oktober 1999
številka 9 letnik XXX
Časopis občine LOGATEC
novice
Imate radi jesen?
Jaz jo imam. Tisto pravo, ki prinese darove. Zlate, rumene in rdeče. Kako rada hodim po jesenskem listju! Rada imam tudi kaplje dežja s sivega jesenskega neba. Spominjajo me na Chopina.
Jesen je čas darov in novih načrtov. Koliko otrok je 1. septembra reklo, letos bo pa drugače. Lepo sproti se bom učil. Koliko žensk si je postavilo cilj, da se ne bodo več zanemarjale ... Mnogi podjetniki so se strogo zagledali v diagrame in številke ... Bomo ob vsem tem naporu sploh imeli čas opaziti barve jeseni?
Boste, dragi naši bralci, opazili tudi nove barve Logaških novic? Jesenske barve novega začetka. O tem smo se spraševali na zadnjem uredniškem sestanku. Zbrala se je pisana druščina mladih in zanesenjaških novinarjev in dopisnikov. Narediti hočemo dober časopis. Časopis, v katerem boste srečali same sebe in tiste, ki jih že dolgo želite spoznati. Časopis, ki bo pripovedoval o življenju v odročnih zaselkih in v mestnem središču, o kulturi in problemih v šolstvu, o novih delovnih mestih in o bojih političnih strank, časopis, ki bo živel z vami. Časopis, ki ga boste težko čakali. Edini časopis, ki vam ga bo poštar prinesel domov brezplačno!
Morda današnja številka še ni tista prava, takšna kot si je želimo, je pa pot k našemu cilju. Želimo si, dragi bralci in bralke, da nas opozorite na napake in da nam sporočite vaše želje. Časopis bo dober takrat, ko ga boste radi brali tudi vi.
In prav zaradi vas smo se v tej številki po jesenskem listju sprehodili med dogodki meseca. Med tistimi, ki jih bomo srečali oktobra: Mednarodni dan starejših ljudi, Teden otroka, Mesec požarne varnosti, šli smo na polhanje, rekreirali smo se in bili na obisku pri zmeraj bolj uspešni in uveljavljeni slovenski rockovski skupini iz Rovt. In še in še drobnih in malo bolj okroglih darov smo nabrali v oktobrsko številko Logaških novic. Da bi jih vi radi brali. Da bi jih imeli radi!
Za uredništvo
MCDA S TI4J2C
Sredi septembra, nekega jasnega večera, se je v gradu Bistra na Vrhniki odvijala prva samostojna modna revija blagovne znamke Tiara, iz Evexa d.o.o., s kolekcijo pomlad poletje 2000, katero je skreirala Tjaša Lupine.
Bilo je 9. 9. 1999 ob 19. uri in 19 minut, ko je zazvenel glas operne pevke Norine Radovan, pevke cenjene v svetovnem merilu. Za njo se je na oder podal g. Alojz Miklavčič, direktor Evexa, ki je povedal nekaj vzpodbudnih besed. Ob prvem izhodu so manekenke predstavile vsakdanja oblačila. Že takoj na začetku se je opazilo, da bodo prihodnjo pomlad in poletje atraktivne svetle barve (bela, bež ...), prozornost, enosta- vnost, rahla ohlapnost, še vedno ozke naramnice in obleke z le eno širšo naramnico. Posebno svežino in lahkotnost so izžarevale večerne obleke.
Najbolj so navdušile večerne obleke z ročno klekljano sivo čipko. Vrhunec modne revije so bile poročne obleke.
Bile so elegantne, prijetno nosljive, z raznimi čipkanimi vzorci, ena je imela podaljšane rokave, druga vlečko, spet tretja je bila čisto preprosta. Delček v celotno razkošnost je prispevala nevesta v najrazkošnejši obleki z obroči in večimi plastmi, z veliko prišito rožo na naramnicah in ženin, s katerim sta se še enkrat sprehodila po modni pisti.Modno revijo si je ogledalo veliko znanih ljudi, kreacije pa je občudovala skoraj celotna
KLI Logatec d.d., prejemnik certifikata ISO 9001
S kakovostjo do novih uspehov
KLI je letos že drugič dokazal svojo kakovost s certifikatom kakovosti. Po prejemu priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu za program oken, katerega podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana, je konec avgusta prejel še certifikat za sistem kakovosti, ki je skladen s standardom ISO 9001. Izdala ga je presojevalska hiša BVQI-podružnica Ljubljana. BVQI je organizacija s sedežem v Londonu, ustanovljena posebej za presojo sistemov zagotavljanja kakovosti in izdajo ustreznih certifikatov. Deluje po celem svetu in je izdal nad 18.000 certifikatov, v Sloveniji pa ima največji delež med izdanimi certifikati (44%). V Sloveniji je sedaj že nad 550 podjetij, ki so pridobila certifikat. V zadnjih letih si vse več podjetij prizadeva za usklajenost poslovanja z mednarodnimi standardi za kakovost, od katerih so najbolj znani ISO 9001. Ta standard ne zadeva direktno kvalitete izdelkov, pač pa ureja različne razvojne, prodajne in proizvodne aktivnosti. Urejenost na teh področjih seveda posledično zagotavlja tudi kakovost izdelka in zadovoljstvo kupcev z našimi proizvodi in storitvami.
Tudi v KLI-ju smo zadnji dve leti aktivno delali na tem projektu. Kljub velikosti in različnim proizvodnim programom smo se odločili za certificiranje celotnega KLI-ja. V projekt smo vključevali zaposlene na vseh področjih, saj je informiranost in poznavanje zahtev standarda vseh zaposlenih predpogoj za uspešnost delovanja sistema kakovosti. Konec avgusta je presojevalna hiša BVQI-podružnica Ljubljana po pregledu stanja ugotovila, da KLI izpolnuje pogoje za pridobitev certifikata ISO 9001 in izdala omenjeni cerifikat. Certifikacija obsega razvoj, proizvodnjo in prodajo žaganega lesa, sedežnega pohištva ter stavbnega pohištva iz lesa in umetnih mas. Z uvedenim sistemom kakovosti želimo dvigniti raven zavesti o kakovosti in zagotoviti čim večje vključevanje in sodelovanje vseh zaposlenih, kar bo ob kakovostnem delu vplivalo tudi na doseganje ugodnega poslovnega rezultata, kar je seveda cilj družbe KLI.
Albin Cnk
ekipa Logaških novic. Po anketi sodeč, ki sva jo naredili po prireditvi, je revija res uspela in dosegla svoj namen, saj so bili vsi navdušeni nad kreacijami.
Lahko smo se prepričali, da je TIARA res temparamentna, inovativna, ambiciozna, romantična in atraktivna.
Urška in Tajda
Plinifikacija Logatca
Velika ekološka pridobitev
Na parkirnem prostoru stanovanjskega bloka, na Tovarniški 16 v Logatcu, je bila v petek, 10. septembra, slavnostna prireditev. Zupan občine Logatec, gospod Janez Nagode in direktor mednarodnega podjetja Adriaplin, gospod Alberto Cerveti, sta prižgala plinsko baklo in s tem simbolično predala namenu plinovodno omrežje, ki poleg novih gospodarskih in razvojnih možnosti prinaša tudi veliko ekološko razbremenitev okolja.
Ob tej priložnosti je tehnični direktor Adriaplina, gospod Alojz Babic, direktorici Zdravstvenega doma Logatec, gospe Katarini Turk in županu občine Logatec izročil listino, s katero to podjetje podarja Zdravstvenemu domu opremo za plinsko ogrevanje.Vrednost naložbe za položitev približno petnajst kilometrov dolgega osnovnega omrežja plinovoda, znaša 220 milijonov tolarjev. Do sedaj so položili približno osem kilometrov osnovnega, skupaj s priključki pa nekaj več kot enajst kilometrov plinskega omrežja.
Na plinovod je že priključenih okoli 170 stanovanjskih hiš in tri kotlovnice v stanovanjskih soseskah. Te bodo s pričetkom nove kurilne sezone začele ogrevati okoli 280 stanovanj. Podjetje Adriaplin trenutno izvaja razpeljavo omrežja proti Gornjemu Logatcu.
Dela pri polaganju osnovnega omrežja naj bi končali prihodnje leto.
V teh, investicijam nenaklonjenih časih, se toliko bolj veselimo vsake nove pridobitve. Če pa, tako kot plinovod, prinaša tudi ekološko razbremenitev okolja, je zadovoljstvo še večje.
Franc Bogataj
Dovolj pitne vode
V Logatcu se v tem trenutku pije voda, ki se v cevovode steka predvsem iz površinskih zajetij. Le-ta so bila zgrajena v preteklosti na področju Logaških Žibrš (Cuntova grapa, Petkova grapa, Kobalova grapa) in Rovt (Turkova grapa). Skupna značilnost vsem površinskim zajetjem je vedno slabša voda in odvisnost od izdatnosti padavin. Posebno je problematična kakovost vode po daljših sušnih obdobjih in večjih nalivih, ko pride do prevelikega izpiranja površin in tako do kalnosti - neprimernosti vode.
Občina Logatec je skupaj s Komunalnim podjetjem Logatec in s strokovnjaki na področju pridobivanja vode iz vrtin pripravila strategijo za pridobivanje nove - kakovostne vode za naselje Logatec. Pripravljen je bil plan, določena možna mesta v bližini Logatca, kjer se pod površino nahajajo večji vodni viri. Z lastniki zemljišč, ki so bili pripravljeni dovoliti poseg na njihovi lastnini (vsi naprošeni tega niso bili pripravljeni), smo sklenili pisni dogovor. Z izvajalci vrtin so bile podpisane pogodbe in tako je prišlo v začetku tega meseca do izvedbe dveh vrtin na področju Cuntove grape. Vrtanje je izvajalo podjetje "Verbovšek" iz Ljubljane, ki je usposobljeno za hidrogeološka vrtanja. Izvedeni sta bili dve vrtini do globine dvesto metrov primernega premera. Prvi črpalni poizkus je pokazal naslednje "zelo dobre" rezultate:
• voda iz izvedenih vrtin je po prvi analizi kakovostna, brez nevarnih primesi,
• prva vrtina ima izdatnost 20 litrov vode na sekundo,
• druga vrtina pa ima izdatnost 28 litrov vode na sekundo.
Z veliko vnemo bomo zastavljeni plan nadaljevali in s skupnimi močmi in prizadevanji skušali doseči, da bodo na novo pridobljeni vodni viri v naslednjem letu vključeni v vodovodno omrežje Logatca. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki ste pri izdelavi vrtin kakorkoli sodelovali. Posebna hvala lastnikoma zemljišč, direktorju Komunalnega podjetja Logatec s sodelavci in g. Ferjančiču, ki je nudil strokovno pomoč.
Janez Nagode
prelom Logaških novic narejen na grafični postaji
ITlIaco
computers
Investicije
Gradnja vodovoda v Grčarevcu se končuje
str. 2
Teden otroka
Prisluhnite tišini iz Rovt
str. 5
Prenova Narodnega doma
Začetek leta 2000
str. 3
io^šL novice
Gradnja vodovoda v Crčarevcu
Teče mi vodica ...
Človek skoraj verjeti ne more. Na pragu tretjega tisočletja se krajani Crčarevca še vedno oskrbujejo z vodo iz vodnjakov. Krajani z roba idiličnega Planinskega polja, ki se vsako leto vsaj nekajkrat zazrejo v ogromne količine vode, ki poplavi polje, še vedno nimajo vodovoda. Zelja, da bi jim iz pip pritekla dobra pitna voda, pa je zelo stara.
Po prvotni zamisli naj bi vodo dobili iz Podgore, iz sistema, ki napaja tudi vodovod v Lazah in Jakovici, a iz te zamisli ni bilo konkretnih rezultatov. Leta 1992 se je problema zelo resno lotila Krajevna skupnost Tabor. Izdelali so načrt napeljave vodovoda od Kale do Grčarevca. Po cenah iz leta 1993 bi investicija veljala okoli pol milijona mark, država pa naj bi za ta projekt prispevala od 30 do 50 odstotkov sredstev. A do realizacije spet ni prišlo, ker takratni izvršni svet ni dal potrebne garancije. Reševanja problema so se spet lotili leta 1995 z iskanjem vodnih virov v Grčarevcu. Narejene so bile tri vrtine, raziskave pa so pokazale, da v njih ni dovolj vode. Januarja 1997 so pri ponovnem raziskovanju, v vrtini na zemljišču gospoda Janeza Šebenika, odkrili dovoljšno količino vode. Družina
ZA VAS
Šebenik je brezplačno odstopila zemlj-i šče, podjetje Lavaco pa je lansko leto začelo z gradbenimi deli in jih v roku končalo. Opravljen je bil tudi že tehnični pregled, po pridobitvi uporabnega dovoljenja pa bodo začeli graditi priključke k posameznim hišam. Vrednost investicije znaša nekaj nad 50 milijonov tolarjev, okoli 10 milijonov tolarjev pa so prispevali krajani sami. Slovesno bodo vodovod predali namenu ob vaškem prazniku, v sredini .tega meseca.
Franc Bogataj
Bo DDV res povzročil bankrot zasebnikov?
Na podlagi določb zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l.RS, št. 89/98) se ugotavlja obveznost za plačilo DDV na podlagi zaračunane prodaje (fakturirane realizacije). Uporaba tega načela je problematična zato, ker pri majhnem gospodarskem subjektu že en večji neplačnik lahko povzroči nepremostljive likvidnostne probleme. Njihova pogosta posledica pa je lahko nenazadnje tudi propad (bankrot) zasebnika. Prav zaradi tega so nekatere države Evropske zveze (Nemčija, Avstrija, Hrvaška) predpisale, da se za tiste subjekte, katerih dobiček se ugotavlja na podlagi Zakona o dohodnini, ugotavlja obveznosti za DDV (in za dohodnino) na podlagi plačane realizacije. Morda bo kdo, ki ne pozna dovolj dobro Zakona o davku na dodano vrednost, nasprotoval načelu plačane realizacije, z utemeljitvijo, daje dosti težje obračunavati DDV na podlagi plačil, kot pa na podlagi prejetih in izdanih listin (ne glede na njihovo poravnavo).
Takšna utemeljitev žal ne vzdrži strokovne presoje. Sam zakon o DDV in pravilnik o uporabi zakona o DDV (Ur.l.RS, št. 4/99, 45/99 in 59/99) nas v nekaterih členih napotita v skrbno evidentiranje plačil in razčiščevanje pred izdelavo obračuna DDV in to kljub temeljnemu principu fakturirane realizacije!! 8. odstavek 21. člena zakona nam nalaga, da je potrebno v primeru, ko plačilo za opravljen promet oziroma storitev presega znesek, do katerega bi bil davčni zavezanec upravičen, obračunati DDV od prejetega plačila, v katerega ni vključen DDV na ta promet. Ta člen zakona pa podrobneje pojasnjuje še 33. člen Pravilnika o uporabi Zakona o DDV, ki določa: če je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, se davčna osnova poveča ne glede na razloge za višje plačilo.
Tudi 2. odstavek 19. člena zakona o DDV določa, da je potrebno v primeru, ko je plačilo deloma ali v celoti izvršeno pred izdajo računa ali pred opravljenim prometom blaga oziroma storitev, obračunati DDV na dan prejema plačila od prejetega zneska plačila. Nenazadnje se lahko odbije vstopni DDV pri storitvah, kijih davčni zavzanec s sedežem v tujini opravi davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji (17. člen zakona o DDV) le pod pogojem, daje DDV plačan (82. člen pravilnika o uporabi zakona o DDV).
KAJ PA OBDAVČITEV DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI ZASEBNIKOV?
Tudi davčno osnovo zasebnikov ugotavljamo po načelu fakturirane realizacije ali zaračunane prodaje. To pomeni, da jo ugotavljamo na podlagi prihodkov, ki morda ne bodo nikoli plačani, zmanjšanih za odhodke, ki so obračunani le v ustrezni
knjigovodski listini, plačani pa prav tako morda nikoli ne bodo. Na podlagi tako ugotovljene davčne osnove, v napovedi davka od odhodkov iz dejavnosti, izda davčni organ odločbo, ki postane pravnomočna in dokončna. Res je, da nam daje zakonodaja možnost oblikovanja popravkov in odpisov terjatev, vendar pa vsako naknadno plačilo popravljene ali celo odpisane terjatve predstavlja izreden prihodek v obdobju, v katerem smo prejeli plačilo. Pri tem pa ni nujno, da bo povprečna stopnja njegove obdavčitve enaka, kot bi bila, če bi bil v obdavčitev vključen v enem izmed preteklih davčnih obdobij. Pri progresivni dohodninski obdavčitvi se namreč povprečna stopnja obdavčitve iz leta v leto spreminja glede na višino davčne osnove.
Načelo fakturirane realizacije pri obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zasebnikov pomeni torej izjemo v našem dohodninskem sistemu (redkeje jo srečamo tudi v zakonih o obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb). Od vseh ostalih prejemkov, dohodkov in dobičkov fizičnih oseb po sedaj veljavnem zakonu o dohodnini, nastane obveznost plačila dohodnine šele v tistem obdobju, ko jih je dohodninski zavezanec tudi v resnici prejel, ne pa le ustvaril (npr. plačila avtorskih honorarjev, dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja). Lep zgled uporabe načela plačane realizacije pri obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti najdemo tudi v nemškem Zakonu o obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb, po katerem se zgledujejo naši sosedje Avstrijci in Hrvatje.
Mali podjetniki menimo, da je fakturirana realizacija, kot osnova za plačilo dajatev, primerna predvsem za velika, kapitalsko močna podjetja in zato državi predlagamo, naj se osnova za davek od odhodkov iz dejavnosti pri zasebnikih ugotavlja po načelu "plačane realizacije", naj se tudi obveznost za plačilo DDV pri zasebnikih ugotavlja po načelu "plačane realizacije". Naš predlog temelji na priporočilu Evropske komisije glede plačila DDV za mala in srednja podjetja, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske zveze L127/19, z dne 10. junij 1995 (Official Journal of the European, No.L127/19,19.6.1995) Gornja predloga smo poleg mnogih drugih (kot npr. dopolnitev oz. predpis obveznih podatkov, ki jih morajo vsebovati bančni izpiski o prometu na ŽR zasebnikov), slišali 16. septembra 1999 na "okrogli mizi" v Celju, ki sta jo organizirali ZPS in sekcija računovodskih delavcev pri GZS. Poleg sodelujočih strokovnjakov (mag. Branko Mayr, Ivan Simič, Božena Macarol, Zvezda Fabe) so se okrogle mize udeležili številni obrtniki in podjetniki in (žal) maloštevilni računovodski delavci.
D.Č.
Kar nekaj vaših pisem z vprašanji je prišlo na naslov uredništva. Prav vseh se bomo lotili in vam skušali pomagati pri iskanju odgovorov. Tokrat bomo ustregli dvema bralkama, ki jih moti delovanje oziroma nedelovanje javne razsvetljave.
Za vse ostale pa velja naslov Logaške novice, za rubliko Vprašali smo za vas, Čevica 4, 1370 Logatec, fax 0611 790 664, e-mail.mali@siol.net.
B.M. iz Logatca zanima, zakaj luči javne razsvetljave na Stari cesti na Mandrgah velikokrat ne svetijo.
Igor Petek, direktor Komunalnega podjetja Logatec : "Javna razsvetljava na Stari cesti je starejše izvedbe z višjimi drogovi, zato moramo za vzdrževanje najeti avto-dvigalo. Zaradi zmanjšanja stroškov pa ga najamemo, ko je v celem Logatcu pregorenih kakšnih deset žarnic, zato se zgodi, da kakšna svetilka nekaj časa ne sveti. Delovanje omrežja kontroliramo enkrat mesečno."
A.M. iz Logatca sprašuje, zakaj javne razsvetljave na Rovtarski sploh ni.
Igor Petek, direktor Komunalnega podjetja Logatec: "Na Rovtarski je javna razsvetljava včasih že bila in sicer na drogovih, ki so bili last Elektra. Pri rekonstrukciji leta 1970 je prišlo do kratkega stika, potem pa razsvetljave niso več obnovili. Za nove investicije je pristojna občina, mi samo vzdržujemo."
Janez Nagode, župan občine Logatec: "Javna razsvetljava na Rovtarski naj bi se urejala, ko bo pripravljena celotna rekonstrukcija ceste (z vsaj enostranskim pločnikom). Trenutno so težave s pridobivanjem lastništva privatnih zemljišč za razširitev ceste. Upam, da jih bomo drugo leto premostili in uredili Rovtarsko cesto."
Petra Trček
Predavanje Kluba podjetnikov
Družinsko podjetje
Kaj se zgodi, če člani družine najdejo in realizirajo svoj pridobitniški in eksistenčni interes v istem podjetju. Nastane družinsko podjetje.
Kaj imajo skupnega zveneča imena multinacionalk. Vse so zrasle iz malih družinskih podjetij in so še danes v njihovi lasti.
Tudi v Sloveniji smo (kot v edini socialistični državi), že v pedesetih letih imeli uzakonjeno obrt kot dovoljeno obliko zasebne podjetniške dejavnosti. Mnoge obrtne delavnice so v več kot tridesetih letih močno prerasle okvire obrti in postale mala in srednje velika podjetja s sodobno industrijsko proizvodnjo. Po zadnjih ocenah je tudi v Sloveniji med vsemi subjekti malega gospodarstva vsaj polovica družinskih podjetij. ' Družinsko podjetje se razlikuje od nedružinskega in ima zaradi prepleta, dveh, v svojem bistvu, nasprotujočih si sistemov, družinskega in poslovnega, svoje specifike, prednosti in slabosti. S konkretnimi, resničnimi primeri je svoje zanimivo predavanje obogatil predavatelj na VSŠP in podjetnik mag. Jaka Vadnjal 23. septembra letos, ko je s svojim predavanjem v logaški knjižnici navdušil, sicer majhno število udeležencev.
V prihodnji številki logaških novic se bomo podrobneje spoznali s problemi, ki spremljajo prehod (prenos) podjetja iz generacije v generacijo. Opisali bomo domače logaško podjetje, ki uspešno funkcionira že v tretji generaciji.
Dušan Cernigoj
Nova podoba kulturnega doma
Po daljšem obdobju iskanja sredstev za obnovo kulturnega doma v krajevni skupnosti Tabor, nekdanji sokolski dom, sedanji kulturni dom Gornji Logatec, je končno dočakal svojo obnovljeno podobo. Priprave so se začele lani pomladi, v prvi fazi je bila zgrajena kamnita ograja z dodatno zaščitno mrežo, tako da se sedaj lahko otroci in mimoidoči varno sprehajajo, saj je stara betonska ograja onemogočala pogled na magistralno cesto. Obnova je zahtevala veliko napora in truda, saj so morali odstraniti stari omet, da so lahko nanesli novega, boljšega in primernega. Načrtujejo tudi obnovo nadstreška nad vhodom ter notranjosti, ki pa zaradi premalo sredstev v krajevni skupnosti v letošnjem letu ne bosta izvedljivi.
Bernarda Rudolf
Krepimo in spodbujajmo
ZNANJE, POVEZOVANJE in KOMUNICIRANJE,
je poudaril gospod Dušan Cernigoj, ki je na seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije, na celjskem mednarodnem obrtnem sejemu, 15. septembra 1999, poročal o aktivnostih združenja podjetnikov ljubljanske regije.
V nabito polni kongresni dvorani Celjanke so zbrane predstavnike slovenskega podjetništva pozdravili številni pomembni gostje, med katerimi sta bila tudi podpredsednik vlade, g. Marjan Podobnik in minister za drobno gospodarstvo in turizem, g. Janko Razgoršek. Slednji je v imenu ministrstva, s predsednico ZPS, gospo Marto Turk, podpisal pismo o nameri o sofinanciranju vzpostavitve računalniške mreže med trinajstimi regionalnimi podjetniškimi združenji, ki se bodo lahko povezovala tudi v evropski informacijski center. V smislu ministrove razprave, v kateri je povedal, da je "pravočasna informacija ena največjih vrednot", so zbrani člani upravnega odbra Združenja podjetnikov Slovenije po obširni razpravi sprejeli več pobud in predlogov, med katerimi sta poleg projekta informatizacije regij še:
• projekt izdajanja obvestil ZPS kot "mini" biltena, s katerim bi zagotovili rednoobveščanje podjetnikov o delovanju njihovih združenj in klubov na državni, regionalni in lokalni ravni
• projekt celovitega pregleda aktualnega stanja malega gospodarstva po regijah.
Sekretarka združenja je predstavila statistične podatke o poslovanju malih družb v letu 1998, ki nam povedo, da se letni prirast novo nastalih malih družb umirja, opazno pa se je povečalo zaposlovanje (za 7.590 delavcev). Od 35.205 v preteklem letu aktivnih malih družb, jih je 60 % prikazalo čisti dobiček, ki je v povprečju seveda bistveno nižji kot pri velikih družbah, se pa iz leta v leto povečuje, medtem ko se izguba manjša. Skupaj s 64.304 samostojnimi podjetniki (ki so leta 1997 Davčni upravi predložili davčno napoved), predstavlja malo podjetništvo in obrtništvo vse pomembnejši del narodnega gospodarstva.
Anton Mali
novice
strcar 1
Oktober-mesec požarne varnosti
Gasilnik v vozilu
Oktober, mesec varstva pred požari, je za gasilce eden najbolj delovnih mesecev leta. Akcije gasilcev ob mesecu požarne varnosti potekajo vsako leto pod drugačnim geslom. Osrednja  tema  letošnjega  programa je obveščanje voznikov o primernosti in uporabi gasilnika v vseh prevoznih sredstvih. Samo julija je v Sloveniji zagorelo kar v triintridesetih prevoznih sredstvih, avgusta pa je bilo takih požarov celo 35. Zato je prav, da imamo avto pravilno opremljen in da znamo z gasilnikom pravilno ravnati. Kako izberemo najustreznejši gasilnik? Najbolj razširjeni so gasilniki na prah ABC. Za gašenje  osebnega  vozila  v  prvih sekundah zadoščajo že aparati  z enim ali dvema kilogramoma prahu. Za gašenje notranjosti vozila pa je primernejši gasilnik na C02. Gasilnik mora biti v vozilu vedno pri roki. Varovati ga moramo pred vremenskimi vplivi in mehanskimi poškodbami ter ga redno servisirati.
Kako se lotimo gašenja?
Ko na vozilu opazimo znake požara (dim ali vonj po zažganem), moramo vozilo takoj ustaviti. Potnikom pomagamo, da hitro zapustijo vozilo, pripravimo gasilnik in poiščemo mesto požara. Gasilnik aktiviramo skladno z navodili proizvajalca in začnemo z gašenjem tako, da curek gasilnega sredstva usmerimo v jedro požara. Pri požarih v prostoru motorja moramo biti pazljivi na zublje, ki nas lahko presenetijo, ko dvignemo pokrov. Če se je vnelo iztekajoče gorivo, začnemo gasiti od zgoraj navzdol. Razlite tekočine gasimo
Srečanje mladih gasilcev na Medvectiem Brdu
Junija je na Medvedjem Brdu v okviru Gasilske zveze Logatec potekalo srečanje gasilske mladine in gasilskih sodnikov.
Srečanje mladine, kije bilo že devetnajsto po vrsti, seje odvijalo pred gasilskim domom na Medvedjem Brdu. Srečanja se je udeležilo sto mladih skupaj s svojimi mentorji iz celotne Gasilske zveze bogateč. Srečanja sta se udeležila tudi podpredsednica Gasilske zveze Slovenije, Marinka Cempre Turk in poveljnik Gasilske zveze bogateč, Zvone Čuk.
Po kratkem uvodnem nagovoru, v katerem je spregovoril tudi predsednik Krajevne skupnosti Trate, Štefan Trpin, so se mladi pomerili v gasilsko športnih disciplinah: prenos gasilske opreme, metanje vrvi, zbijanje pločevink in vlečenje vrvi. Izmed vseh disciplin je mlade najbolj navdušilo vlečenje vrvi. Čeprav so bile tekmovalne ekipe ustrezno točkovane in ocenjene so bili na koncu vsi udeleženci tudi zmagovalci. Po okrepčilu je sledil še zaključek srečanja s podelitvijo spominskih kipcev vsem sodelujočim društvom. Ze slab teden zatem je prav tako na Medvedjem Brdu potekalo srečanje gasilskih sodnikov iz Gasilskih zvez Vrhnika, Cerknica in bogateč. Srečanja se je udeležilo 45 sodnikov. Cilj srečanja je bil seznanitev z novostmi v gasilski sodniški praksi. Svoje strokovno znanje so pokazali še na praktični vaji z motorno brizgalno. Na koncu so se udeleženci pomerili še v šaljivi igri s prenosom gasilske opreme. Ob zaključku srečanja so kot spomin na Medvedje Brdo podelili unikatne izdelke ter se poveselili na kmetiji odprtih vrat. V mesecu juliju pa je sledilo še letovanje. "Končno, super, škoda, dež, kdaj bomo spet šli..." S temi besedami bi lahko najlepše opisali občutja naših mladih gasilk in gasilcev, ki so se udeležili taborjenja mladih gasilcev v Fučkovcih na Kolpi. Taborjenje je potekalo pod okriljem Gasilske zveze Škofja boka in Gasilske zveze bogateč se ga vsako leto udeleži z mladimi iz dveh gasilskih društev iz zveze. Tako se gaje letos udeležilo ob podpori gasilske zveze bogateč, devet mladih gasilcev iz Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Taborjenje je potekalo v slogu pravih tabornikov, le da so bile gasilske vsebine bolj pomembne od taborniških. Vmes pa je bilo dovolj časa za kopanje, športne in zabavne igre ter za navezovanje novih prijateljstev z mladimi gasilci iz Sore, Tržiča, Bovca, Zaplane, Bevk in Zasavja. Proti koncu taborjenja nam je zagodlo vreme, kljub temu pa je bilo na Kolpi zelo lepo, saj so za naše dobro razpoloženje odlično poskrbela vodja tabora Andrej in kuharica Tatjana z ekipama.
Franc Mlinar
Za hitro in učinkovito pomoč pri gašenju požara mizarske delavnice, se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Dol. Logatec in sosedom Čukovim
POGASIMOSJi
GASILNIK V VOZILO!
cikcak od sprednjega do končnega roba na razliti tekočini.
Če je požar preveč razvit, obvestimo gasilce na telefonsko številko 112.
Kot lahko vidite je gasilnik v avtomobilu zelo uporaben, delo z njim pa ni težko in se ga lahko nauči vsakdo. V mesecu oktobru bodo vsa gasilska društva v Sloveniji, tudi Gasilska društva Gasilske zveze bogateč izvajala vrsto aktivnosti, s katerimi bi radi s svojo dejavnostjo seznanili čim več ljudi. Tako bodo v gasilskih domovih v občini Logatec potekali dnevi odprtih vrat, literarni in likovni natečaji na temo gasilstva, preventivni pregledi hidrantnega omrežja, preventivni pregledi gasilnikov in dve večji gasilski vaji. Gasilci vam bodo v nabiralnike dostavili tudi letake in plakate s temo letošnjega meseca požarne varnosti. Naj vam bodo v pomoč.
met
ILi
O
></> NAJ BO...
Počitnic je konec tudi za študente - nekateri so jih izkoristili za zabavo in počitek, drugi so imeli delavne počitnice, spet tretji (upam, da jih ni preveč), so morali preždeti za knjigami. Za vse pa se je začelo novo šolsko leto, z novimi obveznostmi, novimi izpiti. Znano je, da iste sorte tiči skupaj tiščijo in tudi študentje so se od nekdaj radi družili med seboj, tudi v Logatcu. Formalno so se v Študentski klub Logatec (SKL) združili leta 1993. Trenutno ima klub približno 90 članov od okrog 200 študentov, kolikor jih je v logaški občini. ŠKL je član Škisa, zveze študentskih klubov Slovenije, ki združuje 43 klubov z več kot 20 tisoč študenti. Študentje imajo svoj prostor na Notranjski 14, opremljen je s telefonom, faksom in računalnikom, ki je na voljo vsem študentom. Po besedah Roka Urbasa, predsednika KLŠ, je namen kluba predvsem organiziranje ob študijskih dejavnosti, se pravi ohranjanje študentskega življenja v Logatcu (ki pa tu nikoli ni zaživelo v polni meri). Klub študentom omogoča, da uresničujejo svoje ideje, se družijo, izmenjujejo informacije. Že od ustanovitve dalje vključuje tudi dijake, ki imajo sicer iste ugodnosti kot študentje, a niso organizirani v kakšno posebno sekcijo.
ŠKL je v preteklih letih organiziral različne, predvsem športne dejavnosti in prireditve ter razne zabave, z namenom spoznavanja in druženja. Klub se financira iz sredstev, ki jih dobijo iz Študentskega servisa, iz raznih razpisov in s pomočjo sponzorjev. V letošnjem letu namerava klub organizirati štiri večdnevna potovanja (za 1. november, novo leto, 1. maj ter poleti) in razne športne aktivnosti (smučanje, nogometni turnir), vse seveda "po študentu prijaznih cenah", ter zabave, od katerih sta absolventovanje in brucovanje postali že tradicionalni. SKL si želi organizirazi tudi koncerte kakšnih bolj znanih skupin, pa se zaplete že pri prostorskem vprašanju - predsednik KS Tabor dvorane v Gornjem Logatcu ni bil pripravljen odstopiti niti za plesne vaje. Poleg tega bodo študentje uredili stran na internetu ter spet imeli oddajo V vinu je mušica na radiu NTR. Sicer pa se lahko o stvareh, ki se dogajajo v klubu, informirate na oglasni deski na Krpanu ali med uradnimi urami vsak petek med 18. in 20. uro.
Petra Trček
NASLEDNJA ŠTEVILKA izide 5.NOVEMBRA
Narodni dom Logatec
prenova je nujna
Sredi septembra je Marcel Stefančič, podžupan Občine Logatec, povabil vse kulturne udejstvovalce in predstavnike oblasti naše občine na razpravo o prenovi Narodnega doma Logatec. Vsi vemo, v kako slabem stanju je naš največji kulturni hram in da je zadnji čas, da ga rešimo pred še večjim propadom. Z velikimi prostorskimi stiskami se ubadajo tudi kulturna društva, tako se npr. logaškemu pihalnemu orkestru lahko celo zgodi, da že drugo leto ostane na cesti, ker se bo moral iz sedanjih vadbenih prostorov izseliti. Povsem neprimerna je osrednja dvorana Narodnega doma, saj v njej ni mogoče izvesti zahtevnejše kulturne prireditve.
Za
ze
pa je ludi Matična knjižnica premajhna za vedno večje število bralcev. Za kvalitetno delo bi morala razpolagati z vsaj 1500 kvadratnimi metri, trenutno pa ima na voljo le okoli 400 kv.m. površine.
Vse lo kar kliče po čimprejšnjem ukrepanju, zato so se na občini odločili, da je treba najkasneje do konca tega leta pripraviti načrte in drugo potrebno dokumentacijo, v letu 2000 pa se dejansko lotiti prenove.
Kljub vroči tematiki se je razprave udeležilo manj kot polovica vseh povabljenih. Nekateri udeleženci so bili mnenja, da je velika škoda, da ni večjega števila predstavnikov kulturnih društev, ki delujejo v KS Naklo, saj bi prav oni lahko prispevali največ konkretnih predlogov glede prostorske ureditve Doma.
Po uvodni predstavitvi že obstoječega projekta prenove Narodnega doma iz leta 1985, je g. Stefančič pozval prisotne, da predlagajo morebitne spremembe in drugačne rešitve. Poudaril je, da bi izdelava novega projekta spet zahtevala dodaten čas in denar in da si glede na stanje, kakršno je, zavlačevanja sploh ne moremo privoščiti. V več kot enourni razpravi so sodelujoči navedli veliko zanimivih in koristnih predlogov. Ravnateljica knjižnice, ga. Alenka Furlan, je dejala, da je ena od različic tudi zidava nove knjižnice na povsem drugi lokaciji, prostore sedanje knjižnice pa bi se dalo uporabiti v korist Narodnega doma. Več razpravljalcev je menilo, da obstoječi načrt ni več ustrezen in je predlagalo več različnih rešitev. Dvorano bi bilo potrebno prenoviti tako, da se število sedežev ne bi zmanjševalo in da bi se jo dalo za manjše prireditve tudi pregraditi na dva dela. Temeljito bo treba urediti tudi okolico, saj Narodni dom že zdaj nima primernih parkirišč. Razmišljali so tudi o ustreznem zunanjem prireditvenem prostoru, kjer bi lahko potekale kulturne prireditve v poletnem času. Zupan Janez Nagode, je povedal, da razmišljajo tudi o možnosti postopne prenove, saj država prispeva le 30% sredstev celotne vrednosti projekta in to šele takrat, ko se že prične z deli. Časa za hitro ukrepanje in predvsem za ustrezne rešitve je zelo malo. Razprava je pokazala, kako pomembno je, da se temeljito predela in izboljša že obstoječi projekt arhitekta Marka Cotiča in da se pri tem upošteva kar največ predlogov in idej tistih, ki bodo Narodni dom uporabljali. Seveda pa bo moralo svoja mnenja posredovati še kar lepo število Judi, ki jih na razpravi ni bilo, pa jih prenova Narodnega doma še kako zadeva. Zadnji čas je že bil, da se je nekaj premaknilo tudi v zvezi s prenovo Narodnega doma. Upamo, da tokrat ne bo ostalo samo pri idejah in da se bomo kmalu lahko veselili nove, tako potrebne pridobitve naše občine, ki jo vsi Logatčani že dolgo pogrešamo.
Bojana Levinger
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO ODDAJTE DO 25. OKTOBRA
Logaške novice, glasilo občine Logatec Ustanovitelj Občina Logatec
Izdajanje Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje Tisk: Mali d.o.o.
Odgovorni urednik: Anton Mali
Stalni sodetavci(ke); Janja Peterlin, Miro Leskovec, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Cernigoj, Lidija Oštir, Maša Zupančič, Urška Modrijan, Ajda Žižek, Marcel Stefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf
Naslov uredništva: Logaške novice. Mali d.o.o., Čevica 4, 1370 Logatec: telefon: 061 790 660, fax: 061 790 664, e-mail: mali@siol.net
Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po 1 .točki 43.člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo! Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno.
V sklopu ljubljanske obrtne zbornice in v sodelovanju z gostinsko šolo iz Maribora, se je na MOS v Celju predstavilo družinsko podjetje PUC iz Hotedršice. Predstavili so novosti iz področja gostinske opreme.
Mizarstvo Petrovčič iz Logatca je na MOS v Celju predstavljalo na trgu nov program oken LES- ALUMINIJ, za katerega je bilo na sejmu obilo zanimanja.
■mmsmmM,
Srečanje bolnih, invalidov in ostarelih - V Cerkvi nadangela Mihaela v Rovtah je bilo v nedeljo, 29. avgusta, srečanje bolnih, ostarelih in invalidov, ki ga vsako leto pripravlja tukajšnja župnijska Karitas. Sveto mašo je daroval bolniški župnik g. Miro Šlibar, ki je vse zbrane nagovoril in jim vlil novih moči in upanja. Sledilo je kratko družabno srečanje v prizidku župnišča. Srečanja se je udeležil tudi najstarejši faran, stoletni Filip Gantar. Za prijetno vzdušje je s pesmijo poskrbel cerkveni mladinski pevski zbor.
Mateja Kavčič
Prenovljeni Kovk - Zadnjo septembrsko soboto je predsednik krajevne skupnosti Rado Dolenc odprl prenovljeni rekreativni center na Kovku. Zahvalil se je vsem, ki so pri gradnji pomagali ter povedal nekaj več o tem centru. Zbrane je pozdravil tudi župan občine, gospod Janez Nagode, potem pa se je začel turnir v malem nogometu. Odigrali so ga najmlajši nogometaši in sicer ekipi Logatca in Rovt. Po igri najmlajših so na prenovljeno igrišče stopili starejši. Pomerili sta se ekipi poročenih in neporočenih. Na novih igriščih bodo prostor našli vsi, predvsem pa tisti, ki si želijo ohraniti svojo vitalnost in zdravje.
Urša Modrijan
stran
fyašL novico
Zveza prijateljev otrok In mladine Slovenije je tudi letos pripravila glavna izhodišča za  Jesensko zimski program DPOM obeležitev »TEDNA OTROKA«. Program tega tedna bo v celotni Sloveniji temeljil na izhodiščih programa ob MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH in poudarjal vsebine in pomen SOŽITJA GENERACIJ.
Med najpomembnejšimi dogodki v tem tednu bodo prav gotovo izid zbornika o otrokovih pravicah, okrogla miza O SOŽITJU GENERACIJ, otvoritev razstave mladih inovatorjev v Bistri in začetek delovanja Otroških parlamentov.
Otroški parlamenti so oblika organiziranega delovanja mladih na nivoju osnovnih šol in letos bo že deseti po vrsti. Mladi vsako leto sami izberejo temo, o kateri bi se radi pogovarjali, povedali svoje izkušnje in poskušali tudi po svojih močeh prispevati svoj delež pri boljšem razumevanju med njimi samimi ter med njimi in širšo družbeno skupnostjo.
Letošnja tema Otroškega parlamenta je zelo aktualna - SPOLNOST IN AIDS. Mladi so mnenja, da so o teh dveh temah vse premalo seznanjeni. Nekaj sicer zvedo v šoli pri določenih učnih vsebinah, žal pa vsi ugotavljajo, da so še vedno omejeni s tabuji, zato so jim bližji drugi (ne vedno dobri) viri informacij (mediji, vrstniki). Zato bodo o tej temi razpravljali najprej na šolskih parlamentih, ki se bodo pričeli na osnovnih šolah prav v Tednu otroka, nadaljevali na občinskih parlamentih, zaključek in glavno zasedanje Otroškega parlamenta na nivoju cele države pa bo v začetku decembra.
Tudi osnovne šole naše občine se že več let aktivno udeležujejo vseh stopenj Otroškega parlamenta in tako bo tudi letos. Učenci in učenke sedmih in osmih razredov že izpolnjujejo posebne ankete na to temo in po razpravi o rezultatih ankete se bodo ob koncu oktobra 'zbrali na zasedanjih šolskih parlamentov.
Poleg zasedanj Otroških parlamentov bodo šole v Tednu otroka pripravile razne razstave in predavanja, Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec pa bo 16. oktobra organiziralo okroglo mizo na temo Sožitje med generacijami.
V bodoče bi lahko razmišljali, da bi v tednu, ko imamo zaenkrat razmeroma malo prireditev namenjenih otrokom, poskušali narediti kaj več tudi na nivoju občine in da ne bi ostajali zaprti le za šolskimi vrati, za vrati Društva prijateljev otrok in mladine ter knjižnice. Mogoče bi bilo pametno kakšno prireditev za otroke z nasičenih decembrskih dni prestaviti v Teden otroka. Najbolj pa bodo naši otroci zadovoljni, če jih bomo razumeli, jih imeli radi in jim skušali po svojih močeh pomagati. Tako pravi v svoji misli tudi K. Gibran:" Lahko jim date svojo ljubezen, ne pa svojih misli, zakaj oni imajo svoje misli!"
Bojana Levinger
Otroci imajo pravice vse leto
"Kar starši govorijo, gre otrokom skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Kar starši delajo, pa se otrok zagotovo prime. "James Baldivin
September jeza nami. Za nami je tudi vsa evforija, ki jo vsako leto vedno znova zganjamo ob pričetku novega šolskega leta. In prvega šolskega dno. V stikih z mladimi pa iz leta v leto bolj opažam, kako malo s(m)o pozorni na njihove stiske, ki se pojavljajo ob prvi redovalni konferenci, ko so tu že prve ocene...
Kje so takrat tiste vzpodbudne, prijazne besede, ki bi jih mladi upravičeno potrebovali? Pa so deležni le številnih pridig. Sicer (na srečo) ne vedno in povsod. Kot da bi zmanjako optimizma, ki s(m)o ga bili polnih ust ob začetku novega šolskega leta... Vodilni temi, ki bosta zaznamovali letošnji TEDEN OTROKA, sta Mednarodno leto starejših - Sožitje generacij in 10. obletnica sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Naj se ne spomnimo njihovih pravic le v tem tednu. Pomagajmo mladim na poti iskanja in odkrivanja najboljših rešitev, spodbujajmo jih in jih poskušajmo razumeti. Ne odklanjajmo različnosti in ne mlatimo prazne slame. Poskušajmo se zavedati, kaj govorimo, da ne bomo v isti sapi povzročali zmede v njihovih glavah, kot se je na prvi šolski dan zgodilo letošnjim osmošolcem na eni izmed logaških osnovnih šol. Nikakor niso mogli razumeti velikodušnega opozorila, da so še vedno otroci in naj si ne mislijo, da so kaj več, če so pač najstarejši na šoli, v isti sapi pa so jim dali vedeti, da se od njih pričakuje odraslo (!!!) obnašanje ...
Torej - čim več razumevanja, odprtosti do novega (in drugačnega) ter učenja, tudi tistega na napakah - za šolskimi zidovi in izven njih, celo leto in to ne samo šolsko.
Lidija Oštir
Izvenšolske dejavnosti
Mladinske delavnice tudi letošnjem šolskem letu
Projekt Mladinske delavnice predstavlja sistem aktivnosti na področju zaščite in krepitve duševnega zdravja mladih. Deluje v okviru Društva za preventivno delo. Namenjen je adolescentom zgodnjega obdobja, torej učencem 7. in 8. razreda.
V ospredju projekta je promocija zdravja in krepitev duševnega zdravja mladih, čeprav ni zanemarjena zaščitniška vloga preventive v smislu preprečevanja razvoja zasvojenosti mladih od alkohola in drugih drog ter duševnemu zdravju škodljivih oblik vedenja. Celotni sistem razvojno-preventiv-noga dela z najstniki temelji na krepitvi, usmerjanju in vodenju skupinsko-dinamskih in individual-no-psiholoških ter socialno-psiholo-ških procesov, ki se sami po sebi že dogajajo v tem razvojnem obdobju posameznika. Zgodnja adolescenca predstavlja obdobje v življenju posameznika, ki je zelo ugodno za učenje in pridobivanje zdravih navad, oblikovanje pozitivnih stališč do zdravega načina življenja in formiranje temeljev za zdravo, zrelo in stabilno osebnost. V tem razvojnem obdobju je posameznik odprt tudi za druge vedenjske vzorce, ki ga lahko zapeljejo v stagnacijo, zdravju  in  razvoju  škodljivo in
nevarno obnašanje, česar pa tako starši in vzgojitelji ter učitelji otrokom ne želijo.
Z otroki, ki bodo vključeni v projekt, bova z Lidijo Oštir obdelovali posamezne teme s pomočjo metode Delavnica.
Gre za sklop socialnih iger, igranja vlog in simulacijskih iger, nedokončanih zgodb, vodenih fantazij itd., ki so povezano v celoto s poldirigiranimi pogovori. Teme delavnic izhajajo iz problemov s katerimi se srečujejo mladi. Vsaka od njih ima jasno opredeljene cilje in namene.
V vsaki delavnici je omogočeno emocionalno in intelektualno angažiranje vseh članov skupine ter posredovanje znanja na osnovi učenja skozi lastno izkušnjo in lastna odkrivanja. Po temah so delavnice različne za 7. in 8. razred, lahko se pa obravnava tudi trenutno najbolj aktualna vprašanja in teme določene skupine.
Želimo in priporočamo mladim, da se vključijo v projekt Mladinske delavnice. Morda bo tudi zaradi te izvenšolske dejavnosti šola bolj prijazna. Delavnice bodo potekale v Osnovni šoli 8 talcev.
Jerneja Tušar
Za otroke in tudi za starše
Društvo prijateljev obrok in mladine Logatec tudi v jesenskem času pripravlja vrsto zanimivih dejavnosti. Vsi, ki bi se želeli naučili klekljarskih veščin, ste vabljeni na začetni tečaj klekljanja za mladino in odrasle, ki ga društvo organizira letos prvič. Tečaj bo vodila gospa Olga Ferjančič, vse dodatne . informacije pa dobite ob prijavi.
Otroci, če pa bi se raje zabavali na odru ali za njim, pa ste ravno pravšnji za igralsko skupino, kjer boste pripravili igrico, ki nam bo popestrila praznične dni, se predstavila na Miklavževem sejmu in še kje. Če te to veseli in imaš čas, se oglasi na sedežu društva, na Notranjski i4 ali pri mentorici Simoni Nagode na OŠ 8 talcev Logatec.
Do konca leta, se bo zvrstilo še kup zanimivih delavnic, o katerih vas bomo sproti obveščali. Za starše še tale informacija. Letos v društvu prvič ponujajo tudi možnost družinskih delavnic, na katerih bi se srečevali z otroki in njihovimi starši in skupaj ustvarjali izdelke. Pridite in se oglasite. Ponujajo vam nešteto možnosti. Veseli pa bodo tudi vsakega svežega predloga, ki ga bodo radi preizkusili.
Lidija Oštir
O POGUMU
Pogum? Je to odločitev, da zamenjaš službo, je pogum naravnost izrečena ljubezenska izjava... Kaj danes pomeni pogum, moč?
O tem so razmišljali tudi učenci petih razredov.
Kaj je pogum, kdo je junak, kdo vzornik in ali moraš biti močan, če si pogumen.
"Če si upaš rešiti koga, ki je v nevarnosti. Da koga braniš, se postaviš zanj. Zame je junak tisti, ki gleda tudi na druge, jim pomaga. Za vzor imam prijazne, radodarne ljudi. Mislim, da ni treba biti močan; prijazen moraš biti in tudi pameten." - Tina Šfiligoj
"Zame je junak tisti, ki koga reši. Za vzor imam očija, ki je gorski reševalec." - Matjaž Brus "Zame je junak tisti, ki ne skrbi samo zase, ampak tudi za druge. Močan moraš biti toliko, da imaš dovolj moči, da ne izdaš vsega." - Nika Puzigača
"Pogumen je treba biti, da se prebiješ skozi težke ovire, da se ničesar ne bojiš. Seveda moraš biti močan, da imaš občutek, da lahko premagaš vse ovire." - Lina Kešelj "Zame je pogum, da premagam strah." - Teja Krmavnar "Zame junak ni tisti, ki si upa razbiti sosedovo okno, ampak kdor si upa nastopati pred drugimi ljudmi. Močan moraš biti - ne v mišicah, ampak v pogumu." - Maruša Poženel
"Pogum je to, da si neustrašen, da se upaš upreti nečemu kar je nezdravo in nekoristno. Zame so junaki tisti, ki pomagajo revnim ljudem." - Sabina Redžepovič
"Zame je pogum tisto, če si res nekaj ne upaš, pa se potem opogumiš in narediš ali poveš." - Sara Mlinar "Zame je pogum to, da verjameš vase, da lahko storiš kaj zase." - Vida Dragic
"Da si upam raziskovati prepovedane reči. Junak je Sherlok. Holmes. Močan moraš biti - ne močan v mišicah, važna je močna volja! " - Domen Robek "Da, močan moraš biti, da sploh lahko kaj narediš!" - Peter Tre ven
Karmen Osredkar
V VRTCU V GORENJEM LOGATCU
Najraje se po toboganu spuščam...
Odprtje novega vrtca v Gornjem Logatcu je rešilo problem varstva otrok v mnogih logaških družinah. Nas pa je zanimalo tudi, kako so sedaj zadovoljni otroci, ki obiskujejo ta vrtec. Obiskali smo jih in jih povprašali o tem.
Otroci, ki obiskujejo malo šolo, so v en glas pritrjevali, da se počutijo dobro, ker so nove sobice, nove omare, mizice, stoli, kotički, predvsem pa, ker so nove igrače.
"Imamo nove kocke, sestavljanke, "pravi Sašo.
"Soba je lepa, ker ima modre stene in tla, "pravi Matej.
"Lepo je v vrtcu, ker je lep in imam pryate(je,"pravi Viva, kije ravno začela obiskovati vrtec.
"Imamo veliko telovadnico, "pravi Hana. Bojan : "Novi tobogani so, gugalnice in vrtalnim je nova. Tak krog je in se okrog vrtiš. Rad se vozim po toboganu."
Otrokom je prijetno, ker je vse novo in prijetnih barv. Velika okna in svetle barve dajejo vtis, da so prostori večji. Otroci so pokazali telovadnico in razložili, kako se uporabljajo rekviziti in orodja, ki so tudi nova.
1 V
't!
Na koncu pa so še narisali in komentirali slike o vrtcu. Tudi vzgojiteljice so videti zadovoljne z novim vrtcem. Vzgojiteljica Ivanka je povedala, da se dobro počutijo v novem okolju. "Prostori so prijetnih barv, nova oprema, igrala; kotički so prenosljivi in vzgojiteljice si jih lahko izmenjujejo."
Normativi za število otrok še vedno predstavljajo problem, saj prostor še vedno ni dovolj velik za 23-24 otrok. Zunaj je urejeno igrišče z igrali, ki žal niso preveč funkcionalna za mlajše starostne skupine (previsoke letve na toboganu, peskovnik majhen in le en). Kakšno napako bodo še odpravili izvajalci, mi pa jim želimo, da bi se prijetno počutili - tako otroci kot tudi delavci vrtca.
Karmen Osredkar
Adi Smolar na Planinah
V naši šoli na Planinah smo imeli prav poseben dn. Čeprav nas je v dveh razredih komaj toliko, kot je prstkov na rokah, smo bili deležni velikega presenečenja. Naša učiteljica Ana je povabila v goste pevca Adija Smolarja. Ker ga ob določeni uri še ni bilo, smo bili kar malo žalostni, zato smo poslušali njegove pesmi na kaseti. Naenkrat pa so se vrata odprla in pred nami je stal velik mož z dolgimi lasmi. Rekli smo si "No pa nas je le našel!". Najprej se je opravičil za majhno zamudo, ker je zgrešil pravo pot, nato pa nam je razdelil majhna sladka darilca. Zapel in zaigral nam je nekaj svojih pesmi, mi pa smo mu seveda pomagali. Ura je hitro minila in morali smo se posloviti. Za spomin se je Adi vsakemu od nas še podpisal na roko, učiteljica pa je naredila nekaj posnetkov.
Imeli smo se res zelo lepo in ugotovili smo, da prav res drži to kar Adi poje "Tega ne delam zarad dnarja, to delam zaradi srca ..."
Sabina Trpin
novice
Prisluhnimo tišini na sprehodu: Borut Marolt - vokal. Marko Trček - kitara, solo kitara. Roman Košir -kitara, spremljevalni vokal. Tone Šemrl - bas, Boštjan Čuk - bobni (Foto.Rok Leskovec)
Prisluhnimo tišini
Kaj se dogaja z nami ?
Leta 1993 se je na neki zabavi v glavah treh mladcev (Roman, Boštjan, Marko) iz Rovt porodila ideja o oblikovanju skupine. Pri izbiri imena je glavno vlogo odigralo nekaj sovaščanov, ki so vaje fantov pokomentirali "bolje bi bilo prisluhniti tišini". Fantje so pridno vadili in kmalu posneli šest lastnih skladb, ki so jih poslušalci sprejeli z obema ušesoma. Sodelovanje na drugem Zgaga ročk festivalu leta 97 jim je odprlo vrata v svet. Odrske in glasbene izkušnje so si nabirali kot predskupina popularnejših Big Foot Mama. Pridnost in zagnanost sta jih pripeljali do prvenca Tihožretje, ki je ugledal luč aprila letos.
Sprašuje Ksimeroni Vrbetič
Večina članov skupine Prisluhnimo tišini prihaja iz Rovt. Kako bi bralcem v nekaj besedah opisali vaš kraj?
Boštjan: "Tisto o tem, kje je in koliko prebivalcev imajo, tako vejo vsi. Mi pravimo, da je živeti v Rovtah kot v pravljici. Če ne verjamete, ste vabljeni, da se prepričate na lastne oči."
Kdaj se je porodila ideja o nastanku skupine? Marko: "Bilo je na prijateljevi zabavi leta 1993, to dobro vem. Bil sem navdušen nad zamislijo in idejo sem razkril še prijateljema Romanu in Boštjanu, ki sta bila takoj za stvar."
In kako ste realizirali idejo?
Marko: "Doma sem imel že lep čas bas kitaro in star
ojačevalec, Roman je imel kitaro, Boštjan pa je kupil
bobne ... in to je bilo vse. Čisto preprosto."
Kaj pa prostor za vaje?
Boštjan: "Prostor je res lahko problem za mlado skupino. Mi imamo srečo. Že od vsega začetka vadimo pri meni doma."
Začeli ste kot trio. Danes ste kvintet. Kdaj in kako sta se vam pridružila pevec Borut in basist Tone (sin logaške ročk legende Šerifa op.p.)? Marko: "Drži, začeli smo kot trio. Sam že od vsega začetka trgam strune na kitari (smeh), Roman je do Tonetovega prihoda (pred letom in pol) igral bas kitaro, potem pa je presedlal na kitaro. Boštjan že od samega začetka udriha po bobnih. Naš dolgoletni prijatelj Borut, za prijatelje Dodi, ki redno obiskuje svoje stare starše v Rovtah, pa se nam je pridružil mesec dni po začetku vaj."
Naslov za objavljeni intervju sem izbral v vašem tekstu Špil za jurja. Kako pa ste izbrali ime skupine? Marko: "Ime skupine je nastalo slučajno. Pravzaprav o imenu na začetku sploh nismo razmišljali. Pomembna se nam je zdela glasba, špil. Potem smo, saj veste kako je to v majhnih krajih, slišali prve "kritike" slučajnih poslušalcev naših vaj. Večina jih je bila mnenja, da bi bilo bolje prisluhniti tišini kot pa temu špilanju. In smo rekli, zakaj pa ne! Prisluhnimo tišini!"
Drevored Napoleonove lipe je eden najdaljših in
najbolj znanib obcestnih drevoredov v Sloveniji.
Zasnovan je bil v času Ilirskih provinc.
Danes je dolg skoraj dva tisoč metrov. Leta 1989
so postavili lično leseno tablo in tako dostojno
označili   ta   edinstven   spomenik oblikovane
narave.
Na OŠ 8 talcev v Logatcu že drugo leto poteka projekt Naravna dediščina Logatca, na temo lipe v Logatcu, ki ga vodi Anita Garafolj. Učenci, učitelji in zunanji sodelavci proučujemo zgodovinsko ozadje in sedanjo skrb predvsem za lipov drevored v Logatcu. Projekt bo ob končni predstavitvi spremljan s publikacijo. Da smo se odločili za ta projekt, nas je vodil cilj (in nas še), da mladim in širši javnosti približamo občutek odgovornosti do naše dediščine. Seveda, da pa človek nekaj ceni, mora to dobro poznati in pozitivno ovrednotiti. To želimo doseči s projektom in končno s publikacijo ljudem približati naš biser.
Vljudno vabimo občane, ki morda v svojih albumih še hranijo kakšno staro fotografijo, sliko, članek, pripoved ali zapisano misel, ki bi morda bila dober prispevek, da jo prinesejo v našo šolo -vodji projekta Aniti Garafolj. Veseli bomo vašega sodelovanja z nami.
Karmen Osredkar
Na začetku ste najbrž preigravali skladbe drugih izvajalcev?
Marko:" Ja seveda, tako začne skoraj vsaka mlada skupina. Mi smo predvsem igrali Pankrte in Sokole." Kje in kdaj ste se prvič predstavili publiki? Boštjan: "Premierni koncert smo imeli pri bazenu v Rovtah, po treh mesecih vaj in takrat še brez imena. Bilo je super. Tega ne bomo nikoli pozabili." Kaj pa starši, so vas spodbujali ali...? Roman: "Nikoli niso nasprotovali, ker ustvarjanje glasbe ni vplivalo na uspeh v šoli, ki smo jo obiskovali in tudi vsi uspešno končali in se zaposlili. Inštrumente smo kupili sami s svojim denarjem, vadimo pa že od vsega začetka pri Boštjanu doma, čigar  starši  vsaj  do  sedaj  še  niso izrazili nezadovoljstva. Njegovi starši kar dobro prenašajo Tišino."
Kako so se stvari odvijale po prvem nastopu? Borut: "Ja, potem je šlo vse zelo hitro. Prišli so nastopi v Hotederšici, Logatcu, Žireh in okolici. Poleg priredb tujih skladb smo začeli s skladanjem lastnih skladb in leta '97 v studiu Kif-Kif posneli šest avtorskih skladb v angleškem jeziku. Posnetke smo nesli tudi na radio NTR v Logatcu. Dve skladbi sta se odlično "prijeli" pri poslušalcih: Rise ter Fire In the Sky, ki je posvečena v prometni nesreči preminulemu prijatelju. Istega leta smo se prijavili na razpis za nastop na drugem Zgaga ročk festivalu. Takrat nas je zelo podprl odličen poznavalec slovenske glasbene alternativne scene, sicer sodelavec Radia Študent, Marjan Ogrinc. Z njegovo pomočjo so se naše skladbe začele vrteti tudi na Študentu. V domačem kraju smo s pomočjo Športnega društva Kovk organizirali zabave s plesom, povabili smo skupino Big Foot Mama in na tem koncertu igrali kot njihova predskupina. To je botrovalo tudi našim naslednjim uspehom in
LIPE V LOGATCU
V Logatcu je naravna znamenitost lipov drevored. Lipe nas pozdravljajo, ko se peljemo proti Logatcu in nam mahajo v pozdrav, ko iz Logatca odhajamo. Te lipe pa niso samo lepe, ampak imajo tudi zgodovinsko vrednost. Pred dvesto leti je čez Logatec potoval Napoleon in lipe so se poimenovale po tem francoskem cesarju. Še vedno nas pričakujejo v ravni vrsti kot vojaki. Drugače pa je lipa simbol slovenstva. Drevesa so lahko stara tudi več sto let, zrastejo do trideset metrov visoko. Les lipe pa je od nekdaj cenjen za rezbarjenje, skulpture itd. Cvetovi se uporabljajo v zdravstvu, za čaje.
Luka NERAD, 3.C
nadaljnem skupnem koncertiranju širom Slovenije.
V sklopu akcije Tivolski pomp smo posneli prvo skladbo v slovenskem jeziku, Jst srn nor. V začetku leta '99 smo se zaprli v studio Kif-kif in pod budnim ušesom Žareta Paka posneli deset pesmi, ki smo jih maja izdali na prvencu Tihožretje pri založbi Corona."
Pri realizaciji albuma Tihožretje vam je pomagalo kar nekaj gostov.
Tone: "Vsekakor ne bi bilo prav, če jih ne bi omenili.
V skladbi 3. december je klavir odigral Vinko Kralj, spremljevalne vokale so odpele Marija Terpin, Natalija Brus, Damjana Meze in Marija Trpin. Za finančno podporo se med drugim zahvaljujemo tudi Občini Logatec." (Orleki torej niso več edina rockovska skupina, ki jo "podpira" občina op.p.)
Še nekaj dogodkov verjetno ne smemo pozabiti... Boštjan: "Seveda gostovanje v oddajah TV genij in Pomp, kjer smo na posebno željo moje babice odigrali skladbo skupine Čuki - Poletna , posneli smo video spot za skladbo Jst bi kr umrl zate in seveda krasni so bili tudi promocijski koncerti širom Slovenije."
Kaj pa načrti za prihodnost? Roman: "Predvsem čim več špilov, skladanje novih skladb, snemanje novega, za televizijsko predvajanje bolj prijaznega spota za skladbo 3. december."
Taki so torej rockerji iz Rovt. Prijazni, polni načrtov, predvsem pa zazrti v prihodnost in lepa dekleta. Poleg glasbe seveda. Tudi tišino imajo radi, včasih boža ušesa tudi njihova ušesa. Še raje pa vidijo, če vi prisluhnete tišini. Na plošči ali v živo na katerem od koncertov.
Srečno fantje!
Lepi spomini na Logatec
Konec septembra je po devetih letih slovensko občinstvo znova navdušil eden najpopularnejših pevcev na Balkanu Zdravko Čolič. Njegova bogata in uspešna glasbena kariera se je začela leta 1969, ko se je pridružil skupini Novi ambasadori. Največjo slavo pa mu je prinesla solistična kariera. S pomočjo Kornelija Kovača, Gorana Bregoviča in Arsena Dediča je do leta 1990 posnel osem albumov, prodal več kot pet milijonov plošč z več kot dvajsetimi uspešnicami, ki so se naselile v glavah in srcih oboževalcev.
Po večletnem premoru se je Zdravko Čolič vrnil leta 1997 z odličnim albumom Kad bi moja bila, ki je nastala v sodelovanju z Goranom Bregovičem. Lani je imel uspešno turnejo po Evropi, Kanadi in ZDA, zdaj pa se z največjim veseljem vrača k nekdanjemu občinstvu. Med ekskluzivnim pogovorom je Ksimeroniju Vrbetiču zaupal, da se z največjim veseljem spominja tudi Logatca, saj tu živi njegovo bivše dekle.
Sicer je Zdravko Čolič v Sloveniji preživel štiri nepozabna leta in se je zato koncerta v ljubljanskih Križankah še posebej veselil. Na koncu dodajmo še, daje kljub uspehom in slavi, Zdravko Čolič ostal preprost, skromen moški in večni mladenič.
Ksimeroni Vrbetič
Grajski studenec - drugič V prejšnji številki Logaških novic smo vam obljubili, da vas bomo v naslednjih seznanili z rezultati kemijskih analiz, opravljenih na vzorcih vode iz Grajskega studenca v Logaških Žibršah. 0 tem, kako je z neoporečnostjo vode, ki jo v zadnjem času uporablja vse več ljudi, smo povprašali direktorja Komunalnega podjetja Logatec, gospoda Igorja Petka, ki nam je posredoval tudi ostale informacije. Zadnje poročilo o izvidu mikrobiološke preiskave vode iz Grajskega studenca (ta je osnovna in se jo opravlja enkrat letno, opravlja se še fizikalno kemijsko analizo, ki je dodatna) nosi datum 19. 5. 1999. Tako kot vsa ostala poročila doslej (vse do danes še ni bilo neustreznega izvida) je bil tudi izid tega poročila ustrezen. Voda iz studenca prihaja iz podtalja, zato ni tako dovzetna za onesnaževanja kot tista iz srednjega ali nižinskega sistema, kjer so zajetja veliko višje pod površjem. Torej tudi vpliv deževja ne bi smel vplivati na samo kvaliteto vode. Koliko časa naj bi bila voda, natočena v steklenice, še ustrezna za pitje?
"0 tem je težko karkoli reči. Ker gre za vpliv različnih dejavnikov (kakšne steklenice uporabljamo, kje jih shranjujemo ...), se število aerobnih bakterij spreminja. Te so prisotne v vseh ustekleničenih vodah, tudi v tej. Seveda v tolikšni meri, da načeloma ne škodujejo zdravju. Shranjevanje naj bi bilo enako kot pri ustekleničenih vodah, v hladilniku torej, enako kot ostala živila." In še ena zanimivost. Vsi, ki se oskrbujete z vodo iz višinskega vodnega sistema (prebivalci celotnega območja Kale, Zelene poti, Režiške, del blokov na Pavšičevi in del prebivalcev Blekove vasi) ste lahko upravičeno ponosni. Gospod Igor Petek je namreč zatrdil, da je voda iz vašega vodovoda ena najbolj kvalitetnih vod v Sloveniji.
Lidija Oštir
Konjenika Policije na logaških ulicah ob Aronovih dnevih. Med obiskovalci sta bila deležna velike pozornosti.
Vabljeni k sodelovanju Že peto sezono MePZ Ivan Cankar in MePZ Logatec skupaj uspešno prepevata in nastopata pod vodstvom zborovodja Lovra Groma. V združenem zboru je sedaj okrog 45 pevcev iz obeh občin. Povezuje jih petje, želja po druženju in nastopanju. So vesela družba vseh starosti. Pojejo pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih obdobij. Nastopajo doma in v tujini. Aprila 1997 so sodelovali na Mednarodnem srečanju zborov v Banski Bistrici na Slovaškem, v oktobru 1998 pa uspešno nastopali v Dottikonu v Švici. Zbor prireja letne koncerte na Vrhniki in v Logatcu, sodeluje na občinskih revijah in organizira tradicionalni Večer pri vodnjaku na Čevici v Logatcu, kamor povabijo ljudske pevce in godce ter mojstre starih obrti. Zbor sodeluje z MePZ Štefan Kovač iz Murske Sobote, MePZ Revoz iz Novega Mesta, MePZ Postojna, MePZ Bratov Ipavec iz Šentjurja pri Celju, z zborom Collegium Cantus iz Banske Bistrice (junija letos je gostoval na Vrhniki) ter z orkestrom iz Švice. V letošnjem letu načrtujejo več nastopov po Sloveniji (Šentjur, Borovnica, Novo Mesto, Cerknica ...). Oktobra načrtujemo dva nastopa: v Šentjurju in v Borovnici. Pri nacionalni radijski hiši imamo posnetega veliko gradiva za izdajo zgoščenke. Za konec pa bi vas radi povabili k sodelovanju, dragi bralci. Če ljubite petje in bi bili radi v veseli družbi, se jim pridružite. Pridite na vaje, ki so ob torkih, ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki in ob četrtkih ob isti uri, v Narodnem domu, v Logatcu. Lahko pa pokličete na telefonski številki: 752 - 267, 041/884 188.
Karmen Osredkar
NARAVNA DEDIŠČINA
stran
Kako dobro jih poznamo ?
Špela FEČKAJ
Letnik ofembefeta
Srednješolka, ki največ sobot in nedelj preživi na tekmah namiznega tenisa in je lansko leto sodelovala na več kot 50 tekmah, si je za najljubšo jed izbrala njoke. V želji, da se letos udeleži Evropskega prvenstva na Slovaškem, se je odločila, da večerov ne bo preživljala tako kot večina njenih vrstnic v Logatcu.
Ko sem nedavno tega obiskala Špelo na njenem domu, da se dogovoriva za datum najinega pogovora, sem bila presenećena nad njeno odraslo podobo. V mislih sem še vedno nosila tisto Špelo, ki sem jo ničkolikokrat srečevala, ko je dirkala s kolesom od tam nekje izza Narodnega doma. Takrat je verjetno imela vsaj pet let manj. In tudi njena višina se nikakor ni ujemala s tisto mojo, izpred (ne vem koliko) let ... Špelin delovni dan se prične že ob šestih zjutraj. Tako zgodnjega vstajanja je navajena, odkar se vsako jutro vozi na Gimnazijo Jurija Vege v Idrijo. Domov se vrača okrog tretje popoldan, ko mora po kosilu kaj kmalu spet sesti za knjige. Časa, ki ga ima na razpolago za učenje in pisanje nalog (za katere sem prepričana, da jih na idrijski gimnaziji ni malo), ni prav dosti. Malo pred šesto popoldan že hiti na trening v Ljubljano. Dvakrat na teden po dve uri, trikrat na teden pa po dve uri in pol. Tako so njeni večeri že nekaj let rezervirani za treninge. Nič sedenja pred televizorjem, kot to počne večina njenih vrstnikov ob večerih, temveč zgolj trening, s' takšnimi ali drugačnimi vajami. Največkrat z žogico (saj veste, s tisto majhno, bele barve, ki se izredno dobro odbija od tal in se ti včasih nesramno izmuzne iz rok, da jo potem loviš po celi telovadnici) in loparjem, brez katerega se Spela ne odpravi skorajda nikamor. Špela je danes po vseh pripetljajih, med katerimi je bilo tudi nekaj izredno neprijetnih (teh se Špela nerada spominja - predvsem tistih, ki so povezani z nekaterimi vodilnimi v NTK Logatec), pristala v Namiznoteniškem klubu Ilirija. Ima status vrhunske športnice in je trenutno prva med mladinkami v Sloveniji.
Z namiznim tenisom je začela v drugem razredu osnovne šole. Takrat je, tako kot večina otrok,
Lov na polhe je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske zelo natančno opisal celo slavni polihistor Janez Vajkard Valvazor. Seveda danes ni nič več tako. Lov na polhe, ki je bil včasih vir preživetja marsikatere družine, so v sodobnosti zamenjala polharska nočna veseljačenja, ki jih poskušajo vsaj v nekaterih notranjskih krajih omejiti in jim dati podobo etnološke prireditve. Še najlepše pa je seveda, če greste na poliranje z izkušenim lovcem. Eden takih je gospod Rudi Čamernik. Že več kot petdeset let se vsako jesen odpravi lovit polhe. Natančno ve, kako je nastavo treba pravilno pripraviti, kam jo je potrebno nastaviti in kakšen bo ulov. Polhe spremlja od zgodnje pomladi, opazuje njihov razvoj in življenje v gozdu.
"Polh je izjemno koristna žival, sqj pomeni glavno prehrano za ujede, gozdne mačke in lisice. Polh je rastlinojedec, jč pa tudi meso, če je sila velika. Polh zimo prespi, nabere si veliko tolšče, da izgleda kot kakšna kosmata krogla. Od tu tudi rek: si debel kot polh. Polh čuti, kakšna bo letina. Če na brstičju vidi, da bo veliko cvetja, veliko nove rasti, potem se plodi tudi trikrat na leto. Čepa čuti, da hrane ne bo, se plodi samo enkrat. Zato je te živali vedno dovolj. Včasih se je lov na polhe začel 15. septembra, ob veliki maši torej, a so ga v povojnih letih z zakonom premaknili na 35. september. In tako je še danes.«
Gospod Čamernik me je sprejel v majhni sobi, v kateri je pravzaprav vse povezano s polhi. V omari stojijo stekleničke tekočine, ki jo uporablja za nastave, tudi polšnjo mast sva povonjala, na mizi leži šivalni pribor in polšje krzno. Gospod Čamernik namreč izdeluje odlične polhovke, zimska pokrivala, značilna prav za Slovenijo. "Če je krzno bolj modrikasto, to pomeni, da so bili polhi mlajši, porabim za izdelavo ene kape okoli štirideset kožic, za tiste, ki so narejene iz starejših polhov pa okoli sedemindvajset. Kože je potrebno seveda pravilno ustrojiti, pri šivanju moramo biti zelo pazljivi, pokrivalo je treba ludi pravilno ukrojiti". Vse delo seveda Rudi Čamernik opravi ročno. In zakaj pravzaprav lovimo polhe ? Zaradi pokrival, polšje masti, kije zdravilo za ekceme in opekline, zaradi mesa? "Lov na polhe je bil včasih vir preživetja. Gozdovi so bili v lasti veleposestnikov in ti so kmetom prepovedovali kakršen koli lov. Revščina je bila velika, posebej na
prinesla domov listek s katerim Namiznoteniški klub Logatec še danes vabi mlade k igri namiznega tenisa.
Njen prvi trener je bil Jože Herblan, ki jo je seznanil z najosnovnejšimi tehnikami, ki jih vsebuje igra namiznega tenisa. Špela pravi, da najraje tekmuje v tujini. Največ tekem se odvija na Češkem in Slovaškem, našo državo pa je zastopala tudi že na Nizozemskem, v Nemčiji in sosednji Avstriji. In rezultati?
V šestem razredu OŠ je kot mlajša pionirka postala državna prvakinja posamezno in v dvojicah, dve leti kasneje (vmes ji je zaradi prestopa v drug klub NTK Logatec prepovedal udeležbo na državnem prvenstvu) je ponovno stala na najvišjih stopničkah.
Postala je državna prvakinja v dvojicah ter dvakrat zasedla drugo mesto v državi (mešane dvojice in dvojice). V tem letu je tudi prvič odpotovala na Evropsko prvenstvo na Slovaško, kjer je s kolegicami iz ekipe dosegla odlično 9. mesto. Špela je trenutno v Sloveniji na samem vrhu. In da se danes lahko pohvali s tako visokimi rezultati, gre med drugim velika zahvala tudi njenemu nekdanjemu trenerju Miru Leskovcu, ki ji ob strani stoji še danes.
Spela mi je povedala, da je bil ravno on tisti, ki jo je vzpodbujal tudi takrat, ko bi s treningi najraje prekinila in z igro namiznega tenisa enostavno zaključila.
Prepričana sem, da bo Špela še dolgo igrala in da bomo njeno ime, kljub izredno močni konkurenci v svetu, še omenjali. In se o njenih uspehih še pogovarjali.
Želim ji le, da se to zgodi čim večkrat in čim bolj pogosto.
Lidija Oštir
Notranjskem in lovski čuvaji so skrbno nadzorovali gozdove in zapirali krivolovce. Gospoda je dovolila edino lov na polhe. Krzno je bilo zelo cenjeno in so ga prodajali predvsem v Italijo. S tem so se preživele cele družine.«
Rudi Čamernik polha praktično celo svoje življenje. Začelje kot osemleten otrok, ki gaje na polhanje vodil oče in potem vsako leto, razen tistih osem let, ko je služil vojsko.
"Zame je polhanje intimna stvar. Dolga leta sem polhal čisto sam. Zdqj se trije vzamemo skupaj in letos gremo polharsko srečo poskusit tudi na Štajersko. Ne zdi se mi prav, da se v jeseni po gozdovih zbirajo velike druščine, kričijo, navijajo glasno muziko ... S svojim obnašanjem prepodijo ne samo polhe, ampak tudi lisice in medvede, da se še tri dni ne upajo vrniti v svoja bivališča ... Jaz hodim polhe obiskovat tudi pozimi, ko sneg prekriva gozd in te živalce spijo zimsko spanje. Če na takem zimskem sprehodu v gozdu najdete v snegu kraterju podobno vdolbino, ste skoraj zanesljivo odkrili polhovo smrčišče." Rudi Čamernik pravi, da bi morali polhe loviti tisti, kijih znajo tudi uporabiti: pripraviti polšjo mast, izdelovati polhovke in jih uporabiti za prehrano. Ne mara ljudi, ki se v jeseni za zabavo zbirajo na polhanjih, zjutraj pa jih ujeti polhi sploh ne zanimajo več in jih zavržejo. Takim ljudem priporoča, da se raje odpravijo na katero od organiziranih polhanj, kijih pripravljajo lovci in kjer bodo lahko poizkusili tudi kakšno polšjo specialiteto, In kakšen je Rudijev recept za pripravo polhov: »Polhe moramo dobro očistiti, to je zelo težko in nič kaj prijetno delo. Zložimo jih v lamo, dodamo začimbe (sol, poper, peteršilj) in veliko narezane zelenjave (korenček, zelena ...). Mesu lahko dodamo tudi narezana jabolka in na koščke narezan krompir. To vse skupaj pečemo zunaj na ognju in postrežemo s kozarcem dobrega vina.«
Ni kaj, slastno se sliši in verjetno taka tale jed tudi je. Posebej še, če ti jo postrežejo izkušeni lovci na kakšni mirni polharski noči, ob ognju, med pripovedovanjem lovskih zgodb.
Privoščite si jo, jesen je še mlada!
Branka Novak
Branko VEfELJ
Ko med letnice leže ljubezen
Na srednjeveških dnevih v grajskem parku gornjelogaškega gradu je na eni od stojnic -med poskakovanjem dvornega norčka v bližini - mož, oblečen v skladu s predstavljeno dobo, skrbno in z vidno ljubeznijo do svojega dela, z batom, dleti in različnimi nožiči obdeloval kar precej velik kos lesa.
Trd les, z močno izraženimi letnicami, vendar kot mi je dejal, s takim najraje dela. Lipovina sicer omogoča detaljnejše obdelave, tudi lažje je oblikovati njeno mehkobo, a vseeno ... "Rajši imam jesen, javor, tudi hrast. Pravzaprav je vse odvisno od tega, kaj delam, kaj ustvarjam. Je to kip sv. Florijana, portret ženske, mame z otrokom, amorček, akt mladega dekleta, severni medved, grb podjetnika, okvir za sliko ..." Kar tako, mimogrede, je že naštel del tistega, kar naredi iz kosa lesa - za nas običajne ljudi - na pogled neprivlačnega, če hočete, primernega le za kurjavo. V njegovih rokah, ki nekako nežno, vendar zelo premišljeno drsijo z različnimi rezili in odvzemajo, vendar hkrati tudi bogatijo obliko in toplino lesa, ustvarjajo gube na obrazu stare mamice, mišice na nogah svetnika, ki bedi nad požari, iskrive oči mladenke, ritko angelčka, zobe v levji glavi, oblic v grbu ... "Kljub obilici dela - kar za eno leto vnaprej ga imam, se nočem podrediti tržnosti. Vsak izdelek, če je še tolikokrat ponovljen, ima nekaj svojega, lastnega. Mislim, da je to ljudem všeč, ni industrije, ni odlitkov, ni "štance." Vsak ima "svojega" Kristusa na križu, na zadnji večerji ima povabljene "svoje" svetnike. Prav zato poskušam že ob naročilu ugotoviti, s čim bo naročnik najbolj zadovoljen in kaj bo najbolj primerno. In skoraj vedno mi uspe ..." Nič čudnega, saj s svojim nastopom prepriča, osvoji. Kot da se je toplina vseh vrst lesa preselila vanj in kar zdi se mi, da to ve. Tudi uporabi, vendar pa tega ne izrablja. Povabi me na Petkovec, v Ložansko dolino, kjer mi bo lažje povedal še kaj o sebi, pokazal še nekaj tistega, kar ustvarja.
"Vstanem ob petih, petih in pol, izdelke obdelujem tja do pol osmih. Služba v Valkartonu, kjer vsaj dve tretjini sodelavcev ne ve za moje domače delo. No, vsaj pogovarjamo se ne o tem. Po službi je ura enajst in več, ko zaprem delavnico. Dan za dnem. In ne mislite, da sem utrujen. Delo z lesom, rezbarjenje, izvabljanje novih oblik, mi pomeni sprostitev, zadovoljstvo nad ustvarjenim pa skoraj vedno odtehta kakšno urico spanja premalo. Vendar hkrati odgovornost do naročnika pritiska, zahteva vse in več ..."
Delavnica polna začetih del. V tem kotu sv. Florijan (ki še nima nog), v onem portret v lesu, v drugem več debelih kosov različnega lesa, osnov. Kaj bo iz njih nastalo, že ve in si tudi predstavlja, kako bo na koncu izgledalo. In ko z mirnim, lahkotnim gibom odstrani oblance, se mi zdi, kot bi se z božanjem opravičeval kosu lesa, ki ga je še pred trenutkom rezbaril. In les sprejema opravičilo, oplemeniten je z zamislijo, samo obliko, zaživi v končnem izdelku ... Tudi dom, prostori so opremljeni z izrezbarjenimi izdelki. Vzpenjajoči konji na vratih skrivajo hladilnik, sedim na stolu, ki je popolnoma ročno delo, še več jih je, mislim da pet. Pa miza, stopnice na podstrešje, že omenjena vhodna in garažna vrata. Toliko stvari, katerih lepote ne moreš prezreti, hkrati pa jih registriraš, opaziš
topašL novice
nekako površno, mimogrede. Bo že res, da zaradi lepote glava boli. V najin razgovor pa se počasi pritihotapijo skoraj obvezna vprašanja: In kako, kdaj, kje ste začeli?
"Nekako spontano, pred leti, ko sva z ženo zgradila hišo in sem se pred prijateljem pohvalil, da si bom izrezbaril vhodna in garažna vrata v najin dom. Njegova nejevernost me je še bolj podžgala, naredil sem obljubljeno. Izpadlo je kar dobro, zato sem šel kasneje še na nekakšno izpopolnjevanje v Kozino k tamkajšnjemu mizarju, ki je izdeloval stilno pohištvo in na njem uporabljal izrezbarjene detajle. Od takrat naprej se usposabljam in izpopolnjujem kar skozi delo. Veste, neverjetno dosti problemov se pojavi skoraj v vsakem delu, ki jih je potrebno sproti in učinkovito rešiti; lega letnic, grče, ki se jim je treba na lep, primeren način izogniti, jih prikriti. Zdaj razmišljam, da so bili pravi začetki, osnove najbrž že v mojem ukvarjanju z risanjem in slikanjem. Rezbarjenje je samo nadgradnja.
Uspešna - ugotavljam. Prinese dva portreta, izdelana s tempera barvami. Vidim jih prvič, vendar sta tako dobra, da takoj vem, kateri osebi sta na njih. Spet dobra, kvalitetna izdelka. In tudi zato ta predstavitev umetnika-samouka iz Petkovca, ki je sicer doma iz Žirov, ni bila mišljena kot reklama. Njegova dela, stvaritve so dobre (kaj dobre - izvrstne), sprožijo zadovoljstvo, nove ideje, nova naročila, nove izdelke, predvsem pa začudenje, navdušenje.
"Verjemite mi, da ne potrebujem nobene reklame, delo zadnjemu naročniku je vedno najboljši reklamni oglas. Takoj se jih oglasi vedno več, prvi pa običajno kar tisti, ki je komaj odnesel naročeno. In krog je s tem zaključen! Morda je tiha, majhna, zaenkrat še neuresničena želja razstava v Logatcu, problem pa je izposoja del, ki bi jih moral spraviti skupaj od vsepovsod. In ni jih malo, niso samo majhna, veliko je vgrajenih v pohištvo ..." Težava, ki ni nerešljiva. Želim mu, da bi tudi to željo enkrat uresničil, da bi nam pokazal, koliko tega je izdelal, koliko vrst in metrov lesa je izrezbaril. Tudi zato, ker ob ogledu spontano vzdihnemo in rečemo: To bi rad imel tudi jaz ... Na lepem, takoj in z vseh strani opaznem mestu v dnevni sobi ali pač kje drugje. Ne zaradi zavistnih pogledov obiskovalcev, ampak zaradi sebe, svojega zadovoljstva ob delu, ki hkrati pomirja in navdušuje.
Sam pa bom od danes naprej, preden bom vrgel poleno na ogenj, vedno pomislil, kaj bi iz njega naredil, izvabil, ustvaril - rezbar Branko Vegelj iz Petkovca. Najbrž mi bo skoraj vseh in vsakega nekako žal, ker bodo v bistvu nekoristno minili v ognju in postali pepel. Brankova dela pa bodo še dolgo, dolgo krasila marsikatero vitrino in grela prostore z drugačno, samo umetniškemu izdelku iz lesa svojstveno toplino.
Miro Leskovec
Logaške novice
■      "» ■
m m
Telefon: 061 790 660 l Telefax: 061 790 664 E-mail: mali@siol.net
Logaške novice
Folharfka fezonaje vfolnem razmahu
Ob veliki mah' $o letniki in polhi nafi
topš/u novice
Najpomembnejša obrobna stvar na svetu
POSKUS UVRSTITVE V KONČNICO DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Ob nenadejanih uspehih slovenske nogometne reprezentance in Kluba Maribor Teatanic v evropskem merilu, tudi mi nekoliko več pozornosti namejamo nogometašem. Ti so že nekaj časa nekako v senci ostalih športov (domnevno uspešnejših) -najbrž kar po krivici. To dejstvo z današnjo predstavitvijo poskušamo vsaj delno popraviti in postaviti stvari na pravo mesto.
Nogomet je v Logatcu tradicija. Tradicija, kije občasno živela (kar primerno živahno), občasno životarila, včasih za kratek čas tudi zamrla. Z ekipami malega nogometa in njihovimi turnirji pa so je pravzaprav ohranjevala ves čas. In ko so pogoji (predvsem prostorski z nogometnim igriščem pod Sekirico) dozoreli do te mere, da je bilo smotrno razmišljanje o klubu, se je nekaj bivših nogometašev in privržencev tega športa združilo in Logatčani imamo že nekaj časa nogometni klub.
Pri sedanjem delu sodelujejo različne generacije logaških nogometašev. Tudi igralci, ki so svoj šport "zganjali" še na Poštnem vrtu. Da! Prav ste prebrali - na Poštnem vrtu. Najbrž je ta podatek večini današnjih bralcev neznan, vendar- na prostoru, kjer stoje stanovanjski bloki in Mercatorjeva trgovina, je bilo nekoč nogometno igrišče. In tudi sedanji predsednik kluba, dr. Jože Skvarča, je igral na njem, morda je prav njegova "bomba" povzročila kakšno luknjo na oknih okoliških hiš.
O zgodovini nogometa v Logatcu bi lahko še govorili in morda bo nekoč potrebno obširneje spregovoriti tudi o tem, zakaj in kdaj umiranje na obroke, v katerih obdobjih je bil kdo nasprotnik in kdo dobrotnik ... Danes pa s sogovorniki dr. Jožetom Skvarčo, Mirom Pivkom, Božidarjem Jerebom in Ivanom Hvalo spregovorimo o sedanjosti in o načrtih. Dr. Jože Skvarča: "Mislim, da smo po številčnosti najmočnejši klub oziroma društvo pod okriljem logaške občinske športne zveze. Če se ne motim, nas je trenutno 117, od tega je največ mladih - kar blizu 80 -cicibanov, mlajših in starejših dečkov, kadetov in mladincev. Zavedamo se problema osipa v teh kategorijah in tudi zalo vodimo tako politiko nastopanja v ligah, da bomo ludi v prihodnjosti - vsaj upamo tako - zadržali vse tiste mlade nogometaše, ki preraščajo v mladinsko kategorijo, kjer je osip največji zaradi odhoda v srednje šole izven občine. Delno smo ta problem, rešili tudi z vključevanjem, igralcev iz sosednjih občin, z zaposlitvijo profesionalnega trenerja za vse kategorije in še kakšna uspešna pogrunlacija se nam je porodila ob reševanju problemov. Članske ekipe nimamo, ker je vzdrževanje kompletnega pogona za nas predrago tudi zaradi pogojev, ki so predpisani s strani Nogometne zveze Slovenije. Izpolnjevanje le-leh bi za nas pomenil finančni kolaps in posledica bi bila smrt kluba."
Miro Pivk: "S sredstvi, ki jih pridobimo predvsem od sponzorjev, skušamo naredili čim več. Vlagamo le v listo, kar nam vrne vsaj nekaj. Zato smo letos vložili večino sredstev in dela v ekipi mlajših in starejših dečkov, s katerima - vsaj upam,o, nameravamo presenetiti nogometne poznavalce s tem, da bomo zaigrali v končnici državnega prvenstva. Pričakovanja niso na trhlih nogah. Smo edini klub v Sloveniji, ki se mu je v teh dveh kategorijah uspelo v dveh letih iz tretje uvrstiti v prvo ligo. Temelji so, potrebna je le solidna nadgradnja. Upamo ..." Ivan Hvala: "... ja, upamo, vendar predvsem delamo. In to trdo, uspehi oziroma rezultati marajo biti, v to niti najmanj ne dvomimo, pravzaprav smo v to prepričani."
Božidar Jereb: "Tudi načrtov za več področij v našem klubu imamo dovolj (za marsikoga tudi preveč), čeprav pač nismo sposobni sami reševati predvsem finančno "težke" probleme. Recimo: v načrtu so (pod bodočimi tribunami) prostori, ki bi rešili stalne stiske še dveh ali treh športnih klubov iz Logatca, rešen bi bil tudi naš prostorski primanjkljaj za zimske treninge. Vendar smo že v osnovi prikrajšani oziroma onemogočeni za nadaljevanje izvajanja del, saj pod Sekirico (na igrišču) še vedno ni elektrike in vode. Kljub veliki pomoči in zavzemanju sedanjega župana,
kar nekako ne pride do nadaljevanja vlaganj in izvajanja del pod Sekirico."
Ivan Hvala: "Samo vzdrževanje travnate površine nas stane približno ,500.000 SIT letno. Košnja trave je ob vsakem "striženju"zahtevala kar sedem ur oziroma 22 km hoje ob kosilnici. Morda se sliši smešno, obrabljeno, vendar čas je drag. Imamo mnogo prostovoljcev, ki so za izgradnjo in urejanje, vzdrževanje igrišča in objektov samo v lanskem letu opravili 1200 ur, vendar bi to vsekakor moralo biti rešeno tudi drugače, sistem,sko."
Miro Pivk: "Približno 2200 ur treningov, 120 prvenstvenih in prijateljskih tekem, na gostovanja prevoženih približno 5000 km s štirimi osebnimi vozili, sodniški stroški, itd., kar hitro praznijo blagajno. V preteklosti, ko smo gostovali na Logu pri Brezovici in na Vrhniki, smo vlagali za vzdrževanje igrišč tam, lansko leto pa smo v domačem kraju vložili le nekaj tolarjev manj kot 1.200.000 SIT (prostovoljne ure dela so bile že omenjene). Zal je naš šport drag, eden najdražjih, vse pa mora biti urejeno in narejeno, sicer padajo kazni."
Dr. Jože Skvarča: "Vsem, ki nam pomagajo, če drugače ne, že z obiskom kakšne tekme, se zahvaljujemo. Pripravili srna nekakšno propagandno akcijo, v kateri vsem, ki to želijo, pošiljamo rezultate. In če bi to želeli tudi vi, samo sporočite svoj naslov Miru Pivku v obrtni coni in dobivali bosle vse rezultate naših tekem. Objavljamo tudi poraze (teh je manj), ne samo zmage. In da ne pozabim, v kratkem, času smo v barvah logaške občine (rumena in vijolična) nastopili v 42 krajih po vsej Sloveniji, nekaj pa je bilo nastopov tudi izven meja. Nič čudnega, da imamo kar pet do osem mladih "velikih" nogometašev, ki so že "padli v oči" trenerjem slovenskih reprezentanc. Verjamem,, da se jih tudi noben slovenski klub ne bi, branil..."
Delo, ideje, načrti, potrebe, podatki. Preveč za eno samo predstavitev. In na koncu, če je v klubu še kaj tako zagnanih članov, pripravljenih delati z mladimi nogometaši, kot so bili današnji štirje sogovorniki, se za NOGOMETNI KLUB LOGATEC ni treba bati. Le še nekaj več razumevanja in pomoči potrebujejo, predvsem s strani tistih, ki skrbijo za razvoj športa v Logatcu in klub bo zaživel, zadihal, nikdar več ne bo životaril, še manj zamrl...
Miro Leskovec
Pridne roke - igrišče za otroke.
Leta 1998 smo si krajani Log-Zaplana zadali nalogo, da pripravimo prostor, kjer naj bi stalo igrišče za naše, morda tudi vaše otroke. Edini prostor, ki naj bi ustrezal tem merilom, je bil pod ljudsko šolo. Toda pred tem smo morali narediti nov oporni zid, za katerega smo denarna sredstva prispevali krajani sami. Oporni zid sedaj stoji in smo nanj tudi zelo ponosni, saj krasi našo vas. Igrišče je utrjeno, manjka le še asfaltna prevleka.
Sredi septembra smo imeli akcijo čiščenja šole, njene okolice in igrišča. Na pomoč so prišli dobri ljudje, ki jim ni vseeno, kakšna je njihova okolica in so to, ne le z besedo, ampak z dejanji velikodušno dokazali.
Zato bi se rad ob tej priložnosti zahvalil vsem dekletom, ženam, fantom in možem, ki so si vzeli čas, da smo to soboto preživeli skupaj ob delu, malici in humorju. Posebna zahvala pa velja županu občine Logatec, gospodu Janezu Nagodetu, saj se brez njegove pomoči danes ne bi veselili. Se enkrat hvala vsem in upam, da se ob podobni priložnosti spet srečamo.
Predsednik KS Log-Zaplana Boštjan Marinč
Iz kronike Planinskega društva
Iz Logatca peš na Triglav
Tradicionalnega, sedaj že dvanajstega pohoda na naš najvišji vrh se je udeležilo dvanajst planincev Planinskega društva bogateč. Pohod je trajal od 21. do 24. avgusta 1999.
Odšli smo zgodaj zjutraj izpred Krpana, po stari poti prek Blokovskih gmajn, Rovtarskih Žibrš, Medvedjega Brda, Veharš, Dol, Gor, Ledin. V Janezovem vikendu smo popili dobro kavo in si ogledali "akte", ki jih je našel v naravi. Pot smo nadaljevali do koče na Sivki (1006 m), Bevkov vrh, čez Podlanišče do Cerknega in v hrib do babinj. Na najvišje ležeči kmetiji, na poti čez Porezen v kraju Labinje, smo prvič prenočili. Gospodinjaje pripravila dobro večerjo. Pozno v noč smo obsedeli pri mizi v prijetnem kramljanju in zbijanju šal, ki so se porodile glede na dogodke prvega dne pohoda. Tu nas je obiskal Logatčan Marko, ki z družino živi v Cerknem in se bo kmalu preselil v svojo hišo v Labinje.
Drugi dan smo pohod nadaljevali na Porezen (1632 m). Tamkajšnji planinci so praznovali obletnico, zato je bilo na Poreznu veliko planincev. Igral je tudi ansambel, tako je bila tudi priložnost za ples. Pot smo nadaljevali v Podbrdo, Petrovo Brdo, na Lajnar (1548 m). Od tu je bil lep razgled na bližnjo in daljnjo okolico. Odšli smo na Možica (1602 m) in videli Triglav in poti, ki jih bomo prehodili naslednji dan. Propadajoči vojaški objekti v okolici spominjajo na težko življenje vojakov v I. svetovni vojni. Prespali smo v Litostrojski koči na Soriški planini v kraju Zgornja Sorica.
Po zajtrku smo tretji dan hodili čez Nemški rovt, Bohinjsko Bistrico, Sredno vas v Bohinju do koče na Uskovnici (1133 m). Pot smo nadaljevali do Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m) in naprej do Doma Planika pod Triglavom (2408 m), kjer smo prespali. Pogrešali smo tekočo vodo, kije na tej višini prava dragocenost. Četrti dan smo videli lop sončni vzhod in krenili proti Triglavu ter vsi dosegli cilj, naš Triglav! Nudil se nam jo lep razgled na vršace, pogled v dolino pa je motila megla. Zadovoljni smo se podali proti Kredarici, kjer smo pomalicali in so pripravili na spust v Vrata, kamor smo odšli po Tominškovi poti. V Aljaževem domu v Vratih nas je pričakal predsednik PD Janez Slabe, ki je vsem udeležencem pohoda (Grega, Janez, Lojze, Slavko, Matija, Grega, Franc, Niko, Neža, Alenka, Marinka) čestital in izročil spominsko majico in značko. V Logatcu nam je ob prihodu čestitala tajnica PD Marinka Kozamornik in vsakemu izročila rdeč nagelj. Ljubitelje planin vabimo, da se pridružijo pohodu naslednje leto, ko se bomo trinajstič povzpeli na vrh Triglava.
Marinka Petkovšek
LEPO ŠPIČJE
Mesec september se je pričel s plohami in nevihtami, vseeno pa se je, zaradi napovedanega izboljšanja vremena, 4. septembra deset planincev odpeljalo na dvodnevni pohod na Lepo špičje. Proti Gorenjski je začelo deževati. V Stari Fužini, ki je bila v dežju in puščobna, smo se vremenu primerno opremili za pohod ,V planinskem domu na Vogarju (1050 m) nas je zadržal dež. Planina pri jezeru (1450 m) nas je pričakala vsa meglena. Pot smo nadaljevali čez Dedno polje na Prehodavce (2071 m), kjer se je že jasnilo in okolica se nam je prikazala v vsej gorski lepoti. Tuje močno pihalo in bilo mrzlo. Na Zasavski koči na Prehodavcih smo prespali. Zaradi slabega vremena koča ni bila polno zasedena.
Drugi dan, smo odšli na Lepošpičje. Ob 10. uri smo bili na vrhu Velikega špičja (2398 m). Dober pogled je motila megla. Po markirani poti smo se spustili proti dolini Triglavskih jezer in se ustavili pri Koči pri sedmerih triglavskih jezerih (1683 m). Pot smo nadaljevali do Črnega jezera, ki je bil obsijan s soncem, in čez Komarčo, kjer smo si ogledali močan izvir in slap Savice ter prišli do Koče pri Savici (651 m).
Narava je posebno lepa v soncu, zato nam je dala izziv, da se v Lepošpičje še vrnemo in vabimo tudi vas, da se nam pridružite.
Marinka Petkovšek
Nova namiznoteniška sezona
Letošnjo sezono so začele deklice z nastopom na turnirju v Kranju, kjer je Taja Oblak osvojila 3. mesto. NTK Logatec je v začetku septembra organiziral prvi odprti turnir Republike Slovenije za mladince, ki se ga je udeležilo 72 igralcev, člani kluba pa so 11. septembra nastopili na turnirju za člane, na katerem so nastopili Kreuh, Lukančič in Kogoj. Na igrah Alpe Adria je Taja Oblak nastopila za reprezentanco Slovenije. Prvi nastop v II. državni namiznoteniški ligi je bilo gostovanje pri favoriziranem klubu NTK KEMA iz Puconcev. Rezultat 6:2 ne kaže dejanskega razmerja moči. Na drugi tekmi lige proti ekipi Moravskih Toplic so igralci dosegli rezultat 5:5. Tudi tretja ligaška tekma igralcem NTK Logatec ni prinesla zmage. Na domačem parketu so jih s 6:2 premagali igralci NTK Škofije. NTK Logatec je 19. septembra organiziral prvi odprti turnir Republike Slovenije za pionirke, na katerem je nastopilo 58 tekmovalk. Od šestih Logatčank se je edino Taja Oblak uvrstila na 9. mesto. Oktobra si boste v Logatcu lahko ogledali štiri tekme II. lige in sicer: 9. oktobra igra Logatec z NTK Maxi Oiimpijo in s Patizanom Zalog, 23. oktobra pa z ljubljansko Ilirijo in Merkurjem iz Kranja.
Mladi, uspešni in perspektivni lokostrelci iz Logatca, Vrhnike in Postojne, so večji del počitnic preživeli na strelišču lokostrelskega kluba MINS v Postojni. Treningi in vsa tekmovanja so potekala pod budnim očesom trenerjev ter staršev. Kar nekaj lepih uspehov so dosegli v letošnji sezoni, ki še ni končana. Caka jih še vrsta tekmovanj na nivoju občin, regij in pa mednarodno tekmovanje v Italiji. Koliko stane ta šport, v katerega vlagajo le starši in ali obstajajo vsaj minimalne možnosti, da bi vvsaki občini bili koščka pogačice deležni tudi ti mladi športniki, pa sta vprašanji, s katerima se srečujejo. Bes je, da so starši tisti, ki morajo in tudi nosijo največji del skrbi in odgovornosti za svoje otroke, bilo pa bi lepo in spodbudno, če bi se takih otrok spomnil tudi dedek Mraz v občini iz katere prihajajo. Pa ne mislim s košem denarja, katerega je tako ali tako vedno in povsod premalo. Kakšna majčka, superge ali trenirka, bi bilo lepo darilo. (Ana Marija Selan)
Iz Rovt na Vrh s kolesom - Športno društvo Rovte je v začetku septembra organiziralo kolesarsko tekmo za krajane. Naporno pot, ki se vseskozi dviga proti končnemu cilju, je premagalo mnogo tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v različne kategorije. Na cilju so bili veseli vsi, ki so uspešno končali tekmo. Najboljši čas proge je postavil Primož Jereb, ki je za pot porabil 20 minut in 25 sekund. Med ženskami se je najbolje odrezala Francka Celarc, ki je bila z nekaj več kot 24 minutami hitrejša od marsikaterega moškega.
Sicer pa rezultati niso bili najpomembnejši, saj se je marsikdo tekme udeležil zaradi preizkusa moči in telesne pripravljenosti. (Ajda Žižek)
topi/u novice
Cenjene bralke in bralci!
Prostorske možnosti za objavo vaših pisem so omejene, zato vas prosimo, da nam pošljete največ 20 tipkanih vrstic, tako da bomo lahko objavili čim več vaših mnenj, pripomb in pohval. Če bo dolžina presegla predpisano, si bomo v uredništvu skladno z veljavnim Zakonom o javnih glasilih vzeli pravico in jih ustrezno skrajšali ali priredili. Vaše pismo mora biti opremljeno s pravim imenom, polnim naslovom in telefonsko številko, na kateri bomo lahko preverili avtentičnost. Objavili bomo le ime, priimek in kraj bivanja. Naš naslov: Logaše novice, Čevica 4, 1370 Logatec.
MLADI, KAM ?
Z zanimanjem sva vzela v roke nove Logaške novice, prvič iz rok koncesionarja. Ob razveseljivih vesteh je najino pozornost pritegnil članek, v katerem avtor (avtorica) razmišlja o mladih, natančneje o preživljanju njihovega prostega časa. Z mnogimi navedbami se strinjava. Predvsem, da na občinskem nivoju ni poskrbljeno za to pomembno področje. Članek nosi ambiciozen naslov - za drugačno mladost - ne ponuja pa vizije (razen zabave), kako to uresničiti. Več možnih rešitev pa ponuja članek, ki je v mikroskopski obliki sramežljio objavljen na isti strani. Seznanja nas s tem, kako lahko mladi aktivno (kot animatorji) ali vodeno (kot udeleženci posameznih delavnic) ter v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi preživljajo prosti čas.
Nekaj se vendarle dogaja! Ko je bil na pobudo župnika Toneta Kompareta leta 1994 ustanovljen Mladinski center, smo pričakovali, da bo začetna aktivnost kmalu dobila možnost širšega udejstvovanja v novih prostorih. Želja po obnovitvi prosvetnega doma na Griču se odmika v neznano prihodnost. Uresničiti bi jo bilo mogoče le z velikim posluhom občine, na kar starši otrok in mladostnikov tudi računamo. Kot starša torej ne moreva razumeti, da je tako pomembni informaciji, ki naj bi vendar dosegla čim več mladih, namenjen tako skop prostor! Po najinem mnenju je koncesionar dolžan zastopati interese občine in seveda občanov. Navkljub vsemu so v našem kraju posamezniki tudi mladi, ki so dali na razpolago svoj čas, znanje in sposobnosti in celo finančna sredstva. Zakaj jih ne bi nagradili vsaj s spodobno objavo v občinskem časopisu? Pa srečno!
Sonja in Dušan Mihelčič
Odgovor uredništva
Vaše pismo nas je zelo razveselilo, saj kaže, da smo se lotili prave teme. Avtorski članek z naslovom Za drugačno mladost, ki ga omenjate, je napisala naša sodelavka, njegov namen pa je bil spodbuditi k razmišljanju in konkretnim akcijam vse, ki se ali bi se morali ukvarjati s problemi (načrtovanje, vsebine, prostori, financiranje) aktivnega preživljanja prostega časa mladih v Logatcu. Prepričani smo, da to je pereč problem, zato se ga bomo še lotili in v časopisu odpirali prostor idejam, aktivnostim in težavam pri iskanju rešitev. Tudi mladinskim delavnicam bomo zato zagotovo namenili še kakšen prostor, posebej še, če bo njihova ustvarjalnost pljusknila čez robove Mladinskega centra. V septembrski številki smo objavili zgolj osnovno informacijo v obliki in vsebini, ki smo jo prejeli na uredništvo. Objava obeh prispevkov v septembrski številki LN torej nima nobene zveze z določanjem večjega ali manjšega prostora v časopisu in sredstvi, ki jih za to namenja občina Logatec.
Človekoljubno poslanstvo Llonsov
Notranjski Lions klub, ki pokriva občine Vrhnika, Logatec, Borovnica, Cerknica in Horjul je konec septembra v polni dvorani Hotela Mantova na Vrhniki organiziral humanitarni koncert, na katerem je nastopil Ljubljanski godalni kvartet. Igriv in domiselen repertoar, v katerem je bilo tudi nekaj priredb slovenske filmske glasbe, je požel odobravanje poslušalcev.
Ljubljanski godalni kvartet je v slovenskem kulturnem prostoru prisoten že kakšnih petdeset let, trenutna zasedba pa predstavlja vrhunske slovenske glasbenike: violinista Moniko_ Skalar in Franca Avseneka,violista Karla Žižka in violončelista Staneta Demšarja. Predstavil se je z bogatim repertoarjem del vseh glasbenih obdobij in tudi z izvedbo del slovenskih skladateljev. Za svoje umetniško delo je kvartet prejel tudi Bettetovo nagrado, najvišje priznanje za poustvarjalne dosežke na glasbenem področju. Na pobudo Notranjskega Lions kluba se je kvartet odpovedal honorarju, tako da je bil ves izkupiček koncerta namanjen humanitarnim projektom kluba Lions. Notranjski Lionsi so s pomočjo podjetja Corning že pomagali slabovidnemu študentu pri nakupu potrebne računalniške opreme, s pomočjo katere bo lahko nadaljeval študij. Klub bo podobne koncerte prirejal tudi v prihodnje in tako s svojo človekoljubno pomočjo sledil globalnim usmeritvam in kodeksu lionistične etike, predvsem pa izpolnjeval svoje humanitarno poslanstvo na področju Notranjske regije.
Marko Smole
Aronove viteške igre
Vitezi in gospodične
10. in 11. septembra je bilo v grajskem parku v Gornjem Logatcu še posebno zanimivo, saj so se obiskovalci za nekaj ur lahko prestavili v srednji vek. Organiziralo jih je Naklo d.o.o., izvedel pa Zavod za naravno in kulturno izobraževanje mladih Moj Aron. Glavni dogodek prireditve so bile vsekakor viteške igre, kjer so vitezi prikazali sposobnost jahanja in srednjeveškega bojevanja: na konju so oddirjali proti nasprotniku - lutki na konju - ter ga napadli s sulico ali pa so s sulico ciljali v tarčo. S spretnostjo in eleganco so si prislužili oddobravanje občinstva. Ekipno sta na viteških igrah zmagala Aronova viteza, med posamezniki pa vitez Andrej Alkimist. Ker so svoje spretnosti prikazovali na lutkah, vitezi niso nosili težkih oklepov, pač pa železne srajce ali pa še teh ne. Igre je pod baldahinom spremljala srednjeveška gospoda v tipičnih oblačilih. Vitezi so se med seboj pomerili tudi v mečevanju - poravnali so stare zamere, ali pa izzvali nasprotnika, da bi ga premagali. Gledalcem je ob silovitih napadih in žvenketu orožja zastajal dih, zmagovalca pa so nagradili z vzklikanjem in ploskanjem.
ODPRTI TELEFON
Ministrstvo za promet in zveze sporoča, da so na Ministrstvu odprli telefo, brezplačno telefonsko linijo, ki je namenjena vsem državljankam in državljanom ter njihovim vprašanjem, ki se tičejo področja dela Ministrstva za promet in zveze. S to linijo dajejo možnost prav vsem, da posredujejo svoja vprašanja. Na tak način poskušajo omogočiti najbolši dostop do informacij.
Njihova linija s številko 080 20 20 je brezplačna za klicočega. Odprta je dvakrat tedensko in
sicer:
ob torkih od 10. do 11. ure, ob četrtkih od 15. do 16. ure
BLAZEN! ANTON MARTIN SLOMŠEK
Svetost je tista prava sila,
ki je sposobna spremeniti svet.
(Janez Pavel II.)
Pred skoraj 200.000 zbranimi romarji - med njimi so bili tudi najvišji predstavniki slovenske cerkvene in svetne oblasti - je v nedeljo, 19. septembra, ob 11, uri in 20 minut sveti oče, papež Janez Pavel II., ob somaševanju več kot 800 duhovnikov svečano razglasil na Betnavi pri Mariboru častitljivega božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega. Začetek postopka za Slomškovo beatifikacijo sega že v davno leto 1926.
V grajskem parku so bile postavljene stojnice srednjeveške tržnice - med drugim so bili tam zeliščarica, pisarka, usnjar, orožar, tkalka; vse njihove izdelke pa se je dalo kupiti s srednjeveškimi srebrniki. S skeči se je predstavila glumaška skupina, birič pa je tatica vklenil v sramotilno klado, opravljivko pa v preslico. Staro in mlado je s svojimi norčijami zabaval dvorni norček, ki včasih ni manjkal na nobenem gradu. Obiskovalci so se lahko poskusili tudi v družabnih igricah kot sta hoja s hoduljami in met podkvice. Viteške igre so včasih bile srečanje plemenite gospode na gradovih in v mestih, dandanes pa ravno tako postajajo prijetno družabno srečanje, poleg ohranjanja tradicije. V Logatcu se je iger udeležilo okrog 2500 obiskovalcev, čeprav so jih prireditelji pričakovali več, predvsem iz drugih krajev. Delček življenja naših prednikov so si ogledali tudi otroci iz osnovnih šol logaške občine, Cerknice, Črnega Vrha in Mirne Peči ter bili, tako kot odrasli, prijetno presenečeni nad zanimivostjo iger, ki so popestrile našo vsakdanjost.
Petra Trček
Papež Janez Pavel II. je med mašno pridigo še posebej utemeljeval beatifikacijo in ob tem zlasti predstavil Slomška kot »vzor svetosti«, kot »vzor pristnega domoljubja, S katerim je zaznamoval prihodnost naroda, zavzemajoč se za sobivanjo z ljudmi drugih kultur, drugih narodnosti in ver«, kot »mladiko, ki je obrodila obilno sadove krščanske svetosti, visoke omike in ljubezni do domovino, do jezika.« Poudaril je tudi Slomškov sijajni »zgled življenja po evangeliju« in dodal, daje bil Anton Martin Slomšek »odprt za večne vrednote resnico in ljubezni ... in široko odprt za ekumenizem... eden prvih mož, ki se je v Srednji Evropi zavzel za edinost kristjanov.« Blaženi Anton Martin Slomšek bo godoval 24. septembra.
MaS
Številni romarji tudi z Logaškega
Pozdrav svetemu očetu in Antonu Martinu Slomšku na poti k svetništvu
Dan, ko naj bi sveti oče, papež Janez Pavel II., ki je po treh letih prišel ponovno k nam, da razglasi Antona Martina Slomška za prvega blaženega med Slovenci, se je pričakoval z izjemnim zanosom. Dvestotisočerim zbranim na Betnavski poljani seje pridružilo tudi 714 navdušenih romarjev, ki so se z Logaškega pripeljali s petnajstimi avtobusi, da bi pozdravili svetega očeta in bili priče edinstvenemu zgodovinskemu dogodku na Slovenskem: beatifikaciji prvega od slovenskih sinov. Na veliko slavnost je romalo širisto romarjev iz župnije sv. Nikolaja (Dol. Logatec), stopetnajst romarjev iz župnije sv. Mihaela (Rovte), sto romarjev iz župnije Rožnovenske Matere Božje (Gor. Logatec), šestinpetdeset romarjev iz župnije Vrh Sveti Trije Kralji, petindvajset romarjev iz župnijo sv. Janeza Krstnika (Hotedršica), dvanajst romarjev iz župnije Zavratec, podružnica sv. Katarine (Medvedje Brdo) in šest romarjev iz župnije Planina, podružnica sv. Luka (Grčarevec) in podružnica sv. Mihaela (Jakovica).
sin
SVET
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec, Notranjska 14, 1370 Logatec
tel.: 741 313
E-mail: vitra@guesl.arnes.si
Termoizolacije tlakov
Danes bomo - spoštovane bralke in bralci Logaških novic - spoznali še en element v stanovanjskem objektu, ki je vse prevečkrat zanemarjen. Posledice neupoštevanja pomembnih sestavnih delov tlakov so jasne. Hladna tla, prezeble noge, večja poraba energije za ogrevanje, predvsem pa zvočni mostovi. Zakonitosti veljajo tako za novogradnje kot adaptacije.
Plavajoči estrih (armirano betonski tlak debeline 5 cm na trdi termoizolaciji) je prevladujoča osnova za vidne tlake v stanovanjih. Vendar pa se debeline termoizolacij, predvsem pa njena funkcija, lahko bistveno razlikuje pri različnem tipu tlaka. Zato si podrobneje oglejmo vse tri najpogostejše tipe tlakov, prisotne v stanovanjskem ali poslovnem objektu.
Izolacija tal proti terenu (spodnjih prostorov)
Na 30 cm debelo in utrjeno peščeno nasutje zabetoniramo podložni beton v debelini 10 cm. Ko se posuši, privarimo nanj kvalitetno hidroizolacijo (Izotekl). Nanjo položimo 8 cm trde termoizolacije. Preko nje položimo PVC folijo. Vse skupaj zalijemo z 5 cm debelim armiranim betonskim estrihom. Debelina 8 cm termoizolacije velja za stanovanjski del. Ča pa imate v spodnjih prostorih pomožne prostore (klet, kurilnica ...) zadostuje debelina 5 cm trde termoizolacije.
Izolacija stropa proti hladni podstrehi (zadnja plošča)
Izolacijo lahko izvedemo na več različnih načinov, pomembno je le, da vemo, zakaj bomo podstrešne prostore
uporabljali. Spoznali bomo eno izmed možnosti, to je pohodna površina iz armiranega estriha.
Neizolirana AB plošča ima koeficient toplotne prehodnosti K 3.0W/ m?K. Skozi ta del stanovanjske hiše se izgublja
največ energije, zato je termoizolacija izjemno dobra naložba. Po izračunih se investicija v termoizolacijo povrne v 2 -
4 letih samo s prihranki energije. Ko na AB ploščo položimo še 15 cm termoizolacije bo koeficient toplotne prehodnosti
k 0,3W/ m'K. S tem ukrepom smo zmanjšali toplotne izgube skozi strop za približno 10 krat, kar je vsekakor razveseljiv
podatek.
Postopek termoizolacije je zelo preprost. Na obstoječo AB ploščo položimo 15 cm trde termoizolacije. Prekrijemo jo z PVC folijo in zaključimo z armiranim 5 centimetrskim estrihom. Nikakor ne smemo pozabiti nad novo termoizolacijo v podstrešnem prostoru do višine 0.5 m izolirati VSE stene (obodne, predelne, nosilne, stebre in dimnike). S tem se izognemo toplotnim mostovom in podhlajevanju stropa v spodnjem stanovanju. Prostori nad termoizolacijo morajo biti dobro in stalno prezračevani. Posebno pozornost posvetimo termoizolaciji lopute za dostop na podstreho ali zaključku stopnišča.
Zvočna izolacija tal (v etaži)
Pri izdelavi tlakov v etaži ne moremo govoriti o termoizolaciji, temveč o zvočni izolaciji plavajočih estrihov. Tu je dovolj 3 cm trde termoizolacije (poleg ostalih je primeren tudi Plamaflex) na katero zabetoniramo 5 centimetrski armirani estrih. Na termoizolacijo položimo PVC folijo, nanjo pa armaturno mrežo, ki jo zalijemo z betonom. Kot ste opazili, ločimo pri toplotni izolaciji tlaka dve funkciji termoizolacijskega materiala. Ena je termoizolacijska (tlak proti'raščenemu terenu in termoizolacija stropa proti hladni podstrehi), druga pa zvočna (tlak v etažah). Seveda je zvočna termoizolacija prav tako nepogrešljiva pri ostalih tipih tlakov. Ker je prehod zvoka preko tlakov zelo moteč, tako v individualnih kot v skupinskih stanovanjih, je potrebna natančnost in pozornost pri naslednjih detaljih:
• pred izdelavo tlakov se odločimo za tip poda. Odvisno od izbrane debeline (klasični ali lamelni parket, keramika, kamen, tapison, pluta, PVC podi ...) določimo višino tlaka (vag ris). Pripire so zaželjene v kopalnici (zaradi eventuelnega izlitja vode), dočim je za ostale prostore bolje, če so vsi podi v isti višini.
• prekinjen stik plavajočega estriha z zidom je potrebno izvesti zaradi kvalitetnega onemogočanja prehoda zvoka po konstrukciji v druge prostore, še posebaj med vrati. Estrih moramo ločiti od zidov z 1 cm debelim trakom iz stiroporja.
Informacije o termoizolacijskih materialih lahko dobite v Pflaiderer Novoterm Novo mesto (Rok Jelene, tel. 068 391 83 28), Rockwool Ljubljana (mag. Boštjan Kavčič, tel. 061 300 080), Termo Škofja Loka (tel. 064 61 40), Novolit Nova vas (Jože Marolt, tel. 061 798 008) in Plama Podgrad (tel. 067 800 100).
Podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v pisarni ENSVET Logatec. V prostorih družbe NAKLO d.o.o., Notranjska 14, 1370 Logatec, je pisarna odprta vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7. do 15. ure na tel. 796 020. Pohitite!
Bojan Žnidaršič,
univ. dipl. inž. krajin, arh., energetski svetovalec
& novice
stran
SLOMŠEK
V NOVEM POGLAVJU SLOVENSKE ZGODOVINE
Ni pomembno, da živim,
pomembno je, da izpolnim svojo dolžnost.
(sv. Frančišek)
Ta življenjska maksima sv. Frančiška je povsem zasvojila tudi blaženega Antona Martina Slomška, ki se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi na Štajerskem, umrl pa v Mariboru 24. septembra 1862. Kot buditelj narodne zavesti v času, ko je to pomenilo plavati proti toku, sodi Slomšek med velikane slovenskega naroda. Zgodnja občutljivost za materni jezik Po končani osnovni šoli je opravil gimnazijo v Celju, na ljubljanskem liceju (zadnji razredi nekdanje klasične gimnazije, pripravnica za vseučiliški študij) se je srečal s Prešernom (Slomšek je Prešerna-pesnika visoko cenil; znane so njegove izjave: »naš genialni Prešeren« ... »blagoslovljeni pesnik«), v celovškem (nemškem) bogoslovju je kot študent na svojo roko uvedel privatni pouk slovenščine za bodoče slovenske duhovnike. Tako je že zelo zgodaj izpričal občutljivost za materni jezik. V duhovnika je bil posvečen 8. septembra 1824. Najprej je služboval na Bizeljskem, nato v Novi Cerkvi pri Vojniku, kasneje je bil devet let spiritual (duhovni voditelj) v celovškem semenišču, kjer je nadaljeval s tečaji slovenskega jezika. Blaže in Nežica v nedeljski šoli Kot župnik in dekan v Vuzenici se je poglobljeno lotil vzgoje in izobraževanja mladine - dela za prihodnost, kot je sam dejal. Rednih osnovnih - ljudskih šol namreč ni bilo povsod, zato je vzpodbujal in sam organiziral nedeljske šole. Za njene potrebe je napisal imeniten učbenik-priročnik za učence in učitelje Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842). Gre za Slomškovo najboljše literarno in učno vzgojno knjigo, ki je izšla v 6000 izvodih. Knjiga je tako rekoč enciklopedično obravnavala poučne mnogoterosti, zlasti praktično računstvo, vprašanja jezika, pisave, lepega vedenja, prve pomoči, zdravljenja in zdravilstva, govorila je o človeškem telesu in skrbi zanj, o človekovi duši, ravnanju ob različnih življenjskih priložnostih ... Učbenik je doživel troje izdaj in vzbudil pozornost tudi pri Rusih in Čehih, ki so ga prevedli za svojo rabo. - Si lahko predstavljamo Blažeta in Nežico v St. Peterburgu?! - Na razvoj šolstva je pomembno vplival tudi kot šolski nadzornik, ki je poskrbel še za kako desetino učbenikov. Postal je resnični utemeljitelj ljudskega šolstva. Pisatelj, pesnik, vzgojitelj
Z literarnim delom - zlasti s pesništvom, ki se ga je lotil že v gimnaziji, se je ubadal domala vse svoje življenje. Spočetka je veliko skrbi posvečal zbiranju ljudskih pesmi, od tod zanimiva zbirka Pesmi po Koroškim ino Štajerskim znane (1833, pesmi je uredil celovški profesor Matija Ahacel). Kot začetnik mladinskega slovstva je pisal pesmi za otroke, pesmi za kratek čas, basni in prilike, pa tudi krajše poučno vzgojne povesti in pravljice. Pri pesnjenju se je naslanjal na Vodnika in tradicijo ljudske pesmi, zato so tudi mnoge njegove pesmi ponarodele: En hribček, Vinska trta, Zdravica Slovencev, Veselja dom, Večernica, Lahko noč... Njegov socialni čut se še posebej čuti v lirični pesmi Ubogi otrok, ki velja za našo prvo socialno pesem. Bogočastju je namenil številne nabožne pesmi, med temi je najbolj znana Kje sem doma?. Slomškove pesmi sicer niso posebno izvirne, so pa prožno oblikovane v lepem in blagotekočem jeziku, namenjene predvsem vzgoji za življenjske, moralne in verske vrednote. Temu je namenil tudi mnoge zapise pregovorov in rekov. Še danes pa so občudovanja vredne njegove odlične pridige (sam je bil imeniten govornik) in pastirska pisma. Njegovo najobsežnejše delo pa zajema življenje svetnikov Djanje svetnikov božjih (1853 in 1854). V vseh svojih delih pa je dosledno utrjeval materni jezik.
Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do narodne in zveličavne omike
Da bi vzpodbujal ljudi k pisanju, je leta 1846 izdajal v 5000(!) izvodih literarni časopis Drobtinice, ki so bile tako rekoč v hipu razprodane. Z nezadržnim navdušenjem je vzbujal med ljudmi željo po izobrazbi, ljubezen do domačega jezika in knjig, ki naj bi požlahtnile razum in srce. Na sebi lasten način je znal uspešno povezovati umetnost s kraljestvom duha. Prav s poudarjeno skrbjo za slovenski jezik in z ustanavljanjem slovenskih ljudskih šol je pomembno zaustavil vse bolj preteči pohod germanizacije. Iz nezadržne potrebe po navajanju ljudi h kulturi branja je 1851 vzpodbudil ustanovitev Družbe sv. Mohorja, naše najstarejše književne ustanove in založbe. »Mohorjevke« pa so od vsega začetka učile ljudi branja, vodile ljudi v svet kulture, s čimer se je utrjevala narodova življenjska moč, moč duha, narodne zavesti. Vse je vodilo k napredku iz tistega znamenitega Slomškovega prepričanja: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do narodne in zveličavne omike.« In že v prvih 50-ih letih (do leta 1900) so pri Mohorjevi družbi natisnili sedem milijonov(l) knjig, kar je bilo tudi za evropske razmere tistega časa občudovanja vreden dosežek. Tako je šlo za svojevrstno spričevalo kulturne enakovrednosti z drugimi evropskimi narodi, za resnično vključevanje v evropsko omiko.
Na poti k zedinjenemu slovenstvu
Za usodo slovenskega naroda je bilo izjemnega pomena imenovanje Antona Martina Slomška za lavantinskega
škofa v Št. Andražu leta 1846. Kot visoki cerkveni dostojanstvenik je s preroškim čutom za nacionalno prihodnost, v pravem in morda zadnjem trenutku, 4. septembra 1859 po silno napornih prizadevanjih prenesel škofijski sedež od Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Stvar ni bila sama po sebi umevna in še manj enostavna, saj so Slomškovi nameri zlasti Avstrijci silno nasprotovali; za svoj načrt je moral pridobiti pristanek dunajske vlade, cesarja in papeža. S tem dejanjem je rešil narodnostno usodo kakih 200.000 Slovencev; na Spodnjem Štajerskem je ohranil vero, jezik, kulturo, narodnost, dom in rod in tako začrtal našo severno narodnostno mejo, ki jo je konec prve svetovne vojne uspešno ubranil general Maister. Sočasno s prestavitvijo škofijskega sedeža, je uvedel v Mariboru študij bogoslovja, s čimer je postavil temelje visokošolskega študija na Slovenskem. Neizogibna sestavina slovenske zgodovine Slomšku je bilo slovenstvo, ki ga je branil s silo duha, edina možna umestitev v čas in prostor. Kot goreči zagovornik materinščine in prizadevni prenovitelj pastoralno-verske, duhovne, moralne, kulturne, narodno-politične zavesti s prvinsko ljubeznijo do slovenskega ljudstva, z bistroumnim čutenjem potrebe po celostni narodovi integraciji zoper germanizacijo in tudi z ustreznim vrednotenjem protestantskega deleža za razvoj slovenstva, je postal Slomšek neizogibna sestavina slovenske zgodovine. Še prepričljivejša je sodba literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča, ki je zapisal, da Slomšek »zavzema kot duhovnik in škof prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu. V dno duše je poznal svoj narod in razumel etično vrednost in spoštovanje svojega jezika in naroda že tedaj, koje povsod vladalo splošno mrtvilo.« Zagotovo sodi v naši zgodovini Slomšek ob Prešernu med najpomembnejše oblikovalce slovenstva.
Resnično: duhovnik-škof, pisatelj, vzgojitelj, šolnik, gojitelj materinščine, narodni buditelj, povezovalec Slovencev -Anton Martin Slomšek je pomenil novo svetlo poglavje v zgodovini slovenskega naroda.
Marcel Štefančlč
LO0.ATK
NOVOSTI IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE
Knjige s področja psihologije, medicine, ročnih spretnosti:
BLOCH, D.: Besede, ki zdravijo TVVENTIER, J. D.: Pozitivna moč pohvale ARNDT, K.: Denar ne pade sam z neba DOLINŠEK-Bubnič, M.: Beri mi in se pogovarjaj z mano! (strokovni priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic) MATHIEU, C: Izboljšajmo svoje spanje ARNOT, R.: S prehrano proti raku na prsih VRELEC mladosti, 2. knjiga (Starodavna skrivnost petih tibetanskih vaj pomlajevanja; na koncu knjige so dodane tudi izkušnje nekaterih Slovencev, ki delajo te vaje) ŠOSTER O., K.: Dojenje in materinstvo iz srca PAPOTNIK, A: 101 izdelek iz papirja THIELE, C: Ustvarjamo z naravnim materialom: sijajne, otroško lahke ideje.
Knjige s področja sociologije, zgodovine:
SPROŠČENA Slovenija: obračun za prihodnost
JANČAR, D.: Konec tisočletja, račun stoletja
SOROS, C: Kriza globalnega kapitalizma
ERJAVEC, K.: Odraščanje z mediji: rezultati
raziskave Mladi in mediji
ZAKLADI tisočletij:  zgodovina  Slovenije od
neandertalcev do Slovanov
SLOVENSKI naravni kamen
OXFORDOVA      ilustrirana enciklopedija
astronomije
Praktični vodnik za iskalce zaposlitve in tiste, ki
žele spremeniti poklicno pot:
BOLLES, R. N.: Kakšne barve je tvoje padalo?
Leposlovje, potopisi, biografije za odrasle:
GOETHE, J.VV. von: Faust
REMAROUE, E. M : Postaja na obzorju
VONNEGUT, K.: Časotresk
JENNY, Z.: Soba s cvetnim prahom
KRIŽNAR, T.: Nuba: čisti ljudje
GRDINA, L: Spomini Helene Kottanner: ženski
glas iz srednjega veka
MUSEC, F.: Abecedarium mojega življenja
JOHNSON-Debeljak, E.: Tujka v hiši domačinov
Knjige za mlade:
ELSCHNER, C: Mali Indijanček Padajoči sneg
LINDGREN, A: Lotino kolo
SHIPTON, J.: Kaj pa očka?
PETIŠKA, E.: Kako je krtek prišel do hlačk
LAINŠČEK, F.: Žlopi
MAKAROVIČ, S.: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci
MAURER, N.: Dom za telohov cvet BRYANT, A: Jamini in mreža laži VIDMAR, J.: Klovn iz Strahovskega dola HARRILL, S. E.: Ti si zvezda tvojega življenja PRESSLER, M.: Grenka čokolada
A
Vodnjak pred Škrljevo hišo, med Tržaško in Rovtarsko cesto - Še kot otrok sem vedno občudovala vodnjak pred Škrljevo hišo. Je zelo lep in s svojo izvirnostjo pritegne človeka, da si ga ogleda. Žal je danes prav na tem križišču promet tako močan, da človek nima časa, da bi se ustavil in si spomenik oziroma vodnjak malo natančneje ogledal, temveč mora paziti predvsem na to, da bo srečno prečkal cesto.
No, pa se ustavimo malo ob vodnjaku. Na kamnitem podstavku je železna konstrukcija, na kateri so na vseh štirih straneh upodobljene levje glave. Na dveh straneh sta izdelani posodi za vodo, na vrhu pa je upodobljen ženski lik, ki nosi na rami vrč. Skratka, zelo lep in pomemben izdelek.
Le malokdo pa ve, kdaj in zakaj je ta vodnjak nastal. Nekaj več kot sto let je minilo, odkar ima Logatec vodovod. Pred tem je voda iz logaškega potoka služila za kuhanje, pranje, umivanje in za napajanje živine. Leta 1897 je posestnik Ivan Sicherl dal pobudo za napeljavo vodovoda. Tako so 26. julija 1897 pričeli z gradnjo logaškega vodovoda. Dela je prevzel dunajski podjetnik VVagenfuhrer. Izgradnja vodovoda je bila torej velik posel in v zahvalo je VVagenfuhrer dal zgraditi vodnjak pred Škrljevo hišo. Vem, da le malokdo od starejših občanov pozna zgodbo o tem vodnjaku, še manj pa vedo o njem mlajši občani in priseljenci. Pa se mi zdi prav, da izvejo kaj o tem lepem kulturnem spomeniku. (Vir: Spomini logaškega vedeža -Logaška župnija, letnik 7, štev. 5). Pa še nekaj na rob članku o spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. Ta spomenik ima namreč svojega privatnega "komunalca" gospo Matildo Kavčič, ki že leta večkrat na teden pomete kapelico in prižge kakšno svečko. Hvala, gospa Matilda, v imenu vseh, ki imamo ta spomenik radi in smo nanj ponosni.
Nuška Jenko-Štravs
Na poti do cilja. Uparjalnik za nuklearno elektrarno so peljali po avtocesti mimo Logatca. Naš fotograf je 666 ton težko, 76 metrov dolgo, 5,8 metra široko in 4,6 metra dolgo kompozicijo ujel na avtocesti med Ivanjim selom in Logatcem. Sam uparjalnik je težak 343 ton.
Franjo Bogataj
Logaške prometne zagate. Le zakaj toliko vroče krvi Logatčanov zaradi močno zgoščenega in kratkotrajno tudi stoječega prometom v dveh "uparjalniških" dnevih, ko pa se vsakodnevno srečujemo s takimi in podobnimi težavami. Najbrž so te zadnje lažje rešljive, če drugega ne, z doslednejšim upoštevanjem prometne signalizacije in zakonodaje.
Že kar nekaj časa nasproti logaške pošte stoji tale prikolica - kar na pločniku. Mimo nje po prometnih predpisih ni mogoče in vsak se znajde, kot ve in zna. Kot tale mamica ... Že res, da prikolica ni privezana, a bi jo naši policisti vseeno lahko "ujeli". Morda pa jih moti dejstvo, da se kot že dolgo nepremikajoč predmet, ne pokaže na njihovih sicer zelo občutljivih radarjih ...
... parkiran tovornjak na stezi za kolesarj nasproti občine pa onemogoča, tudi še tako nemotoriziranim občanom, normalno gibanje .
e m pešce iznajdljivim
LM
Divje lastninjenje. Skoraj ni tedenskega policijskega zapisnika, v katerem ne bi našli kakšne vestičke o sporih zaradi parkirnih mest in nesrečah zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov. Posebej na Pavšičevi ulici v Logatcu je to pereč problem. Parkirišč je premalo, avtomobilov preveč, iz sklepov sestankov pa nič. Morda so se kaosa ustrašili tudi nekateri stanovalci v stanovanjskem naselju na Tovarniški ulici in se pravočasno organizirali. Označili so vsak svoj parkirni prostor in da ga ne bi uporabljal še slučajno sosed, nanj postavili ustrezen znak. Izvirni sicer niso, saj je pojav označevanja teritorija splošno poznan pojav v zimskem času, ki bi mu lahko rekli tudi "čas polaganja gajbic". Saj ste že videli kajne, kako namesto avtomobilov na očiščenih parkiriščih pozimi stojijo škatle različnih oblik in materialov! Pa šalo na stran! Problem ni tako enostaven kot se kaže, opozarja pa na nerešeno zakonsko ureditev tega področja. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo namreč še vedno ni možen prav zaradi urejanja in odmere funkcionalnega zemljišča blokov. Nič čudnega torej, da v pravni praznini posamezniki vzamejo zakon v svoje roke.
Branka Novak
Od 15.10.1999 akcija zimskih pnevmatik
S prihodom jeseni in meglenih dni vsem voznikom za varnejšo vožnjo nudimo naknadno vgradnjo meglenk in tretje zavorne luči.
ob nakupu 4 avtoplaščev nudimo P brezplačno montažo in plačilo na 4 čeke, . možno je tudi hranjenje letnih gum
Za vse lastnike vozil, ki svojih jeklenih konjičkov nimajo v garažah v sodelovanju s podjetjem VVEBASTO nudimo grelne naprave za osebna vozila in vozila dostavnega programa.
AVTO CENTER
Jelovškova 6, Vrhnika, tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730
v
RENAULT
■ i
■ ■ ■ ■ I
tfiiu novico
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA ENOTA ZA
KMETIJSKO SVETOVANJE LOGATEC
Tovarniška c. 3, 1370 Logatec tel.: 061 /742 933
KMET
KOT PODJETNIK
Danes si tudi v kmetijstvu ni mogoče zamišljati uspešnega gospodarjenja brez predhodnega načrtovanja in spremljanja vseh dejavnikov v procesu proizvodnje, ki vplivajo na količino in kvaliteto določenega proizvoda. Pri tem ima znanje oziroma nenehno izpopolnjevanje pomembno vlogo. Vedno bolj se namreč soočamo s problematiko zagotavljanja dohodka in preživetja kmetij, iskanja novih kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter ocenjevanja upravičenosti novih naložb.
Tudi kmet si mora ob koncu leta izračunati kako je posloval, s kakšnimi stroški je pridelal to ali ono in končno kaj mu je ostalo. Temeljita analiza dela naj bo podlaga za nov začetek. Poskušajmo ugotoviti, kje smo delali napake, kje in kako bi lahko znižali stroške in si zagotovili več denarja. Bodimo samokritični in si dajmo verjeti da smo morda delali tudi kaj narobe, ali da smo v določenih opravilih bili pomanjkljivi, ne dovolj dosledni. Morda pa bi lahko s pravočasno strokovno informacijo določen problem hitreje in učinkovitejše rešili. Vsi, ki se ukvarjamo s kmetijstvom oz. živinorejo, moramo vedeti, da se proizvodni proces začne že zgodaj spomladi, takoj ko mine sneg. Že od prvih del na polju (spomladanska opravila na travnikih, pravilna agrotehnika, oskrba in obdelava ...) je odvisen kasnejši dohodek. Na primer: pomanjkljivo očiščen travnik, tudi ne dovolj pognojen, s slabo botanično sestavo ruše, ki je prepogosto prepozno košen, daje krmo slabe kvalitete in taka krma, ki je lahko tudi neprimerno skladiščena ali silirana ne more zagotavljati velike prireje mesa ali proizvodnje kakovostnega mleka. Gre torej za celovito dosledno delo s pravilnimi postopki od samega začetka dalje. Vsaka napaka se kasneje odraža v manjšem pridelku ali slabi kvaliteti, vse pa posledično vpliva na znižan dohodek.
Kmetijska svetovalna služba v ta namen nudi informacije in nasvete. V pisarni ali na vašem domu se lahko pogovorimo o različnih problemih in težavah.
Dober gospodar, ki živi od kmetijske dejavnosti si mora voditi knjigovodstvo na podlagi katerega dobi vse potrebne ekonomske izračune za tekoče leto. Pridobljeni podatki o poslovanju so tako tudi osnova za načrtovanje nadaljnje potrebne investicije. Seveda pa naložbe v kmetijstvu ne moremo in ne smemo ocenjevati zgolj z ekonomskimi kriteriji ampak moramo v poslovnem načrtu še posebej izpostaviti pomen naložbe z ekosocialnega stališča. Končno moramo vsi, ki nam ni vseeno kako delamo in kaj za to dobimo, vselej načrtovati, stvari spremljati, se pravilno odločati, analizirati in ponovno načrtovati. Izkušnje in pridobljeno znanje nam pri tem pomaga, da smo v nadalje bolj uspešni, ustvarjalnejši in produktivnejši. Veliko je stvari na katere zaradi politike cen, trga in zakonov ter predpisov, ki nam jih vsiljuje Evropska unija ne moremo vplivati, toda s pozitivnim razmišljanjem si ustvarjamo možnost za preživetje ali kakovostnejše življenje tudi na kmetiji. Poskušajmo se ravnati in živeti po "zdravi kmečki pameti".
Vse kmetijske proizvajalce in člane njihovih družin vabim, da se v jesensko zimskem času udeležite predavanj, demonstracij in razgovorov na različne teme, ki vam bodo pomagale k učinkovitejšemu gospodarjenju in zagotavljanju večjega dohodka. Na koncu bi vas rad opozoril na to, da bo v bodoče v Logaških Novicah možno slediti rednim strokovnim nasvetom iz različnih področij kmetijstva. Dobili pa boste tudi različne aktualne informacije.
SETEV OZIMNIH ŽIT
Rek "kakor boš sejal, tako boš žel" še vedno velja, zato oziminam posvečamo veliko pozornost pripravi tal in setvi. Cilj obdelave tal je kratkoročno povečanje in dolgoročno ohranjanje rodovitnosti določenega rastišča brez negativnih vplivov na okolje. S posegi v tla želimo zagotoviti optimalne pogoje za kalitev, rast in razvoj. Cilj pravilne setve je dobra ukoreninjenost in dovolj razvite rastline za prezimitev. Usoda pridelka se torej začne s pravočasno in v vseh pogledih optimalno setvijo. Napak zaradi gostote, roka setve in globine pozneje ni možno popraviti.
Kolobar: z njim vplivamo na boljšo rodovitnost, na večji pridelek, preprečujemo širjenje nožnih bolezni (črna noga in lomljivost žitnih bilk) in enostransko zapleveljenost. Dobre predhodnice žitu so krompir, stročnice in silažna koruza. Manj primerne pa travne mešanice, detelje in razna žita. Pri vseh predposevkih je potrebno paziti, da čimprej zapustijo njivo, da jo lahko pravočasno pripravimo za setev.
Izbira njive: ozimni pšenici ustrezajo globoka, s hranili bogato založena tla, z zadostno količino humusa. Za vse ozimine velja, da se
moramo izogibati njiv z zelo težko zemljo, kjer zastaja voda na površini. Prevlažne, slabe odcedne njive nam dostikrat onemogočajo tudi pravočasno spomladansko oskrbo, ki je bistvena za doseganje visokih pridelkov.
Priprava njive za setev, zemlja se mora do setve primemo sesesti. Za ozimna žita zorjemo njivo do globine 18 do 25 cm odvisno od globine ornice, vendar vsaj 7 do 10 dni pred setvijo. Neposredno pred setvijo pripravimo setveni sloj zemlje do globine 2 do 5 cm, ki naj bo drobno grudičast.
Čas setve: na splošno velja, da je treba najraneje posejati ječmen, teden dni kasneje rž, teden do dva pozneje pa še pšenico. Pšenico priporočamo za osrednjo Slovenijo sejati v prvi dekadi oktobra. Kakovost semena, kakovost semena garantira le deklarirano seme priporočenih sort. Samo uporaba potrjenega, prečiščenega, razkuženega in dobro kalivega semena nam zagotavlja zanesljiv, velik in kakovosten pridelek.
Količina semena: določimo jo glede na priporočeno gostoto (število kalivih zrn m') za posamezno sorto in na podlagi kvalitete semena, ki je določena z absolutno težo, kalivostjo in čistočo.
Količino potrebnega semena na ha izračunamo po naslednji formuli:
število kalivih zrn X absolutna težavgX 100 seme v kg/ha=--____-----x faktor izgub
Skok v Evropsko unijo
% kalivosti- X % čistoče
Primer potrebne količine semena na ha: po deklaraciji št. kalivih zrn je 450, absolutna teža 1000 zrn je 38 g, kalivost je 90%, čistoča je 98%, zaradi slabih razmer pričakujemo, da bo propadlo 15% semen, zato je faktor izgub =1 + 0,15 = 1,15
450 x 38 x 100
seme v kg/ha:
90x98
x 1,15 = 222,9 = 223 kg/ha
Kadar pa je priporočena gostota večja, tako da je potrebno število zrn večje, npr. 700 in so ostali parametri enaki, se spremeni potrebna količina semena na hektar.
Poglejmo si še ta primer:
700x38x 100 90x98
seme v kg/ha=
x 1,15 = 346,8 = 347 kg/ha
Iz navedenih dveh primerov se lepo vidi do kako velikih razlik pri potrebni količini semena lahko pride, tako glede na zahtevano gostoto ali pa zaradi različnih parametrov kakovosti semena.
PRIPOROČENE SORTE OZIMNIH ŽIT ZA LETO 1999/2000
NOSILNE SORTE OZIMNE PŠENICE:
ANA:
normalna setev 700 kalivih zrn na m', povprečna absolutna teža
38 g,
MARIJA:
600 do 700 kalivih zrn na m1, povprečna absolutna teža 36 g, ŽITARKA:
700 kalivih zrn na m2, absolutna masa je 42 g, DEMETRA:
podobna je sorti Ana zato velja isti opis in priporočilo, SOISSONS:
je resnica, 500 kalivih zrn na m2, absolutna teža je 41 g, JUSTUS:
450 kalivih zrn, povprečna absolutna masa je 46 g, PROFIT:
450 kalivih zrn, absolutna masa je 50 g.
NOSILNE SORTE OZIMNEGA JEČMENA:
PLAISANT:
450 do 480 kalivih zrn na ha, absolutna masa je okoli 47 g, REX:
500 kalivih zrn na ha, absolutna teža je 48 g, ALPHA:
450 do 480 kalivih zrn na ha, absolutna teža je 46 g, COPIA:
450 do 480 kalivih zrn na ha, absolutna teža je 44 g, GOTIC:
450 do 480 kalivih zrn na ha, absolutna teža je 43 g, ASTRID:
450 do 480 kalivih zrn na ha, absolutna teža je 55 g.
kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik
V 98. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prastara mama
Frančiška Cigale
iz Novega sveta
Iskreno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za darovane svete maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi.
Vsi njeni
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Pavle Rus
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam V težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem znancem, sorodnikom, sodelavcem KLI-ja in Tobačni Ljubljana. Posebna zahvala velja g. župniku Jakobu Pivk, zdravniškemu osebju in sosedu Tomazin.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, najlepša hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame in prababice
Amalije Rus,
roj. Dobovičnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, številnim prijateljem in osebju Zdravstvenega doma Logatec, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Skok v past ali v zlato jamo?
Dan prireditev
Revitalizacija podeželja - kar je poslanstvo VITRE-je lahko kvalitetna in s tem uspešna, le če izhaja iz tradicije, lokalnih posebnosti, potreb in utečenih navad ljudi. Revitalizacija pa ima seveda tudi drugo stran. To je naravnanost v prihodnost, upoštevanje sodobnih trendov (in pasti) razvoja ter strokovno, z najnovejšimi spoznanji in informacijami podkrepljeno delo.
Dobra obveščenost o EU postaja nuja. Ne le zaradi pričakovanega vstopa Slovenije v EU, temveč zato, ker je naše življenje in delo bistveno vezano na evropske trende. Vedno večja povezanost celega sveta ne dopušča posameznih izoliranih in vase zaprtih skupnosti, organizacij ali posameznikov. Odpiranje navzven in krepitev različnih integracijskih procesov, pa lahko predstavlja veliko tveganje. Poleg tržnega neuspeha tudi in predvsem zaradi izgube pristnostni. Vsega tistega, kar vzpostavlja lokalno (regionalno, nacionalno) identiteto in nas dela drugačne, posebne in zanimive. Preproste analogije "kakor v Evropi tako tudi pri nas" so sila nevarne. Najti pravo ravnotežje med sodobnim in tradicionalnim je umetnost, ki omogoča uspešnost. V iskanje te "zlate sredine" se bomo podali v našem projektu SKOK (Spoznajmo konkretne oblike komunikacije). Financira ga Urad Vlade RS za informiranje. Namenjen je informiranju o vstopanju Slovenije v EU in promociji vključevanja v evropske integracijske procese. Prepričani smo, da je prilagajanje novim situacijam in koriščenje vedno novih možnosti način prosperiranja. EU se nam velikokrat kaže kot grožnja razvitih, katerim je naša majhnost - predvsem majhnost v "svetu idej" - priložnost izkoriščevanja v sebične namene EU. Da, tudi to se lahko zgodi. Z dobro informiranostjo in nenehno angažiranostjo pa lahko izkoristimo nekatere priložnosti. Čakanje, ki se je nekdaj mogoče obrestovalo, je v sedanjih pogojih pogubno. Nekateri to vemo, nekateri pa se tega še vedno učijo. Naj projekt SKOK delujejo motivacijsko za vse. Prihodnost je pač tako svetla, kot se za to potrudimo. In če hočemo EU gledati kot sovražno formacijo velikih - jo lahko. Če pa hočemo od tega čim več pridobiti - tudi lahko. Odločitve so vedno naše. Brez izgovorov.
Zato vas vabimo, da se udeležite Evropskega dneva občine, ki je najpomembnejša aktivnost projekta SKOK. Skupaj z lokalnimi partnerskimi organizacijami (Kmetijska zadruga Ribnica, Ljudska univerza Postojna, TŠD Kostel, Klub logaških študentov, Občina Vrhnika) ga bomo organizirali v šestih notranjskih in dolenjskih občinah. Šest različnih tem povezuje vsakokratno poudarjena "evropska dimenzija". Priznani strokovnjaki in poznavalci posameznega področja nas bodo seznanili s trendi v Slovenji in v EU. Med njimi bodo Igor Bavčar - minister. Nataša Pobega - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Miša Novak - Center za promocijo turizma. Obrtna zbornica Slovenije, dr. Zoran
?nue
Jelene. Janez Suhadolc. Jelka Štern. Alenka Flander. Franc Beravs. dr. Jurij Oretnik in mnogi drugi predstavniki regionalnih institucij, lokalnih organizacij in občin. Informacije bodo koristen napotek in oporna točka pri nadaljnem načrtovanju dela na lokalni ravni.
"Glej, zemlja je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti," (S. Makarovič)
Zahvala
Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
Jakoba Lazarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvaležni smo dr. Žuraju in patronažni sestri Indiri za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih ter gospodu Tonetu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred in Cvetličarni Karmen.
Hvala pevcem in g. Robertu Albrehtu za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Fani, sin Rado in hči Irena z družinama ter brat Herman.
10. 1999, OŠ Ivana izdelkov domače in
SOPRAZICA. 08
Prijatelja, Trženje umetne obrti v EU. POSTOJNA. 15. 10. 1999, Jamska restavracija, Izobraževanje odraslih in programi EU.
KOSTEL. 22. 10. 1999, OŠ Fara, Trženje slovenskega turizma v EU CERKNICA. 05. 11. 1999, Dvorana pod banko, Finančne in strokovne podpore EU nižanju stroškov energije v podjetjih LOGATEC. 12. 11. 1999, Klub logaških študentov, Mladi in evropska mobilnost VRHNIKA. 19.11.1999, Cankarjev dom na Vrhniki, Slovenija in EU (slovesen zaključek projekta)
Predavanja in posvete bodo spremljali kulturni dogodki in razstave. Začetek bo vedno ob X 7. uri.
Evropski dan občine Logatec bomo izčrpneje predstavili v nasledni številki. Dodatne informacije dobite na VITRI (061/796 020 in 793 552), lahko jih poiščete na naši spletni strani na internetu ali v zloženki, ki jo bomo na vašo željo poslali po pošti, na voljo pa bo tudi na javnih prostorih.
Romana Nared. VITRA Cerknica
GLEDALIŠKI ABONMA 1999/2000
Občina Logatec je letos pripravila gledališki abonma, ki ga sestavljajo štiri popularne komedije. V tej sezoni si boste lahko ogledali naslednje gledališke predstave:
DAN NOROSTI
Špas teater, Mengeš
Režija: Branko Đurić - Đuro
Igrajo: Borut Veselko, Jernej Kuntner, Nina
Ivanič, Mirjam Korbar, Jožef Ropoša, Uroš
Maček
POLICIJA d.d.
Mestno gledališče Ljubljana Režija: Boris Kobal
Igrajo: Jernej Kuntner, Tanja Dimitrijevska, Ivan Jezernik in drugi
MUHCA
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Režija: Georgij Paro
Igrajo: Iztok Mlakar, Radoš Bolčina, Janez Starina, Lara Jankovič, Nevenka Vrančić
BALKANSKI ŠPIJON
Špas teater Mengeš
Režija: Branko Đurić - Đuro
Igrajo: Boris Cavazza, Janez Hočevar -
Rifle, Marjana Brecelj, Nina Ivanič, Mustafa
Nadarevič
Predstave bodo v Narodnem domu v Logatcu ob petkih ali ob sobotah zvečer. Cena abonmaja je 6600 Sit. Interesente prosimo, naj pohitijo, saj je le še nekaj prostih mest.
Informacije oz. prodaja abonmajev:
Silvia llič, Občina Logatec, Tržaška 13, Logatec, Tel. 741-270
Zahvala
ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame, tašče in tete
Frančiške Verbec,
roj. Kobal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje, patronažni službi in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec. Hvala g. župniku Tonetu Kompa-re za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in zaigrane žalostinke.
Zahvaljujemo se tudi osebju doma Marije in Marte, ki ste ji v zadnjih mesecih bolezni nesebično pomagali in ji vedno stali ob strani.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
fyašL novico
zlkom
ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o.
Betajnova 51, tel: 061 754 880, fax.: 061 754 751 1360 Vrhnika, Slovenija
PRODAJNI SALON POHIŠTVA
VRHNIKA, TRŽAŠKA 11 (SALON LIKO)
"1		i 1 1
lili......—»i	.........j 1	J
U i
VAS OBVEŠČA, DA IMA NA ZALOGI POLEG KVALITETNIH IN LEPIH POHIŠTVENIH PROGRAMOV JEDILNIŠKIH GARNITUR, MIZ, STOLOV, KREDENC, JEDILNIH KOTOV TUDI VELIKO IZBIRO SVETIL IN TEKAČEV ŠVEDSKE PROIZVODNJE.
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE MED 9,30 IN 17. URO ALI V SOBOTO MED 8. IN 12. URO
p ■
•5
H B I I I
H HI H H H
■ ■ ■ ■
_J
CVETLIČARNA IN TRGOVINA
■ ■
99
99
m m
m
■
n ■
ANGELA MENART s.p., Notranjsak 14, Logatec tel.: 061/742 152, GSM: 041/735 740
« Izdelovanje cvetličnih aranžmajev
za vse priložnosti % Prodaja daril in zlatega nakita « Pogrebne storitve
Obveščamo vas,
da smo na vašo željo s 1. 10. 1999 spremenili delovni čas in sicer: od ponedeljka do petka od 7.30 do 19. ure, sobota od 7.30 do 13. ure.
OB BLIŽAJOČEM DNEVU MRTVIH BOMO
POSLOVALI TUDI V NEDELJO 31. 10. 1999 od 9. do 16. ure in V PONEDELJEK od 8. do 12 ure.
Prijazno vabljeni - izbira je vaša
■
m
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
■ ■
■ ■ ■
PRODAJA m SERVIS VOZIL
DAEVVOO
MOTOR
Vabimo vas, da obiščete naš prodajno-servisni center, kjer bomo hitro in kvalitetno poskrbeli za vaš avto.
Nudimo vam:
- rezervne dele za DAEVVOO
- servisne storitve
- kleparske storitve
- ličarske storitve
- vulkanizerske storitve
- vse vrste avtoplaščev ...
Cesta 8. maja 2 Log pri Brezovici tel.: 061 653 746 061 654 822
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■
■ ■
■
i
d.o.o. ^w Mojca in Damjan Smrtnik
Velika Ligojna 20, 1360 Vrhnika, tel./fax: 061 753 020 mobitel: 0609 637 734, GSM: 041 637 734
Obveščamo vas, da smo razširili dejavnost in vam sedaj nudimo tudi
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
Še vedno pa se bomo trudili, da boste tudi v bodoče kot do sedaj, zadovoljni z našimi gradbenimi storitvami:
UREDITEV OKOLICE
Tlakovanje dvorišč z materialom po vaši želji, postavitev robnikov in opornih zidov, izdelava kanalizacije, vododa, temeljev, adaptacije objektov, utrjevanje terena, izkopi, prevozi...
v;
I
■  'i h
Franc Mesec s.p. IBI^
Ograje 79, 1370 Logatec tel./fax061 741 346
Poslovalnica Ljubljana
Slovenska 55 (agencija STOP d.o.o.) tel. 061 13 16 188,fax061 322 581 GSM 041 749 188
PR©MET MESEC
omot prevozi
3M%Qb u s n i pjrevfjijpi
i ALBATROS
Smučanje doma in v tujini ali oddih na Kanarskih otokih pohitite in izkoristite
GLOBTOURjev promocijski popust s prijavo do 15.10.99
Vaša turistična agencija I
•o
3
£ Cankarjeva 9, Logatec, Tel.: 743 542 £
MAKSIH OSREDKAR k.d.
PRENOS LASTNIŠTVA
VSEH MOTORNIH VOZIL
O-
Delovni čas
od PONEDELJKA do PETKA od 8. do 15. ure, ob SREDAH od 8. do 16 ure.
Notranjska c. 4, 1370 Logatec tel /fax: 061 743 370
V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU ŠE VEDNO PRAZNUJEMO
sto let FIATA
V ČASU PRAZNOVANJA
VAM NUDIMO AKCIJSKO PRODAJO VOZIL BRAVO - BRAVA. MAREA. MULTIPLA, PUNTO
- 120.000,00 SIT
UGODNI KREDITNI POGOJI
AVTO TRADE
d.o.o.
i
Sinja gorica 11,1360 VRHNIKA Tel./Fax: 061/755-199, 757-900 061/751-346, 757-905 http://www.avtotrade.si e-mail: avtotrade@siol.net
■ ■
ARTCOM - NEPREMIČNINE
ČE KUPUJETE, PRODAJATE, ZAMENJUJETE, NAJEMATE AH ODDAJATE PARCELE, HIŠE, KMETIJE, VIKENDE, STANOVANJA ALI POSLOVNE PROSTORE, STE NA PRAVEM NASLOVU.
- Možnost gotovinskega odkupa nepremičnin.
- Uredimo vam vpis v zemljiško knjigo.
- Ne zaračunavamo vstopne provizije.
ARTCOM - CENTRALNA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA
Poslovalnica Logatec
PRI NAS LAHKO PRODATE DELNICE: KLI, VALKARTON, PETROL, SAVA, KRKA, LEK, KMEČKA DRUŽBA, ATENA, ARKADA, TRIGLAV,
MFD IN DRUGE.
DELOVNI ČAS: ponedeljek in torek: od 8. do 15., sreda: od 8. - 12. in 14. - 17 četrtek: 8. - 15., petek: 8. - 12.
VRHUNSKIH PROIZVAJALCEV
SAVA ESKIMO S2, DUNLOP WINTER SPORT M2, MICHELIN ALPDNT, PULDA KRISTAL, GOODYEAR ULTRA GRIP 5 ...
DO KONCA OKTOBRA
PRI PLAČILU Z GOTOVINO, MOŽNOST PLAČILA TUDI NA VEČ OBROKOV
PRIDITE IN SVETOVALI VAM BOMO PRI IZBIRI ZIMSKIH PNEVMATIK!
ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 12. URE
Logatec, Tržaška 85 VULKANIZERSTVO IN TRGOVINA
TEL: 061/790 410  FAX: 061/790 415
>
LOGATEC
POD GRINTOVCEM 3
ftf
o
tO CO
o
O)
Vam nudi £
CD O • •
o
*3
semena, sadike, čebulice, gomolje, zemlje in substrate, organska in anorganska gnojila, sredstva za varstvo rastlin,
zoo program, krmila in krmne dodatke, orodje in opremo za vrt, ograjni sistem BEKAERT, sobne rastline, cvetlični program, sveče in vse za grobove, gospodinjske in tehnične pline.
ODPRTO:
pori. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 18. sobota: od 8. do 12. ure.
O o
CD
CD O
Cd t/J O
ure.
■■■■■■
■ ■
■ ■ ■ ■ ■ «>
s
MAVRICA
za lep dom
POLEG BARV IN LAKOV VAM MUDIMO
SODČKI ZA VINO
501- 10.990,00 SIT 801- 12.990,00 SIT
CISTERNE ZA NAFTO
od 5001, do 50001
■
ALU LESTVE
" ALPOS "- 50 tipov
PREMAZ ZA OBNOVO ASFALTNIH POVRŠIN
" STRADALAN "
PESTRO IZBIRO NEMŠKIH LAMINATOV IN OBLOG
PO UGODNIH CENAH
ALU LESTVE IZ UVOZA
PO AKCIJSKIH CENAH
munara m nm rvArfnor^r i
'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
IIIIIIIIBIBIIIIIIMIII^
AvtoDom GVS d.o.o. ■
Avtodom Gantar, tel./fax 065 73 135
Vsi dobit poudarki
Sedaj ga dobite
ze za 1.325.825 SIT
■ Avtodom Gantar, Gregorčičeva 47, Idrija
1   ' ......■—■ ..... ................................-■■■Il.llll.lll..........-»I III..................................■......... 11,1.,
SVEČARSTVO
"ŠUBI"
I
r
od 20. septmibra; do 20. oktobrcu
10 % popust
in dodatne ugodnosti pri nakupu sveč
v delavnici na Tržaški 34 ali
v trgovini na Notranjski 14 v Logatcu.
Vabljeni !
fyašL novico
stran
CITROEN
MERIAK
Dodatne ugodnosti za kupce Xantie
Pri gotovinskem nakupu darilo, dodatna oprema in vgrajen avtoradio
Lita platišča za Xsaro,
brez klimatske naprave - brezplačno
m ■
■ ■
BERLINGO
simpatičen avto za simpatične
ljudi že za 1.860,000,00 SIT
SAXO
mestni kralj že od 1.250.000,00 SIT
XSARA
klimatska naprava doplačilo 99.999,00 SIT
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LICARSTVO
CITROEN
MSRLAK
Drenov grič 99 1360 Vrhnika tel./fax: 061 751 007 753 807
■
■
SALON KERAMIKE in KOLPALNIŠKE OPREME
NUDIMO VAM
- vse za centralno kurjavo
- vodovodno instalacijo
- vodovodne armature ARMAL, NOBILI, CISAL ...
PLINSKE
PEČI
in ostale peči za centralno ogrevanje
RIELLO
PRAVA TEMPERATURA OB VSAKEM ČASU
ALUMINIJASTI RADIATORJI TITAN
ODPRTO:
od 8. do 19* ure,
sobota od 8. do 13. ure
	
t iT	
	
gradbene storitve in trgovina Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 061/743 398, 742 485, fax: 061/743 522
p m- m
m m mi m
VEBER d.o.o. LOGATEC
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
LOGATEC, Tovarniška 3, telefon: 061 742 370, tel./fax: 061 742 330
SVETUJEMO IN POSREDUJEMO PRI PROMETU Z VSEMI VRSTAMI NEPREMIČNIN
U      ČUK d.o.o.
PROIZVODNJA IN
iu:i.].j*ri»;<.]«*.-i
Rožna 4, 5280 IDRIJA, tel.: 065 / 17 27 60, fax: 065 / 17 27 62
OBIŠČITE NAS NA SPLETNI STRANI: WWW.CUK.SI
NOVOST ZA LETO 2000 JE CULT 2000
PRIDITE IN OGLEJTE SI PROTOTIP KOLESA CULT Z OPREMO SHIMANO DEORE, KI BO TAKO PO KVALITETI KOT CENOVNO PRIMERNO ZA ŠIRŠI KROG KUPCEV.
KAKO LAHKO PRIHRANITE 10%
SPOZNAJTE NAŠO KARTICO ZAUPANJA
KARTICO ZAUPANJA SI LAHKO PRIDOBI VSAK KUPEC V TRGOVINAH ČUK V IDRIJI IN TOLMINU.
VSAKA KARTICA IMA SVOJO ZAPOREDNO ŠTEVILKO, NA KATERI SE ZBIRAJO VSOTE VAŠIH NAKUPOV. KO PRESEŽE VSOTA VSEH NAKUPOV 50,000.00 SIT, IMATE PRAVICO KORISTITI POPUST PRI NASLEDNJEM NAKUPU V VREDNOSTI 5.000,00 SIT. TA POPUST LAHKO KORISTITE VSAKIH NASLEDNJIH 50.000,00 SIT. KARTICA NI ČASOVNO OMEJENA IN NI PRENOSLJIVA TER JO LAHKO UVELJAVLJA SAMO IMETNIK. KARTICA, KI JO DOBITE V IDRIJSKI POSLOVALNICI VELJA SAMO V IDRIJI, TOLMINSKA PA SAMO V TOLMINU. ARTIKLI KUPLJENI NA RAZPRODAJI IN V AKCIJSKIH PRODAJAH NE GREDO V ZBIRNI SEŠTEVEK, PRAV TAKO TUDI NE KOLESA, KER ŽE IMAJO 10 ALI VEČ% POPUSTA NA GOTOVINSKO PLAČILO.
Logatec, 50 m2, novo enosobno stanovanje, prvo nadstropje, ck, telefon, ktv, prodamo.
Logatec, 62 m2, dvosobno stanovanje, staro 12 let, prepis in vselitev takoj, prodamo.
Logatec, 70 m2, trisobno stanovanje, staro 12 let, vsi priključki, nižje nadstropje, možnost odkupa garaže, prodamo.
Logatec, 200 m2 + 80 m2, atraktivna hiša v mirnem zelenem predelu, na urejeni parceli 500 m2, ck na olje, dvojna garaža, stara 15 let, prodamo.
Logatec okolica, 13 ha, kmetija, pred 10 leti renovirana stanovanjska hiša, primerna za kmečki turizem, prodamo.
Cerknica, 180 m2, novejša hiša, v pritličju gostinski lokal, stanovanje v nadstropju in mansardi, vsi priključki, parcela 1600 m2, prodamo za 19,5 mio SIT.
M
Logatec, enosobno in dvosobno stanovanje takoj kupimo za gotovino.
POKLIČITE IN POSREDOVALI VAM BOMO CELOTNO PONUDBO !
■
■-im
trgovina z gradbenim materialom
BOBER
Miro PIVK s p
II trgovina
Obrtna cona Logatec I   1370 Logatec, SLOVENIJA tel.: 061 742 666 tel./fax: 061 742 677
GRADBENI MATERIAL
OD TEMELJEV DO STREHE
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
Kredit do 5 let s subvencionirano obrestno mero
odprto: od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12.ure telefon: 061 / 742 666, fax: 061 / 742 677
fya*£e novice
r
POsojiLO
za veselo pot na izlet, v službo ali šolo
Izredno ugodno posojilo
Polo: Čehi zračni blazini, volan nastavljiv po višini, deljiva zadnja klop, termoizoiacijska zasteklitev, sprednja sedeža nastavljiva po višini, že za 1.607.635 SIT (16,990 DBvl)
V sodelovanju s podjeljem Porsche Leashg smo pripravili izredno ugodno posojlo za nakup vozil POLO. Izračunal smo nekaj mesečnih obrokov za POLO 1,0 (37 kW/50 KM) z omenjeno opremo in s pologom 603.133 Sir (5.990 DEM) Pri nos vam izračunamo mesečni obrok, če je polog drugačen. UlemJtefo enkratno orifožnod!
f
D
I
odplačilna doba
mesečni obrok
72 mesecev
18.124 Sir (180 DEM)
P E L J H A N
Pooblaščeni prodajalec in serviser
IDRIJA, G rilce va 4, tel./fax: 065 73 13173 121,71 685
POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 067 270 1611, faks: 067 270 1616 WWW.W1PI.SI Delovni čas: 8. -17. ure
60 mesecev
20.642 SIT* (205 DEM)
48 mesecev
24.870 Sir (247 DEM)
g 36 mesecev
&5
31.818 SIT* (316 DEM)
Polo
PORSCHE
LEASING
^-MEHANIKA
|lH-KLEPARSTVO ^-LIČARSTVO ^(-OPTIKA
Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamk
VOLKSVVAGEN IN AUDI
Hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del, ki ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo podaljšano garancijo za določene dell avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtoopt iko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo" v kakovostne avto plašče ...
iz smrekovega in eksotičnega lesa
stavbno pohištvo steklarstvo in oprema
V_
PETROVČIČ s.p.
Naklo 3a,1370 Logatec, SLOVENIJA
TEL.: +386 (0)61 742 764 FAX: +386 (0)61 742 100 mobitel:+386 (0)609 615 916 GSM: 041 615 916
PISARNIŠKO POHIŠTVO
n?*6
MZG d.o.o.
Ob Grosupeljščici 5
1290 Grosuplje
OTROŠKO POHIŠTVO
Salon: MZG d.o.o.
PREDSTAVNIŠTVO UUBUANA Celovška c. 199 1000 Ljubljana Tel./Fax: 061/574079 GSM: 041/548 480
Sedež: MZG d.o.o.
ObGrosupeljščici 5
1290 Grosuplje
Tel.: 061/765 430
Fax: 061/764 200
GSM: 041 /615 162
E-mail:mzg.grosuplje@siol.net