri skrbi prečast. gosp. žup¬ nika zadobila novo, dragoceno lepoto, šestero krasnih slik v prezbiteriju.*) Ta kinč je tem večje vrednosti, ker sta ga izvršila dva domačina, eden Vrhničan, drugi Ljubljančan, in sicer ravno letos, ko dva veleslavna moža sedanjega veka praznujeta svoj jubilej: Njegova Svetost, oče papež Leon XIII svojo zlato sv. mašo, Njegovo apostolsko Veličanstvo, naš presvitli cesar Franc Jožef I. pa 4oletnico svojega vladarstva. Po tem dolgem pa v zgovinskem oziru znamenitem in za vas, farane, zanimivem uvodu preidem na glavni predmet današnje pridige. Kaj lepe slike v prezbiteriju pomenijo? Kaj nas učijo? Kakošna čutila budijo v naših srcih? *) Prezbiterij se imenuje sprednji del cerkve, kjer stoji veliki altar. Ime prezbiterij pomeni duhovnišče ali prostor, za duhovne odločen. Pravi se mu tudi svetišče, ker se ondi shranjuje sv. Rešnje Telo in največkrat opravlja sv. maša. Navadno ga obhajilna miza in kamnit obok loči od druge cerkve. 6 To vam hočem danes razložiti v čast in slavo Marije, nebeške Kraljice. Bog blagoslovi na priprošnjo Marijino naše premišljevanje! „Kar so bukve učenim, to so priprostim podobe” — piše sv. Gregor. Resnične so te besede slavnega cerkvenega učenika. Vsaka sveta podoba nam daje polno lepih naukov, ako jo s paznim očesom in z vernim srcem premišljujemo. Sami se bomo o tem prepričali, ako krasne, umetniško izdelane slike okrog velicega altarja po vrsti, eno za drugo, ogledujemo in se pri vsaki malo pomudimo. Vseh slik je šest, na vsaki strani svetišča po tri. Prva na levi strani je sama za-se, drugih pet pa ima skupen celoten pomen. i. Ako se ozremo na levo stran prezbiterija, vgledamo ravno nad vratmi zakristije prvo in največjo sliko izmed vseh. Ta krasna slika nam predstavlja začetek zaobljubljenega praz¬ nika Slavinske fare, za strahovite kolere 1 . 1855. — Komu izmed vas ni še dandanes v tužnem spominu ono leto splošnega strahu in groze? Koliko otrok je takrat britko plakalo po očetu, katerega je neusmiljena bolezen ugrabila, ali po materi, ki je bila v par dnevih zdrava in mrtva? Koliko družin je pretakalo solze po enem ali drugem, ki so ga zgubili? Na pokopališčih je skoraj prostora zmanjkovalo, toliko novih jam je bilo treba izkopati dan za dnevom. V mrtvašnico v St. Petru so včasih na en dan po ro—12 mrličev pripeljali. Umrlo je vse vkup za kolero 347 oseb, velikansko število, če se pomisli, da je kolera le kaka dva meseca gospodarila in samo po enih vaseh in hišah prav s pridom pometala. Oplašeno ljudstvo ni vedelo kaj po¬ četi, kako si pomagati. Pomočki zdravnikov niso imeli nobenega vspeha. Slednjič se obrnejo faranje Slavinski v svoji stiski tje, od koder je vselej došla pomoč v pravem času, obrnejo se na svojo mogočno patrono Marijo ter zaobljubijo vsako leto praz¬ novati dan 5. avgusta, t. j. spomin Marije Snežnice, če jih Marija usliši in s svojo priprošnjo ustavi grozno morilko kolero. Ravno ta prizor nam je naslikan na prvi podobi. V oblakih je Marija, 7 obdana od angeljev. Spodej v desnem kotu je videti mrtvaški sprevod. Pokopat neso mrliča, ki je nedavno poprej umrl za kolero. Spredej pa je družba pobožnih Slavincev, k Mariji zdihu¬ jočih. Dva držita med sabo bolno osebo, katero je ravnokar napadla srdita bolezen, mrtvaški pot že obliva bledo obličje njeno, onadva jo osrčujeta, naj k Mariji nebeški materi po¬ vzdigne umirajoče oko in prosi ljubega zdravja. Možak na levi strani slike, po stari šegi oblečen, pa drži v rokah in kaže kvišku obljubno pismo, v katerem se fara zavezuje dan 5. avgusta praznično obhajati. — Kristjanje dragi! Krasna ta podoba zasluži, da jo večkrat ogledujemo in globoko v srce vtisnemo. Opominja nas k hva¬ ležnosti do Marije, ki je tisto žalostno leto izprosila pri Bogu, da je neusmiljena bolezen kmalu nehala; — izpodbuja nas pa tudi, da v prihodnje v enakih slučajih iščimo pomoč pri Mariji, nebeški zdravnici. Prosimo jo, naj nam ohrani ljubo zdravje, ki je največja zemeljska dobrota! Varujmo si ga tudi sami kar je mogoče! Ako nas pa vendar le obišče bolezen, pokličimo na pomoč skušenega zdravnika, potem pa mogočno našo patrono Marijo, kateri Bog nobene prošnje ne odreče! — Kdo more prešteti, koliko bolnikov je že doseglo zdravje vsled Marijine priprošnje? Koliko jih je ozdravelo vsled obljube, romati na to ali drugo Božjo pot? Razni spominki, ki so vi¬ deti po romarskih cerkvah Marijinih, naj bodo že podobe na steno obešene ali palice in birglje, ali lesene in voščene roke in noge, — vse to so očividni dokazi, da je Marija res »zdravje bolnikov", kakor jo imenujemo v lavretanskih litanijah. Vse te spominke so cerkvam darovali hvaležni bolniki, ki so na Marijino priprošnjo zadobili milost ljubega zdravja. Predragi! Tudi med nami je bolnikov, ki morda že delj časa pogrešajo dobroto zdravja, — mnoge še čakajo bolezni, hude in nevarne. Na Marijo se obrnimo v tacih slučajih, trdno zaupajoč, da bo ona, usmiljena mati naša posredovala pri Bogu in izprosila nam dragoceno zdravje, ako je naši duši v korist in v blagor. Čeravno pa sleherni bolnik ne ozdravi ukljub Marijinemu priporočilu, ker je bolezen ali celo smrt bolja za njegovo dušo, gotovo doseže drugo, ravno tako imenitno milost, 8 — to namreč, da bolezen lažje prenaša, da si več zasluženja nabere, da se z upanjem boljše večnosti tolaži in vseh madežev očiščen vdano in mirno Bogu izroči svojo dušo. In ta milost voljne potrpežljivosti, popolne vdanosti v Božjo voljo, srečne zadnje ure, ni li neprecenljive vrednosti? Zatorej faranje Slavinski, kedarkoli bote svoje oči upirali v prvo sliko na evangeljski strani velicega altarja, spomnite se strahovitega leta 1855, svoje tedanje obljube in čudovite pomoči Marijine! — Držite natančno takrat storjeno obljubo in praz¬ nujte vsako leto dan 5. avgusta z opuščanjem težkega dela in s pobožno vdeležbo Božje službe! — K svoji mogočni patroni dajte priteči ob dnevih stiske in nadloge, zlasti pa kedar vas bolezen obišče in bleda smrt potrka na vrata! Skrbna varhinja, Marija vas ne bo zapustila, ampak z nova pokazala svoje milo, materno srce in naklonila vam pomoč v potrebi. 2. Za to prvo sliko se jih vrsti pet zadrugoma v polu- krogu okoli velicega altarja. V izvrstno sestavljenih skupinah nam predstavljajo petero skrivnosti veselega dela Rožnega Venca. Spominjajo nas Jezusovega milosti polnega Včlovečenja in Nje¬ gove mladosti, pa tudi Marijinega veselja, ki ga je uživala kot mati Božjega Sina. Prva skrivnost: „Ki si ga Devica od sv. Duha spočela", — je vpodobljena tam-le na drugi sliki leve stene prezbiterija. Približal se je bil čas, ko je imel na svet priti obljubljeni Mesija. Bog Oče pošlje angelja Gabriela na Galilejsko, v mesto Nazaret, k ubogi devici, katera je bila sicer ubogih starišev hči, ali bogata na dušnih darovih in čednostih. Marija se je klicala. Devica ravno kleči v svoji tihi sobici, vsa zamaknena v pobožno molitev in premišljevanje, — kar stopi pred njo angelj Božji v podobi zalega mladeniča, bliščeč lepote rajske, in jej sporoči veselo oznanilo, da jo Bog izvoli za mater Izveličarja sveta. »Ceščena, milosti polna, Gospod je s Teboj, blažena si med ženami!" — tako jej angelj govori. — »Glej milost si našla pri Bogu, zakaj spočela boš v svojem telesu in rodila sina, katerega imenuj Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega imenovan." (Luk. 1, 28—34). Marija, vsa prestrašena, posluša Božjega poslanca in ne more se načuditi besedam njegovim. Ona priprosta, revna devica, da naj bi postala mati najvišjega Gospoda? Pa kako bi se moglo to zgoditi, ker nobenega moža ne pozna in poznati neče? Obljubila je Bogu deviško čistost že v zgodnji mladosti, in ohraniti jo hoče do poslednje ure življenja, kako jej tedaj more angelj porod oznanovati? Angelj pa jej vso skrb v tem oziru odvzame s pojasnilom: »Sv. Duh prišel bo v Tebe in moč Najvišjega Te bo obsenčila. Zavoljo tega bo sveto, iz Tebe rojeno, imenovano Sin Božji." (Luk. i, 35). Zdaj odpadejo vsi pomisleki, izgine poprejšnji strah, Marija se ponižno vda Božji sv. volji, privoli v angeljevo oznanilo rekoč: »Dekla sem Gospo¬ dova, zgodi se mi po tvoji besedi!" (Luk. 1. 38) in postane srečna mati Jezusa Kristusa. — Ta prizor, kakor nam ga popisuje sv. evangelij, nam pred- očuje druga slika na levi steni: trenotek, ko Marija sprejme oznanilo Božjega materinstva in spočne v svojem telesu obljub¬ ljenega Odrešenika. Cvetoča lilija v roki angeljevi pomeni deviško čistost, katero je Marija ohranila tudi potem, ko je spočela Božjega Sina. Ta krasna slika, verni poslušalci, nas spominja neskončne ljubezni Očeta nebeškega, ki je svet tako ljubil, da je poslal svojega edinorojenega Sina v naše izveličanje. Oh kako mu moramo hvaležni biti za toliko ljubezen, zakaj brez včlo- večenja Jezusovega bi bili mi vsi kakor ovce brez pastirja, kakor sirote brez očeta, nesrečni na zemlji, po smrti večno pogub¬ ljeni! Dajmo Bogu ljubezen povraČati z ljubeznijo, da ga z vso močjo častimo in molimo, Njegove zapovedi zvesto do- polnujemo, pa skrbno ravnamo se po naukih in zgledih včlo- večenega Sina Božjega. — Pri tej sliki pa se uči posebno ti, krščanska mladina, koliko vrednost v Božjih očeh ima čistost in nedolžnost! Ne kraljeve hčeri, ne imenitne, bogate, izobra¬ žene gospodične, ampak priprosto, siromašno dekle izbere Bog za mater Svojemu Sinu, njej nakloni najvišjo čast, ki si jo človek misliti more, čast Božje Matere, zato, ker je Bogu, ki človeka znotraj gleda in presoja, izmed vseh najbolj dopadla, ker je bila najsvetejša, najčistejša. Vsa vnanja lepota, vsa boga¬ tija, vsa imenitnost in visokost nima nobene veljave pred Bogom, ki človeka samo po duhu in srcu ceni in tehta. — Skrbimo 2 , 10 tudi mi za lepoto in bogastvo Čistega srca, nedolžne duše, svetega življenja! Tudi k nam bo prišel Jezus in bo prebival v naših srcih in v naših hišah, deleč svoje milosti in blagosti za čas in za večnost. 3. Stopimo zdaj pred tretjo sliko na levi strani prezbite¬ rija, katero altar nekoliko zaslanja! — Precej ko se je bil angelj Gabriel poslovil od Marije, je ona spoznala, da se je dopolnila njegova beseda; občutila je, da nosi pod srcem Božjega sina. Kdo more popisati neskončno srečo in radost, v kateri je plavala njena duša vsled te nebeške dogodbe? Če pomisli, da Bog sam angelja k njej pošlje po¬ zdravilo jej sporočit in jo ljubezni svoje zagotovit, da je zdaj ona z Bogom v najožji in v najnežnejši razmeri; da sad njenega telesa je Izveličar, ki bo odrešil rod človeški; da tedaj ona sama mnogo pripomore k temu velikemu delu milosti Božje; — Če se zamisli v duhu v blažene trenutke, ko bode Božje dete prvič se nasmehnilo, jo objemalo, z imenom »mati" jo klicalo, — ali ni srce njeno skoraj utripati nehalo nad toliko srečo, tolikim veseljem? Človek pa velicega veselja ne more sam uživati, srce mu tega ne dopušča. Neka skrivna moč ga žene z vso silo, svojo radost z drugimi deliti, odkritosrčnim prijateljem jo razodeti. Tako se je tudi Mariji godilo. Srce se jej je hotelo stopiti od svetega veselja, da je postala mati Božja. Ni ga mogla več sama nositi. Brž se odpravi z doma obiskat blago teto Eli¬ zabeto in naznanit jej svojo veliko srečo, skrivnost Jezuso¬ vega včlovečenja. Ne zboji se težav in nevarnosti dolgega pota, zakaj iz Nazareta do Hebrona, kjer je bival Caharija, je bilo dva dni pešhoda. »Hitela je — pravi sv. pismo — čez hribe v mesto Judovo, stopila v hišo Caharijevo in pozdravila Eli¬ zabeto." (Luk. 1, 39—40.) Sv. Jožef jo spremlja na potu. Elizabeta je bila tolikanj vesela Marijinega obiskanja, da pred njo poklekne in jo kleče kot mater Božjo pozdravi. Navdihnjena od sv. Duha glasno vsklikne: »Blažena si med ženami in blažen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da mati mojega Gospoda k meni prihaja? .... Blagor tebi, ker si verovala, zakaj dopolnilo se bo, kar ti je Gospod povedal!" II (Luk. i. 42 — 46.) Pa tudi Marija ne more več ustavljati čutov neizmerne radosti, ko vidi, da je Elizabeti po Božjem razodenju že znana skrivnost njenega spočetja. Svoja čutila izlije v spre- lepo hvalno pesem »Magnificat" (»Hvali moja duša Gospoda 11 itd.), ki se tolikrat ponavlja v cerkvenih molitvah. Ta prigodba: Obiskanje Marijino v hiši Ca h ar i- jevi je vpodobljena na tretji sliki. Na desni strani vidimo Marijo in Jožefa, ko vstopita v hišo; na levi Elizabeto in Ca- harija. »Ki si ga Devica v obiskanju tete Elizabete nosila." Učimo se iz nje, pravo ljubezen in prijaznost imeti eden do druzega, posebno pa do sorodnikov. Marija, izvoljena mati Najvišjega se napoti čez gore, ki se raztezajo med Galilejo in Judejo, obiskat priletno ženico Elizabeto. Obe se lepo po¬ zdravite, čudežev Božjih radujete in dobrega Boga hvalite. — Tako naj delajo krščanski sorodniki! Radi naj vkup prihajajo potrjevat sveto zavezo rodu in krvi, potožit si med sabo reve in težave, ki jih tero, prijazno se pogovarjat in Boga hvalit za dobrote, ki jih prejemljejo neprenehoma iz milostljive roke njegove. Nobenega razločka ne sme delati med žlahto čast ali bogastvo, vsi morajo biti enega duha in srca, vselej pripravljeni pomagati si med sabo po vseh svojih močeh. — Marija in Elizabeta pa ste nam sploh zgled pravega pri¬ jateljstva. Iskreno sta se ljubile, ker so se njune misli in želje tako lepo zlagale, ker so njuni duši bili čisti in nedolžni. Bog je srce človeško tako ustvaril, da hrepeni po prijateljih. Prijateljstvo nam olajšuje in razveseljuje britke ure življenja. Dober prijatelj nam je zvest svetovalec, varh in vodnik skozi življenje. Velik zaklad najde, kdor najde pravega prijatelja. Toda pravo prijateljstvo more le med pobožnimi, svetimi du¬ šami nastati in obstati. Hudoben človek nikdar ne more biti odkritosrčen in zanesljiv prijatelj. Ako Boga ne ljubi, kako bo nas ljubil iz srca, brez slabih, samopridnih namenov? — Marija se je skrbno ogibala slabe tovaršije. Nikdar ni občevala z razbrzdanim dekletom in lahkomišljenim mladeničem. Bežala je pred hudobnežem kakor pred strupeno kačo. O po¬ snemajte Marijo, predragi poslušalci, posebno pa ti, ljuba nedolžna mladina, varuj se na moč malopridnih popačenih ljudi, da še 12 tebe ne okužijo in v greh ne potegnejo! Le poštene in pobožne ljudi si za prijatelje izberimo! V njih družbi se bomo lahko hudega obvarovali in v svetosti napredovali. Tacih prijateljev in prijateljic se Bog raduje, jih blagoslovlja in sam med njimi prebiva, po besedah sv. pisma: »Kjer sta dva ali triji zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi.” 4. Obrnimo zdaj oči na desno stran svetišča! V kotu za velikim altarjem se nam razgrinja četrta slika, predstavljajoča Rojstvo Jezusa Kristusa v štalici Betlehemski. »Ki si ga Devica rodila.” — Marija in Jožef gresta na povelje cesarja Avgusta v mesto Betlehem na popisovanje. V mestu je bilo že toliko tujcev od vseh krajev privrelo, da Marija in Jožef v nobeni hiši ne dobita prenočišča. V neki skalnati votlini zunaj mesta najdeta slabo zavetje. Tiha noč razpne svoja krila čez okolico Betlehemsko. Zvezde na nebu prijazno žarijo, luna razliva svojo bledo luč nad revno štalico, kjer čujeta dva najsvetejša človeka na zemlji. Blaženi trenutek prihaja. Marija porodi Božje dete, s sladkimi poljubi ga povije v plenice in položi na slamico. Pastirji, stoječ na straži pri čedah svojih, po čudoviti nebeški prikazni izvejo za to veselo novico in slišijo divno pesem angeljev Božjih, donečo čez širno planjavo. Nemudoma se napotijo iskat Božje dete. Najdejo ga, spoštljivo ogledujejo, ponižno molijo in svoje darove prednj pokladajo. Ta ljubeznjivi prizor je naslikan na četrti podobi. Na sredi vidimo malega Jezuška, poleg njega Marijo in Jožefa, spredej pastirje, jagnje, od njih prinešeno, zadej v senci voliča in osliča, ki grejeta otročiča Božjega. Pri tej sliki, predragi kristjanje, občudujmo in molimo nedopovedljivo ponižnost Jezusa Kristusa! On je pravi, večni Bog. Nebo mu je sedež, zemlja podnožje, ves svet je ustvarjen na njegovo besedo in zdrobi se v prah na njegov migljej, — pa kje On vgleda luč sveta? V borni, nizki, mrazu in vetru odprti štalici se porodi, okorne jasli so mu zibelka in trda slama njegova pernica, dve živali ga grejeti z dihanjem svojim. O Jezus, Ti moj neskončni, veliki Bog, kolika je Tvoja poniž¬ nost ! Jaz pa, kako rad se povišujem čez druge; — kako si G neprenehoma želim zložnega življenja, sreče, veselja in vsakorš- ne obilnosti; — kako nergam, če se mi kaj neprijetnega zgodi; — kako nejevoljen sem svojega uboštva! Marija, najlepša in najčistejša devica, ki je kedaj hodila po zemlji, ne najde prostora v kaki hiši o svojem porodu, v mrzlem hlevu mora čakati svoje ure. Mati najnižjega stanu si takrat izprosi pod¬ strešja pri usmiljenih ljudeh, da se obvaruje prehlajenja, za mater Božjo ga ni kotiča v hiši. O Marija, kolika je tvoja vdanost in potrpežljivost! Predragi! Nič več ne dajmo tožiti in godrnjati zaradi svoje revščine in bolezni in drugih nadlog, ki nas zadevajo! Spomnimo se le na Jezusa in Marijo v Betlehemski štalici in vsa nevolja nas bo minula! Bolj ko smo nizki, ubogi in za¬ ničevani, bolj smo podobni Jezusu in Mariji, ki sta si obadva izvolila uboštvo in trpljenje na svetu. — 5. Ko je bil Jezus star 40 dni, ga nese Marija po dolo¬ čilu Mojzesove postave v tempelj Jeruzalemski, da bi ga po¬ stavila pred Gospoda in ob enem opravila svoje očiščevanje. Vsled postave Mojzesove je bila namreč vsaka izraelska mati po porodu otroka moškega spola 40 dni nečista. Ves ta čas ni smela iti med ljudi po svojih opravkih in tudi v tempelj ne k Božji službi. Ko so pa ti dnevi potekli, je morala iti v tempelj in prinesti v dar leta staro jagnje in mladega goloba, — ako je bila pa uboga, dve grlici ali dva golobčka. Marija sicer ni bila podvržena tej postavi, ker je Sina Božjega kot najčistejša devica rodila. Njeno devištvo vsled poroda ni bilo prav nič omadežvano, ampak še bolj potrjeno in posvečeno. Toda Marija ni hotela delati izjeme, iz pokorščine do Boga dopolni zapoved očiščevanja in ker je bila uboga, dar ubogih prinese, namreč dva golobiča. —• Ravno tisto uro prideta po Božjem napeljevanju v tem¬ pelj dva častitljiva starčka: Simeon in Ana. Simeonu je bilo razodeto, da ne bo umrl, dokler ne vidi s svojimi očmi obljub¬ ljenega Odrešenika. Sv. Duh ga razsvetli in mu da spoznati, da ravno otrok v Marijinem naročji je željno pričakovani Izve- ličar. Solzan od veselja vzame starček dete na svoje roke ga ogleduje in hvali Boga, da mu je dal pred smrtjo učakati to — i4 — veliko milost. Ravno tako tudi pobožna vdova Ana glasno Boga časti in ljudem v tempeljnu veselo dogodbo Marijinega rojstva oznanuje. Ravno ta ginljivi prizor v tempeljnu nam kaže srednja slika na desni strani svetišča: darovanje Jezusa v tempeljnu. »Katerega si Devica v tempeljnu darovala.' 1 Učimo se, preljubi v Kristusu, pri tej sliki, po Marijinem zgledu cerkvenih šeg in obredov zvesto se držati. Mariji ni bilo pretežko svoje dete prinesti v tempelj; ni je bilo sram očitno pokazati svoje revščine in dar ubogih darovati. Sodite sami, če je prav, da se nekaterim materam, ki menda vendar niso več od Marije, zdi pretežko ali celo sramotno, svoje dete v cerkev prinesti, Boga zahvaliti za srečen porod in prositi ga, naj bi dete vzel pod svoje varstvo. — Kako slabi so danda¬ našnji kristjani, katerim je vse odveč, kar sv. Cerkev veleva, kateri se celo posmehujejo sv. obredom cerkvenim, dočim je Mati Božja svojega Sina kakor druge matere v tempelj prinesla in Bogu darovala. 6. Pa tudi pozneje, ko je Jezus že nekoliko odrastel, je bilo Mariji v posebni skrbi, ga pobožno izrediti, ga zgodaj k spoznanju in češčenju nebeškega Očeta napeljevati. Vsako leto sta romala Marija in Jožef v Jeruzalem, praznovat Velikonoč. Ko je bil Jezus star 12 let, tudi njega seboj vzameta. Daleč je bilo sveto mesto, vendar vesel gre ž njima. Strmeč se ozira po velikem mestu, občuduje prekrasni tempelj Božji. Po dokon¬ čanem praznovanju se Marija in Jožef hočeta vrniti domov, kar se jima Jezus v gnječi zgubi. Nikjer ga ne vgledata. Misleč, da je pri tovaršiji in da ga potoma k sebi dobita, prideta že dan hoda proč od Jeruzalema. Zvečer poprašujeta po njem pri znancih in sosedih svojih iz Nazareta, pa nihče ne ve nič po¬ vedati o njem. V velikih skrbeh hitita nazaj v Jeruzalem, iskat zgubljenega Božjega rejenca. Čez 3 dni še le ga najdeta, pa kje? V tempeljnu sedi sredi častitih učenikov, posluša je in poprašuje, vmes pa daje tako modre odgovore, da se pismouki ne morejo prečuditi njegovi razumnosti. — To prigodbo iz mladosti Jezusove vidimo na zadnji sliki desne stene svetišča: »Katerega si Devica v tempeljnu i5 našla." Mali Jezus sedi' med postarnimi učenjaki in razlagalci sv. pisma. Le-ti radovedno vanj vpirajo oči in strmijo nad njegovo bistroumnostjo. Pri vratih se bližata Marija in Jožef, veselo osupneta, ko v tako odlični družbi, na posvečenem kraji, v Očetovi hiši, najdeta svojega ljubljenca. Tudi ta slika, predragi častilci Marijini, nam podaje lepih naukov. Marija in Jožef dajeta zgled vsem starišem, kako naj otroke svoje že za mladih nog v cerkev vodijo, kakor sta ona¬ dva Jezusa vzela seboj v tempelj. Ali je videti kaj lepšega, kakor krščansko družino, očeta in mater z otroci, ki skupno gredo proti cerkvi, Boga častit in molit? Le taki otroci, katere starši z majhnega z Bogom seznanijo in ljubezen do Božje hiše in do molitve jim v srca vcepijo — bodo postali stanovitno verni kristjani. Krščanska izreja je najboljša dota, ki jo morejo dati starši svojim otrokom. Nobena nesreča je ne more vzeti. Podlago njeno pa je treba staviti v zgodnji mladosti. Marija in Jožef sta skrbno iskala zgubljenega Jezusa. Ne dasta si pokoja, dokler ga ne najdeta. — Oh, koliko pa je v sedanjih časih starišev, ki nimajo najmanjše skrbi za otroke. Otroci se po dnevu in ponoči klatijo okrog, daleč od domače strehe, zahajajo v slabe tovaršije, pa starši nič ne rečejo, se nič za to ne zmenijo. Ako se jim zgubi kako živinče, je brž vse na nogah, iskat žival, vse hribe in doline prehodijo, jame in prepade pregledajo, če bi jo kje našli; — za otroke in njih neumrjoče duše pa jim ni mari. Ni čuda, ako se otroci, sami sebi prepuščeni, brez strahu, brez nadzorništva, čedalje bolj spridijo in svoj živ dan klateži ostanejo. Pa tudi ni čuda, da Bog take zanikrne stariše z otroci vred kaznuje na tem in na unem svetu, kakor nekdaj malomarnega Helita. — Zatorej pa¬ zite, ljubi stariši, na svoje otroke in ne pustite je izpred oči! Najbolj brez skrbi ste, če so otroci doma pred vami. Vi morate vedeti za vsako stopinjo, katero stori otrok izpod domače strehe. Ako se vam skrivši izmakne od doma, zlasti po noči, idite za njim in iščite ga tako dolgo, dokler ga zopet domov ne pri¬ peljete. Vedite, da vsi grehi otroški, katere bi bili vi lahko odvrnili, pa jih niste, bodo vam pripisani. Ne boste se mogli izgovarjati, kakor nekdaj Kajn: „Sem li jaz varh svojega brata?" i6 (i. Mojz. 4, g.) Sem li jaz varh svojega otroka? Da! vi ste varhi otrok in morate biti, natora sama, Bog in sv. Cerkev so vas za varhe postavili. Odgovornost vaša v tem oziru je jako velika. Mali Jezus med učeniki judovskimi pa je najlepši zgled šolarjem, kako naj se pridno učijo krščanski nauk, da bodo znali v šoli gladko in točno odgovarjati, kakor Jezus v tempeljnu Jeruzalemskem. Milo se stori človeku pri srcu, gledati našo mladino, ki nima nobenega pravega veselja do učenja, do šole, do molitve, do cerkve. —■ Tri dni se je mudil nebeški deček, Kristus, v tempeljnu in ko mu je mati očitaje rekla, zakaj je njej in Jožefu napravil toliko skrb in žalost, je odgovoril: ,.Nista li vedela, da moram jaz tu biti, kjer je hiša mojega Očeta?" (Luk. 2, 49). Naše otroke pa je treba toliko siliti in priganjati, da gredo ob nedeljah in praznikih v cerkev k Božji službi, — in kako nerodno in pohujšljivo je včasi njih vedenje? Pri koncu sem. Pokazal sem vam vseh šestero slik, ki sta je vrla rojaka naša tako živo-lepo na presen zid napravila in razložil sem, kaj pomenijo in nas učijo. Prva slika nam pred¬ stavlja začetek zaobljubljenega praznika, druga Marijino Oznanenje, tretja Marijino Obiskanje, četrta Jezusovo Rojstvo, peta Marijino Očiščevanje, šesta najdbo dvanajstletnega Jezusa v tempeljnu. — Vselej, kadar se bomo ozirali na nje, naj budijo v srcih naših čutila plamteče ljubezni do mogočne naše farne patrone, ob enem pa nas spominjajo lepih naukov iz Marijinega življenja, ki smo jih danes čuli. — Da, predragi, častimo za Bogom Marijo najprej, — kakor pravi stara narodna pesem o Marijinem Vnebo¬ vzetji! Častimo jo s premišljevanjem in posnemo njenega življenja, s pobožnimi molitvami in pesmami, z vrednim praznovanjem njenih godov! Kličimo jo zaupljivo na pomoč v dnevih stiske in nadloge, ona nas bo ohranila, otela! Pred vsem pa jej delajmo čast in veselje z življenjem po njenem divnem zgledu! Vse drugo brez tega malo velja, Mariji prav malo dopada. Lepo in hvale¬ vredno je, opravljati molitvice, Mariji v čast zložene; njene Božje poti obiskavati; podobe in altarje olepšavati i. t. d., ali l 7 prva in glavna reč je: njeno uzorno življenje posnemati, po njenih stopinjah hoditi, — živeti nedolžno in pravično, trpeti voljno in veselo kot je ona živela, trpela. — Sklenem z lepimi besedami, ki so v večen spomin na letos dovršeno slikarijo zapisane na notranji strani slavoloka: »Regina coeli, sis auxilium populo tibi devoto ac pio,“ t. j.: »Kraljica nebeška, bodi pomoč ljudstvu, tebi vdanemu in po¬ božnemu!" Pomagaj nam, o Marija, slavna patrona naša, v življenju, pomagaj v bolezni, pomagaj na zadnjo uro! Pomagaj, da po Tvojem prevzvišenem zgledu najboljši del izvolimo na zemlji, sveto življenje, — in najboljši del prejmemo po smrti, zlato nebeško krono! Amen.