2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. avgusta 2012  Leto XXII, št. 32 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 9. avgusta 2012 Porabje, 9. avgusta 2012 Zlatorog v rokej, planine pred nami STR. 4 Bil sem na poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani STR. 6 42. mednarodni folklorni festival v Beltincih Gornjeseničani so se predstavili v novih nošah V Beltincih so že 42. priredili mednarodni folklorni festival, ki je letos potekal od 26. do 29. julija. Ta prireditev je ena največjih folklornih v Sloveniji, na katero je bila povabljena tudi gornjeseniška folklorna skupina. Folklorni festival je imel geslo: »Prijte vsi, šteri ste od kolena vekši pa od poplata menši, z glasnimi gutami, friškimi petami ino s trdimi mošnjami!« Organizator prireditve je bilo Kulturnoumetniško društvo Beltinci. Bogato štiridnevno srečanje se je začelo v četrtek zvečer v beltinskem gradu, kjer so odprli razstavo starih gramofonov in predstavili zgoščenko z naslovom Slovenske ljudske plesne viže Prekmurja in Porabja. V petek popoldne so potekale glasbene in pevske delavnice. Večer pa so sklenili plesalci iz tujine: folklorna skupina Konopa iz Slovaške in folklorna skupina Ogranek – Seljačka sloga Buševec iz Hrvaške. V soboto so organizirali sejmarjenje v beltinskem parku in prikazali ljudsko obrt in stare običaje v organizaciji društev in krajevnih skupnosti Občine Beltinci, npr. prikazali so čiščenje zrnja s posebnimi starimi pripomočki, mletje zrnja ter peko potic in kruha. Zvečer pa so obiskovalci lahko prisluhnili glasbi na etnovečeru, na katerem so nastopale tamburaške skupine: KUD Beltinci, Tamika iz avstrijske Koroške in KUD Žiškovec-Biseri iz Medjimurja. Posebne gostje pa so bile pevska skupina Katice. V nedeljo popoldne se je potem uradno festivalsko dogajanje končalo z največjo slovensko folklorno prireditvijo, državnim srečanjem odraslih folklornih skupin z naslovom »Le plesat me pelji« v beltinskem parku. Tako so na beltinskem odru v nedeljo popoldne, po slavnostni povorki, zaplesali domači plesalci in devet folklornih skupin. Vsaka skupina se je na kratko predstavila na šaljiv in zabaven način. Naša skupina se je predstavila tako: »Prišli smo s friškimi petami, z nauvimi gvantami od tam, gde se pod Srebrnim brejgom skriva najvekša pa za nas najlepša porabska ves, Gorenji Senik.« Na tej prireditvi smo se prvič predstavili v novih kostumih, ki prikazujejo oblačanje kmečkega prebivalstva v Porabju in Prekmurju. Nove obleke sta finančno podprla Zveza Slovencev na Madžarskem in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Hvala lepa obema organizacijama! V imenu folklorne skupine se zahvaljujemo tudi mentorici Biserki Bajzek, da je poskrbela, da imamo nove noše, ki jih bomo z veseljem in ponosno nosili. Na mednarodnem folklornem festivalu smo se izjemno dobro počutili in upamo, da bomo imeli možnosti za podobne nastope tudi v prihodnje. Bettina Bajzek, članica Folklorne skupine Gornji Senik Zgoščenka z ljudskimi plesnimi vižami Zgoščenko sta predstavila Drago Kunej in Mirko Ramovš »Ne glede na to, da je Porabje danes v drugi državi, je glasbeno zelo povezano s Prekmurjem, zato smo se odločili, da združimo pesmi obeh pokrajin,« je ob predstavitvi CD-ja z naslovom Slovenske ljudske plesne viže – Prekmurje in Porabje povedal Mirko Ramovš. Zgoščenka, ki jo je ob pomoči Rebeke Kunej uredil Drago Kunej, prinaša vpogled v raznovrstnost glasbene spremljave ljudskih plesov, v različnost glasbenih sestavov in načinov izvajalske prakse. Drago Kunej je pojasnil, da so sprva načrtovali, da bi bila zgoščenka glasbena ilustracija plesov, ki so bili objavljeni v knjigi Mirka Ramovša z naslovom Polka je ukazana, a so se nato odločili za popolnoma samostojno publikacijo, ki prinaša ljudsko plesno zvočnost severo-vzhodnega dela slovenskega etničnega ozemlja v drugi polovici 20. stoletja, kakor so jo na magnetofonski trak ujeli raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta. Od 34 posnetkov jih je 11 nastalo v Porabju, plesne viže pa so zaigrali Ištvan Makoš in Janoš Horvat iz Sakalovec, Jože Konkolič iz Andovec ter Laci in Ferdinand Šulič z Gornjega Senika. se Murska Sobota: 100-letnica cerkve svetega Nikolaja PRAV TE DNI PONOVNO VIDIMO, KAKO TEŽKO JE RAZUMETI CERKEV S tremi osrednjimi dogodki so v Murski Soboti počastili 100. obletnico obnove cerkve svetega Nikolaja, od leta 2006, ko ima Pomurje škofijo, pa stolnice. Prav na obletnico posvetitve je mašo daroval škof dr. Peter Štumpf, na nedeljski maši se je nekaterih aktualnih, celo perečih dogodkov v Katoliški cerkvi na Slovenskem dotaknil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, za konec pa so v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavili zbornik Utrinki iz stoletne zgodovine stolnice v Murski Soboti in odprli razstavo, ki v besedi in sliki predstavlja obnovo soboške cerkve, in razstavo s slikarske kolonije, na kateri je 13 ljubiteljskih slikarjev, pod strokovnim vodstvom Antona Buzetija, ustvarilo 37 likovnih del, predvsem slik, posvečenih jubileju. Katoliška cerkev na Slovenskem letos zaznamuje več pomembnih obletnic, hkrati pa se srečuje z nekaterimi perečimi materialnimi in kadrovskimi problemi. Zato je murskosoboški škof Peter Štumpf opozoril, da »prav te dni lahko ponovno vidimo, kako težko je razumeti Cerkev. Z ene strani svéta, z druge grešna. Mnogi, med njimi tudi kristjani, v Cerkvi ne vidijo drugega kot človeško ustanovo, ki je polna grehov. Medijsko mnenje Cerkev postavlja na dno družbe. Nekateri imajo celo za državljansko dolžnost, da sovražijo Cerkev.« Temi, ki zadnje čase polnita slovenske medije, sta gospodarski zlom mariborske škofije, kjer naj bi se obveznosti približale milijardi evrov, in zahteva iz Vatikana, da mora prejšnji ljubljanski nadškof Alojz Uran, vsaj začasno, zapustiti Slovenijo in se preseliti v Trst. Pravega razloga, zakaj mora nekoč izjemno priljubljeni duhovnik iz domovine, za zdaj uradno niso povedali, bojda naj bi šlo, česar ni zanikal tudi predstavnik ljubljanske nadškofije, za domnevno očetovstvo. Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ki je po daljšem času prvič nastopal javno, je v murskosoboški stolnici dejal, »da v medijih spremljate žalostne zgodbe o mariborski škofiji in njeni ekonomiji in o dogodkih v Ljubljani. Vse to vas lahko vznemirja. Mnogi pišejo o tem, da je treba Cerkev zaradi dogajanj v njej onemogočiti, jo uničiti. Zahtevajo tudi, da se ji odvzame lastnina. Vendar vse to cerkve ne more uničiti, saj sloni na skali Jezusa Kristusa, v katerega verjamemo.« Papeški nuncij je vernike spodbudil, da skupaj s škofom nadaljujejo prenovo oziroma gradnjo nove notranje podobe Cerkve, ki bo ljudem v duši in srcih: »Verjetno se še vsi spomnite lepih obiskov papeža Janeza Pavla drugega, blaženega papeža, ki so na vas zagotovo naredili močan vtis. In ko boste prebirali novice o napadih na papeža, češ da je v Vatikanu vse narobe, da tam nič ne funkcionira, se spomnite na to veliko osebnost Cerkve in tudi na papeža Benedikta šestnajstega. Prav papež kot veter in skala drži Cerkev pokonci.« Papeški nuncij Juliusz Janusz je čestital in izročil šopek cvetlic najstarejši vernici, 103-letni Matildi Serec, ki je bila pri slovesni maši. Zdaj je v Sloveniji tako, da ima večina pomembnejših slovesnosti, med katere gotovo sodi 100. obletnica obnove oziroma prezidave cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti, še kakšen politični dodatek, ki bi se mu lahko izognili ali pa tudi ne. Vsekakor niti soboški škof niti apostolski nuncij nista mogla molčati o aktualnem dogajanju v Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem. Kljub temu je bil dostojno zaznamovan jubilej, 100. obletnica posvetitve cerkve, ki je sedanjo podobo po načrtih arhitekta Lászla Takácsa dobila pred 100 leti. Kdaj so zgradili prvo cerkev v sedanji Sóboti, se podatki nekoliko razlikujejo. Tako je Franc Kuzmič v razpravi Zgodovina soboške katoliške cerkve zapisal, da bi po sklepanju nekaterih leto 1071 pomenilo gradnjo prve soboške cerkve, po drugih podatkih pa naj bi se to zgodilo že v 9. stoletju. Kakor koli že, 26. julija 1912 je sombotelski škof grof János Mikes s svečanim cerkvenim obredom posvetil na novo pozidano župnijsko cerkev v Murski Soboti. Kako je potekala slovesnost, je v zborniku podrobno opisal sedaj mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, od leta 1965 do 1969 župnik v Sóboti, medtem ko je bil ob prenovi župnik Janoš Slepec. Pomemben del slovesnosti so tudi izid monografije Utrinki iz stoletne zgodovine stolnice v Murski Soboti (podrob-neje o publikaciji v naslednji številki Porabja), ki jo je uredila zgodovinarka Mateja Žižek, in dve razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici: Andreja Benko in Mateja Žižek sta pripravili pregledno razstavo Sto let »nove« cerkve svetega Nikolaja, na ogled so tudi dela trinajstih ljubiteljskih slikarjev, ki so ustvarjali na temo soboške stolnice. Škof dr. Peter Štumpf je ob predstavitvi zbornika in odprtju obeh razstav poudaril pomen škofije, ki jo ima Pomurje od leta 2006. Ustanovitev škofije se je pokazala s cerkvenega in posvetnega stališča, tako škof, za zelo pomembno, kajti Murs-ka Sobota je tudi zaradi tega postala bolj prepoznavna v precejšnjem delu Evrope, zlasti pomembno pa je sodelovanje med škofijami in škofi v panonskem prostoru, tako s škofi v Sombotelu, Železnem na Gradiščanskem, v Gradcu in na Hrvaškem. ERNEST RUŽIČ Sedanjo podobo po načrtih arhitekta Lászla Takácsa je cerkev sv. Nikolaja, od leta 2006 stolnica, dobila leta 1912. Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf, apostolski nuncij v Sloveniji dr. Juliusz Janusz in generalni vikar msgr. Franc Režonja na slovesni maši ob obletnici Arhitektka in oblikovalka zbornika Andreja Benko, umetnostni zgodovinar Franc Obal, eden izmed sodelujočih avtorjev, urednica publikacije Mateja Žižek in sedanji stolni župnik Goran Kuhar na predstavitvi monografije Utrinkiizstoletne zgodovine stolnice v Murski Soboti Zlatorog v rokej, planine pred nami Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci že tretjo leto organizira svojim članom pa tistim, šteri dosta pomagajo društvi, izlet v Slovenijo. Zaka demo vsigdar v Slovenijo? Zato, naj člani drüštva spoznajo svojo matično državo, lidi, kulturo pa lejpe pokrajine. Po drügom tali pa tak mislim, na leto gnauk je dobro, če smo tak leko vküper, ka nejmamo na nikoj nej brigo, kak gda kakšno prireditev mamo, pa človek ranč ne vej gde ta bi leto, koma kak bi nagaudo. Te den je samo naš, samo za nas, pa tak je tau bilau zdaj tö. Tau leto se je posrečilo pa sta našiva dva küjara, našiva dva nagrajenca tö leko z nami šla, ka nas je fejst veselilo. Dotejga mau je vsigdar nika zmejs prišlo pa sta doma mogla ostati. Zvün tauga je še z nami üšo naš nauvi član, naš električar Gyula Časar tö, šteri je nam v staroj domačiji cejlo elektriko za šenki napravo. Te izlet smo za eden keden prvin organizirali, samo tašo slabo vrejmen je bilau napovedano, ka smo bola doma ostali. Tau smo srečo meli, ka smo avtobus iz Kuzme od Petka naraučili, pa on je s tauga nej delo prob-leme. V soboto, 28. juliuša smo fejst rano mogli staniti, zato, ka avtobus nas je že v pau petoj vöri čako pri zvoniki. Nam ednim je sploj težko bilau gorstaniti, zato ka ranč tisto nauč je bila otvoritev olimpije, ka se je fejst dugo tazavleklo. Sprvoga smo fejst žalostno sejdli v avobusi, tak kak če bi ranč nej na izlet šli. Vsakši samo zejvo pa vö na okno gledo. Gda smo se prejk v Slovenijo pripelali pa naprej prišo glaž s palinko, te kak če bi več lidgé nej tak drveni bili, pa so se že malo pogučavali tö, Dapa tau je leko zato bilau, ka sonce je že vsigdar bola sijalo pa segrejvalo. Pa rejsan, tak smo bili kak küškerge, kak je bola toplo bilau tak smo bola k sebi prišli, pa nistrni so že vcujstanili k zajtrki. Bijo je taši tö, šteri je te začno spitavati, te se zdaj kama pelamo. Istino, ka je tau pravo, njema je vseedno, zato ka on je zavolo drüžbe prišo, pa ga ne briga, če mo se samo do Čepinec pelali. Kak vsigdar zdaj smo se tö v Tepanjaj prvin stavili, dapa tadala bi že vejn ranč nej prišli, ka so voda, sok pa pivo že majir stiskavali. Od tec smo se te že zraven v Bohinj pelali, gde smo najprvin kip poglednili, gde štirje kažejo proti Triglavi. Tau so tisti, šteri so leta 1778 prvin na vrhi odli. Tisti, šteri so eške nej odli na Gorenjskom, so zdaj najprvin zaglegnili Triglav zajek med planinami. Od tistec se tak vidi, ka so tiste planine, štere so bola paulek, so višeše, zato pa eden pito, če gvüšno, ka Triglav gledamo. Potejm smo si poglednili mlako (jezero) pa kapejlo, ka je tam včasin paulek. Sonce je te že redno sijalo, tak ka tisti, šteri smo nej taši zmrznjeni, smo se šli kaupat, drügi so nas pa dočas gledali. Kauli dvanajste vöre smo prišli na Bled, gde smo vejn na tri ali štiri tale šli, zato ka telko vse lejpoga je tam pogledniti, ka smo se nej mogli zmeniti, kama aj demo najprvin. Tak ka vsakši je ta üšo, kama je sto. Bili so taši tö, šteri, nej ka bi vöposenili v taum velkom spanciri, so najprvin Laško pivo k sebi vzeli. Dvej vöre smo meli, ka bi si Bled poglednili, dapa tak mislim, ka telko čas dojde za mlako pa krajino. Zvün gondole, grada in otoka je nam eške tau fejst zanimivo bilau, ka so se v vodej vidle ribe. Tašega pri nas nega v Rabi, pa tak mislim, v ednom potoki nej, ka bi tak prejk vode vido kak prejk glažojne. Najprvin smo edno ščuko vidli, štera je ranč ribe lovila, potistim pa ednega krapa, šteri je vejn dvajsti kil vago. Potejn smo se pelali do našoga glavnoga cilja, v Vrata, ka si poglednamo Triglav. Na pulonje pauti smo se stavili pa smo pejški gor šli k slapi (vízesés) Peričnik. Od spodkar se ranč ne vidi, dapa redno trbej plezti dočas gorprideš do slapa. Dapa gda zagledneš slap, vse pozabiš, eške tau, ka si trüden pa ka nejmaš sapé. Tau ne mora taprajti, kak je tau lejpo, tau v življenji gnauk vsakši mora videti. Vrauče je bilau, dapa proti slapi je vsigdar bola hladno gratüvalo, ka voda hladi. Šteri so nej bili tak batrivni, tisti so samo audalič stanili, drugi štere je nej mautilo, so za slapom kaulak šli, pa so od tistec fotografirali. Tam se dosta pogučavati ne moreš, zato ka voda tak fejst buvnjari, ka ne čüješ eden, drugoga. Dapa tak mislim, ka tam gučati nej trbej, bola samo gledaš pa ne daš valati, ka takše lepote obstajajo na svejti. Gda smo si slap poglednili pa smo šli nazaj k avtobusi, gnauk samo nekak pravi, ka avtobus že obratno stoji. Najprvin sem mislo, ka se samo nauri redijo, dapa rejsan je tak bilau. Gda sem pito šofera, ka je zdaj, zaka nedemo tadale, tau je pravo, ka ne more, zato, ka je globki capaš. Tau je mena malo špajsno bilau, zato ka tam je sploj trda paut, pa drügi avtobusi so tö pelali. Vseedno, nejsem ga mogo nagučati, tak smo odtistec vkraj šli, ka smo ranč nej vidli Triglava, pa tau je bila naša glavna točka. Malo žalostno, dapa pelali smo se tadala proti Vršiču, aj malo planine tö vidimo. Dapa šoferi sam pravo, ka nemo šli gor s tejm dugim avtobusom, zato ka se v ovinkaj stisnemo, pa nemo mogli nej gor pa nej dol. Tak smo se te pelali, dja sem nej gledo gde smo, pa gnauk samo vidim, ka piše 1. serpentin. Baug moj, ka zdaj baude, so se žaur-gali tisti, šteri so že pred dvöma lejti odli z avobusom na Vršiču. Naprej dem k šoferi, šteroga te že aumanca redno polejvala, pa ga pitam, če demo tagor ali ka je zdaj. Nej je sto tagor titi, samo spodkar že nej mogo nin nej obrnauti. Komaj žive muke smo se po štiri serpentinaj gorprimlatili, gda je bilau telko mesta, ka se je avtobus leko obrno. Dapa nejsmo se včasin nazaj pelali, avtobus je stano mi smo pa pejški še en ovinek tagor šli. Tam je bila edna gostilna, gde smo si vseli na teraso pa smo gledali planine. Zlatorog v rokej, planine pred nami, trbej od tauga lepšoga! Uživali smo stau na vöro, samo gda se je sonce skrilo za planine, smo mi tö šli. V Ratečaj v gostilni Frida smo meli naraučeno večerjo. Večerja je fejst dobra bila, vse smo pogeli, dapa itak tak smo se počütili, kak če bi slejdnja večerja bila. Zato ka smo se napautili domau, pa smo tamnjali lejpe planine. Karči Holec Pri spomeniki štirim srčnim možem Slap (vízesés) Peričnik Kesni obed, rana večerdja v gostilni Frida OD SLOVENIJE… »Kot glasbenik moraš biti tudi danes odprt« Čeprav sta Slovenija in Madžarska sosedi, se prav hitro lahko zgodi, da se njuni mladi talenti srečajo nekje v oddaljenih krajih. Tako se je to pripetilo tudi mladima glasbenicama flavtistki Ágnes Vass iz Monoštra in klarinetistki Valentini Štrucelj iz Bele krajine, saj sta se med študijem spoznali v glavnem mestu Švice, v Bernu. Obe smo lahko srečali pred kratkim v monoštrskem refektoriju, kjer sta skupaj odigrali koncert sodobnih klasičnih skladb. »Obiskovala sem konservatorij v Sombotelu, kjer sem spoznala profesorja iz Berna. Takoj sem začutila, da moram svojo glasbeno pot nadaljevati pod njegovo taktirko. Zato sem v Bernu končala prvo stopnjo visoke šole, umetniško diplomo pa sem si pridobila že v Zürichu,« je povedala Ágnes. Valentina pa je dodala: »Mogoče je bila zame Slovenija premajhna, sem pa sicer tudi jaz spoznala švicarskega profesorja. Imela sem željo po novem in nepoznanem, tudi sicer pa se da sodobni klasiki bolj posvetiti v tujini.« Obe mladi nadarjeni glasbenici, mlajši od 30 let, sta se spoz-nali med skupnim igranjem v raznih zasedbah. »Najprej sva skupaj zaigrali v neki operi, v odmorih pa sva ugotovili, da sva obe novinki v Švici in iščeva glasbene partnerje. Začeli sva igrati in improvizirati v dvoje in je zadeva stekla,« se spominja Ágnes, njena soizvajalka pa še pripomni, da sta ugotovili, da obe zanima sodobna klasika in da imata tudi »iskrico« za tako zvrst. Po dobrih štirih letih skupnega igranja sta glasbenici v Monoštru predstavili predvsem dela iz 20. stoletja, ki jim je kot okvir služila nekoliko bolj klasična glasba. Sicer so bile izvedbe izrazito modernistične, saj so se avtorji – po besedah izvajalk – dostikrat želeli oddaljiti od »urejenosti klasične evropske glasbe« in se približati »prastaremu mističnemu bistvu glasbe«. Duet klarineta in flavte sicer ni preveč razširjen. Literaturo zanj najdemo skoraj izključno v 20. stoletju, še bolj pri živečih avtorjih. »Iščeš, iščeš literaturo, medve pa imava tudi prijatelje skladatelje, ki napišejo kakšno skladbo za najino zasedbo. Ta dela pa niso splošno znana,« pojasnjuje Valentina Štrucelj. Med koncertom smo lahko prisluhnili tudi soloskladbi madžarskega skladatelja Pétra Eötvösa za flavto. Ágnes Vass je z avtorjem, ki je skladbo napisal po smrti svojega sina, sodelovala v Zürichu. Kljub svoji mladosti je monoštrska flavtistka dobitnica številnih nagrad in štipendij. »Tekmovanja so zelo pomembna, ker jih lahko navedem v svojem življenjepisu. Tako imam več možnosti za pridobitev kakšnega delovnega mesta ali kakšne druge štipendije. Ko pa igram na koncertu v svojem rojstnem mestu, se zmeraj počutim majhno. Poznam vse učitelje, ki pridejo. Čeprav me že več kot desetletje ne usmerjajo oni, imam občutek, da se moram še posebej izkazati. Tudi če vem, da me imajo radi in me podpirajo,« je o svojih občutkih povedala Ágnes. V solistični izvedbi se je z malce večjim, bas klarinetom izkazala tudi Valentina Štrucelj. Pri skladbi nizozemskega skladatelja so jo s posnetka spremljali še trije klarineti in tako ustvarili nasprotje med videnim in slišanim. »Bas klarinet ima razpon 4 oktave. To je zelo nenavadno, je pa to mogoče tako dinamično kakor tehnično kar dobro izkoristiti. Ima tudi številne zvočne barve, ki jih B-klarinet nima. V to glasbilo sem se takoj zaljubila, ko sem ga prvič zaslišala. Svoj magistrski študij sem končala prav tako z njim,« je povedala mlada klarinetistka. Po mnenju mnogih je bila na koncertu najbolj zanimiva predzadnja skladba, ko sta izvajalki iz glasbil izvabljali posebne zvoke. S klarinetom je na primer glasbenica z jezikom naredila brezzračni prostor, ko pa ga je prekinila, je glasbilo nekako počilo. Bili smo tudi priča temu, kako se lahko s flavto posnemajo posebni načini igranja, ki so bolj značilni za violino. »Zanimanje za klasično glasbo? Mogoče bi lahko rek-li, da malo upada. Še vedno pa se najdejo ljudje, ki jim je to všeč, ki bi radi to delali. Jaz kot profesorica rada predstavljam učencem tudi sodobno glasbo, da obstaja še kaj drugega, kar ne zveni tako običajno. Da se lahko iz klarineta izvabijo tudi nevsakdanji zvoki,« je poudarila Valentina Štrucelj, sicer profesorica klarineta v Stetten-Küntnu v Švici. Obe mladi umetnici sta še na začetku svoje kariere, čeprav sta že marsikaj dosegli. O svojih kratkoročnih načrtih je Ágnes Vass povedala: »V Zürichu sem končala umetniško diplomo, študij pa bom nadaljevala vzporedno v Zürichu in Rotterdamu. Flavtist filharmonikov v tem drugem mestu me je sprejel v svoj razred in obožujem njegov način igranja. Ne bi pa rada izgubila štipendije v Švici. Z mladinskim orkestrom pa se pripravljamo na evropsko turnejo.« Tudi najbolj zagreti zagovorniki klasične glasbe pa kdaj pa kdaj zaplujejo v drugačne vode, nam je po koncertu zaupala Valentina Štrucelj: »Pred leti sem se še pogosteje spogledovala z džezom. Vadiš in vadiš 4-5 ur, ti preseda in vklopiš malo džeza. Začneš improvizirati, ker je to sproščanje. Ni pa me toliko prevzelo, da bi se s tem ukvarjala profesionalno. Moraš pa biti kot glasbenik tudi danes odprt, saj lahko najdeš navdih in impulze v vsem. Ideje pa lahko nato vgradiš v svojo glasbo. Zakaj ne bi igrali Mozarta malo drugače? Saj glasba živi ...« -dm- Predsedniške volitve bodo 11. novembra Predsednik državnega zbora Gregor Virant je podpisal akt o razpisu volitev predsednika republike, ki bodo 11. novembra letos. Če v prvem krogu glasovanja nobeden izmed kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo sledil drugi krog. Ta bo najverjetneje 2. decembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Uradna volilna kampanja bo stekla 12. oktobra, a kandidati volivce intenzivno nagovarjajo že sedaj, pri čemer stavijo predvsem na neposredne stike z ljudmi. Milana Zvera je bilo v zadnjem mesecu opaziti na različnih prireditvah in druženju z državljani, obiskal je tudi različna podjetja. Borut Pahor pa je šel v kampanji še korak dlje in se v sklopu projekta Skupaj spodbujajmo drug drugega v kampanji pridružil delavcem različnih panog. Sedanji predsednik Danilo Türk kampanje sicer še ni začel, čeprav nekateri vidijo tudi njegove predsedniške obiske kot del nabiranja političnih točk. Türk bo kandidiral s podporo volivcev, Pahor s podporo svoje stranke, Zver pa s podporo SDS in NSi. Da se bosta spustila v predsedniško tekmo, sta poleg njih napovedala tudi Marko Kožar in Monika Malešič. Na prodaj slovenski letalski prevoznik Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) je objavila mednarodni poziv za javno zbiranje ponudb za 74,87-odstotni delež v Adrii Airways. Vsi interesenti morajo nezavezujoče ponudbe za nakup omenjenega deleža oddati do 10. septembra. Omenjeni delež v nacionalnem letalskem prevozniku prodajajo država pa tudi Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Posebna družba za podjetniško svetovanje, Hypo Alpe Adria Bank in banka Unicredit Slovenija. Prodaja delnic Adrie Airways je predvidena v programu prodaje finančnega premoženja države za leti 2010 in 2011. Javni poziv za prodajo tričetrtinskega deleža Adrie Airways je objavljen na spletnih straneh AUKN in Adrie ter v nekaterih tujih časopisih, in sicer v Financial Timesu, Wall Street Journalu (ameriška in azijska izdaja) in Flight Globalu. Flavtistka Ágnes Vass in klarinetistka Valentina Štrucelj Koncerta sodobne glasbe se je udeležilo mnogo gostov. … DO MADŽARSKE Dobro je nazaj priti, ka smo se tü narodili (2.) Dom duhovnosti Kančevci KO SE DRUŽIJO TRI GENERACIJE Dosta taši Slovencov iz naši vesnic tö dje, steri so 56. leta odišli v Meriko pa so uspešni (sikeresek) gratali, se brž na svoje nogé postavili. Eden takšen med njimi je Joška Neubauer (Gunjarski) iz Sakalauvec, steri je juliuša pa augustuša bijo doma na gledanji. Odišo je 1956. leta z ženov pa z edno drugo držinov, s Solarnimi (Šerfec). »Odišli smo pri Dolenjom Seniki, šli smo do Ženavec (Jennersdorf), dapa več nej bilau mesta v lageri, zatok so nas djali na cug pa pelali do austrijsko-talanjske granice. Tam so bile takše viske plamine, ka sam se bodjau,« so mi prpovejdali Joška bači, pa se smedjali. Iz Austrije so odišli v Meriko, 1. januara 1957. leta so bili v Cichagoni. »Na panaufi nas je čakalo 5-6 lidi iz Sakalauvec, moje žené stric je tö tam bijo. Nas so domau k sebi pelali. Mena je tan tö špajzno bilau, ka so njini mlajši več nej gučali slovenstji, samo englištji.« Joška bači so brž do dela prišli, zatok ka je zet od strica bijo menedžer, steri je gordjemau lidi za delat. »Za dva tjedna, kak smo taprišli, so me že zvali, pa so me gorvzeli za pomožnoga delavca. Nejso dobro plačali, dva pa pau tolara (USD) na vöro, dapa rad sam bijo, ka mam delo.« Delo je v fabriki, gde so delali zdrastvene aparature (orvosi műszerek) kak točkovni varilec (ponthegesztő). Gda so gnauk tapošilali delavce, je on tö med njimi bijo, dapa za dva kedna so ga že zvali nazaj. Baug plati, je pravo, dapa dja že mam nau-vo delo. Delo je tišlarsko delo pri privatnoj firmi. Tak dugo je tam ostano, dočas je nej vpamet vzejo, ka dostafart dela namesto svojoga šefa (főnök) tö. Ka je tisti samo gorvzejo delo, da ga je pa trbelo napraviti, je nej prišo. Te si je tak zbrodo, ka napravi svojo firmo (cég). 1978. leta je napravo svojo tišlarsko firmo, je išo na svojo rokau delat. Največkrat so postavlali velke razstave (kiállítás), dapa delali so künje tö. Kak je Joška bači pravo, sprva je trno dosta dela bilau, njim je dobro šlau, so dobro zaslüžili. Dapa gospodarska kriza (gazdasági válság) se v Merki tö pozna, zdaj je bola žmetno, menje dela je. Zdaj firmo že vodi zet od Joška bačina. Gda so v Meriko prišli, je sto vsigdar nazaj priti. Tak je pravo, če do meli 10 gezero tolarov (USD), te nazaj domau pride. Dapa nej ka bi on nazaj v stari kraj prišo, je ešče svojga očo dau v Meriko pelati, ka bi na stara lejta nej sam bijo. Pa dajte valati, ka je nej zavolo toga nej nazaj prišo, ka bi nej emo 10 gezero tolarov pejnez… Žitka v Meriki se je navado, z ženo Margit sta mejla dva deteta, sina pa čer. Obadva sta se že v Meriki narodila. Zdaj ma tam že 5 vnukov tö, istina, ka je ženo že zgübo. V Sakalavca ešče stodji stari Gunjarski ram, steroga so dali zozidati njini dejdek, gda so 1913. leta domau prišli iz Merike pa so prinesli 800 tolarov. Tistoga ipa je tau takšen pejnez bijo, ka si iz njega leko dau zozidati pavarski ram s štalami vred. Ram, gde se je Joška bači naraudo je že dugo prazen, dapa eštje se drži, eštje stodji pa vüpa, ka ga prejkvzeme nauvi vert. Joška bači si pa samo želej, naj ma ešče zdravje. »Če tau nega, te nika nega,« pravi. Marijana Sukič Spominske slovesnosti ob dnevu romskega holokavsta V noči z 2. na 3. avgust 1944 so nacisti ubili v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau skoraj tri tisoč Romov. Svetovna zveza Romov je leta 1972 sprejela sklep, s katerim je 2. avgust razglasila za mednarodni dan spomina na romski holokavst. Osrednja prireditev ob tem dnevu je bila v Spominskem centru holokavsta v Budimpešti, organizirali so jo skupaj z Inštitutom Toma Lantosa. Na Madžarskem so potekale spominske slovesnosti približno v stotih krajih. Ker romska skupnost med drugo svetovno vojno še ni bila dobro organizirana in so veliko Romov ubili brez vsake registracije, je zelo težko točno določiti število romskih žrtev nacizma. Nekateri domnevajo, da je v taboriščih umrlo kakih 60-70 tisoč madžarskih Romov, zmernejši viri ocenjujejo, da je bilo kakih 30-40 tisoč žrtev. Narobe zaigrana himna ob prvi madžarski zlati olimpijski kolajni Verjetno je bil dobitnik prve madžarske zlate kolajne (Áron Szilágyi) na londonski olimpijadi presenečen, ko je zaslišal madžarsko himno, ki ni bila uradna varianta. Ne le da je bil ritem nacionalne himne hitrejši, tudi melodija je bila precej spremenjena, drugačna, kot smo je vajeni. Madžarski olimpijski komite je protestiral in pri drugi zlati medalji (Dániel Gyurta – plavanje) smo lahko prisluhnili pravi himni. Častni predsednik Madžarskega olimpijskega komiteja Pál Schmitt je mnenja, da napake niso naredili le organizatorji olimpijskih iger v Londonu, temveč tudi Mednarodni olimpijski komite, ki nima podat-kovne baze s himnami držav, ki so se uvrstile na OI, in ki so jih tudi same države pregledale in potrdile. Pál Schmitt je potrdil tudi, da bo njegova funkcija v Mednarodnem olimpijskem komiteju mirovala, dok-ler se ne konča pravni postopek, povezan z odvzemom doktorata. O tem se je dogovoril s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja, upa, da bo proti koncu leta ponovno v funkciji pri tej mednarodni organizaciji. Trideset slovenskih družin iz Avstrije, Italije, Nemčije in še nekaterih držav, najpogosteje treh generacij, se je udeležilo počitniškega tedna v Domu duhovnosti v Kančevcih na Goričkem. Kako je potekal en dan prijetnega druženja, so predvsem mladi in najmlajši udeleženci v sproščenem programu pokazali ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmili Novak, ki se jim je pridružila minuli četrtek. Ministrica Ljudmila Novak je v kratkem nagovoru poudarila vlogo sodelovanja in medgeneracijskega združevanja, kar je tudi v sedanjem času zelo pomembno. Na tovrstnih druženjih se začuti, kako delujejo različne generacije, kako se lahko učijo druga od druge. Nekaj, kar ta čas zelo pogrešamo. Prav tako sta pomembni učenje materinščine in ohranjanje kulturnih vrednot ali, rečeno drugače, zavedanje korenin zlasti v primerih, ko živijo Slovenci oddaljeni od domovine. Zato podobna druženja in srečanja podpira tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Že po kratkem, bežnem obisku v domu duhovnosti je bilo mogoče videti številne aktivnosti, ki so spremljale enotedensko druženje različnih generacij, od otrok do starejših: od petja, iger, sodelovanja v likovnih delavnicah in pripravljanja razstav, manjkalo ni športa in razvedrila. Mnogi so popoldanski čas, ki je minil brez uradnega programa, izkoristili za izlete po Goričkem. Vse je potekalo sproščeno in pod skrbnim vodstvom sodelavcev iz doma duhovnosti in gostov iz avstrijske Koroške, dopoldanski in večerni program je bil naslovljen »Potovanje malega princa«. Kot so povedali organizatorji, so nekatere družine prišle prvič, nekaj pa je takih, ki se počitniškega tedna udeležujejo stalno. Žal pa med njimi ni bilo porabske družine, čeprav so si organizatorji prizadevali, da bi prišla. ER Joška Neubauer (Gunjarski) Ministrica Ljudmila Novak se je pridružila družinam na počitniškem tednu v Domu duhovnosti v Kančevcih. zveza.hu Bil sem na poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani Naša družina že več let hodi na prireditve Slovenskega društva v Budimpešti. Oče je Slovenec iz Porabja, doma je bil z Verice. Mama je Madžarka, vodi pevski zbor društva in je učiteljica glasbene vzgoje. Društvo je dve leti organiziralo tečaj slovenskega jezika tudi za mlade, ki imamo slovenske korenine. Sedaj pa hodimo na poletno šolo v Ljubljano. Letos smo štirje prosili štipendijo za to šolo. Dobila sva jo dva, Ágnes Sodor in jaz, Szabolcs Zadori. Poletna šola slovenskega jezika se je začela 2. julija in je trajala dva tedna. Bivali smo v dijaškem domu za Bežigradom, učili pa smo se na filozofski fakulteti. Jeseni bi se rad vpisal na celoletno šolo slovenskega jezika, potem pa študiral v Ljubljani na univerzi. Z Ágnes sva potovala že v nedeljo, 1. julija. Usedla sva se na vlak na južnem kolodvoru v Budimpešti. Po tej železniški progi se še nisem vozil. Na meji med Madžarsko in Slovenijo na Hodošu smo malo stali, potem pa krenili naprej. Bila je dolga pot, a zelo zanimiva. Najbolj me je očarala okolica Celja, kjer se je odpiral zelo lep razgled. Videl sem naravo, ki je človek še ni uničil. Zelo so nama bile všeč lepe, čiste vasice med griči in hribi. Med potovanjem sem opazil tudi lepo obdelana polja, kar pomeni, da v tej državi še spoštujejo zemljo in kmeta. Po več kot osemurnem potovanju sva z Ági prispela na ljubljansko železniško postajo, kjer sva se odločila, da bova šla do dijaškega doma peš, saj ni bil daleč. Po dvajsetminutnem pešačenju sva se prijavila v domu in zasedla sobe. Sobe v dijaškem domu so triposteljne s kopalnico. Za sostanovalca sem imel Slovenca in Čeha. Primerno opremljene sobe so popolnoma ustrezale bivanju med poletno šolo, kajti tja smo hodili le spat, v preostalem času so nas čakali šola, odkrivanje lepe prestolnice in drugi popoldanski programi. Toda najprej smo si privoščili nekaj ur spanja. Zjutraj naslednjega dne smo se napotili v šolo, šli smo peš kakih trideset minut, kajti tudi vožnja z avtobusom bi trajala deset minut. Avtobusi vozijo kakih 10-15 minut, za vožnjo si moraš kupiti urbano vozovnico, ki si jo lahko kupiš pri avtomatu na postajah, kjer si jo lahko tudi polniš. Vožnja stane 1,2 evra, toda če v eni uri prestopiš na drugi avtobus, ti ni treba še enkrat plačati. Začetna slovesnost se je začela ob deseti uri, kjer so nas v slovenščini in tudi angleščini seznanili z vsebino poletne šole. Potem smo pisali preizkus, da so nas lahko razporedili v skupine. Popoldne se je že začelo učenje, bilo je pet skupin in v vsaki skupini od šest do deset ljudi. V naši, začetni skupini nas je bilo devet. Prvo uro smo se predstavili, spoznavali osnove slovenskega jezika, na koncu ure smo že spraševali drug drugega. V naši skupini so bili iz Avstralije, Argentine, Nemčije, Danske, Romunije, midva z Ágnes in še dva udeleženca iz Madžarske, s katerima sva se spoprijateljila. Njima se lahko zahvaliva, da sva v nedeljo obiskala tudi Slovensko primorje. Izola in okolica imata italijansko-sredozemski značaj, obala je skalnata, kratka, toda meni je zelo ustrezala. Bil sem vesel možnosti, da sem lahko videl tudi morje. V šoli smo delali raznovrstne in intenzivne vaje, da bi se čim bolj naučili osnov slovenskega jezika. Temu je veliko pripomoglo, da so bili tako profesorji kot drugi dijaki zelo prijazni in so nam radi pomagali. Že prvi dan popoldne smo raziskali središče Ljubljane, si ogledali grad, reko Ljubljanico, pokukali v restavracije, trgovine in proučili cene ter ugotovili, da so zelo podobne cenam na Madžarskem. Ljudje pa so veliko bolj prijazni kot na Madžarskem. Mesto je malo in lepo, prav tako, kot jih imam rad. Zelo pozitivno je bilo zame, da ni take gneče kot pri nas v Budimpešti. Po vsej Ljubljani so kolesarske steze in zelo veliko kolesarjev. Na določenih točkah se da najeti kolo s kartico. Med tednom je trajal pouk na univerzi od 9.00 do 12.30, popoldne so nas čakali organizirani programi. Tisti, ki je bil za to, se je lahko udeležil družabnega večera, kjer smo lahko preizkusili do takrat pridobljeno znanje slovenščine, ali si je lahko z vodnikom ogledal zgodovinsko središče mesta, kjer so nam pokazali stavbno in kulturno dediščino mesta. Čeprav je Ljubljana manjše mesto v primerjavi z velikimi prestolnicami, se lahko ponaša z vsem, kar imajo večja glavna mesta. Mestno središče je harmonično, vredno je usesti se v kakšno gostilno ob Ljubljanici in preživeti tam daljši čas bodisi med dnevom ali zvečer. Udeležili smo se tudi gurmanske ture, obiskali smo tri različne restavracije, v prvi smo se seznanili z dobrotami iz vseh pokrajin Slovenije, v ribji restavraciji smo poskusili morske sadeže, potem smo se ustavili na »sladkem mestu«, kjer smo jedli pecivo iz slovenske moke brez vseh dodatkov, pripravljeno z minimalno kvasa. Ogledali smo si tudi gledališko improvizacijo, polno humorja, čakalo nas je prekrasno potovanje v Zbilje, kjer smo veslali na jezeru, ki je bilo polno labodov. Jezero objema prelepa narava. V zadnjih dnevih smo si ogledali tudi ljubljansko opero, se udeležili prvenstva v odbojki. V slovo smo se zabavali ob glasbi profesionalnega benda. Zelo sem hvaležen, da sem dobil možnost in sem se lahko udeležil poletne šole v osrčju Slovenije, od koder sem se vrnil s prelepimi spomini. Poletna šola je omogočila tudi to, da sem spoznal glavno mesto, del slovenske kulture, na filozofski fakulteti pa sem spoznal najboljšega učitelja slovenščine, ki me je naučil osnov slovenskega jezika. Tako sem dobil še večjo voljo, da bi se vpisal na celoletno šolo slovenskega jezika in si prizadeval, da bi študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani. Zahvaljujem se vsem tistim, ki so mi pomagali, da sem se lahko udeležil poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Szabolcs Zadori Letošnje poletne šole slovenskega jezika sta se udeležila tudi Szabolcs Zadori in Ágnes Sodor iz Budimpešte. Oba sta potomca porabskih slovenskih staršev (starih staršev). OD ZRNA DO KRÜJA Zrelo je žito, zrela je pšenica, ton na pouli velki mašini brnijo, ka tou zlato klasje s temi velkimi mašini doj kosijo. Zlato, žuto zrnje se v ton velkon bunkeri na mašini vküp nabera, vküp leti, pa ga te na velki prikolici doj pisti. Srečen je gazda, srečen je saki, šteri na pouli zlato zrnje pouva, ka čez leto žmetno dela pa te obilen pouv zadobi. Svojo zrnje te v mlin odpela, mlinar ga v belo melo semele, dober pek ton v pekarni žmajni beli, pa čaren krüj spečej. Krüj moremo poštüvati, nej ga ta metati, ka kak do njega pride, dosta trüda, pa švica se more prek dati. Marta SEVER PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Vujšli mladoženec Tou prpovejst je veseli fudaš povedo samo gnouk pa nigdar več. Prosili so ga, aj njim jo prpovejda, aj njim povej, kak je bilou, un pa nika. Pa nej zatoga volo, ka bi nej vedli, kak je bilou. Samo zatoga volo, ka je samo un leko tou tak žmano povedo. Prvo pa slejgnjo pout je tou povedo gnouk že bole daleč nazaj na vüzemsko soboto. Sousedge so ga pozvali na večerdjo. Dosta njive žlate je vküper prišlo. Un pa je sam prišo. Na, s fudami je prišo. Malo njim je igro, uni so kcuj popejvali pa so znouva geli pa tak tadale. Ja, nagnouk so ga samo prosili, aj njim kaj spajsnoga, kaj veseloga povej. Malo si je zbrodo pa začno. »Tou, ka vam zdaj povejm, se je zgodilo najbole za istino,« so se njemi oči na tenko naprajle, vsem drugim pa so se na velke gor ouprle. »Una je bila malo starejša od njega. Una z vesi, un z varaša doma. Skur eno leto sta bila že pojep pa dekla. Pa sta se zgučala, ka se vzemeta. Z njenim očom sam se pogoudo za gostüvanjsko muziko. Dosta gostüvančarov je vküper prišlo. Krčma je puna bila kak ške nigdar nej. Moja banda pa je tö igrala kak skur ške nigdar nej. Zmejs so škeli, aj njim kaj prpovejdam. Uni so me prosili, ge pa sam njim tou spuno. Bilou je že po tistim, gda sta mladiva oprvin plesat šla. Ja, pounouč je že minoula. Moram pa prajti, ka je tou doživo moj dejdek. Tou je njegva prpovejst, ka sam njim povedo. Na, začno sam od toga, ka sta ranč takšiva bila kak njiva, kak mladoženca. Una malo starejša, un malo bole mladi. Ona z bogate gazdije, un z varaša. Trno sta se radiva mela. Pa so jiva vsi radi vidli. Gda pa sta se oženila, je že na drugi den vse ovak bilou. V tistoj ženski je vrag nut biu. Nagnouk je gratala lagva, samo je zapovejdala svojmi možej, ene dobre rejči je nej za njega najšla. Pa nej samo tou! Cejla njena držina je takša bila. Že na drugi teden je biu menje vreden kak kakši manjasti lapec. Pa spati je več nej smeu pri ženej. Tam pri kravaj na slami je spau. Sedem lejt so ga tak meli. Sedem lejt, dokeč ga samo ednoga dneva več nej bilou. Kama je odišo, niške nigdar nej zvedo. Ja, tou sam njim prpovejdo, ka je srmaka zaodilo. Gda sam zgotouvo, smo začnoli igrati. Mlada je gledala, gde je nejeni mladoženec. Samo ga več nej bilou. Cejlo gostüvanje ga je iskalo, nej ga je ziskala. Že je najbole bejli den grato, ga eške niške nej najšo. Pa so ga več tam nigdar nej vidli,« se je malo doj stavo pa je gledo v oči. »Ja, libleni moji, tak je bilou. Ne bi smeu tisto prpovejdati. Srmaček se je postrašo, ka se njemi tö kaj takšoga ma zgoditi. Ja, od straja je vesno, kak bi ga nigdar nej bilou.« Ja, takša je ta prpovejst, stere vesejli fudaš neške več nikomi povedati. Pa so ga dun pitali, zakoj neške. »Vej pa tou dun vsikši vej zakoj! Vej sam pa s tejm mojim prpovejdanjom gostüvanje na nikoj djau. Tou pa se takšnomi fudaši, kak sam ge, dun ne šika, ka nej?« Pa gda tou povej, njemi njegvi obraz vsigdar malo žalosten grata. Tou pa se veselomi fudaši ne pršika, ka nej? Miki Roš Olimpijada Pismo iz Sobote Ja, štiri lejta so se kouli obrnou-la, štiri lejta so minoula pa je znouva tü gé. Olimpijada. Eni so jo kuman čakali, ka dun pride. So jo kuman čakali, ka zdaj leko gabele kumas držijo pa jo glejdajo nouč pa den. Zdaj po štiri lejtaj se tak nagnouk vsikši od tej najbole razmej v šport. Toga pa geste, ka je skur nej mogouče prešteti. Depa, kak povejdano, vsikši več vej od vsej vküper. Ge sam nej najbole na šport vdardjeni, pa tou na teveni samo kaj malo poglednem pa nika več nej. Zatoga volo pa že mam probleme. V slüžbi ali pa v krčmej se skur od nikoga drugoga ne zgučavajo kak od olimpijade. Eden, ka se v krčmej z njim vidimo, za časa olimpijade sploj v slüžbo ne ojdi. Samo televizijo gleda. Pa še po tejm, gda si v krčmej za pou vöre doj sede, krčmar mujs mora televizijo gor vužgati pa eške tam gleda tisto, ka je že doma vido. Škeš ali neškeš, moraš gledati pa ga kcuj poslüšati, kak un vse vej, kak se v vse razmej. »Vedo sam, ka de tak. Pogledni, po-gle-dni! Vej pa sploj ne vej, ka aj dela. Vej pa sto na toum svejti ga je tak včiu?! Ge bi z doj zavezanimi očami bouk-ši biu od njega. Mati moja, vej pa tak se tou ne dela!« je že na drugi den olimpijade cejlo krčmo gor držo. Na drugi den je vcelak ovak bilou. »Ja, tak, tak se tou dela! Tou, ka de ta najboukša sam vedo, eške prva kak se je vse vküper sploj začnolo. Tak je, pokaži, kak se tou dela! Ti si najbouk-ša!« Krčmari je tou že pomalek zač-nolo na žile iti. Pa ga je pito, aj njemi dun povej, kak se ta, ka go un tak prklejto pozna, sploj zové. »Boug moj, kak? Vej pa tou vsikši vej, kak se zové. Ka me za nouroga maš? Una je, na vej pa znaš, una je …« je začno geclati pa tak nagnouk velko silo za domou doubo. V slüžbi tö mam enoga, ka na velke guči, ka vse se je zgodilo pa ka se eške ma zgoditi. Na, vej je nej samo eden takšen gé, ka vse tou vej. Dosta ji geste, depa, té, od koga je guč, druge do rejči ne pisti. Kak eden začne kaj gučati, té tak brž začne prejk gučati, tak, ka vövidi, ka samo un vse vej. Na, če pa njega nega, po tejm vsi gučijo. Ja, gratala je nekše fele olimpijadomanija. Tak daleč je že prišla, ka sta eto v bauti dva velkiva reda gratala. Tistivi dvej ženski, ka na kasi delata, sta se začnoli zgučavati. Zgučavale sta se od enoga tam V Londoni, ka je na velke djouko, zatoga volo ka je najboukši biu. Nej pa nej sta si mogli do kraja doj povedati, kak je tou bilou. Pomalek smo mi že tö skur djoukali od nevoula, ka smo mogli tak dugo čakati. Mojo taščo Regino, trno čedno žensko, je tö zaodilo. Enoga dneva je samo začnola skakati pa se drejti kak zmejšana: »Prvi smo, prvi! Zlat je naš, naš, naš!!!« Bilou je üše, kak bi na lotoni dobila. Pa sam go dun pito, sto je gé prvi, ka je bilou. Od velke sreče je nej mogla gučati, samo je leko s prstom na televizijo kazala. Tam sam vido nekšne naše, ka so se s čunami naganjali po vodej. Gledo sam, ka se godi pa dun gor prišo. Lepou sam njoj povedo, ka so eške nej prvi pa eške eden čas nedo. Sam njoj tumačo, ka so tou kuman kvalifikacije bilé. Na, te se je pa po svojoj staroj šegi doj svadila z meuv. »Ka se pa gor prosiš. Brodiš si, ka se v vse na toum svejti razmejš!« je televizijo doj vgasnola, pa je biu po tejm tadale mer. Kak do pa delali v slüžbi pa v krčmej, pa niške ne vej. Depa, olimpijada se dun skonča pa de znova vse po starom. Miki Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri www.porabje.hu IŠČEMO SVOJE SOŠOLCE! KERESSÜK OSZTÁLYTÁRSAINKAT! PETEK, 10.08.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.40 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 10.45 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.15 (NE)POMEMBNE STVARI: DVOJNOST, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 12.00 PANOPTIKUM: VSI GOVORIJO O NOGOMETU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ANGOLA: DEŽELA OBLJUB, DOK. ODD., 14.25 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK: POD VODO, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 2012, LETO NIČ: SPOROČILO IZ MEHIKE, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.10 DIHAJ Z MANO, KRATKI FILM, 18.30 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNI GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB: URGENCA, 0.40 POSEBNA PONUDBA, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PETEK, 10.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, ALPE BREZ MEJA, 11.00 OLIMPIJSKE IGRE, 11.10 TEKVONDO, KAJAK KANU NA MIRNIH VODAH, SKOKI V VODO - STOLP (Ž), 13.00 DALJINSKO PLAVANJE (Ž) – VKLJUČITVE, 14.30 BOKS, 16.00 ODBOJKA - POLFINALE (M), 18.00 KOŠARKA - POLFINALE (M), 18.00 ROKOMET - POLFINALE (M), 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ATLETIKA, 22.30 KOŠARKA - POLFINALE (M), 23.45 ROKOMET POLFINALE (M), POSNETEK, 01.00 BOKS – POSNETEK, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 11.08.2012, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE:ČRKA U NA UNCU IN NAPREJ, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7.35 BINE, LUTK. NAN., 7.55 IZ POPOTNE TORBE: ČOKOLADA, 8.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: VESOLJE, 9.00 SNEGULJČICA, LUTK. PREDSTAVA, 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 VODJA, DOK. FILM, 10.55 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.00 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.05 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.35 DISKO ČRVI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.15 NA VRTU, 15.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 15.55 ŽELEZNI VRANI, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 17.45 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAD., 18.30 OZARE, 18.35 PIM IN POM, RIS., 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ČEZ PLANKE: VOJVODINA, 21.00 GEORGIJINA PRAVILA, AM. FILM, 22.55 POROČILA, 23.25 POLETNA SCENA, 0.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.45 ŽELEZNI VRANI, DOK. ODD., 1.45 OZARE, 1.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL SOBOTA, 11.08.2012, II. SPORED TVS 6.10 SKOZI ČAS, 6.20 POLETNA SCENA, 6.50 POSEBNA PONUDBA, 7.15 SLOVENSKI UTRINKI, 8.00 OLIMPIJSKE IGRE, 08.00 VATERPOLO - POLFINALE (M), 09.00 KOLESARSTVO BMX - POLFINALE IN FINALE (M IN Ž), 10.00 STUDIO, 10.10 ATLETIKA HOJA (M), 10.30 KAJAK KANU NA MIRNIH VODAH, 10.45 TEKVONDO, 12.00 NOGOMET - TEKMA ZA 3. MESTO, 13.30 KOLESARSTVO GORSKO (Ž), 14.30 RITMIČNA GIMNASTIKA – MNOGOBOJ, 16.00 NOGOMET - FINALE (M), 17.50 RITMIČNA GIMNASTIKA – MNOGOBOJ, 18.20 KOŠARKA - TEKMA ZA 3. MESTO, 19.30 LONDONSKI VRTILJAK, 20.00 ATLETIKA, 22.05 ROKOMET - FINALE (Ž), 23.00 KOŠARKA- FINALE (Ž), 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 12.08.2012, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.35 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: SAMO PETRAČ, PORTRET VRHUNSKEGA GLUHEGA ŠPORTNIKA, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 POLETNI GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.00 PRVI JOK, DOK. FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - JERICA MRZEL ... POEZIJA, GLASBA, ŠANSON …, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN V., ANG. NAD., 20.50 VEČERNI GOST: DDR. KLEMEN JAKLIČ, 21.40 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: SLOVENSKE ALPE, SVET RASTLIN, 22.10 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: LISIN MLIN, DOK. SER., 22.20 POROČILA, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 0.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.35 IGRALCI BREZ MASKE - JERICA MRZEL … POEZIJA, GLASBA, ŠANSON ..., 1.35 IGRALCI TUDI POJEJO, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL NEDELJA, 12.08.2012, II. SPORED TVS 6.25 SKOZI ČAS, 6.35 POLETNA SCENA, 7.05 GLOBUS: TURČIJA, 7.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.00 MAŠČOBE, DOK. ODD., 8.30 OLIMPIJSKE IGRE, 08.30 ODBOJKA - FINALE (Ž), 10.30 STUDIO, 10.35 SKOKI V VODO STOLP (M), 11.05 ODBOJKA - TEKMA ZA 3. MESTO (M), 12.00 ATLETIKA - MARATON (M), KOŠARKA - TEKMA ZA 3. MESTO (M), 14.00 ODBOJKA - FINALE (M), 16.00 KOŠARKA - FINALE (M), 17.50 ROKOMET - FINALE (M), 19.00 VATERPOLO - FINALE (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 BOKS, 21.20 KOLESARSTVO - GORSKO (M), POSNETEK, 22.00 ZAKLJUČEK IGER, 0.30 ČASOVNA BANKA, DOK. FILM, 0.45 BESNI PREROK, DOK. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 13.08.2012, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.00 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.15 SPREHODI V NARAVO, 11.30 PETA HIŠA NA LEVI, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: URGENCA, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKA MEGLA, 16.25 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO 2 DVAKRAT V KOČEVJU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 ŽUŽELKE, DOK. ODD., 18.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.30 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 KITAJCI PRIHAJAJO, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 UMETNI RAJ, 23.50 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.35 DUHOVNI UTRIP, DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.20 ŽELEZNI VRANI, DOK. ODD., 14.20 PRVI IN DRUGI, 14.35 VEČERNI GOST: DDR. KLEMEN JAKLIČ, 15.30 NAICA - SKRIVNOSTI KRISTALNE JAME, DOK. ODD., 16.30 ŠPORT, 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA: G. DONIZETTI: ANA BOLENA, 1. DEJANJE OPERE, 21.35 DEDIŠČINA EVROPE: CHATEAUBRIAND, FRANCOSKI FILM, 23.20 GEORGE GENTLY (III.): SEME ZLA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 0.50 PEKLENSKI IZBOR, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 14.08.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NOČKO: BREMENSKI GODCI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 CIAK JUNIOR: IZ NIČLE IN ENICE, KRATKI FILM, 11.25 VREMENSKE UGANKE, 11.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.40 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.55 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 12.25 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 KITAJCI PRIHAJAJO, DOK. SER., 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 RAZPET MED DRŽAVAMA, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.45 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.10 MINUTE ZA JEZIK, 18.20 SVETOVALKA HANA, RIS., 18.30 OKEC, RIS., 18.40 ŽANOV SVET, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA BITJA, DOK. SER., 21.00 KO ČRTE GOVORIJO, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 BURNA LETA ŠANGHAJA, DOK. ODD., 0.50 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 14.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 15.15 PEKLENSKI IZBOR, 16.05 ČEZ PLANKE: VOJVODINA, 17.05 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 POSEBNA PONUDBA, 18.40 IMAGO SLOVENIAE: TRIO FUOCO, KONCERT, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 EMMA, ANG. NAD., 20.50 MUZIKAJETO: GIPSY SWING, 21.25 LURD, AVSTR. FILM, 23.00 IMAGO SLOVENIAE: TRIO FUOCO, KONCERT, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 15.08.2012, I. SPORED TVS 5.45 POLETNA SCENA, 6.15 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.15 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 9.25 PETA HIŠA NA LEVI, DRUŽINSKA NANIZANKA, 10.00 PRAZNIČNI PRENOS MAŠE OB VELIKEM ŠMARNU IZ SVETE GORE, 11.15 OBZORJA DUHA, 12.00 KO ČRTE GOVORIJO, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS: RDEČA VELIKANKA NA RAZPOTJU, 15.00 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 ROLI POLI OLI, RIS., 15.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 15.55 BACEK JON, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. FILM, 17.45 POGLED NA ...: PALAČO ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE ARHITEKTA IVANA VURNIKA, DOK. ODD., 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.25 KANOPKI, RIS., 18.30 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 MAVRIČNI SIJ, KAN. FILM, 21.40 ODDAJA TV MARIBOR, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.20 PRAVA IDEJA!, 0.05 GLASBENI VEČER, 0.55 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 15.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.30 POLETNA SCENA, 15.05 IMAGO SLOVENIAE: TRIO FUOCO, KONCERT, 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 NA VRTU, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 SLOVENCI PO SVETU, 18.45 SOZVOČJE SVETOV: A.VIVALDI - STABAT MATER, 19.10 SEVIQC BREŽICE: LE CONCERT DE L’HOSTEL DIEU, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 20.15 NOGOMET: SLOVENIJA:ROMUNIJA – PRIJATELJSKA TEKMA, 22.50 MATI TEREZIJA - SVETNICA TEME, DOK. FILM, 23.40 SOZVOČJE SVETOV, 0.05 SEVIQC BREŽICE: LE CONCERT DE L’HOSTEL KONCERT, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 16.08.2012, I. SPORED TVS 7.05 POLETNA SCENA, 7.40 DNEVNIKOV IZBOR, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.45 TABORNIKI IN SKAVTI: VEŠČINA, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.05 RAZPET MED DRŽAVAMA, DOK. FILM, 11.20 POTPLATOPIS: KAKO PRIJETI SONCE, MLAD. NAN., 11.35 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 12.10 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 PRVA BITJA, DOK. SER., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI: KRAŠKA OHCET, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI: LOČEVANJE ODPADKOV, 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK: SVOJILNI PRIDEVNIKI, 18.30 PUJSA PEPA, RIS., 18.35 SVETOVALKA HANA, RIS., 18.45 PIM IN POM: POKUŠEVALCA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 V DEŽELI ŽENSK, AM. FILM, 21.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PANOPTIKUM, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 16.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 15.00 SOZVOČJE SVETOV: A.VIVALDI – STABAT MATER, 15.25 SEVIQC BREŽICE: LE CONCERT DE L’HOSTEL DIEU, KONCERT, 16.05 IGRALCI BREZ MASKE - JERICA MRZEL … POEZIJA, GLASBA, ŠANSON …, 17.05 IGRALCI TUDI POJEJO, 17.20 MUZIKAJETO: GIPSY SWING, 17.55 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. FILM, 18.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.50 BILO JE …, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 RIGOLETTO V MANTOVI, IT. FILM, Na starom kejpi gorenjesenički mlajši z leranco Évo Orbán Mici Šulič (Macko, Horváth Istvánné) pa Micka Glavanovič (Bajzek Józsefné) iščeta svoje padaše pa padaškinje, s sterimi sta na Gorenjom Seniki vküper v šaulo ojdle. Iščeta nekdenešnje mlajše, steri so na seničkoj šauli začnili prvi klas 1949/50. leta, njina lerenca pa je bila Éva Orbán. Rade bi organizirale srečanje, gde bi si leko poglednili šaulo, farov, se malo pogučavali pa se srečali s svojo lerancov, stera zdaj živi v Budapešti pa je obečala, ka pride na srečanje. Srečanje bi bilau 14. septembra n a Gorenjom Seniki. Vsi tisti, steri bi radi prišli na srečanje, se zglasite pri Micini ali Micki. Leko pišete pismo ali nji pozovete po telefoni. - Horváth Istvánné (Šulič Mici) 9733 Horvátzsidány Fő u. 10., tel.: 06/30-3537693) - Bajzek Józsefné (Glavanovič Micka) 9970 Szentgotthárd Zsidai u. 57., tel.: 94/383-301 Zglasite se leko do 1. septembra. VABILO Državna slovenska samouprava in Slovenska narodnostna samouprava Monošter-Slovenska ves Vas lepao zovéta 11. avgustuša 2012 v 15.30 vöri na spominsko sveto mešo v kapejlo v Slovenskoj vesi, potom toga pa na graubišče, gde do blagoslovili spominski steber z napisom »Sterin doma samo vözvonijo«. Sveto mešo v slovenskom geziki do slüžili gospaud Franc Režonja, generalni vikar soboške škofije, vküper z domanjim župnikom Ferencom Rimfelom in s kaplanom Bencenom Ipacsom. Az Országos Szlovén Önkormányzat és Szentgotthárd – Rábatótfalu Szlovén Nemzetiségi Önkormányzata tisztelettel hívják Önt és családját a 2012. augusztus 11-én 15.30-kor kezdődő emlékező szentmisére a rábatótfalui kápolnába, majd az OSZÖ által a rábatótfalui temetőben állíttatott „Akikért itthon már csak a harang szól” feliratú emlékoszlop megáldására. A szlovén nyelvű szentmisét Rezsonya Ferenc atya mutatja be, koncelebrál Rimfel Ferenc plébános atya, valamint Ipacs Bence káplán atya, és együtt áldják meg az emlékoszlopot a temetőben.