244. štev. V Ljubljani, četrtek 9. oktobra 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: eelo leto . . K 84-~ pol leta . . , 42w četrt leta . . „ SP— ** mesce . . „ 7- inozemstvo: c«lo leto naprej K 95’— Pol leta „ 50*- *eirt leta „ „ 26-- 110 (to Na pismene naročbe brez pošlljatvc denarja te ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino ittT po nakaznici. •»n LifWha tnni • KIWziiic Uredništvo Je na Starem trgu štev. 19. Telefon i štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu j *— ■ — štev. 8. — Telefon štev. 44. -— | Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. \ Vprašanjem glede inser&tov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi nej se frmilrirajo. — Rokopisi se nc vračajo. Dr. O. Rybaf o vplivu notranje politike na zunanjo. Član naSe mirovne delegacije in Poslanec g. dr. Rybaf se mudi na podatku iz Beograda v Pariz v Ljubljani. Bil je tako prijazen, da je dovolil naiemu uredniku razgovor o aktualnih vprašanjih notranje in zu-oanje politike. Zlasti zanimiva in za jiašo javnost poučna so bila njegova ovajanja o vplivu, ki ga imajo dogodki pri nas doma na stališče našth Mirovnih delegatov v Parizu. Zato prinašamo z dovoljenjem g. delegata njihovo glavno vsebino. »Regent Aleksander je poklical ®**ne naše mirovne delegaeje v Beo-Stsd, da bi poročali o mednarodnem Položaju, zlasti z ozirom na za nas kritične določbe o varstvu narodnih numjftin. Delegatje stno si že davno *eleli, da bi stopili v tesnejše zveze * našo vlado, posebno pa smo občutili to potrebo v času, ko se je bilo treba odločiti v tako važnih, za našo državo skoraj živijenskih vprašanjih, kakor so bile enostranske manjšinske določbe salntgermainske mirovne pogodbe. Zato smo se radi odzvali regentovemu vabilu in tako smo odpotovali Paš č, dr. Trumb č, dr. Smod-JaVa in za Slovence jaz. Do našega pota. je prišlo torej ®amo iz zunanje - političnih vzrokov. Vsi pa smo upali, da bomo pri tej priliki lahko blagodejno vplivali tudi ha notranjo politiko, ki nam je povzročala v zadnjem času vedno večje težkoče. Razni glasovi iz domovine so n*s sicer svarili pred prevelikim optimizmom, češ da so politične razmere v Beogradu tako razdrapane, da tudi ni s svojimi tehtnimi zunanje političnimi argumenti ne bomo mogli ničesar doseči, a mi nismo mogli verjoti, da ]b res tako hudo. Bill smo prepričani, da bodo politične stranke opustile tvoje strankarske boje in se sporazumele na složno delo, ko bodo Iz naših poročil spoznale, kako slabo stoji in v kakih nevarnostih se nahaja naša stvar v Parizu. V Beogradu smo se žalibog uverili, da so imeli pesimisti prav. Naše prošnje, naša svarila, naši opomini — vse je bilo zaman. Stranke se tepejo naprej, naše pariške pozicije pa se slabšajo od dneva do dneva- Naša javnost, a tudi naši politiki se vse premalo zavedajo, kako velik je vpliv domačih političnih dogodkov na mednarodni položaj naše države. V praSanju n. pr. aii naj podpišemo saintgermainsko mirovno pogodbo ali ne, bi se bilo treba hitro odločiti, toda v Beogradu nismo mogli dobiti nika-kf ga navodila. Obrnili smo se na vlado, pa je izjavila, da ne more sklepati, ker se nahaja v demislji. Obrnili smo se na opozicijo, ki se je pripravljala, da prevzame vlado, pa so nam rekli, da kot opozicijonalna stranka ne morejo prevzeti nlkake odgovornosti. Tako čakamo še danes brezplodno, mesto da bi porabili vsak trenutek, ki ga še imamo na razpolago pred dtflnitivnim podpisom mirovne pogodbe. Sploh so naše neurejene razmere v zvezi z dejstvom, da naša armada še vedno ni tako močna in trdna, kakor bi že lahko bila, glavni vzrok slabosti pariške delegacije. Škodujejo nam bolj od laških intrig in avstrijskih apelov. Tam zunaj Še vedno ne morejo verjeti, da je naša država definitivna tvorba, da bo obstala in vzdržala. Kolikrat nas vprašujejo amerikanskl, angleški, francoski udeleženci mirovne konference, ko dospe kaka nova vest o krizi v vladi, o razdoru med strankami, če so to res samo pojavi no tranjepoiitičnega, strankarskega značaja in ne izvirajo iz nevzdržnosti našega narodnega ujedinjenja. Ponovno moramo poslušati tudi od naših prijateljev dvome, da je ujedinjena Jugoslavija res produkt narodne volje ln ne samo umetna tvorba. V našo škodo si zato tolmačijo vsak separatističen pojav, vsak afront proti Beogradu, vsak antimilitaiističen dogodek, kar vse inozemsko časopisje prav pridno beleži, deloma vsled naše počasnosti, ki je kriva, da obveščajo svet o naši domovini še vedno tuje korespondence, največ pa vsled sistematične italijanske propagande. Italijani sami so trdno uverjeni, da bo Jugoslavija prej ali slej raz* padla, zato tudi nočejo ničesar slišati o kompromisu, ker pravijo, da jim mi itak ne moremo ničesar nuditi. Ako bi jim mogli dokazati, da naša država ne bo samo obrtala, ampak da se bo res vsestransko razvila, okrepila in dvignila, bi govorili z nami vse drugače. Zdaj pa ne veruje v celi Italiji nihče, da bi se mogle kdaj uresničiti naše odkrite ali prikrite grožnje z re-vanžo, Edino na ta način si moremo razlagati italijansko zakrknjenost In nepopustljivost. Spričo tega splošnega nezaupanja je umevno, da jugoslovanska mirovna delegacija ni mogla doseči tega, kar bi rada in kar je pričakovala od nje naša neinformirana javnost. Zato je očitek prevelike popustljivosti napram laškim, avstrijskim in drugim zahtevam popolnoma neutemeljen in je znak popolnega nerazumevanja položaja. Kdor ga izusti, naj bi se poprej natančno prepričal, ali so njegove obtožbe res uoravičene. — Umil bi se lahko, da mi v Parizu sploh nimamo prilike odločevati, popuščati aii odklanjati, s»i ras nikdo ne vpraša; Tudi o onem WiJsonovem kompromisnem predlogu glede meje v Istri in na Goriškem smo zvedeli še le Iz časopisja Javnost naj bo torej previdna v sodbi in obsodbi delovanja naše mirovne delegacije. Ako hoče naši stvari koristiti, naj delegaciji ne meče polen pod kolena. Predvsem pa naj skrbe vsi, ki imajo kaj moči in vpliva, da postanejo razmere v naši domovini take, da jih bomo labko pred svetom s ponosom pokazali. To bo najboljše sredstvo, da nas začne upoštevati tudi tujina < Zahtevajta »Jugoslavije'' po vsak gostilnah, kavarnah in brivnicah1 Pridobivajte novih naročnikovi D’Annunzio v stiski. Ldu Split, 7. okt. Reški dopisnik lista »Gicinale d’Italia« javlja, da je Nittljeva blokada Reke uspela v toliko, da je tam nastalo strašno pomanjkanje mleka in zdravil za bolnike. Dopisnik poudarja, da je Reka blokirana dvojno, ne samo po italijanski vladi, marveč iudi po Jugoslovanih. Na Reko ne prihaja nobena živina več. Rečani morajo hoditi na SuŠak po mleko. Lena jajcem raste neprenehoma in je dosegla Že svoto pet kron. Isti dopisnik poroča v drugem dopisu o velikem števiiu redarstvenih agentov, ki so se nenadoma pojavili na meji blokiranega mesta. Dopisnik trdi, da ti redarski agenti po Nittijevem povelju otvarjajo vsa privatna pisma, ki jih obltelji pošiljajo vojakom na Reko. Nadjonaltstične novlne se sabotirajo. Iz Hivatske prihajajo vesti, ki zahtevajo potrebne odredbe opreznosti na meji. Dopisnik je zvedel, da razpolagajo Jugoslovani s približno sto vojnimi vozovi francoskih tvornic. Temu dejstvu pripisuje posebno važnost. Naposled veli, da Jugoslovani gotovo nekaj pripravljajo, da pa so Italijani na Reki mirni in pripravljeni na vsak primer. • Dozdeva se, da se iPAnnunzijeva reška komedija bliža svojemu zasluženemu koncu. Potem ko Je d’An-nunzio Izrekel svoje prokletstvo nad sedanjo italijansko vlado, se je zopet pomiril In sprejel cficijelnega odposlanca min. predsednika Nitttja ter mu obljubil, da se bo izognil vsakemu nadaljnemu zapletijaju. Obvezal se je, da ne bo izzval nobenih horaatij ob jugoslovanski meji in da bo opustil svoj načrt glede vpada v Dalmacijo. Tako namreč trdi »Popolo Romano«. Vesti iz Rima poročajo, da je opažati pri Rečanih precejšnjo utrujenost. Prebivalstvo je v svoji pretežni večini vsakdanjih razburjenj do grla sito in sl želi ustaljenih razmer. Delavstvo, kakor tudi trgovci in in-dustrljafci tožijo zaradi popolnega LEVSTIK Višnjeva repatica. Smnčiklas, gospa Antoinetta in Nina so sedeli v obedaid, stara ,dva z resnimi, pohlepno lokavimi Obrazi. Niaa v cinični razigranosti dekleta, ki se po volji i* nauku Bvojih roditeljev pripravlja na malo Horalen napad; pri oknu se je naslanjal Egon, PuStl cigareto za cigareto in vrgel včasih kako besedo vmes. »Kakor veste,« je dejala Nina. »Meni je prav. Prej ko se stvar odloči, tem bolje zame. Naveličana aemže tegavednega Čakanja in oklevanja; časteče, uspeha pa ni in ni. Skoda je zlatega časa; jaz, mislim, bi našla ženina, kadar bi ga hotela. Fabina je bit eigentlich, če ga pogledam natanko, kein ge-rade se napačen fant...« »Kmetavsl« je bevsnil Smučiklas. »Niti besede več • tem lumpu: nekdaj je tičal zmerom pri nas, vse pljuvalnike bi bil najrajše izlizal —« »N«, nu, papa, ne pretiravaj I« se je oglasil Bgon, Pabina je nad* tež par exčel!ence.< »Tiho, jaz pravim tako! — Zdaj pa riga name kakor najhujši klerikaltih ali rdečkarski brezhlačnik. Ti »e misli na take propale eksistence: ti glej, da zaskočiš grofa in mir besedi!_ Aut Caesar, aut nihil, ?em si rekel zmerom v Bvojem življenju, in dobro ja bilo zame.« V poudarek je vrgel doktor svojo medvedjo N«rta!l«van|e t pest na mizo ter si popravil zlati ščipalnik; Se brada i se mu je bila naježila od eneržije. »Meni je prav,« je ponovila Silva. »Nocoj, kvečjemu še jutri zvečer, ali pa nikoli. Magari, če bi bil desetkrat grof; wie kommt denn ein Mensch dazu, da bi se ponujal, kakor nevem kdo — uhl« Njena razžarjena liea in drgečoče ustniee so pričale zgovorno, da sama pri sebi nikakor ni ravnodušna. V zaljubljenosti, kar se tiče grofa Kiinnigsbrucha, bi se bila lahko kosala z vsako drugo, in zavist do tistih, ki so zahtevale od njega manj, pa so smele zato tudi vse doseči, ji ni dala več zatisniti oči. »Vsekako,« je pritrdila gospa Antoinetta. »Kar smilite se mi že, das arme Kind. In če papaček pravi, da je čas primeren —« »Papaček se je enkrat močno urezal, ako pomnim prav,« je menil Egon z okna. »Pa se ne bo nikoli več!« Smučiklasov bas je bil poln prepričanja. »Takrat sem se prenaglil; vse bi bilo šlo, ako ne bi bil zmešal ene zadeve z drugo. Sam hudič me je bil obsedel tisti... Ali zdaj ostanem jaz v ozadju; o mojih osebnih namenih za enkrat mir besedi — najprej mora priti to pod streho. Edina veljavna odločitev je pri tebi, punica; ti glej! Meni se zdi možakar zrel, in kar je bilo,je menda vendar pozabljeno.« »Jaz ne opažam nikake zamere več,« je zasvirala Antoinetta. »In v Nino 6e mi zdi zadnji čas naravnost zaljubljen — wie ein Schulbube!« »Tem boljše; tak nocoj ali jutri! Vjemi ga za njegova čuvstva — ostalo je postranska reč. Kadar . ga boš držala ti, bo vendar nehal odlašati zaradi j tistih svojih nevemkakšnih muh in ozirov.« »Kaj pa mu morejo njegovi ljudje, ako jo poroči I« je vzkliknila Smučiklaslja. »Zatajili ga zato ne bodo,« je proglasil gospodar. »Ne rečem, ako bi bil pravi nadvojvoda 1 Tako pa — ? Kaj mu hočejo ? Postavimo, da bi se od-kraja kislo držali; da ga ne bi zalagali z... sicer pa pravi, da ima sam dovolj. In če bi mu zmanjkovalo, toliko premorem tudi jaz, hvala Bogu, da si moj zet pretolče z mojo pomočjo skozi par suhih let.« »In name si pozabil, papa?« je menil Egon nevoščljivo. »Eh, ti! Saj ni, da bi moral biti vedno prvi; če' pride to, pride tudi marsikaj drugega, kar se vam niti ne sanja, topoglavci. Oprt na svoje stališče v narodu in na takšno visoko rodbinsko zvezo, postanem čez noč oseba, s katero je treba računati, faktor preko katerega ne more nihče... »Sila!« ga je prekinila Antoinetta z izrazom kipečega ponosa. »Tako je; sila, komtna, ako ji grešna roka — nevarna, ako se ji zameriš. To bodo vedeli, potem se bodo ravnali! Že zdaj čutim, kako se dela prazno okoli mene; to je razdalja spoštovanja, zakaj ljudje čutijo, da nisem več samo to, kar so oni. Pride čas, ko bo ležalo vse na kolenih. Da, stara, potrpi še malo, in Smučiklas bo drugi cesar na Kranjskem!« • ~~~~ (Dfljs prffe 5 zastoja prometa in obratov. S prostovoljni' darovi nabrani denar nikakor ni v stanu, rešiti. mesto obupnih finančnih Tri gospodarskih težkoč. Tako |e mogoče, da bo že v nekoliko dneh prišlo na Reki do manifestacij, ki bodo Jasno izrazile željo reškega prebivalstva po ureditvi sedanjih neznosnih razmer. Trajnost trenutnega položaja, ki ga Je povzročila le nepremišljena razgretost pesnika-vojaka, bi za nedogleden čas oškodovala bodočnost Reke in njene okolice. Ministrska kriza. Pavlovičeva pogajanja. Beograd, 7. oktobra. Današnja „Politlk»“ piše o ministrski krizi: Dr. Pavlovič je poverjeni mu mandat sprejel, takoj posetii Pašlča in Ž njim konferlral. Paš č Je obetal, da se bo potrudil, da pride do vlade, sestavljene iz vseh strank. V radikalnem klubu je mnenje o nepotrjeni vladi M. Trikoviča neenotno. Medtem ko nekateri trdijo, da je ta uspeh pripisati intrigam d: m ) kratov, pravijo 'drugi, da je sedaj prišel čas, ko se morajo vse stranke ponižati in stvorih močno vlado. Radikalni krogi mislijo, da bo ministrska kriza brzo rešena, če se demokrati vdajo. Seveda je vse odvisno od sreče, ki bo pri te) akciji naklonjena Pašiču. Sinoči okoiu 18. ure Je dr. Paviovič dolgo konferlral s Prib čevlčem iu P. Tlraotijevičem. Tudi dr. Korošca iu dr. Laginja je obvestil, da mu je regent E overil mandat za sestavo vlade. Nar. iub se morda še odloči stopiti v Pavlovičevo vlado. Danes se razgovori nadaljujejo in je upati, da se položaj kmalu razbistri. Zmede v Italiji. Nevtralnost Vatikan« pri volitvah. Trst, 8. okt. (Izv.) »Epoca« ŽcroČa, da sc Vatikan ne bo udeie-eval italijanskega volilnega boja. Va tlkansko državno tajništvo v nobenem oziru ne bo poseglo v volitve. List . dostavlja, da so nekateri fikc f,e, ki m zaprosili Vatikan za navodila, prejel odgovor, da jim je dana popolna prostost ravnanja Ker obstaja stranka, ki bo kot zastopnica katoličanov postavila svoje lastne kandidate, bo škofom še bolj omogočeno prosto gibanje kakor pa pri zadnjih volitvah. «~ Vatikan bo edinole prepovedal, da katoliški duhovniki ne smejo kandidirati kot poslanci.‘ Italijanski socialisti proti novi vojni. Ldu. Ženeva, 7. okt. (Ctu) Socialistični Ust »AvantU priobčuje več člankov, ki imajo naslove: »Proletarci, uprite se novi vojni N Preden bo nova Vojna mogoča, bodo mase potolkle zločincem glave. Videli boste, ali bodo vojaki ubogali častnike. Videli bomo, ali bodo delavci zopet izdelovali mu-ničijo. Začetek vojne bi bil signal za veliko revolucijo proletarijata. Ne bi bilo treba kllcttl vojake na njihova m35‘a fn n ti bi ne bilo treba poučevati vojake, na koga naj merijo. Razna poročila. r Čehoslovaki in Jugoslovani. Ldu. Praga, 8. okt. V razpravi o eks-jozeju ministra Beneša je poslanec Jitger govoril o krivdi Berlina in Dunaja na svetovni vojni ter o razmerju med čeho&iovaško republiko in Jugoslovani. Rekel je: Efcspose bi se bil moral Izraziti v toplejših besedah. Ni treba dotakniti se preveč indlskretno Italije, kateri smo hvaležni ae vse dobrote, ki nam jih je izkazala, Jugoslovani pa so nam bratski narod. Naša vlada zunanjih odnošajev ne bo posebno prijazno vzpostavila. Govornik navaja kot primer prepoved uYoza živine iz Jugoslavije, kar napravlja z ozirom na veliko pomanjkanje mesa na javnost slab vtis. r Nemški častniki pridejo pred sodišče Ldu. Pariz, 7. oktobra. >New York Herald« poroča, da so vkljub ugovorom Američanov Angleži, Francozi in Belgijci sestavih" listo nemških častnikov, ki morajo priti pred sodišče. Liste bodo predložili tekom enega meseca vrhovnemu svetu. Ldu. Ženeva, 7. okt. Vojno sodišče v Lilieju je obtožilo grofa B!3-tnarka in 7 drugih častnikov radi umora, uboja in požiga. Obtožuje grofa Bis-marka, da je dal v svrho, da postavi vzgled, postreliti 14 Belgijcev. Pred usmrtitvijo jih je dal javno bičati, Po usmrtitvi pa je dal vsa poslopja v okolici zažgati. Politične beležke. b Roke proč od države 1 Iz Beograda prihajajo vesti — in ljubljanska »Slovenec« in »Večerni Hat« jih potrjujeta — da hoče Jugoslovanski klub zapustiti Narodno predstavništvo in začeti v domovini propagando za novo orljentacljo do države. Ta namera je tako gorostasna, da še vedno ne moremo verjeti, da bi mogla biti resnična. Zato ker ovirajo parlamentarne stranke v svoji zaslepljeni In zagrizeni strasti ozdravljenje naše države, zato ker ne gre vje tako, kakor b! sam hotel, napoveduje dr. Korošec s svojim klubom boj državi sami, oni državi, katero je v tako odlični meri pomagal vstvaritl, oni državi, za katero smo dali naše najboljše moči, državi, v kateri vidimo še danes kljub vsem neuspehom, vsem razočaranjem, nekaj svetega, nedotakljivega. Saj to ni mogoče. Korošec vendar ne more nastopiti proti idealu, ki ga je sam vlival na neštetih shodih in zborovanjih v srca tisočev in tisočev svobode želj nih poslušalcev. Naj se koljejo politične stranke med seboj, naj rušijo ministrstvo, naj zavlačujejo krizo še naprej — vse, samo državo, našo komaj priborjeno, komaj osvobojeno in ujedinjeno domovino, to piallte r.a miru. Kdor bo hotei dirati v to sveti-' šče, mora povzročiti in bo povzročil vihar v celi domovini. Oni tisoči in tisoči, ki so toliko žrtvoval!, da so izvojevati Jugoslavijo, bodo žrtvovali še več, da sl jo ohranijo. Odgoditev omladinskega kongresa. Odbor jugoslovanske omladine poroča: Ker so zadnji čas nastale nepremagljive težkoče za nastanjenje udeležencev kongresa jugoslovanske omladine, je konferenca seniorjev sklenila, odgoditi kongte) na nedoločen čas. Odbor prosi vse omladince, zlasti organizacije in povernike, da takoj obvestijo tovariše, da ne bodo potovali v Zagreb. Dnevne vest?. d Vseučiliško knjižnico v Beogradu je sklenilo ustanoviti vodstvo Carngiejevega zaklada. V to svrho je določenih 3 milijone frankov. d Nemško časopisje se bo vsled odredbe civilnega komisarja Credava smelo uvažati na južno Tirolsko. d Demobilizacij« na Cehoslo-vaškem se je že začela. Letnike 1871 do 1891 odpuščajo. d Nerazumljivo In Žalostno. Ze 23. decembra lanskega leta je izšla od g. ministra vojne in mornarice pod F. Gj. O. Br. 29657 naredba, da se morajo oprostiti vojaške službe vsi oni vlsokošoici in dijaki ki to žele in od takrat do danes je izšlo še nekaj takih naredb. A glej, v oktobru smo v desetem mesecu, odkar se je pojavila prva naredba — predavanja se prično v najkrajšem časul nekatere vojaške oblasti pa še vedno ne odpuste vojakov — dijakov, kot jim je to že večkrat zaukazal g. minister vojne in mornarice. Tako n. pr. so primorani služiti vkljub vsem ministrskim naredbam pri Ibarski divi- , zijskl oblasti, ki se nahaja v Sandjaku, Se dijaki — dobrovoljci, če tudi so že večkrat zaprosili odpust v svrho nadaljevanja svojih študij. Ni to nečuven škandal, da se postopa na tak način z jugoslovanskimi dobrovoljci, ki so pripravljeni v svojem globokem idealizmu žrtvovati vse za blagor domovine ? Rad bi ie vedel, če je znano to samovoljno postopanje gotovih gospodov komandantov g. ministru vojne in mornarice 1 — Poslednji čas bi že bil, da se napravi konec tem krivicam. Naj se zavzamejo merodajne oblasti za te nesrečne žrtve brezvestnega postopanja in jih spravijo na mesto, kamor si sami žele in jim pravno pripada. d Vojna Zveza v Ljubljani nam piše: V časopisih in na shodih sc piše in govori o izvozu Jajc, s katerimi naj bi bila Vojna Zveza delala nekake kupčije. Dovoljujemo sl dati javnosti sledeče pojasnilo. Državni oblačilnica je od neke iaške firme nakupila dva vagona manufakture — « sta ravnokar prišla v Ljubljano — proti kompenzaciji petih vagonov jajc. Ker državna oblačilnica sama ne more nakupovali Jajc, Je Vojna Zveza ta nakup po naročilu državne oblačiinlce izvedia že pred več kot tremi tedni na Štajerskem, ne da bi pri tem napravila za sebe kak dobiček. Ti vagoni jajc ao opremljeni s pravilnimi izvoznicami, ki jih je prejela državn* oblačilnica, ne pa Vojna Zveza » Beograda. Na svoj račun ni Vojn* Zveza nobenega vagona jajc ckspor-tirala. d Kam Izginja denar? Finančro strokovnjaki se zadnji čas vedno bolj trudijo s poivedovanjem, kam more izginjati denar, ki ga sedaj ljudje v vedno večjih s/otah dvigajo iz denarnih zavodov, Nekateri so prišli do zakjučkA da sc dvignjeni denar nahaja doffl* pri kmetih. V Zagrebu dvigajo Ame-rikanci dannadan tekom tet prihranjene svote In jih nc3ijo — domov. Tudi izkupička za pridelke ne nalag# kmetje v denarne zavode. Zadnji ča* je na ta način izginilo s tržišča okoli* 500 miljonov kron, kar je gospodarstvu seveda v škodo. Doma hranjen denar ne prinaša nobenih obresti, se torej ne izplačuje, zato pa je dolžnost vsakogar, da se že enkrat spametuje in naloži s ojo gotovino zopet v banke, s čemur bo ustreženo posameznikom in nar. gospodarstvu. tl Za oživotvorenje atavbene delavnosti je predložila zagrebška trg. obrtna zbornica fin. ministrstvu sledeče predloge: 1. Davčne oprO' stitve za nove zgradbe naj se podaljšajo, in aicer v prestolnicah pokrajinskih vlad po deset let, v drugih mestih za pet let, v ostalih krajih P* za dve leti. 2. Gtavnice, ki se tekom prihodnjih treh let porabijo v stavbene svrhe, naj se oproste vseh davkov. 3. Uvoz slavbenega materijala, ki ga pri nas ni dobiti, n»j se povsem oprosti od uvozne carine. d Potni Usti v zasedeno ozemlje. Po odhodu italijanske misije, ki je v Ljubljani vidlrata potna dovoljenji za zasedeno ozemlje, je bilo onemogočeno ali vsaj otežkočeno potovanje v to ozemlje. Radi tega je posredovalo ministrstvo zunanjih dei preko kr. poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere izdajajo naša oblastva, lahko vi* dirajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemija. d Na južni železnici se dopu* ščajo povzetja samo pri pošiljatvah, kojih prodajna in namembna postaj* je na jugoslovanskem ozemlju. d Železnica Grobelno—Rogatec premesti svoj sedež iz Gradca v Ljubljana. Skrajni čas je žel d Jugoslovane izganjajo i* Gradca. Ker je hotela štajerska dež. vlada izgnati vse v Gradcu stanujoče Jugoslovane, je jugosl. zastopnik dr* Toplak posredoval in zagrozil, d* A. P Iz Prekmurja. (Potni spomini.) Prvi vtisi. Vlak je pridrvel na postajo v Špilju. Vznemirjenje in nervoznost, ki sta se polaščali potnikov že od Maribora sem, ata nairasfli do viška. Ker smo morali vsi Izstopiti, se je vse gnetlo k vratom, na peronu pa je nastala prava dirka, kdo bo prej v carinskem uradu. Poslovanje je naredilo na mene zelo dober vtis; kolikor sem mogel opazovati, se vrši revizija zelo vestno, cesar sem bi! tem bolj vesel, ker tega nisem pričakoval po razširjenih gc-vorlcah o podkupijevanju obmejn!h oblasti. No da, take stvari se res ne godljo spričo vseh ljudi, a zdi se ml vseeno, da potniki zelo pretiravajo. ... Ko je bilo vse opravljeno, smo se vkrcali zopet v vagone, ogromna večina nazaj v dunajski vlak, a ostala manjšina, med njimi tudi jaz, v ljutomerski. Mnogo bolj komodno smo se vozili, kakor poprej, In tako prijetno je bilo, da ni bilo več okrog nas onih značilnih verižniških in tihotapskih tipov, ki Jih je bil dunajski vlak nabit. Vozili smo se mimo Cmuteka po nemškem ozemlju, a tega skoraj nisem niti opazil. Nadlegoval nas ni nihče, ne orožniki, ne firtancarjl. Le ljudje so govorili precej nemški in napisi na kolodvorih so biti zopet nemški. V Radgono smo dospeli že v mraku. Izstopil sem. Mestece naredi na potnika zelo dober vtis, zlasti s svojo, za naše sedanje pojme skoro razkošno razsvetljavo. Po ulicah se sliši zelo mnogo slovenščine, mnogo več, kakor trdijo Avstrijci in kakor je mislila pariška konferenca, ko je prisodila Radgono Nemcem. A tudi pravi Nemci sl žele, da bi ostali pod Jugoslavijo. Ni to nikaka narodna ali državna laž, res je tako. Sam sem govoril z mnogimi izmed njih in vsi so rol izrazili svoje uverjenje, da bo Radgona uničena, ako pripade k Avstriji in izgubi s tem svoje zaledje, od katerega je doaedaj živela. Automobil nas Je povedel drugi dan v pravo Prekmurje. Pokrajina je lepa, da sem hvalil Boga, da smo jo dobili. Povsod naokrog lepa, ravna, dobro obdelana polja, blagoslovljena, rodovitna zemlja, obdelovana od simpatičnih, zdravih Ih snažnih prebivalcev. Nh§ Banat. Cesta Je lepa, ravna fn široka. Pravijo, da jo je pustila mažarska vlada zato tako zgraditi, da so se lahko z avtomobili vozili pd njej grofje in baroni, ki imajo po celem Prekmurju svoja posestva in svoje gradiče. Vasi so velike in snažne, a redke; prebivalci— kmetje prijazni in še staroslovansko gostoljubni, pri tem zelo inteligentni, večina med njimi zavedni Slovenci. Murska Sobota. Pri okupaciji po naših četah je Štela ta sedanja prestoilca osvobojenega Prekmurja 2726 prebivalcev, med njimi je bilo 2000 katoličanov, 204 Židje, ostali pa protestantje. V prekmurskih slovenskih občinah je bilo rojenih 2242, v madžarskih pa samo 402, a vendar so znali Madžari s svojo brutalnostjo vtisniti mestu popolnoma madžarski značaj, ki se Še le sedaj izgublja. Da razume in govori slovenščino, je napovedalo 2139 oseb (danes Jih je več, in število narašča, Čim ( 'A ' '-O- '' ' ?f3 I,*' manj se ljudje boje povratka mažar* sice vlade), madžarščino 1817, nemščino 962 in iafičino 8 oseb. Zunanja slika mesta je lepa In prikupna. Poleg katoliške in protestantovske cerkve ima tudi veliko židovsko sinagogo. Sploh haletiš na ulici na mnogo, premnogo židovskega življa. Razen dveh precej velikih hotelov Benko in Dobra) so gostilne — tudi teh je preveč — bolj neznatne. Trgovina in obrt sta bila, kakor žal v celem Prekmurju, tudi v Soboti dosedaj izključno v madžarsko • židovskih rokah. Slovenskega denarnega zavoda v mestu ni, pač pa podružnici neke ogrske hranilnice In neke budimpeštanske banke, 'ki sta imeli lansko ieto nad 26 mil, kron prometa. Ker imata ves svoj denar naložen v Budimpešti in so V načelstvu sami židovski Madžari, bi bilo nujno potrebno, da prideta oba zavoda nemudoma pod državno nadzorstvo. (Dalle Prih.r Obnovite naročnino pravo-časno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil pojde ja vsakega Jugoslovana 10 Nsracev iz Jugoslavije. Na to grožnjo P* je dež. glavar Riaieien udai in ob-jfjtbil, da se ukaz glede izgona pre- t d Dva Internacionalna pustolovca je aretirala sarajevska policija, »ta to dva zelo opazna „hohštaplerja“, ^ jih je že dalji časa iskala splitska Policija radi špijonaže, emigracije In »voženstva. d Kranjska deželna vinarska Zadruga sklicuje izredni občni zbor 28 petek 17 t. m. v veliki dvorani »Uniona'1 v Ljubljani. Dnevni red: likvidacija zadruge. d Zdravstveni odsek za Slonijo in istro razpisuje službo okrožja zdravnika v Sevnici. Interesenti *® opozarjajo na ta razpis v »Uradnem hjtu". _______________ vesti. v l Dijaški transport n« Dunaj. *8l dijaki, ki so prijavljeni za današ-nJl transport naj pridejo ob 8 uri 8 Pthjago na kolodvor. Kupimo tudi v°zne listke. Vlak pa odhaja ob 10 41 m. i Komenda mesta prosi v3e p. *• rodbine in hišne posestnike v Ljub-'ianl, k.i imajo posamezne sobe na r**po!ago za častnike ali tudi stanova ?a častniške rodbine, da blago-v°lijo ista dati na razpolago Komandi ^csta. Istočasno naj naznanijo če so *obe opremljene ali ne. I Na Komandi mesta Ljubljane nai se nemudoma javijo 3iedeči gg. *rt. podpukovnik Franjo 1 Lah, pe-j»’ Podpukovnik Rudolf A. Mihelčič, pe... Poročnik GvMo Golič} peš. franjo Vizjak, sanit. kapetan L ki. dr. *van Fras. , 1 Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi člane vseh poštnih °rgsn