jugoslovanskih geografov v primerjavi s prispevki poljskih geografov, predstavlja zbor­
nik soliden prikaz dela geografske problem atike podeželja. Ob zborniku G e o g ra fsk e  
z n a č iln o s ti  p r e o b r a z b e  s lo v e n s k e g a  p o d e že lja , ki je izšel ob 60-letnici Geografskega 
društva Slovenije in nekaterih številk Geographice Slovenice, zbornikov z zborovanj 
slovenskih geografov ter še nekaterih drugih zbornikov, je to nedvomno še en soliden 
prispevek k poznavanju geografske problem atike podeželja. Na koncu koncev gre za 
refera te  s specializiranega seminarja, kakršnih je na žalost pri nas vse manj, bilo pa bi 
jih po trebno  čim več. Izgleda, d a je  le na tak način omogočen izid tako pomembnih re­
zultatov proučevanja našega prostora.
M. Pak
Geografska priročnika
Zemlja, velika ilustrirana enciklopedija. M ladinska knjiga, Ljubljana 1982, 271 strani, 
fo rm ata 22,5 x  29,5 cm.
Pred nami je  slovenska izdaja v svetu zelo popularne enciklopedične izdaje » T he  
J o y  o f  K n o w le d g e  T h e  P h ys ica l E a rth « , ki jo je za izvoz M ladinska knjiga tiskala leta 
1977. O riginalna verzija enciklopedije in njen zvezek » T h e  P h ysica l E a r th «  predstav­
lja le približno polovico zvezka »Zemlja«. Iz uvodnih podatkov o knjigi ni razvidno, po 
katerem  zvezku originalne verzije je preveden drugi del knjige, ki je v glavnem posve­
čen gospodarjenju človeka z naravnimi viri, od rudnin, energije pa do najrazličnejših 
oblik pridelovanja hrane. Zahtevne strokovne prevode in priredbo besedil je opravila 
zelo dobro cela vrsta slovenskih raziskovalcev. Spremno besedo slovenski izdaji na pot 
je napisal predsednik SAZU  akadem ik Janez Milčinski, kjer med drugim pravi: »To so 
knjige za živo r a b o , ...«. S tem  mnenjem se lahko povsem strinjamo in to zlasti zato, ker 
ne gre za klasično obliko enciklopedije, temveč za moderno oblikovano enciklopedijo, 
katere temelj so zgoščeni enciklopedično napisani zaključeni problemski sklopi. Za 
ilustracijo navajam o nekatere od njih: anatomija Zem lje; Zemlja kot magnet; potova­
nje kontinentov; kartiranje Zem lje; Zem ljino obličje; podnebje; morsko dno; onesna­
ževanje rek in jezer; tla živijo, itd.
V prvem  delu knjige je  podoba zemlje prikazana s celo vrsto kart in to je pravi mali 
te r kvalitetno izdelan atlas, ki ga še dopolnjujejo karte podvodnega reliefa. To so izje­
m no dopadljivo izdelane karte, ki nam na enem mestu in v celoti prikazujejo poglavi­
tne poteze podvodnega reliefa Zem lje. Številne ilustracije, oprem a in tisk so na zavid­
ljivo visokem nivoju.
Milan Orožen Adamič
Atlas. Svet v številkah, države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983, 308 strani, for­
m at 21,5 x  30 cm.
Ta atlas je bil pripravljen po izdaji: B., I n g o I i č, A., M e d v e d , » A tla s  sv e ta  za  
o s n o v n e  in  s r e d n je  šo le « . Glavni urednik in prirejevalec te nove izdaje atlasa je bil B. 
I n g o l i č .  Zasnovo slovenskega opisa in montažo napisov v njem je izdelal, pod vod­
stvom Vilija Kosa, G eodetski zavod SRS — oddelek za kartografijo. Kartografske 
osnove so v veliki večini posnete iz Diercke W eltatlas in Georg W esterm ann (1979 in 
1982). N ekaj m alega je tudi domačih kartografskih izdelkov (Geodetski zavod), ki pri­
kazujejo razlike m ed merili kart. Od strani 174 do 229 so v atlas vključena besedila in 
grafični prikazi iz knjige »Zemlja, velika ilustrirana enciklopedija« (Mladinska knjiga, 
1982). No, v atlasu je še več drugih strani s kartami, ki so očitno povzete po izdaji 
»Zem lja ...«, vendar ni to nikjer povedano.
V  celoti vsebuje knjiga preko 320 kart v najrazličnejših merilih in še vrsto drugih 
ilustracij, satelitskih posnetkov in podobnega. Pred nami je torej zelo obsežen in boga­
to ilustriran atlas, katerega dodatna vrednost je, da ima poleg številnih topografskih in 
političnih kart še vrsto gospodarskih in drugih tipov tematskih kart. Ob vsem tem boga­
tem  izboru najrazličnejših kart je škoda, da niso iz knjige »Zemlja ...« vključene tudi 
karte  podvodnega reliefa. To, da je v atlas vključen del besedila iz omenjene knjige je 
sm otrno, še posebej zato, ker je vsebina besedila izjemno kvalitetna. Po drugi strani se 
čuti, da atlas ni originalno delo, temveč je sestavljen in prirejen za slovenskega bralca iz 
zelo različnih virov. Če smo realni in se zavedamo, kako obsežno, drago in tudi zamu­
dno delo predstavlja že samo slovenska priredba, potem tega, da je pred nami sestav­
ljanka, nosilcu in sodelavcem atlasa ne m orem o zameriti. Bilo pa bi prav in koristno, če 
bi bilo v uvodu atlasa, ki ga na žalost ni, to povedano. Način pisave geografskih imen je 
obrazložen v posebnem  uvodnem sestavku, ki je glede na še vedno živahne razprave o 
tem  v okvirih G eografskega društva in izven njega, v marsičem vprašljiv. Bolj kot to, da 
so se sestavljalci atlasa pač odločili za neko načelo, nas moti nedoslednost in neenotna 
pisava geografskih imen. V karti na strani 98 je zapisano SRI LANKA in spodaj je ne­
koliko manjšo tipografijo (Cejlon), list naprej pa stoji ŠRI LANKA (Cejlon). Takih ali 
podobnih napak, ali kar je še pomembneje, nedoslednosti, je še več in jih bo treba v na­
slednjih izdajah atlasa, če bo do tega prišlo, popraviti. Včasih so vprašljive celo nekate­
re slovenske oblike imen držav. Tako je n.pr. za državo Slonokoščena obala v atlasu 
oznaka O bala slonove kosti. Tega pa avtorjem atlasa ne moremo preveč zameriti, saj 
raba tujih geografskih imen v kartah ni podrobno dogovorjena, oziroma je prepuščena 
bolj ali manj le dobrem u občutku za jezik. Ta je lahko boljši ali slabši in posledica tega 
je  u tvarjanje precejšnje zmešnjave. Brez dvoma so se sestavljalci slovenske priredbe 
atlasa tega zavedali in jim lahko štejemo v dobro, da so, v kolikor je bilo'to možno, do­
dali tudi originalno obliko posameznih imen.
D odano je  obsežno imensko kazalo krajev, ki pa je na žalost tu in tam pomanjklji­
vo. D a bi se tem u izognili, bi morali imeti sestavljalci atlasa na voljo precejšnja sred­
stva in dovolj časa, kar pa običajno realno ni mogoče. Ob tem pa moramo posebej po­
hvaliti izjemno kvaliteten tisk na dobrem  papirju in zelo dopadljivo opremo.
Milan Orožen Adamič 
Iz inozemske naravnogeografske književnosti
Geomorfologija Evrope (Geom orphology of Europa). Uredil Clifford Embleton. The 
M acm illan Press L td-A  W ilex-Intersciences publication. 463 s., London 1984
To je skupinsko delo, ki v seznamu navaja 21 avtorjev. V prvi devetini knjige, ki 
govori o Evropi kot celoti, so uvrščena poglavja o njeni strukturni in tektonski sestavi,
o strukturnih in tektonskih pojavih oceanskega dna okoli Evrope in o eksogenih reli­
efnih oblikah kopnega. Ta del so napisali sovjetski geomorfologi, največ N. V. 
B a š e n i n a  in O. K. L  e o n t i j e v. Ostala knjiga poroča o m orfostruktum ih eno­
tah E vrope, ki jih je šestnajst. Zadnja enota je morsko dno okoli Evrope. Ker glede šte­