glasilo slovenske narodne podporne jednote rri Jniftkilnvp>»TtUkl pro •Utrli M87 H»LawndaU «v. Offlse of pubUotUea: NST 80, UviUb IT*. T«]«pUa«i Lawadal« MU. f iffifessftarrsg ckk*y>, 111, p«*, «. (m«ch m m0° stev.-number u. DEVET PflEBLOE ffll-PORDCEMHI llll-HOISKI ZAKONODAJI Med njimi sta predlogi m preis kovanj« ilodinor in popravo cest uxuudn(x bta tudi nuu>- looi za plačo dovuuterja IN podoovbbnrrja. Bpringfisld, 01. — Razni odse ki so ta teden s ugodnimi pripo rotili T obeh hišah državne legis-Uture poročali o devetih predlo gafc. Med temi je bila predloga, po kateri naj bi bilo dovoljenih $50,000 za preisksvo zla v Kock Islandu in sa sodno postopanje proti glavnim kriveem v tej zadevi. Senstski odaek je poročal in priporočil predlogo za dovoljenje $5,000,000 iz cestneg* sklada de-partmentu za javna dela in javne zgradbe. To smatrajo za administracij-sko predlogo, ki je druga cestna predloga, priporočena od strani senata. Prva je bila sprejeta. Po njej naj bi bilo dovoljenih $30, 000,000. Ta odredba je aedaj v poslanski zbornici. Med predlogami ata tudi odredbi za plačo governerja in pod-governerje. Obe sta bile fcgodno poročani. Po prvi naj bo dovoljenih $94,000 za redne in izredne pisarniške izdatke, in pa $42,000 ss zdržavanje eksekutivne palače. Ta znesek je menda za $2,000 manjži od onega po prejšnji določbi. Plača podgovernerja in izdatek za pisarniške stroške zna-»ata v skupnem znesku po $20,000. Poslanec Martin Brennan iz Bloomingtopa se je potegoval za poljedelska sejnje, ko je hišni ko- ja aaklel, da se.pc vrne k slikam 9 denarnih to- toliko časa, d* bodo priznane nje- mitej razpravljal o voljenjih. Predloga za plače drugih državnih uradnikov je' bila pridržana na predlog nekega člana, ker je trdil, da jo je treba ie nekoliko "opiliti". IGRA "BOG OtVBTI" VEMO-KALNA - SZ OLAAO OBTOŽBA. —' New Tork, N. Y. — ,4Bog 0-ivcte", neka židovska igra, ki jo je znana igralka Mary Garden 0-značila "za najbolj moralno igro t New Yorku", je priv^la štirinajst oseb pred sodni atol. Ti ladje so obdolženi, da so povzročili vprizoritev jako nemoralne i-gre. Sodna povelja so izdana, ali imena obdolšenih oaeb ie nii) d4-»ia v javnost. Solom Ai je spisal igro, in Rudolf Bchildkraut je plavni igralec. Igra pove zgodbo stnrega Žida, ki zdržuje bordel in pripravi svojo lastno hčer k temu. da pade v klešče slabih vplivov te hiie. i PRASKI MSD SRBI IN BOL OARL * 4 Atene, Orlka. — V Maccdoniji je bilo 36 oaeb ubitih. Po vojaških poročilih, došlih semkaj, je bilo ubitih v enem spopadu 27 bolgar akih vstašev in trije Srbi. Teptanja ustavnih pravic ameriškega ljudstva. "»T _— Wilsonova in Hardingova admini strmel Ja sta enako krivi . Hagerstown, Md. — (Federated Prem.) — Frank J. Hogan, od letnik U Waahingtona, je dejal tukaj na javnem ahodu, da je ju-atični department prejšnje Wileo-nove in sedanje Ilardingove edmi niHtraeije poteptal ustavne pravi w Ameriškega ljudstva. Hogan ja rekel, da lahko is svoje osebne izkušnje našteje slučaje, ko so ageptje juatičnege depart »>«>U spravili osebe pred sodišče, n« da bi bili prej predloženi kaki ni dokazi veleporoti .kakor sahte n zvezna netave. Izvršeni se bili »lomi v pisarne in privatna ataao **aja brez postavnega dovoljenje j ia Pregled vačjtk žitnih dogodkov. * Amerika. Wisconsinski senat je zavrgel predlogo za odpravo milice. Velik sneženi vihar v New Torku. Eden obtoženih rudarjev iz Herrina brez malega oproščen. Inozemstvo. . Monarhistična vstaja ns Bavarskem je bila preprečena z aretiranjem petnajstih voditeljev. Klerikalci Evrope so na delu za obnovo "evetege rimskega cesarstva." Zavezniki se bodo znova pogajali s Turki za mir. Štiriintrideset komunistov aretiranih v Belgiji. . WISCOHSINSKI SEMI GLASOVAL B OBDRMIE MILICE. Same štirje senatorji so bili sa odpravo narodna garaš. IX PROORfcSIVBO JI PODPIRAL 800U AUSTIONO LUCIJO. ZRCALO KINEMATOGRAFSKE INDUSTRIJE. Uklsnjena in pristrižena umetnost mora služiti profitu. Ohioago, m. — (Feder. Press. Poroča Tom Tipptft.) — Eudolph Valentino, kinematografski igralec, ki se mudi a svogo soprogo na plesnem angašmu v Chicagu, mi je pravil, da ao umetniki, ki igrajo za filme, zelo nezadovoljni s sedanjimi razmerami. Rekel je, da je umetnikom nemogoče izražati se v sedanjem sistemu filmske produkcije. Valentino ne igra več, ker ae je eprl s svojimi pro-ducsnti, ki so Famous Pleycrs korporscija. Ta miljonaraka korporscija dolži Valentina, da je prekršil pogodbo, on pa trdi, da je družba prelomila pogodbo in Valentino se svoje stališče a naslednjo isjsvos Milica je del narodne vojake. Če bi država Wisconsin poizkusila zničiti narodno obrambno postavo z odpravo svoje miliec, bi a tam kljubovala kongresnemu sakonn, in zvezna vlada bi potem najbii posegla vmes ter prevzela državo kot vojaški distrikt na podlagi, čež, da ni v državi več republikanske vladne oblike, zajamčeno v ustavi." Poraz Hirscheve predloge je to liko vplival na senat, da je potem nofti 400 odotot. kov dobička — k oku t l.yn<-hburg, Va. — Ko jo mrs. W. J. Crowder v tem mestu kupila krompir te dni, je našla v krompirju liatak a napisom: "Mi smo dobili 24 centov aa bušelj krompirja. Koliko ate vi plačali f" — Na listku je bil podpis "O. F. Beardsley, Stanton, Mich." in datum 19. januarja 1983. Mrs. Crowder pravi, da je plačala 30 eentov aa pek krompirja. Razlika med prodajno in kupno eeno je 400 odstotkov. Madison, Wia. — Državni senat je zadnjo sredo porasil predlogo senstorjs Hirscha, ki ja hotel z njo odpraviti državno milico. Za obdržanje je glaaovalo 26 senatorjev, za odpravo pa le štirje. Ko je reafccijonanii senator Burke končal svoj govor, v katerem se je ogreval in aavaemal za milico, je prišlo do končnega glasovanja. Senator ^Burke je podkrepil lUrioa, HL — (Feder. Preaa.) PROCES PROTI R0-BARJEM IZ HERRINA. Obtožnioa prati Bertu Oraču bo najbrž sa vržena, prodno hm obravnava. gove zahteve. Valentino zahteva, da imajo igralci besedo v industriji. /Kinematografska industrija —-kakor premog, jeklo ali železnice — eksiatira za dobiček. Kinematograf ima dvojni značaj: umetnost in industrijo, toda industrije je več kot umetnosti. Kadar pride umetnost navzkriž a profitona, tedaj gre umetnost v koš. Valentino ve to, zato zahteva pogodbo, na podlagi katere bo mogel ustvar jati dobre igre na platnu, ne pa zmazkov, ki se lahko režejo in strižejjo ter stisnejo v gotovo ffte vilo čevljev dolgega filma. Valentinova prva slika, ki mu je prinesla dobrega igralca, je bila narejena brez pogodbe: ko pa je v, januarju 1922. podpisa pogodbo s Fsmous Players, je zahteval pra vico, da sme on izbrati materijal za igro, osobje in direktorje. Dalje je zahteval, da mora imeti ^esedo pri aranžiran ju detajlov,* kot n. pr. kje naj se vrši fotografiranje, kako se naj film zreže itd. Njegova prva slika po tej pogodbi je pokazala, da je bila pogodba pre lomljena. Valentino je protestirsl toda rebeliral ni, dokler mu niso pričeli rezati filma. Možje na čelu kompanije, ki so bivši prirejevalci rokoborb, uo tako ostrigli sliko, da je bila popolnoma uničena njena-umetniška strsn. "Izrezali so dramo in pustili le bikoborbo, ie glavnega junaka so pa ,naredili pijanca in buma,' je dejal Valen tino. Na isti nattn so razmrcvarili njegovo drugo igro. Ko mu je bilo zadosti, je pustil itlužbo in zatožil družbo. Zadevs je zdaj pred sodiščem. Najumaza nejšo vlogo v tej aferi pa igra kapitalistično česopiaje, ki je na slikalo falentina kot lehkoživca, 'šejka" .in poroča ncreanieo o vzrokih njegove tožbe, NENAVADNA VRO0INA BOLMI D SKLICI. Mich. — Kancem se-deauisjetegs dne. zagonetne bolezni, ki je dekleta Eveljm Lrone povzročila vročino 114 stopinj, ae je sdrsvnik Ae vedno čndfl. Deklice je pri zarasti. Cnti se nekaliko utrujeno. In to je tndi vse. Ko je iswla toplomer v ustih, je dejele t "Zdi ee mi. da prekašam ve« evet glede na ti-mpere-turo. Toda naveličala aem se ne-knjigo inipreatano "jeeti" toplomer. Laš- Gov. Blaine in svezni senator La Follette sta bila proti odpravi državnega vojaštva, dočim ao biii socijalistični posta voda jalei iz Milwaukee in milwaužki župan Dan Hoan za odpravo. Soeijali stični senjtorji so si prizadevali z raznimi govori prepričati se nat, kako bi bilo dobro in pametno, če bi bila milica odpravljena. Ko je prišlo do glasovanja, so oddali svoj glas za soeijalistično predlogo vsi trije soeijflistl — Hirsch, Polskowski in Quick — pa progresivec John Cashman is Denmarka. Sodnik D. T. Hartwell jo v sredo ugodil predlogu zagovorništva, da ae ispovsdi prič, napsrjenih proti obtožencu Bertu Orseu, zavržejo, ker so bres vsake podlage. Ispovsdi so bils zavržen®. Zagovorniki upajo, df država umak obtožnico proti Oraču, predno obravnava, ržavne priče nadaljujejo a avo-krvavimi in laseješečimi "atoli". Bernard J. Jonea, profesionalni gardist v službi privatna Hargravc Detective Agenejr v odklonil Polakowskijevo, ki jo je ^ ^ M sadnjfl iaM p^ , še pred kratkim sprejela poslan- 1 - 1 aka zbornica a 68 proti H glasovom. Polakonrskijeva predloga je bila identična a Hirschevo. Zahtevala je, naj se država Wis-consin loči od narodne vlade, v kolikor se to tiče dtfavnega vo-jaltvt. ; / Hirscheva predloga t je prnaj ŽIMA MORA PLA0IVATI ALI MONIJ LOOKNRMU MOŽU. Los Angele«, Oal. - Sodišče je 70 let staremu Kreda Moonu, ki ga je njegova 40 let «tara žena tožila sa razporoko na podlagi te* gs. češ, da je kruto ravnal z njo, prisodilo preživitek po $15 na mesec. Mrs. Moon je dolžila svojega mnža, 6ež, da je krut in divji. Mcš pa se je izgovarjal, da se ga hoče žena iznebiti, ker pe more več delati. Kodiiče je odločilo takole: "Mia. Moon je močna In v stanu deliti, dočim je popolnoma jasno, da je njen mo§ preslab ss preživljanje samega sebe. Poročila se je z njim aa boljle ali slsb-še, in seds mora nositi poflediee svoje kupčije." STRtO SAM BI MORAL ZZPOL MITI DAMO OBUITBO. Waahinfton, D O. - V isjavi, da ne smeje Združene države prelomiti svoje dane besede, ki eo ja dale Filipinom, je dejal bivši kongreanik CJjrde H. Tavenner v svojem govora, ki ga je imel na tukajšnji univerzi tole: "Nih'«t ne mors utajili tega. Pilipinci neprestano zahtevajo obljubljeno noodvUnost. Združen.* Mriave marajo gledati na to, da jim nihee ne more oliUti vero lomnoeti. fltrie Kam bi moral — daj dovoliti neodvienoet. ki jo je obljubil Filipineem še pred dav nins Ima - —- » izbiranjem akebov sa New Vork Obntral železnico, js dejsl pri nhvskrižnem izpraševanju, da njegova dolžnost je bila, čuvati last* nino in držati tujee proč od "nje-govega doma". Lesterjev odprt rudnik .je bil menda njegov "dom". Otip Lawrence, drugi gardist, je ij^ove^al, da jo Fontanstta ponujal dekletom v Horrlnu kodre njegovih menih laa "aa spominek", ko ga ubije Toda Lawrenoe Ima še vedno svo je kodre; ubil ga ni nihče. Charlea Hhaffner, trgovec s še-lesnino iz Herrina, je izgubil spo min od zadnje obravnave. Takrat je pričal, da ga je Hugh Willis prosil po telefonu, naj proda fan tom puške in naboje, ker jih ra bijo sa atreljanje ptičev — zda, se pa ne spominja, če je res to rekel. Klerikalci na delu za obnovo "svetega rimskega cesarstva". Monarh iatitni pu£ na Bavsurskom j« zaonkrat pr^r^ont IMtnajat zarotnikov arotiranih in odan ja irrrŠil ta-raomor. Francoaki ldarikaki ▼ svosi 1 bavarskimi ia nvatrijakimi monarhisti poakušajo uaUnoviti katoliško monarhijo, v kateri ki bilo uključone Poronakn, Bavarska, Avstrija in Ofrika in katera bi v alijanci • falistovsko Italijo brortta novo "svoto rimsko cosarstvo11. WHOOMKM zahtbva OML ummjm flumaikb PO-stavb. Madison, Wis. — Ko je šlo 1 ■redo med poslsnel ss ts, kskršno raspoloženje vlads po wieeonain-Žid držsvi do suhsike sli prohi bieljske postsve, so ljudski zastopniki v poslanski zbornici glasovali sa omiljenje Volstesdovs-gs sakona a 67 proti 34 glaaovom Predložene je bila namreč sbornl ei zahteva, naj bo jasno ugotovljeno, kaj so opojne pijfče. Reso lucija pozi v I J« kongres, naj popravi Volsteadovo poetavo v toliko. da bo pripnščeno prodajati pijače, ki vsebujejo veš kakor Qpl odstotka alkohola do mere, ki j« v MoglsNju s pomenom in na mtnom osemnajstega amendmen ta. IASBŽSMO ŽOAMJE • VRM/BMO. — Deset tieoš fšIonov finega vina, žganja in dragih opojnih pijač, zaaeienih v Keetejevem hotelo pred leto dni, je bilo na vrnjenih To je bil nejvešji pl»n, ker eo jih še dobili soheškl agent je. pe državi Nejr Kngiand. Sodišče js dejslo, ds je neredila vlade pe-mete* Kmalu po saplanitvl omenjene pijaŠe eo hotelov! lastniki nepove dali bsnkerot. Pijača bodo iare-čen# upravnika konknrsne proti 1 pa ki rada jedi* kaj d* HCkieage In okeliea: V eokote deloma oblačno. Vsfcodni vetrovi. Temperatara v sadnjih K arah najvišje M. najnižja SI. Šolane ob 1:11, salde ob 5 10. 11 ladu c tO am/bm 0aka osorai yufjw Tlgklsnis, T. — LOM J žganja m je šeadalje vol videti Mi-sa obref ja. Mnoge ee le salele is-lagati svoje blago. Medaj je leotnajst ladij, nalože-aih s žganjem. Hi sieer Miri velike ladje, e§ajet jadrale in en sso lola. Berlin, 8. marca. — Katoliški puč na Bavarakem je bil včeraj prepreden. Petnajst monarhistič-nih vaditeljev je bilo aretiranih in edea teh — dr. Kuhles — je izvršil samomor kmalu po aretaciji. Dr. Kuhlee je bil svak grofa Bothmarja, prejšnjege voditelje bavarske monsrhlatične stranke. Najvsčjo sensacijo pa je ta afera vzbudila vsled porošlls, ds so pri pripravah katoliško-monarhi-stičnega puč a na Bavarakem sodelovali Francozi, oziroma francoaki klerlkalel, ki imajo v sedanji nazadnjaški francoaki vlafi veliko oporo. Alliae, francoski poalanik v Švici, je bil v svesi s dr. Kuhi* som, kateri eev je včeraj ubil. Stvar ja bila tako Urejena, da se je imel puč iavrliti enkrst v prihodnjih treh tednih in ietočssno so imele franeoake Čete aasestl Monakovo in pomagati separatistom odtrgati Bavarsko od nsmške republike ter oklieati monarhijo; bivši kronprine Ruprecht ima biti kralj. Zarotniki so upali, da bo njihovemu koraku aledila splošns monarh istišna kontrarevolucija po vas j Nemčiji, slasti pa v ju* vsCh)l kštoližks vero. topita as je imela saneeti v Avstrijo in Ogrsko. Zarotniki so že Isvolili ssčsano vlado monarhije. Dr. Kuhlea je imel biti minister prehrane t dr. Georg Fuehs, ravnatelj gledišča umetnosti v Monakovem, je bil imenoven ministrskim predsednikom. Hugo Machhaus, ravnatelj orkestra monakovake opere, je tudi aretiran. Danee le ni snsno, dali je bil srsven tudi Adolf Ilitt-ler, vodjs bsvsrskih fslistov. Voditelji republičanakih strsnk v Bsrlinu odprto . obtožujejo Frsneijo, ds sodslujs s bsvarskl-mi*ln avstrijskimi klerikslel ss ustanovitev bavarsko-avstrijske onarhije, kateri ae eventualno pridruži še Ograka in Pore neka; To U bila nova katoliška monarhija, katera bi v alijanci s Italijo in Francijo obnovila "eveto rimsko eeserstvo", Nsjmsnjšegs dvo-ms ni več, ds so bsvsrski klerikalci v svesi g avstrijskimi In madžarskimi monarhisti ter Italijanskimi fsšisti. •vhaOi podkupu/bjo Ca- sopibjb. Mew Tork, M. T. — Državni poslovodja protisalunsks lige An-derson je prisnsl, ds je plačal u-elužbeneem mokraških listov dokaj denarja it gotovini, kakor je to raevidno is isjsve, ki jo ja dal objaviti nadomestni okrošni pre v dnlk Peeora. Ta namreč vodi pre iekavo v aadevi, ki ga za tem, da doženejo, za kaj je Anderson potrošil Isdetke v zneska po $24,-700. laborifl v angliji ikliou-j rjo drla viko komfb-rrmoo olrdr rurra. London, 8. marca. —1 Isvrlevalni odbor Delavska stranke v Angliji ee je obrnil na delavske atranke v Franciji in Belgiji as sklicanje skupne konference, na kateri naj k m topni k i proletariata treh dežel izdelajo program akcije 1 osirom na Jnvazijp Ruhrs. načrt šMEMiKE SKEBE 10-DO POŠILJALI V RUHIU agentura m nabira, njo sksbov pošlje 600 sa—ff stavkokabi bodo ofrli $7 dnevno, kramo dt bta-novamjr. Nsw ToA, N. t. — Hkrry v. Doughertjr, ki je v sredo prišel la Mvrope s parnikom "Majeetic", jo dejal, da ja naredil tBOOdo r koder pojdejo delat v nei rudnike v Ruhru, katere jtf sssegla franeoska vlsds. "Najmanj 500 črnesv ll premo« S a rakih okolišev v West Vlrginiji odpotuje 16. m srca a parnikom "Orduna", drugi pa bolo sledili kakor hitro jih dobimo," je rekel Doughertjr, Zemorel bodo preja* mali eedem dolarjev dnevne mea« de in hrano ter stanovanja 1 obljubljena jim je tudi primerna denarna odškodnina sa slulaj kake telesne nesgode. Doughert/ je tudi rekel, da ims zagotovile od franooskega poslanike Jusseranda v Waahlng-tonu Hi drlsvnegs tajnika Hughe-aa, da radi pošiljala ameriških samoreev v Ruhr ne bo kakih mednarodnih komplikacij, , Harry V. Doughert/ in njegov brat Oebrge — prejšnji pomožni polieijek! komissr v New Yorku — imsts tuksj prlvstno detektivsko sgenturo In njuns špeeislitets js, nabirati stsvkoksse in gsrdiste sa rssbijanjs štrsjkov, Waehington, D. C. — Državni tajnik hi franeoakl poslanik Jussa-rand pravita, da "čiste niš na vesta" o kakem načrtu r.a Irana-podiranje stavkokasov U Amerike V II11 h r. proti rarpboa^ vanju 'mumaajna'. •pringfield, Dl. — I^egielativni odeek čikašklh tiekerjev 'Typo thetae' je bil v eredo v Hpring fteldu s sskonskim osnutkom, po katerem bi ss dalo kaanoveti razpela ve le« munšajne kot m«Wlee. Predloge je sestavil In Izdelal droštveni odvetnik Dnnn. Kakor pričekojeje, jo nveda v legielata-ri državni asnetoi; Jame« J. Bar boar f kar aajkrajšem šaea. PROTIRMTOLUOUA MA lUBjt — Protirevo-laeije ee hkri na Orškem ia sUr jeal ee koraki, da satre s njimi »o gibanje. Topove in etrejne pa poetavlU na veek etreu-loškak f A letak* _ Kapitalistični listi * darjenl v Vira Cruzu. 0«»nlkur»ki prodnjalvl SO bojkotirali protldolavaka Uste # Mesieo Oky, Mehika. — (Fe4. Press.) —' Le»tnikl metropolitakih dnevnikov v Mežico t'kyju ao v imenu "svobode tiska" apelirali na predsednika Obregona, naj Jim saššiti pred orgenlsiranimi pro-de je le 1 Čeeopiaov in dela veko vlado v Vera Ouzu. Prodejel«! eo sa-eUvkali redi previsoke eene velikih dnevnikov in metropolilekl časopisi se na smejo vaš prikosati v Vera f>u«u. Lastniki so podali lest stavko* kisov, tods v« rak ruški nsšelnlk polieije jih je dal sepreU kot vagabande župan Vera Craza je prejlajl pnelsniščni delava« ia mestna vlada j« pupolooma v rokah delaveev. Zato pe leatnlki velikih dnevnikov sastonj kril« o "svobodi tieks", hetere ne pr*. saavsj« PROSVETA ni tui J« • Imi eaevees ptMM ■trNini< rmnli )t KUtabl VCASI50 GOVORILI DRUGAČE. Glaaovf tianor S. N. F. J. in titateljev ProsroU. W«t Frankfort, Hi — Človek najmanj pritekaj« ee »o zgodi ia taka iriit, os. nuni« ss j« pripetila meni. Preeneti pust jo jo zadnjič nekam polomil kot Is nikdar, kar g« poznem, da jo fod vseh norcev ii| večnih ieninor. Sladko aem zaspal na pustni večer in aanjal o lepih vilah in šr nookih devojkah. V kratkih krilili ao plavale pred menoj, m bližale in oddaljevale. Lepf eanj? mi jo pretrgal moten glas gospodarja, kličoč fante na delo. "Pa tudi ti vetani. France — mi pravi —, zunaj to teka neka {enaka I" Kaj neki hoče odzunaj, aem si mislil ter poteai ie nekoliko zas-pan lezel izpod tople odejo. Povr-Ino aem ee opravil, hitro nekoliko umil in atopil v jedilnico. Kakor okamenel aem obetal pred nezna-no žensko. Nerodno in eaepano je eedela na gugalniku. Za seboj začni bnSen smeh drugih fan- Dobrikali to m zaveaaiki Amerik!, ko »o potrebovali njeno pomoč in to dobrikanje se ie nadaljevalo po sklenjenem premirju, ko Je bik) treba v Nemčiji pu^itioku,^ ^ ^ ^ ^ pacijako armado. Takrat niso govorili, da povrnejo troikeftov, ki mi je tazsvetui um, da je za vzdrževanje okupacijske armade Ameriki od odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija zaveznikom, tako niso govorili takrat To je razumljivo, kajti vzdrževanje okupacijske armade stane denar in če M ameriško ljudstvo po sklenjenem miru vedelo, da bo samo nosilo te stroške, bi odločno zahtevalo, da se odpokliče ameriška okupacijska armada takoj od Rene d&nov. Ti stroški za vzdrževanje ameriške okupacijske armade so narastli na $265,000,000 ali malo več kot četrt miljarde dolarjev.^ Precej lepa vsota je to. In idaj, ko je treba pMčati to vsoto, prihajajo zavezniki lepo z izgovori Zavezniki pravijo, da ne ugovarjajo, da Združene države prejmejo vsoto za kritje stroškov pri vzdrževanju okupacijske armade, ali niso pa še zapustili stališča,, da Je odškodnina navaden vknjižen dolg na vse, kar ima kaj vrednosti^v Nemčiji. Zaradi tega ne more Nemčija plačati enega centa svojih drugih obveznosti, ne da bi prelomila mirovne pogodbe. To je fino in diplomatično povedano. V navadnem jeziku brez diplomatičnih zavijanj pa pomeni, da zavezniki najprvo dobe plačano odškodnino od Nemčije, ker Je to prvi vknjižen dolg na vso vrednoet v Nemčiji Kadar bodo slekli Nemčijo do nagega, pa pride na vrsto Amerika s svojo zahtevo, da se ji povrnejo stroški za pdrža-vanje ameriške okupacijske armade v Koblencu. To je: Zavezniki poberejo vse, kar ima vrednoet v Nemčiji, Amerika pa ne dobi ničeear. Amerika ni zahtevala nobene vojne odškodnine. Zdaj jo pa hočejo zavezniki tudi pripraviti ob denar, ki Ji gre pred izplačilom vsake vojne odškodnine. Ako bi zavezniški diplomatje igrali pošteno igro, bi sami vztrajali pri tem, da bi Amerika prejela vsaki mesec povrnjene stroške za vzdrževanje njene armade ob Reni. Zavez« niški diplomatje niso tega storili, ampak so lepo čakali, da je Nemčija bili že precej slečena, na kar so prišli s svojo diplomatično izjavo o pomenu odškodnine na dan. Ameriško ljudstvo bo najbrž plačalo tudi to vsoto. Take so dobrote, ki jih zdaj prejema ameriško ljudstvo od zaveznikov, ki so pa zelo podučijive za ameriško ljudstvo. Dokler bodo na krmilu zavezniških narodov državniki kot so zdaj, je za Ameriko najbolje, da drži svoje roke proč od evropejskih homatij. Kajti jasno Je kot beli dan, ako bi bilo francoskim državnikom res kaj za blagor svojega ljudstva, imajo na drugi strani Sredozemskega morja deželo Maroko, Id čaka goepodarskega razvoja Tu bi pričeli z delom, v to deželo bi naaeljevali ljudstvo, ki je odveč doma. Italija ima Tripolitanijo, Belgija Kongo, Velika Britanija pa ekoraj pol Afrike, Avstralijo in druge kolonije. Ampak zavezniškim diplomatom ni za gospodarski razvoj svojih kolonij, njim Je za uganjanje imperialistične politike, to je podjarmljenje tujih ljudstev. Dokler zavezniški državniki goje take želje, naj se kav-eajo sami med seboj, mi pa mirno in hladnokrvno glejmo ta kava. Naloga teh državnikov je ohraniti evropejsko civilizacijo in ne naša. Ako sami nočejo ohraniti svoje civilizacije, zakaj naj jih mi silimo, da Jo ohranijo. Po-sluftali nas tako ne bodo v bodočnosti, kakor nas niso v preteklosti. Imperialistične sanje eo omrežile njih misli in z njimi ne bo mogoče pametno govoriti, dokler jih te sanje ne zapuste. Svetuje se le tam, kjer se nasveti vpo-števajo. Kjer se pa nasvetom rogajo, tam tudi najboljši nasvet ne pomaga, ker trmoglavost zmaguje nad trezno mislijo. to "efemnata ljubica." dole t* daj sem jo malo podrobneje ogledal, prijel jo ss roko, pa videl, da ima revics čisto mrsie in so ji vsi Odi otrpli. V Istem trsnutkn je satolila parna piščal, ki kliše radarje as delo. Morsi sem ss posloviti od nesnsne tujke, domačemu dekleta/ p« naročil, naj jo popelje k peči, ds so ogrsje, ker je gotovo prišla oddeleč, kajti na čevljih se je posnalo. Bili so vsi preluknjani. Med delom eem vee čse premi-lljeval, odkod je neki, ker/je pii-11* tako nepričakovano ne da bi kaj prej naznanila. Domov pri-iedjfci sem takoj vprašal, 80 jo Is tu in v sobi sem jo dobil počiva-jočo. Premeril sem jo ad nog do glsve, jo dvignil pokonci. Oči je imela nekako črnorumsns, oblečena v črno obleko s krstkim predpasnikom in bujnimi prsi "Kaj hočem * njo", tem vprašal gospodinjo. — "Kaj neki,, ohcet napravil" —"Pa naj bo." — Šel sem k tovarišu, h kateremu je prišla enaka tujka in ga vprs-i cai bo pravi, ker nimam pohiitva ne hiše, da bi ss lahko • talno naselila." Vendar sva sklenila, da g reve vabit na ohcet, šla sva okoli rojakov in razložila svdj načrt Po dolgem čakanju ss nama is posrečilo dobiti neveetl, ds lahko zapustiva žalostni aamski atan. Domalega vse prijatelje in snan-ce eva povabila, ds bodo s nama vlivali gnat, krofa, flaneate, potem pa ila poano zvečer domov. A glej slomka! Ko odprem vrata v sobp in pokličem evojo drago, pa nieem dobil odgovora. Prite-pena tlca je šla kar po franeoako brc/, slovees. žaloetcn in jezen nad predrznostjo tujke aem legel epst. Drugi dan aem izvedel, da ima ie drugega, ki mu je takoj obljubila veo aveetobo. Zaklel aem eo, da ee nikdsr veš ne zaljubim, dokler mi dekle doveano prej ne sspriseie zvestobe. — da bi jih vodila nara-va, delavci pa ji» dede se od njih iarebljati, ne jo, kaj jfk uči narava, ki nudi vsem avojim sinovom in hčeram enake pravice, da jo vlivamo. Mala ekupina ljudi, ki se je aa-osa sebe spoznala, d* jo na nekako viiji stopnji in prevladuje nad ogromno ostalo množico Je pre-zrla zakone matere narave, pogasila jih je in ukradla sebi enakim ljudem pravico do vlivanja darov, ki nam jih nndi narava. Revni \judje verujejo ti mali skupini izkoriščevalcev in ko i jo priliko, ds se jih lahko o? proste, takrst pa ss' jim pustijo alepit ie dslje. Tako priliko imajo ob volitvah ,ki mesto da bi volili svojega kandidata, nanj pozabijo. ' Tako je letoe tu na Chisholmu. Za urad mestnega aldermana naa je sedem kandidatov. Izmed vseh ssdmih bo izvoljen zamo eden. In samo eden je izmed vseh sed " mib, da sme delavstvo nanj zaupati. Drugi ali so ss ie pokazali, da so proti delavstvu sli ps emo prepričani, da so proti, ker jih ni postavilo zavedno delavstvo. Če bom isvoljcn jaz, garanti-rsm, da bo delal v prid revnega ljudstva in gledal, da bo tudi slovensko ljudstvo na Chisholmu bolj spoštovano kakor je. Vala dolžnost je torej, da glasujete pri volitvah dne 18. marca za mene. Joaojli Uls, kandidat sa mestnega odbornika (trustee). Obisholm, Mfan. — Solnee je danes jadralo visoko nt nebu in pošiljalo na naa tople larke. Toplomer je gotovo kasal kakih 60 nad ničlo; sneg, ki je prej leial v kupih žameten ekupaj od burje, ae Je pričel tajati tn odaeva pod aolnčnimi Žarki" kakor srebrno pelje, ki se razliva v potokih v dolino. Ko Človek čuti prijetne larke marčevega aolnea in vidi njega učinek na naravo, občuti na eebi nekaj prijetnega, vzljubi naravo ie bolj t ftvcčer, ko izgine eolnoe za obsorjem in pušča sa^e-hoj iarečo večerno zarjo, z radostjo opazuje pokojno neravo. Sneg odeeva od zarje kot bi ga prepregel z zlatim bleckom^mav rične barve ee apremlnjajo in čudovito atrinjajo s krasoto nŠmM^k ™kemu znancu ae zarje. Nehote ee Človek zamisli v naravino kraeote, kako lepa je in daje nam vzor, kako naj H* vimo. Uči naa lepo, a jo ne ubo-gemo, mi neubogljivi otroci mat*» re narave.- Eametujemo jo in aa-aramnjemo, ona pa ee nam ameb-lja kot dobrotljiva mati radaje ee In nem pripoveduje lepe resnične pravljic*. Ljudje me vpreiujejo, zakaj ss zadnje čase ne odlašam v Proave ti. Kaj pa naj človek piief O rožah, kake ao bile ta-kranjske klobase .in kialo zelje f Vse to je itak le preveč pro> mleto, če pa hočejo, naj piiejo oni, ki jim eluii za reklamo pri prodaji zemljišč. Jaz bom poročal s pota druge reči, neglede na tiste, Id mi pravijo, da pilem v oni "bogokletni list". Drugi pravi, sakaj piiei t glasilo kat. jed note, ali te nieo le dovolj bu-tali po glavi. Ne bom se oziral na nobena taka ugovarjanja, temveč Is poročal a pota. Prihodnjič iz Kalifornije, Oregona in Wp»h-ington^. — Kalija Ngorsise. SLIKE IZ NASELIM. Ljudstvo pa pravite narave Amerika je žrtvovala miljarde narodnega premoie-j™ «e*> *«a po- *f*Sr£52£&fwJj,nJ- - ^«-^nfjtrj. Imperijaliatični vozel ja danaa v Evropi bolj zamotan, rais biti čioveikt obličja odse^ 'kol ji- bil pred letom 1914. Tleti, ki eo biH neko« prijatelji. "" ki moreia v ja*osti ia od gledajo dandanee drug drugega piaano in čakajo na novobi «»«t svit. Oni eo gmju' Kj.r*> »o Uk« raxro«r«. j« pridipnj« puncU lutonj. ^ 0 pela. — Pred več meseci sem poročal s pota v Proeveti, takrst, ko sem prepotoval Minneeoto in Kiekigan ter več drugih drlav zvezdnate zastave. Ko to pilem som pri meji Kalifornije. Ne sme mi kdo zavidati, da eem srečen, ie moram iti t nebeško lepo in vodno cvetočo Kalifornijo, ki jo je laneko leto Trbovšev Tone ts-ko reklamno opisal, Čel, ie banane tam rastejo. Ne vem, kje jih jo videl, ker videti jik je le po kslifornijskih prodajalnah,' Dte-vsea so ls redka, toda ne v Kaliforniji temveč v sosednji drla vi južni Novi Mehiki. Ko hodijo letoviičarji v Kali- ______ f orni jo si vzamejo vozni lietek za lal, kaj bo storil on. "Ns yem, tja in nazaj, ker tako dobijo kot letoviičarji cenejšo vožnjo. Ta listek je dober sa dsvet mesecev In potnik se lshko ustavi kjer s o hoče. Takega listka sam se potluHl tudi jas sa svojo trgovko pot, dočim imsjo drugi sa luksus Lietek pride na ta način ekoro polovico cenejli, dočim je bil *med vojno odvzet trgoveldm potnikom. Po Novem letu sem bil le v Chieagu, kjer eem se ie posdrsv-IjsI s odborom 8. N. P. J, potem pa M v julni Colorado ter bil v blilisl Dawaona N. H., začaaa rasstrelbe dne 8. februarja, o čemur sem poročal v Prosveti. Od tam sem iel čez koloradake snei-nike ter Gunison Co., ob gorskih grebenih in eoteskah v Delta dolino, odkoder je kakih 40 milj čes hribe v Crested Butte, Colo. V bližnji okolici od tam je večen sneg, a tam eadno drevje obloie-no s sadeiem, da se veje upogiba-js. Tu je skoraj kakor v Kaliforniji, le o vetja ni in zelenja, ampak ono asdje zmrzlo visi na drevju in leii po tleh v izobilicl Ubogi kmetje ga nieo mogU prodati, pa ea jim niti ni eplačalo, da bi ga apravili. Za 50 funtov tel-ko Ikatljo boljših jabolk eo dobivali komaj po 15*, kje ee jim torej spleča. da bi jih obirali. Tak je kapitalistični sistem. Ce bi far-msr obiral jabolka, je v nevarnosti, ko jih odpdfije, da bo moral eelo doplačati za voznino. Kar ne pograbijo prekupei pa vzamejo železniške družbe in tako je nemogoče, da bi farmarji u-spevali. Kdo je krivf Pravijo, da delavci t Nekoč sem poelal nekaj finerfk fliola, ki najbolje uepeva v južnih ■MH^HTani-na je Vila aamo sa 14 eenfov ee-nejla kot je etal fini filol. * Le pomialiflso torej, kako naj ho zadovoljen farmar s takim redom. kako naj z veeeljem orje in obdeluje svojo zemljo. Vae njegovo prizadevanje, da bi pollahtil sadje, je neplačane, če pa ^ vsa ajegava bodočnost a farmo tako-sekoč v rokah prekupčevalcev na debelo. Farmar mora dati od 50 do 100 funtov lepih izbranih ja bolk aa 15e, mi pa moramo pla čati sa en funt istih po 10 do I5e. Delavskih razmer ne bom opi-soval. ker so resaserosM enake kot drugod. Flata je stara, dela |M po dva do tri dni v tednu Kjer smatrajo, da aa delodajalci smagaM nad delavci, tam pa je Black Diamond, WaA. — Malokdaj je sliiati iz te naselbfoe, odkar ao ae Slovenci večinoma razgublli in je oetalo tu le ie nekaj družin in pečUrjcv, ki le vlivamo grenki aad etavke, ki traja že kaki dve leti. Na etavki smp Is dolgo, toda ni bilo ie sii-isti, da bi ae kak Blovenee lotil stavkokaitva, sedaj pa ^s priiel od nekod nek nspol Slovenec nspbl Italijan, ki je delal Ia pred stavko v tukajšnjem premogoro-vu, da ga vai dobro posnsmo. Al je tudi pevovodja in ie jas sem ee učil pri njem, kipa ni imet uspeha pri nas organiziranih učencih. Sem js priiel is Colorada, obnašal se k6t kak učitelj ter u-ČM petje skosi osem mesecev. Takrat smp peli" večinoma samo eno: "V hribih se dela dsn." Ni mi bilo do tega, da bi to o-pisoval, toda izvedel Mm, da je oni tudi a stavkokazi. Šel sem s tovarišem v njega stanovanje in ga opominjal, naj gre rajie nazaj na farmo delat, ker ima 42 akrov svete, da bi lshko tam Uvel ter mn ni treba opravljati nelepega dela in nsm stavkujo&ira delati zgage, radi Česar ai bo pridobil slabo ims. Odgovoril je, 4a mu ni sa polteno ime, temvel za denar. Ta me ja vjeziio, da bi nafrajie poslal njegovo sliko msd svat, toda takrat m%pm na to mislil, temveč v jezi vrgel njegovo sUko v psi. — On stsnnje pri krojaču t« qa Black Dfamondu, ki mu grs prav na roke in s katerim daljo pojeta: "V hribih se dela dan. ." Kot izgleda se bomft vsi porazgubili od tu, kajti tudi naii od-borniki so vsi ili. Pustili so nas kot bi bili mi kaj zakrivili. Kot vidimo, se predsednik rudarske orgsnizacije ne zanima sa to dr-lavo, kakor bi ne spada pod V. K. W. of A. Sliši se tudi, ds je kompanija pričela peiati, ker dala samo s takimi, H mršijo dslo. Zdsj so začeli delati le po dva do tri dni v te^nu. Čimmanj dni delajo stavkokazi, tolika na bolj-iem je kompanija. Zato poživljam Slovence, naj se drli jo proi od tega črnega Black Diamonda, ker fb je samo en premogorov in ie tisti obrstuje s skebi. V Carbonadu, Waah., je bils plinska ekeplosija, kjer eo bOi u-biti trije ekebi, druge tri pa je o-smodilo, i— J. s Hardinp 6Q Harding se je vr- _ j tkalki kapitaliati imajo enega kandidata v dve* osebah. Ena o-seba je demokrat Dever, »druga je republikaneo Lueder. Prvi j« pravtako dottr ia ravnotako eUb kot drugi; drugi ja ravnotako dober in pravtako elab kot pr. vi. Skratkai dve ossbi, on sam kandidat. Znati je treba t • o a Pbsiad ai muh. je pa mraz. p0. leti ni mraza, so pa muhe. r Odkrilaj se toga zlodja, če se morei! Odkrilaj ae profitsrjev. ako'se moreš! • e e Kadar se franooeki volk zbudi, spozna, da ^je požrl meeto nemškega koala Isedem kamnov. • • • Kongres je odšel na počitnice — v Florido 1 — ca deVet mesecev. Oh, zakaj ne gre za večno! | • • • i Neki sakonokovač hoče uvesti obvezni osem urni spalnik. Sto vragovi ali mu nj dovolj, da mi. fljona ljudi spi od rojstva do smr. tjf eo o . » Ko je 67. kongres umiral, se js spomnil, da Standard Oil kontro-lira vse olje v Ameriki. Osri sa je pes in videl, ds ima o • o" Francija leta 1917.» Pomagaj, ta, pomagajte! Rešite demokracijo! Francija leta 1923.: Roke proč od moje privatna vojne v Ruhru! • • • PinlayviHa, Pa. — Stara navada je lelezna srajca. Precej čaaa je že. kar/sem začel piaatl po časopisih, sedaj po ''baronih peš-rlarjih" eedaj po ^divorsanih^V tako da se mi vidi le preveč. Re aniea je, da vsak človek zasluži svojo čast, pa naj bo ločena lena ali kdor hoče. Nikakor ea pa v moji drufini ni treba bati ločitve. Deairavno sem optimist v tem osiru, vendar po mojsm, bi ne smeli v na! delavski list dopisovati o takih rečeh. Zato bi eve-toval pečlarjem in paŠlarieam ter "divorsanim", da bi opustili s tistim kavsanjem. Ona "s hriba" naj kar lepo porabi fvojega soprogo. f'o mož pomete do prsgs, ps nsj ona čas prsg. NekoUko o tukajšnji naeelbini. Olode napredka ne morem ravno pieati, daai se v mali meri lahko ponaiamo i njim. Kljub alabim razmeram druitvo S. N. P.^f. tu dobro napreduje, kajti vedno pristopi Irak novi član. Zatb se je zahvaliti nalim sobratom in ses-tram, ki v tem osiru agitirajo. Večinoma tukajinji Slovenci spadamo k različnim jednotam in druitvom, vendar je nekaj Ukih. ki ne spadajo k nobeni podporni orgenizaeiji. Potrebno je, da ee saverujemo, ker ne vemo, kdaj koga čaka neereia. O bližnji slovenski naeelbini Li-brarjr. Pa., lahko rečem, da je v ressiiai napredne. Ko eem pred leti prišel v to okolieo, ni bilo tam ie nii dragega kot nekaj koš, to-de eedaj iagleda Librsrv kot ma 1o mesto t kakor kvaa raste. Naee-I jeni ee tam večinoma sami Stopa onih / rdečih Dolga 1 Torka do Floride. vrsta ee jih vleče od • in mi* 9 tožijo: Očf, oh zakaj si nss za- UStilf. . A New le t p o o o Ljudje se pritožujejo, ds js preveč davkov. Ali so ljudjs neumni 9 Ali mislijo, ds luksus, kot js armada vladajočih parazitov, niš na stsnef o o o Z delom lastnih rok ni ie ni« hče obogatel. Kdor hoče obogs-teti, mora prenehati s delom in gledati, da bodo drugi dMaU sanj. VHc]^ - - • " tf tif V tem j* vaa tajnost kapiUliz- ma. '^■■f' ^r- • • # Mnogo jih je, ki nosijo tešk« krile druiinskega iivljenja. Ne-kateri ao fsloti, drugi ao Irtvc. Dolga 'je vrsta falotov in Irtev, Ampak družinske razmere eo po-eledica socialnih razmer: kaki« na je vzgoja in drniba, takšni se sadovi. e e e Kadar rojaki in rojakinje prenehajo a razpravami v "Proeveti" a druiinsldh razmerah med delava! in farmsrjl, tedaj se mogočo oglasi slavni newyorlki dnevnik ia začne razkrivati družinske razmera privatnih bankirjev ln Hfkarfciev. Strašen bi'bil smrad, še bi iznese! na dan vso rssnico — zato pa na etori tega, i o • e Dvoedini kapitalistični kandl-dat sa ftipana v Chieagu je po hrbtu proteetant, po trebuhu pa katoličan. Past je dobro nastavljena. X. T B. barakah, ki jih ssdaj gradijo ,in jih lastujs P. C. Oo. Rss prijazen je hribček, na katerem etoji Slovenski dom, ki nam nudi obilo sabave. Novoustanovljeni dramatični klub je priredil prvo igro dne 24. februarja, ki ee je prav dobro obnesla. Želim jim mnogo uspehs. — Kot je še pečlarsks navada, sem nosii kisel obraz, a nieem se mogel.vs-driati stasha, ko ssm videl nsie-ga <(krslja Heroda", kako dela potico. . 4 Naš pečlareki klub ima ogromno, kaearno, ki ima kar tri nadstropja v pritličju. Sedaj aau> dali prvo nadstropje v najem starčevim Ženinom in neveetam. V, drugem nadetropju hranimo peč-lareke dokumente in Um je pisalna soba, ki je vsa okinčsna s rsz-nimi sliksml in evetUcsmi. V, tretjem nadetropju pa je nekaka zabavna soba. No, o tej sobi ps krolijo rszlične pečlftrcke tajno-sti v svet Brez umazanega piekra ne more biti. Dopisovalka V MiNreukeejn, ki se tudi pečUri, Ima baje eno ekledo preveč in nekoga čaka ta skleda, ki mu ja je le vnaprej ojftjubil*. Seaeo, če nima pretrde glavo, da M ae ekledo ne razbile In jo bo Is lskk« porabiti aa Igance. Pečlarjem itak primanjkuje posode, ker por-rad rasisti — PETEK, 9. MARCA, 1928. tfallact svari knete pred 20-letno vojno žitnih cen. Urednik dolži dekret, da eo te borili prati visokim qpnam t finančnimi intoreei roko v roki. DENAR JI NAJBOLJE VLAGATI V HRANILNICE IN PR VOVRBTNK BONDE Bpringfield, HL — Urednik kmečkega litta ,"Wallace'a Far mer" vidi v naprej dvajsetletno borbo med kmeti in dragimi zadolženimi ljudmi na eni ztrani in pa denarnimi podjetji na drugi atrani za kontrolo nad cenami kmečkih pridelkov. Omenjeni urednik avetuje v avojem liatu, naj kmetje vlagajo avoje prihranke v hranilnico ali pa kupujejo dobre bonde. Kmetje naj po njegovem mnenju naprtijo riakiranje padajoči^ cen komu drugemu. V njegovem tozadevnem zpizu je razdeljeno gibanje glede een v tri kroge. Prvi je emer navzgor zli41 polt t stoletij, drtgi je "polet rodov", tretji pa je kupčijski krog iitnih een. Oziraje to nazaj v trinajsto stoletje vidi Wallace, kako so cene rastle in rattle. Cene go bile v L 1200. manj kakor *no desetino tako visoke kakor to bilt v letu J918.. "Smer vtth stoletij potpeiujo visoke cene," pravi Wallaoe. "Zdi tt, da amo na počttku dobe, ko padajo eene žitnim pridelkom. In to utegne trajati kakih petnajst ali dvajset let. Ali kolikor se to tiče par prihodnjih let, nam jefkoro pričakovati, da bodo žle eene navsgor. Zato je najbolje, čs pričnsmo devati svoj denar v hranilnice, ali pa vlagati v dobre in sanssljivs bonde. "Tekom prihodnjih dvajsetih let tt bo bila med farmarji in drugimi ljudmi, ki to zadolženi, pa med velikimi denarnimi interesi zelo sanimiva bitka. Pričstek te borbe ss je odigral 1. 1920. in 1921. Delavstvo se je pridružilo finančnim in političnim interesom v zadnjih mesecih 1. 1919. v boju za snižanjs kmečkih pridelkov. Vsi ti elementi so se odločno prizadevali pripraviti eene na/ tisto nižino, ns ksteri so bile 1. 1913. Lani j.e prišlo do do protinspada, in cene so poskočile najmanj za dvajset odstotkov. » . "Čs uspo prizadevanja nekaterim velefinančnim interesom, potem je pričakovati, da padejo ee-ne na^ predvojno nižino." RKAKGUOFARJI BB UPIRAJO 08EMURNBMU DBLAVND^U. Albanj, V. T. — (Federated Press.) — Reakcijonarni člani državne postavodaje ali ^legisla-ture se z vsemi štirimi upirajo u-zakonjenju predlog, ki so za minimalno mezdo In ozemurni delavnik za ženske in otroke v industriji. Sprejetje nameravajo zavleči t tem, da hočejo nastaviti odsek, ki ipj dežene, če je takt poetavodtja potrebna. Po mnenjn skupne postsvodsj-ne konference, ki je za obe predlogi in v kateri eo tkoro vte ženske organizacije kakor ti^di mnoge delavske skupine žirom drle-ve, js. goriomenjcnc gibsnje re-akcijonsrnih slsmcntoV dobro premišljsn poizkus, pokopsti oba postavna sasnutks. Konference prsvi, da js držsvna preiskovalna komisija po štiriletnem proučevanju industrijskih razmer eo-glasno priporočila uveljavljene predloge, ki j« docela istojrotna s minimalno mezdno predlogo, Id je eedaj pred državno poetsvo-dajo. '[ Zavezniki obnove pogajanja t i Turki f London, 9. marca. — Uradno poročilo iz Angore, da je velika narodna skupščina zavrgla lozan »ko pogodbo e ISO glasovi proti 33 in naložila turški vladi, naj odpre nova mirovna pogajanja, je selo vznemiril* angleško vl§do. Vse kakor so pa feode zavezniki od zvali in konforcaca v Lomni ali kje drugje ee otvori v kratkem. Po vesteh is Pariza in Rima ss Strežniki pripravljeni na liberz len kompromis s Turki. In drugo jim no kaže, kajti Turčija ima '^0,000 mož pod orožjem, zaves-niki pa samo 96,000 mož v darda-nelaki coni. PROSVETA TRUB MRTVI IV MVOOO RA NJENIH V M. Y. SNEŽNEM METBŽU. How Vbrk, N. Y. — Začetkom tega tedna je obizkal newyorško »nesto žilen znežni vihar, ki je zahteval več človeških žrtev. Tri o-eebe so bilo ubite, ena je na smrtni postelji, dobršno Število pa jB ranjenih. Snega je zapadlo šczt in pol palca. Promet je bil skpro popolnoma ustavljen. Deset tiaoč delavcev je bilo cel dadlna delu ter spravljalo sneg s cest in ulic. SAOOO JB BLAB. Dedham, Mass. — Nicola Sacco je g. marca dovršil 22. dan svoje gladovne fttvkt. Sacco je aelo slab in mogoče ga odpeljejp v jet-nibko bolnižnico. PRABTARA MATI V 17. LBTU. Los Angeles, Cal. — Mrs. Vina Cunningh§m je vsekakor dozegla rekord najmlajše prababice. Njena hči je Itara mati v 81. letu. Njena vnukinja ,kateri je 15 let, je pravkar porodila otroka. Mrs. Cunningham je stara 47 let. Transfuzija krvi poariadi človeka? Pariz, 8; marca. — Dr. Henri Jawortky, tukajšnji živčni špecia-liat, poroda, da etareem ee lahko povrne mladoet, ako te jim prenovi krL Jawortky je poekušal na in ljadeh in pravi, da tranafuzija (pretok) mlade, zdra ve krvi v žile starega in bolnega Človeka vrne zdravje in moč Nova kri deluje na Živčne.een(ru->"Q in na aotranje Žloae ter pre novi mišična vlakna z nenavadno rapidi^stjo. Epidemija samomorov v Italiji. Rim. — Italija ima epidemijo samomorov. Čaaopiai v Rimu so v enem tednu ' poročali o dvajaetih samomorih brca tistih, ki so samo poskušali vseti si življenje. Vzroki tp različni: nesrečna ljubezen, zlabo zdravje in izguba dela. Celo otroci ei jemljejo življenje iz strahu .pred šolo. Zopet ena katoliška cerkev zgo-rela v Kanadi, Saakatoon, Sat k., Kanada. Požar sumljivega izvora je 6. marca uničil katoliško cerktfV Annheimu. Franoosi obkroftUl Angleže v ^ Porsnju. Duesseldorf, Nemčija, 8. marca. — Francozi so zaoedli sopst nekaj novih krajev ob Reni in na robu Ruhra ter popolnoma obkrožili angleško okupacijsko cono, kajere središče je Kolin (Cologne, Kocin). Francosko-belgijeki cari-naraki jez te sdsj vleče od holand-tke do švieartkt mtjt. Angleži to docela odrezani od neokupiraae Nemčije. Franeozi to jim s tem Činom dali poeredni migi j t j, da bi najrajši videli, da tt Angleži umtkntjo iz Porentkt, Bsten, 8. marca. — V torek ponoči to nemški cabotisti razdejali 150 metrov glavne šelcsnišks proge med Bšscnom in Duetttldor-fom. Franeozi še yedno upajo, da se Nemci kmalu ntveličtjo pasivne resittence, izgleda pa, da to tt zmotili. Metto Boehum noče plačati na ložene mu globe 35 miljonov mark in, Francozi zo stisnili blokado. Mesto je popolnoma zaprto pred zunanjim svetom. Is Monakova je prišla vest, ds Frsncija namerava okupirati Frankfurt prihodnji teden, Mona kovo pa v treh tednih. -. >, Mino ubilo 12 irskih repnbllčanov. Dublin, 8. marce. — Pristaši Svobodno držsve zdsj pobijajo republičane s njihovim lastnim orožjem. Včersj je oddelek vojaštva naletel na barikado preko cezte.,Poveljnik je takoj zazlutil, la se v barikadi skrivajo mine, ki so nastavljene za Vojake. Pozlal je po dvanajzt rebelnih ujetnikov, ki so morali odatraniti barikado, dim so se lotili dela, so so razstrelile mine in ubile osem ujetnikov in ranile tri. V drugem kraju so svobodnodržsvci ponovili isto taktiko in mine republičanov so ubile štiri ujtfte republičznc. Tutove denarno mošnjo ni. Lnzor, Bgipt. — Ko je kralj Tutankamen umrl, je vzel s zsbo nekaj denarja, ali izginil js tisti den^r in den*rnt mošnja, ko js odprl vnsnjo celico Ifo^srd Csr-Ur. Stsrinsrjl zo zelo Žslostni za strsntegs, zakaj, po njihovem mnenju bi bila tizte mošnja edina ivoje.vrett. Med vsemi izborniml stvarmi, kar jo jih naili.v vnanji čumnati Tutove grobnice, je po mnenju lorda Carnarvona t tttrintrtktga Stališča najitbornejša majhna kraljeva zUkz. Tej pravijo "u-šabti". Na sliki je kralj prtdo-čen kot Oeirls. V napisu je povedano, da je podoba pripravljena storiti vse, karkoli kdo koče. Ko to to tliko postavili na metto, kamor jt tptdtlt, to zapečatili grobnico tako natanko, da ni mo-gel doslej nihče vanjo ter "lite-val od slike, naj mu stori to ali ono uslugo. — Ljudje to št dtn-dtnet bab j« verni, pa bi ne bili ta Ust egipčanskih faraonov I f Papež pošilja kraljicam rele Is Carigrad. — Iz Sofije javljajo, da namerava bolgarska vlada suspendirati sobranje (pari*««1) radft nemirov ▼ daieli. BJm, Italija. — Papež Pij hoče oživiti eno najstarejših navad med božjimi namestniki. Psslsti hoče španski krčili tisto rožo. "Zlsts roža" js iz nekolikih rok in popkov. A vse U pa je Is čiste ga sla ta. Poprej js dobila to rožo tiats kraljica, ki js storil* med I* lom nsjboljšo stvsr ss eerkev. Papež podeljuje tisto rože krslji-esm, S po cerkvah pa bere« pri naših revežih pod krinko "Petro-jteganevšiša". Rusija naročila puške. Kopenhagen, 8. marca. — Is Rigs poročajo, da je rutkt sovjet ska vlada naročila tri miljone pušk in 125.000 strojnio is Nem čije, Švedski in ČehosioVskije. 40 komunist* aretiranih v Bruslju. Bruselj, Belgije, 8. marca. — Policija jt dan.ss tu t rt tirala 40 komuniatov, ki to obtožtni kršt-njt zakona sa zaščito držav«, BrMkrttU ttO Bolgarov. Pariz, 8. marca, -r- Is pelgrada poročajo, da so arbske četo v spopadu t bolgarskimi gutrilel v Ma otdoniji ubile 270 mož. , Honry Wad«worth Longfollow. *ew Torte. ~ (Jugoslovansk oddelek F. L. I. S.) Dno 27. fe-bruarje jo bila obletnica rojttvt odličntga ameriškega pesnika, Htnrjr Wadaworth Longfslloira, ki tt jt rodil v Portlandu v dr lavi' Maint L 180?. fcbngMlowo vo petmi — lirično in epičnt tpadajo k literarni dedščini vss-kega Ameriktnctj otroci v šol tt jih ntučijo na psmst, ntvedki is njegovih pesmi so prešli v vss-kdsnjo govorico in\ pisateljevanje Amerikaneev, junaki njegovih pesmi to tipični in provtrbi-jtlni. Ravno tako, kakor ai ne moremo predstavljati Slovence, ki bi ne potnal najpopularnejših PAšernovih petmi ali ne bi bil tttntnjtn t nekaterimi karakte etičnimi slovenskimi tipi it Jurčičevih romtnov, ravno ttko težko ti moremo predtttvljtti Ame-rikanca, ki ne bi *edel ničesar o Lengfellotru in njegovih umotvorih. Redi tegt ni odveč da tt ob ttj priliki spomin j amo njegovih najslavnejših del, ki so ime-la velik vpliv na razvoj ameriške kulture. Longfellow je bil v tvojih dneh najpopulsrnejši ameriški petnik. Mladini tlattl prijt njtgov poern "Vtški kovač", in ob 72. obltt-niči njegovegt rojstva to mu o-troci mestt Ctmbridge dtrovt!i stol, ki je bil izreztn iz laza ">o-šatega kostanja," pod katerim js peznikov "Vaški kovač" nskdsj imel svoje nakovalo . Nskaters izmed njegovih pesmi *o vplivsls na rasvoj narodnega čuta Asaeriksnccv vsš kot količkaj poprej spissnegs. Nsj ime nujemo »lasti pasmi "Psalm živ-ljenja" (The Psalm of Life;, "Okostnjsk v oklopu" (The Bke leten in Armor), "Razdejana la dija Hesperus" (The Wreek of tke Hesperus), "Vsški kovač" (The Village Blseksmith), "Psul Lovore'e Ride," proeUvljejoš tega junaka is smsriškc rsvolnelje, In do^Orsdnjs ladljs" (The Building of a Khip). Poleg tek pa js Is asbroj liričnih pesmi, kato re prešinja gorko čustvovanje in prsvi pesniški poet. Izmed njegovih epičnlh peemi ss odlikaje radi popularnost v Ameriki njegova peeniška povest "The Courtahip of Miles Htan diah", v kateri pepieajc žirije njo v koloniji Pilgrimcov v Plj me« thu. Zaljubljenca njegove povesti, John In Priselila Aljen, ste bila Langfelloirova praded« Najbolj pa Je Ungfelloir zašlo vsi po svojih pesniških povestih "Hiawstha" In "Rvaageline"; U epoea sU bila prevedena v vee evrooske jedke. "IlUaratha" ja povsst iz In dijskega življenje; zaplet I jaj po pisuje običaje, vero in praznoverje, peemi, plete in tradicije Indijancev, v kolikor §o bile znane zt Longfellovrih Čaaov. Tragedija se vrši ob slapu Minnehtha (ktr v indijanskem ntrečju pomenja • smehljajoča te voda) i vsak tujee, ki prihaja v Minnetpolis, ti (ro ogledati tt tltp, ki gt je Long fellow proalavil. Povpat v {tihih "Evangeliste vrti okolo razatanka dveh ss-ljubljencev vtltd deporttcije francoskih kolonittov iz ktntd-tke provincije Nova Scctia. To deportaoijo so L 1755 adrtdiU Angleži kolonije Massachuaetts. Novs Scotia, oni kanadski polotok, ki 11 rtsprottira severno-vshodno od država Maine, je bil izvirno neeeljen od Franeozov, ki eo ga zvali "Aoadia." L. 1718 pa je morala Franci jt odttopiti to o-zemlje Angiai|i Aktdtkl Frtn-eozi zt nito hoteli apoprijatoljiti an^leikim nadgospodstvom ia, ko je grozila vojna med Frtnoijo in Angleško, eo tahttvali ta it prtvico neutrzlnoati ia et branili ztprittči zveetobo tngltški kroni, izvitmši v obliki, ki bi jih oprostila od vojtkovanja proti njihovi izvirni domovini. Vtled tega tb Angleži kolonije Mtttt vechuaetts sklenili radikalno rešitev tega vprtštnja; odredili eo deportaoijo vssh Akadljanocv it njihovih nasslbin in jih ralpršiU po drugih delih Amerike. Long-fellow aačenja tvoj 'poem a epi tom miroljubno frantotkt vsti Ortndt Frt ob čeeu letve in ere-čnegt življenje Bvangeline na bc-geti farmi evojega očeta. Proglas angleškega governerja to ym spremeni. Ljudje, povsbljsnl \ eerkev, da seSujejo kruto obeod bo, najdejo, da eo ujetniki V smešnjavi, ki naetane, Bvangeli-na in njen ttročentt Oabriel od potujtta vsak na drugi ladij}. Ga* brisi odide'v Louieiano in Bvan-gelina v New Bngland. Zaman ona išče Gabrlelat ke pride ta njim v LouMano, najde da je od potoval dalje proti sapadu, Ns* koč na rski Mississippl ss njuna pot križa, ke čoln eneg* dol«in drugega gor po reki, |li ne trtčeta tt. Po mnogih Istih tava nja Bvangeline pride v Phlladd« phio, ker kakor uemiljena ee-etra tkrbi tt rtvne in bolne. Ba časa kuge Bvangeline končno nsjdo svojegt saljubljtntgt se-ročsnes, umirajočega v ubolniei. Longfellow je napravil tudi mnogo prevodov iz škandinavsko nemške in španske literature. L. 1845 je izdal važno zbirko "Pet* niki in pesništvo Evrope" (Tkt Poets and Poetry of Burope.) Prevedel je tudi Dantejevo "Ba-žanstveno komedijo." potoval je tri leta po Franeiji, Italiji in ftpHnski in opisoval vtise v knjigi "Outre-Mer." BU jo kaanejo profesor modernih jezikov na Ilervardzkem vseučilišču j etano-val je v Cambridge, Masssohu-setts, do tvojt smrti L 1888. EH2SC222I Bp-^ffmffi i ao7 mv^jmS. «aHU | ^^ | v^pM mia«U. GLAVNI STAN. 1««T-SO tO. LAWNDALt AVI., CMICAOO, ILLINOIS, lzvršcvalni odbor: UPPRAVNI ODSEK, VU«MI Csiahar, w4vfi»Umlk AUtr* VMH-k. It. P. O. T. M*t«k*w Tark. %*|«tfs te^itraai scf- «rr»viuu ftasila Pttlo C»4I»*. PORO art iS«, muS? J^^mJ^Bm OS. HssdnnsfllU, hn G»rUk, 414 W,Hsfl»s POROTNI ODSEK i nOLNUKI odsnki OSKKONJK OKKOUKt ■^»Noval^j»e4s»4»lk, ItlT-lt U. VZHODNO OK ROJU g i »l^šl«, lu tat, Mns, M ^m Gr^«lj, 14tZI r lswi4h Av4 Rss, fa. zapadno okrožje Nadzorni odbori Prssk JUlta. sMdisdalh, IStt W. Miš Si.. ChUaaa, tU- fraak Somrak, MOOPr.„.r Ar«., Cl^slaU, O., WUU.» SllUr. %3U 8l. CUlr 8t# Združitveni odbori Ptadse4alhi Psaah Al«i, Slt4 S«. Cravfevd Ave^ Chkase. HL J*4k. Om, sest W. MIh Si., CMsago, IU. , Jas. Ikah, 4404 Ortoa Cl., Clev^aa4, Okle. VRHOVNI »RAVNIKI Dr. P. i. Ksm. tSSS 8t. Oalv M« Clevslaad, fk POMBI Itsrntsslsais a fl. dfcmlMt ki 4ela|e v glai se MnOBjiH " ^ Pislsstti^uh.t.T, mrSo k EŠUt H&tl&iJnT Vtt ZADEVE BOLNIŠKE PODPORI 8R NASLOVE, aIMve 8. H, P. J„ SSST40 8a. Law»4ale Av«., CUms«, IE. 00 toa rti za seme, sa letošnja spomlad ja pa vlada pripravila 860,000 ta* pšenice, jr^-mrna in i v provincah, ki sa nSjvsš trpela radi lakoU. Od ta vsoU doki Kumara 25,000 Ion. V tom krsja delo Ameriška pomožna oprava, angleški Ib ški "kvakerji", nisosemskl Ib Rd«šl kril ia nemška Arbcto llilfe , I Nanaenova organizacija v ril Is-dela v Ukrajini Dr. Namen, ki jc sdsj v Moskvi jo poslal 70 t rotorjev v Kar kov RAD BI HfSDSL, kje te nthajajo moji trije prija< telji Alojz, Ludvik in Jossph Košmerl, doma is Rstjs pri Loškem Potoku. Prod vsč leti bili smo skupaj v M s rq ust te, Mich., a od tedsj ne vem, kjs eo. Protim, sko ksteri od njih ftt^ te vrstice, nsj se ml jsvl na naslovi Louls Debeljek, M, 1, Ros 49, Slmpson, W, Va. (Idv.) kmetom dva miljana zlatih rabljev kredita sa nakup ifriao In poljedelskih stiojsv. ŠPIRITU AUZKM rUmorfirtranU iMMflivlRMfft SI^N popoldns. •48T ZASTONJ. T 0»4ea Avet« ▼ dvovaal U. 4 III ■ POJDITE ZA DOLARJI— ^ 880 DO 9188 al elore aH W F.StVt.RA CO. r I Ll/HV M/V I I I J*. 1(1 w/v Jeie črnila, vaefelno l«e. 18 poslašeno pere, Denar n take kot opisano, J K00 procentov dobički ro še* danea. Tnkleas Pouattla Dept. L — lftlf -- tU It, olnes, Iowa.—(Adv.) 9A KUHANJE PIVA i DOMA FRANK OGLAR, S|SI Swrl«r — flITJnl Sl UVRDUl SRLOC kje se nahajajo moji trije prija-telji,Vide Oračner, Joe OrsnU ia Frank Hrung, povedati jim Imam nektj telo vtžntga. Ogltaite se mi vendar, saj par eentov in ko-ššek papirja nlto tako veliki tro-ški. Moj natlov jot Valentin Sa-potaik, c. of Luelueboro, llomer Oil/, Pe. (Adv.) Mars 9 ZASTONJ ^ inihl rl«red vojno. 'Osebnosti, blatenje, očitanje, puhloglavoet, fraze, fanatizem brez začrtanegf programa. V tej predvojni voliMi politiki najnižje vrste se zreali vagoja in zrelost političnega inteftkta vodilnih krogov ,, najrazličnejših atrank. Socialistično delavstvo i-ma v tem boju težak položaj, ker v javnoeti le preČesto ogluši realen program ,do čim hipnotizira fraza In kričaltvo javnost, da pozabi na avoje intereee, na svoja načela, na avoje prepričanje. Seveda pri trdnih značajih tega ni; toda, proden ae značaji vzgoje prepričajo in Vtrdijo do todaj jo treba dela in truda. Tudi v tem volilnem boja bo nalogo eociali-etične stranke v prvi vrati ta, da raaiiri misel socializma, mioel e-potne fronte. V tem.smislu bodi aedanji volilni boj zgodovinski dogodek, iz katerega vataja združeno socialiatično delavstvo. Fran jo ftuklje in dr. Ivan iu-RerUS sta pričela >' razpravljati, Jkvi v "Slovencu", drugi v "Ljudskem dnevniku" o bivših časih. Polemika utegne poetati zanimiva, ker prehaja na obeh straneh v metode predvojne dobe, ko so drug drugega obkladali e sumničenji in dolžitvami obenem pa govorijo o potrebi resni ooljubnoati in politični morali. B, posnamo te metode, ki eluŽijo za reklamo in senzacijo obenem. Preganjanje rudarjev. Rudar' ja Erjavec in Kožar zta bila o sumljena, komunistične propagande. — Meščansko sodišče ju je oprostilo in izpustilo iz neza kurjenih proetorov. Oglasila sta se sopet pri Trboveljeki premo-gokopni družbi v delo. — Trboveljska premogokopna družba pa je oba odklonila in da b^ stvsr la lepša, to odklonitev tudi pravno" utemeljila. — In sicer tako: Po službenem redu se sms-tra odpuščenim opi, ki ostane 8 dnf neopravičeno is dela. —- Er i?o* Erjavec in Košar sta ostala neopravičeno is dela, zato sta odpuščena I — Kaj ni to brespri- Z POŠLJITE VELIKONOČNA DARILA'SEDAJ — DA SE SPOL-NIJO NADE VAŠIH V STARI DOMOVyNI. Velike noč bo sa Vsše v iU-rt domovini mnoffo ltpša in prW Jetnejše, »ko jim p«ftlj«u de3 narno darilo v pomol in v tnsk spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem tete prejmejo. Poelaftite m pr tem natega posredovanja, ker so cma najnižje. po«tr»ftha toina, e »Igar. aost v vsakem ostra tajam-lene. • VdH prihranki se pomnoU vaško lato po «'*, tko jih u lotite pet naa na "Spccial InUraat Accotint". Ake hofoto dobiti ko Jan Va-Mh it domovine, ali ako Us*t. potovati aam i domov, obrnite nU kJoTbortL 7SSTJS p^ trebne na vodita breaplafno. frank sakser state bank at CoetUm* MuHmm Torik. W.Y. glavno ZASTorarvo * merno zasmehovanje in ironizira-nje trpečega delavstvsf Če "uap-aijo" žandarji rudarja, ga "tera-jo" v zapor, potem pa ae* izkaže, da je bila aretacija nepotrebna, ker ni zagrešil ničesar, kar bi bilo kaznjivo po zakonu, je to krivde aretiranega, ne pa onega, ki je aretacijo bodisi iz zlobe# bodisi iz bedastoče, povzročil. — Rudarsko delavstvo bo ob Ča su v svojih neporavnanih računih likvidiralo tudi to zaušnico, udarjeno od nacionalizirane Trboveljske družbe. — Zbor zaupnikov flU. Klerikalna Slovenska Ljudsks Stranka je imtfa • i. febr. zaupniški zbor v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Na zboru je poročal dr. Korošec, predsednik te stranke, o političnem položaju ter o smerpicah, ki jih ima atranka s ozirom na volitve v narodno skupščino. Dr.-Korošec je govoril samostojnosti slovenskega naroda, o gonji proti klerikalnemu zmaju, o šolstvu, o zaščiti uredništva, proti importirapju tuj-r, o zaščiti kmeta in obrtnika, pomoči delavstvu, aa svobodo cerkve, o plemenskih odnošajih v drŽavi, o zunanji politiki in kultur?. Za p jim je govoril prof. Su-šnik. Zbor je bil dobro obiakan. Nosilec liste za ljubljansko in mariborsko oblaat je dr. Korošeo. Po volilnih okrajih pa kandidirajo: Črnomelj Nemanič, namestnik Grahek; Kamnik Štrcin — Smodej; Kočevje Skal j—Gre- bene," Kranj Brodar — Dolneo, Krško Sušnik — milicah, mrzlica in aplošna onemoglost ao nektera znamenja te bolezni. Kaj naj ae atori za to? Ostanite v postelji ali doma dokler ate bolni in vzemite SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte ae po navodili, ki ae dobe v omotu. Cena 80c. Organov za dihanje ao najraje prime1 in valed tega je važno, da imate vedno doma pri rokah SEVEROV BALSAM ZA KAŠELJ Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako rabite SEVEROV ANT1SEPSOL za grgranje v grlu in za izpiranje noea, g čemur držite čisti prehod in proet nalezjivih bacilov. Cena 86 centov. rodai v lekarnah LOVIH" in ne jemljite draffih. CEDAR RAPIDS, IOWA. Gornje sdravila ae dobe ▼ prodaj v lekarnah. Vaelej aprašajte po "SE V KROVIH" in ne jemljite draffih. W. F. SEVERA CO. NOVO LETO, NOVE URE,* NOVE CENE. . ^^ . T '"T*. **»*• »• «M«kt mm, ki m tak« Hmm, MOaf 0M» MNp. M»iitw M ra Ml MM MlIlHt la mi raa ■«» Ml Mik M Mj»ov«jft« mri kM»MM {• ( tMij prikrmalto MsrK j; r ^^tr&aSn^r ^ ^ ^^ Velika zaloga pravih glasnih Cohimbia Gramofonov IVAN PAJK, 24 Main Stroat, Connamaofh, Pa. COLUHBIA GRAMOFONE od $30.00 — $2S0.0a _ VELIKA ZALOGA PLOAČ V VSEH JEZIKIH. V1CTOR navinšek, ttl Onm. lu CraMMduL L niin^nmii