305 Naši dopisi. Iz Maribora 12. sept. A. O. {Vinska razstava) se je včeraj odprla. Zbor vinorejcev na dvorišču više realke je odprl Stajarski c. k. namestnik baron Kübek z nagovorom, v katerem je povdarjai važnost vinske razstave. Potem je mestni župan dr. Reiser v imenu Mariborčanov pozdravil goste. Razstavljenega vina je obilo, celo grozdja je precej. Maribor je nališpan in s zastavami okinčan. Koj včeraj se je ustanovila sodni j a (Jury), ki bode sodila razstavljena vina; razdelila se je v 2 vrsti. Jez kot sodnik sem z dr. Roeslerjem poročevalec o neštajarskih vinih. Gospoda Per me in Vrtač i č, kot sodnika od Kranjske kmetijske družbe izvoljena, izvršujeta marljivo svojo nalogo. Da si. vred-ništvo „Novic** vse na drobno izve, kaj se godi ta teden tukaj, dobiio bo „Marburger Zeitg." V Gorici 16. sept. — Letos enkrat menda je bilo; pisal sem nekaj „novic*', ali v Ljubljani ste mi to popravili in natisnili — „novosti." Hm! — sem si mislil; meni sicer to ne gre v glavo, ker „novost", kakor mi uho pravi, je „Neuheit", ne „Neuigkeit". Ali — ker skoraj vsi časniki, kar je par let sem, pišejo „novost", moram se tudi jez podvreči šesti „velesili". (Tudi lepa beseda!) V zameno pa za „novost" moram jez no-votarjem ponuditi besedo „starost" — ne v pomenu „das Alter", ampak „veraltete Nachricht". Po tej vi-8okoučeni jezikoslovski razpravi sprejmite tedaj nekaj „starosti". — Vsak ptič svoje gnjezdo hvali; tako tudi jez našo lepo Gorico (Pst! — ne našo — samo lepo!). Novi trg za zelenjavo odprt, kakor sem sporočil, od 4. septembra, je kaj prijeten; s tacim se ne ponaša vsako mesto. Naše starešinstvo pa nam misli napraviti še nekaj druzega lepega — nov farovž pred veliko cerkvijo in smemo tedaj zanašati se, da zgine od ondot v kratkem tisto grdo staro poslopje, ki je mesto in njega zastop predolgo sramotilo. Tudi za novo pokopališče, v „Novicah" (ali ne — „Novostih"?) že večkrat omenjeno, se bodo začele priprave; 50.000 gold. je za zdaj za-nje odločenih. Slednjič bomo zidali tudi kopel tik mestnega vrta, za katero je pre-udarjenih 34.000 gold. Vse te reči z mnogimi druzimi vred so se razpravljale v starešinstveni seji 10. t. m. Najglasovitiša zadeva tiste seje pa je bilo Favetti-evo vprašanje ali imenovanje novega municipijskega tajnika. Dr. Deperis ovo dolgo poročilo je bilo — apologija Favetti-eva proti vladi, katera F.-a za tajnika noče. — Tisto prošnjo Goriških meščanov, da naj bi se v okom prišlo čedalje rastoči razuzdanosti ia surovosti nižih, r o ko de Is ki h itd. stanov, je poslalo starešinstvo c. kr. namestništvu v Trst. — V spomin letošnje posvete Oglejske bazilike so podelili naš prevzv. knezonadškof ondašnjemu fajmoštru in njegovim naslednikom častni naslov „Arciprete" (nad-mašnik). — V Devinu nam je 6. dne t. m. umrl eden najboljših naših duhovnikov, zgledni pastir, gosp. dekan mons. Stef. Dolijak. Pogreb 8. septembra dopoldne v zgodovinsko slavni cerkvi Št. Ivanski (ki je mater et caput vsega spodnjega Krasa) je bil nenavadno veličasten. — Pretekli četrtek 14. t. m. je bil v Gorici dan za seje; nič manj ko 4 društva so imela tisti dan zborovati — „Gorica", „Soča", „Sloga" in „Slavec"; do seje pa je prišlo samo pri „Slavec"-u. Grdo deževno vreme in nekaj znabiti tudi mlačnost društvenikov sta bila kriva, da ni prvim trem bilo mogoče seje pričeti? Odloženo je vseh 3 zborovanje na 28. dan t. m. „Gorica" in „Soča" se imate razpustiti. Ad vocem mlačnost! Te dni se imajo voliti po naši deželi možje vo-lilci za deželne volitve, ki bodo brž ko ne prve dni oktobra. Do sedaj pa ni še čisto nič volilnega hrupa. Ker imamo že davno spravo dognano, ne bo letos menda nikake volitvene agitacije; (se ve pa, da duhovnikov ne izbrati za volilce!! *) Kar se mlačnost i — vsaj dozdevne — tiče, ima znabiti v marsi> čem svoje vzroke. Meni prihaja tu na misel neka anekdota iz naše domače zgodovine; pripovedoval nam jo je naš rajnki gimn. profesor gosp. ß. V. naši Furlaniji, kakor drugod, je bilo v prejšnjih časih nekaj samostanov. Neka samostanska sestra-l&ika je hodila — prav za prav jezdila — na biro. Osel ji zaide v njivo past se po mladi zeleni pšenici. Uboga nuna — krotka, pobožna, je osla poganjala naprej z rahlo besedo „Eri con Dio"! — »eri con Dio"! — ali trmasti osel se ne zmeni za njene mile besedice. Kar na enkrat priteče kmet — lastnik tiste njive — in zareži na-njo : „Zakaj ne spravite osla z njive"? Ona: „Saj ga poganjam" in začne vpričo njega goniti: „Ma eri con Dio"! Kmet: „Ce, ce — eri con Dio; — eri Diäu! — ši diš". **) In to rekši mu zasmoli eno s palico. Na to je *) Je li to „Staatsgrundgesetz" za toliko čislano „spravo"? Vred. **) „Eri" je beseda, s katero Lahi osla gonijo. Kar je kmet rekel, je tole: „Kaj, kaj — hodi z Bogom! — hodi h - č! — se reče. Pis. osel brž zbezljal s polja. „Vidite — je rekel — da je sel." — S tem hočem reči, da, če oznanila, vabila, poduki, če rahle sladke besede politiške mlačnosti glede na volitve ne premagajo, ne bo drugače, ko lotiti se ojstrejih pomočkov. Sicer je vedela „Neue fr. Presse" te dni že povedati, da so klerikalci in mladoslovenci („Presse" ne ve, da jih več ni) zastran kandidatov edini. vJez menim, da je Turški list ta pot dobro podučen. — Se eno „starost". Nekdanji gostilničar tukajšnje čitalnice g. K. se je pretekli teden na Sočkem mostu v glavo ustrelil in v Sočo zvrnil. Našli so truplo čez nekaj dni v Stra-čicah ; komisija je konstatirala samomor. Iz Brezij na GoreilSkem. — Romarska naša cerkvica imela je 4. t. m. veliko čast, da so jo obiskali knezo-škof Graški Zwerger. Iz Horjula. — Tudi nam je za veliki altar naše cerkve naredil podobo — podobo sv. Marjete — domači naš mojster slikarstva J. Subic ter jo nam poslal iz Rima, kjer še biva. Vse jo hvali in ljudstvo je prav zadovoljno ž njo. S Črnega vrha pod Polhovim gradcem. — 3. dne t. m. je bila pri nas volitev občinskega zastopa; za župana je bil izvoljen Janez Peternel, za svetovalce pa Janez Sova, Luka Osredkar in Lorenc Ravnikar. Iz Ižke Loke. — Pri volitvi 27. dne u. m. so bili Janez Gams za župana, Janez Jarc, Martin Ga-brovše^k in Janez Ciber za svetovalce jzvoljenL Iz Črnuč poleg Ljubljane. — Andrej Šmon je bil za župana, Jaoez Ramovš, Josip Justin in Matija Cibašek pa so bili za svetovalce pri volitvi 7. dne t. m. izvoljeni. Iz Kranja 10. sept. — Ker od tod bralci „Novic" že dolgo niso nobenega poročila prejeli, naj jim jaz, popotnik, ki sem nekoliko jako prijetnih dni doživel v nekdanji „prestolnici mejnih grofov Kranjskih", poročam marsikaj. — Kranjsko mesto napreduje o mar-sikakem obziru in to osobito o stavbah; to je očitno. Ze je dodelana lepa nova cesta k novemu železnemu mostu, ki bode čez Kokro na tistem mestu, kjer se je pred več ko 40 leti podrl od tadanjega okrajnega komisarja Višnarja nesrečno zidani most, menda že do vseh svetih popolnoma dodelan. Cesta in železni most (iz Körösieve tovornice v Gradcu) se delata na državne stroške. Velikansk bode pogled na ta most, ki bo kakih 20 sežnjev visoko nad strugo Kokre visel v zraku! Al ne to, da bode popotnik občudoval most, ki mu ga morebiti v Avstriji ne bo para, je njega naj-veča vrednost, temveč to, da prestane po njem hudo trpljenje živine in vozov po sedanji poti iz Kranja in v Kranj čez Kokro, in da dobödo mestjani zložno sprehajališče na prijazno stran unkraj Kokre. Ce županstvu obvelja odstraniti strah nekaterih Kranjcev pred drevjem in zasaditi novo cesto z drevesi, ki bodo potujočim senco delala, bode to mestu gotovo na velik dobiček, kajti kar nekdaj ni bilo, dandanes je prav navadno: premožni Dunajčanje, Tržačanje, Ljubljan-čanje in še drugi hitijo poleti iz soparnih velikornestnih prebivaHšČ na deželo in Bled, Polče, Dovje, Lesce, Skofja Loka, Senpeter pri Kranj i, Kamnik itd. so polni tujih gostov — le Kranj je zapuščen, le-sem nikogar ni, čeravno je lega tega mestica jako krasna. In zakaj ne? — zato, ker nikamor ne moreš v senci, pod katero se more priti v naročje mile narave. S tem pa, da se tako imenovani „sommerfrischlerji" odtegujejo Kranju, odtegne se meščanom vsako leto veliko dohodka. In koliko neki polju škoduje ob cestah le kot drevored zasajeno drevje? Skoraj nič! Vsaj vidimo po druzih deželah, kjer imajo skrb za obilen pridelek sadja, celo velike ceste memo polja zasajene s sadnim drevjem: tepkami, orehi jtd./iJPredragi Kranjci! otresite se tedaj r ; <*§5>tÄ / l*>> ° LL ?^ L <^^L^4L___-^^.^^/3//1l«, T-O^»—-^w iS ^5^-vf« ,rt~~r strahu pred le domišljeno škodo, vsaj z drevesi poleg ceste zasajenimi ne stvarite gozda na polji, in vedite, da o suši in hudi vročini malo sence celo dobro de polju. Zakaj tedaj bi se bali nekoliko dreves ob ce3ti skor tako, kakor se stekli človek boji vode! Pametni možje! dajte slovo drevobojazni, vsaj bo gotovo le na korist vašemu mestu! — Z velicim veseljem sem ogle-daval napravo novih vodnjakov z ličnimi kamnit-nimi jerini: enega poleg tako imenovane „stare pošte", kjer je nekdaj grda luža bila, in druzega v ulicah poleg Pavslarjeve hiše, tretjega pa popravljenega v ulici pred gradom. V vse* je iz „škrlovca" Savina voda napeljana po vodotočih, ki se sicer bolj rabi za gospodarske potrebe , nego za pijačo , kateri služita druga dva javna vodnjaka, med katerima posebno vodnjak „pred iarov-žem" izvrstno dobro pivno vodo toči. In tako ni več resničen oni pregovor, ki ga Valvazor omenja v svoji slavni knjigi „Ehre des Herzogthums Krain" leta 1679., ko se je reklo, da v „Kranju je več vina nego vode." To je gotovo napredek, s katerim se jaärodni zastop Kranjskega mesta ponašati more. — Ce temu dodam še to, da Kranjsko mesto kinča res krasna palača, ki si jo je za svoj „tuskulanum" sezidati dal pre-častiti gospod knezoškof Vid mer, — da je „škofiji" (tako narod imenuje škofovo poslopje) bližnji farovž lično popravljen, — da se ravno zdaj popravlja cerkvica v „pungratu" z zvonikom vred na stroške blagega župnika v pokoji gosp. Tomaža Sežu na, ki je v ta namen daroval 1500 gld., — in da starodavno podrtijo Kreuzbergerjevo pri vhodu v glavne mestne ulice pre-ziduje g. Kilar v čedno hišo, vidi se očitno iz vsega tega, da je istina, da se „Kranj ne „puca" samo in lišpa, ampak da tudi se oskrbuje s koristnimi napravami. — Naj o popisu mestnih stavb omenim tudi šolsko poslopje, katero sem memogredč ogledal in pri tej priliki izvedel, da je mestno županstvo že dvakrat se brez vspeha obrnilo s prošnjo do c. k. mini-sterstva nauka, naj bi stroške za notranje šolske potrebščine gimnazije, ki jih nosi mestna blagajnica, na državno blagajnico prevzelo. Ako se pomisli, da je mesto na lastne stroške poslopje za gimnazijo zidalo, vso notranjo opravo omislilo in 600 gold. za nakup učnih pripomočkov doneslo, za kar se je pri Ljubljanski hranilnici zadolžilo in zato novih davkov mest-janom naložilo, bilo bi mesto tem več naprošene državne podpore vredno, ker je znano, da Kranj ni premožen in da železnica — naj si. ministerstvo popraša le trgovce in obrtnike — mu več škode donaša ko dobička. Tudi velika večina učencev, kakor šolska poročila kažejo, ni v Kranj i domd, ampak je iz druzih Gorenskih krajev, za katere mestjani pač nimajo dolžnosti stroškov si nakladati, in to tem manj, ker obiskuje mnogo Gorenskih revnih učencev gimnazijo, katerim tukajšnji dobrotniki milošnjo dajejo. Utegne mi pa kdo zavrniti: „vsaj imate pa tu gimnazijo z narodnim učnim jezikom, in to tudi je kaj vredno." Vsaj to ni res! Kar je vlada samovoljno leta 1870. nižo gimnazijo Kranjsko prestrojüa v re^k^ gimnazijo, je slovenski učni jezik slovo dobily^mestni blagajnici pa naložilo se je po tej prestrojitvi še več denarnih bremen. Tako je z novo osnovo gimnazija zgubila, kar je imela, dobila pa, kar mesto še bolj teži. Naj bi glede na te faktične razmere županstvo ne nehalo trkati na vrata ministerska. Ce je še kaj pravice na svetu, odpreti se mu morajo, da tudi Kranjska gimnazija dobi to, kar dobiva Ljubljanska in Novomeška. Ce pa si. ministerstvo pravi, da zarad neugodnih državnih financ ne more vslišati prošnje, lahko se najde pomoč v tem, da Kočevska gimnazija prestane, za katero ima država mnogo stroškov xelo brez potreJke^kajti za peščico 3O6 nemških Kočevarjev pač ni vredno, da ima Dol enaka stran dve gimnaziji, kajti po isti meri smela bi Gorenska stran za peščico nemških Weissenfelserjev skoro da zahtevati tudi gimnazijo. Naj bi vlada raje tri gimnazije na Kraojskem iz državne blagajnice do stojno vzdrževala, namesti da je mačeha Kranjski.— Pa že predaleč sem iz Kranja zašel drugam; naj se zato zopet vrnem nazaj v mesto in še kaj druzega povem. — Kjer je v kakem mesticu čitalnica , čudno je to, da ondi mora tudi nemška kazina biti „ad majorem Germaniae gloriam", čeravno čitalnice vse imajo tudi nemških časnikov! Ce se v velikih mestih ločijo ljudje na dvoje, troje itd., no! se temu ni ravno čuditi; če pa v majhnem kotiču, kjer drug druzega do srajce pozna, se domač.' ločijo m dvoje, da eden druzega ne okuži, to verK e prekomično! Zalibog, da ravno ces. uradniki v tacU, majhnih n^stih delajo razpore in snujejo kazine! a&j> h^ala,Bogu, vendar še ni na Pruskem, ampak rdnc -na remiji slovenski; al ni tedaj zgolj iron' .aa d kruh, če zraven čital- nice a tout pri> Ikazina? Pa pustimo taka premišljevanja; e kaš m bob v steno mečemo, do- kler Avstrija ne oznanja same sebe, da ni nemška, < gonarodna, Kranjci pa prerinejo cu< t en vseljenih tujcev, nekoliko nemških Korevafjev eissenfeiserjev vsi so Slo- venci. Ko p idemo do tega — in morebiti ne bo vec toliko Save v Orno morje steklo, kakor je je dozdaj — kazali bodo potomci naši ljudem „nemško kazino" v Kranji, v Novemmestu itd.kot,,raritaten-kabinete." Kamo pa se pride po taki ločitvi? Do tega, kjer dandanes vidimo tujko kazino in domačinko čitalnico — vsako na skromnega prostorčku.— Interesantno je, kar sem slišal o volitvah mastnega zastopa. Narodna stranka, to je, domači mestjani, so si zmage v 3. in 2. razredu gotovi; volili so svojih 8 odbornikov, katerim se nemška, to je, stranka tujcev ni celo nič upirala, zato pa jej je domača stranka poslala „ein weisses Blatt" , na katerega naj zapišejo svojih 4 mož. In tako brez vse bitke imajo v mestnem odboru domači večino zastopnikov. Volitev župana se je^po takem gladko vršila; izvoljen je bil gosp. Karol Savn i k, značajni mladi mož, ki ima glavo in srce na pravem mestu za blagor svoje domačije s starodavnim našim geslom: ,,za vero, dom, cesarja". Da, kakor vsak župan, ima tudi on marsi-krat kako grenko požreti, to se razume samo po sebi; sA on izvrsten apotekar zna fabricirati tudi mnogočislano zdravilno vodo, ki je pod imenom „Sodawasser" dandanes na glasu, in tako ž njo poplavlja grenkosti županijske. — Tako sem svoj ljubljeni Kranj, ki je srečen, da v njegovem ozidji biva velespoštovani rojak jubilarni knezoškof, radosten našel na očitni poti mnogovrstnega gmotnega napredka, v polni nadi, da bode narodno čutje srca vseh mestjauov še bolj prešinilo, ko se tudi nam Slovencem „razjasnö vremena". Te misli sa me navdale, ko sem se na pokopališču Kranjskem sprehajal na grobu mnozih iskrenih rodoljubov, ki ondi počivajo, in na pokopališču v Predaš!jih, kjer počiva bar. Anton Zois, biser domovine naše. Slava manom umrlih! — sem izdihnil, — živili! pa^&aklical živim rodoljubom in rodoljubkinjam. fc^'affi^fe^-f^- lz Ljubljane. - Treba se nam^di^nefrlst^nllf-abotnih brklarijah Ljubljanskega „Turškega lista" vendar enkrat eno reči. „Tagblatt" namreč, ko je v soboto omenil pogajanja zavarovalnega društva „Donau" z likvidacijskim odborom banke „Slovenije", izkliknil je zopet: „933tü btc grüne &u6ad) ifyre SBafferfraft au8 ber Matten 35mtau fdfyöpfen, gtetdjtote ba§ Sanb Ar a in feine ©ciblraft aus bem šftetdjSfađet be8 ©tnfyettsftaa* ie8 Oefterretd)?" Poetično ekstazo o „grüne Latbadj" in „htaut ®onau" prepuščamo „Turškemu listu" v njegovo privatno veselje; al izjavo, da dežela Kranjska svojo denarno moč zajema iz državnega zaklada „be$ Strt^ettSjlaateS Oefterreta)", to vendar je treba nekoliko pojasniti. Podtikanje, da Kranjska dežela svojo denarno moč zajema iz državnega zaklada, je, naravnost rečeno, neumno blebetanje. Katera dežela neki zajema svojo denarno moč iz državnega zaklada? Ali ni pravo marveč narobe, da državni zaklad vse denarne moči zajema iz dežel? „Turški list" gotovo zopet zavida našo deželo za mrvico državnih podpor, zarad katerih vedno in vedno svoj črni žolč razliva. Ce država tudi posamesnim deželam in tako tudi Kranjski daje kako podporo, od kod neki jej prihajajo novci zato? Menda vendar ne od „Turških patronov". In ni zlasti naša uboga dežela tista, iz katere dr-žavav^a.primeroma najbolj zajema? Da je to istina, dokazali so že leta 1839., 1840. in 1844. prejšnji Kranjski stanovi; dokazal je rajnki dr. Lovro To-man, ko je leta 1863. v deželnem zboru sprožil pritožbo oziroma nasvet glede preobložen j a naše dežele z zemljiškimi davki. Da pa morda ne bo kdo mislil, da je dr. To man razmere v tem obziru slikal enostransko, Vam kličemo v spomin ravno umrlega grofa Antona Auersperga, moža iz Vašega tabora, berite peticijo, katero je on leta 1844. za Kranjske stanove sestavil na presvitlega cesarja; natisnjen) jo bodete našli v 18. seji stenogr. zapisnikov dež. zbora Kranjskega ter razvideii, da so pritožbe o preobloženji z davki skozi in skozi upravičene. Berite dalje, kako je vsled Tomanovega predloga govoril grof A. Auersperg kot poročevalec finančnega odseka v 40. seji deželnega zbora leta 1863. in našli boste neovrgljive dokaze o ogromnem preobloženji naše dežele z zemljiškimi davki, in ves deželni«* zbor je pritrdil njegevemu govoru enoglasno, čeravno takrat narodna stranka še zborove većine ni imela. In še le 1. 1875. je dr. Blei weis v deželnem zboru dokazal, da naša dežela ni bila preobložena za kakih 1000 gld., ampak za milijone. Koliko je Kranjska trpela škode tudi po druzih načinih , na pr; po tem, da je država vzela jej (inkamerirala) deželni zaklad, kajti dotično državno odškodovanje bilo je pač ubogo majhno; koliko bremen je kot sosedinja Italije, ko še železnice ni bilo, nosila za vojaško priprežnino itd. Ce toraj država kake bore tisoče podpore daje deželi naši, kaj je to proti onim milijonom , katere je zajela memo druzih dežel iz Kranjske preveč. Molčite tedaj „Turški" patroni, o milošnjah, ki jih naša dežela iz državne blagajnice dobiva in ne bodite jej baži-božuki, ki bi to podporo raji barbarom Otomanskim vrgli v žrelo ! — (Banka „Slovenija") ima v četrtek prihodnjega tedna, to je, 28. dne t. m. popoldne v čitalnični dvorani že večkrat omenjeni velevažni občni zbor. Likvidacijski odbor bo vsakako predlagal doplačilo; ali po nadrobnih preiskavah in zdaj , ko se mu je posrečilo z Dunajsko banko „Donavo" se o nekaterih zadevah pogoditi , ostane še pri že oklicanih 30 gold. za vsako akcijo; ali se o tem kaj predrugači, nam ni znano; to pa je gotovo, da nekoliko bomo morali doplačati vsled kupčijske postave in vsled pravil banke „Slovenije", ako se hočemo, kakor smo že zadnjič rekli, ogniti konkurzu, to je, še veči nesreči, da namreč banka „na kant" pride in potem vlada, ki mora čuvati nad tem, da se pogorelcem, ki so bili pri „Sloveniji" zavarovani, vsa škoda povrne, odstrani likvidacijski odbor in namesti njega konkursno (kantno) s o d n i j o postavi, ki bode pravdo napela proti vsem delničarjem, da doplačajo še ostalih celih 90 gold. za vsako akcijo, v katere so po bankinih pravilih hote ali nehote vezani. 307 Ljubo nam je slišati, da prepričanje o dolžnosti doplačila zdaj tudi v take kroge prodira, ki poprej po nevednosti, kaj je delni-ca (akcija), niso hoteli od nika-koršnega doplačila nič slišati. „Novice" so v 29. listu razložile to stvar, o kateri je večina naših ljudi bila nevedna. Da pa tudi delničarji poleg dolžnosti imajo pravice, to je istina, in te pravice je zadnji občui zbor izročil likvidacijskemu odboru, ki vse moči napenja, da iz tir j a, kar so banki dolžni agenti, in se banki povrne, kar je njenega. In vsega tega je še precej, tako, da se sme upati, da to, kar boao delničarji zdaj še vplačali, je le nekako posojilo, ki se jim po iztirja-nih dolgovih in prodanih posestvih bankinih popolnoma ali vsaj večidel povrne. Na kratko rečeno stvar stoji zdaj tako: ali doplačati kakih 30 gol d. morebiti v 2 obrokih (brištih) za akcijo, da likvidacijski odbor dovrši likvidacijo, ali pa doplačati 90 gol d., da položi banko v grob konic ur sna oblastnija, katera mora za svoje delo dobro plačana biti in bode le polagoma izmotavala stvar. Naj vsak pameten delničar po tem sam sodi, kaj je za njegov žep bolji. Pisatelj teh vrstic ima sam 12 delnic, ki jih ni darovanih dobil in za katere je predlanskim prvo doplačilo odrajtal, tedaj ne čenča, da bi le drugim krvav denar izžel, ampak jim le živo priporoča to, kar bode moral sam storiti — z jako kislim obrazom. — (Iz seje deželnega odbora 15. in 19. septembra.) Dopisa deželne vlade, da sta sklep deželnega zbora zarad pobiranja 20°/0 priklade na direktne davke in na vžitnino za deželni zaklad leta 1877. in pa sklep zarad prenaredbe §. 92. občinske postave zadobila cesarjevo pctrjenje, vzela sta se na znanje. — Sklenilo se je, da se c. kr. dvornemu svetniku pl. g. Tomasinu v Trstu pošlje zahvalno pismo, ker je podaril Kranjskemu deželnemu muzeju svojo obširno in krasno zbirko rastlin (herbarij). — (Konecna vcenitev gozdov) v prvem razredu Po-stonjskega cenilnega okraja se začne 18. dne t. m. v občini S tur i j a. • — {Truplo v Gradcu umrlega grofa Antona Auer-sperga) so 16. dne t. m. po železnici pripeljali v Lesko vco poleg Krškega, kjer je bilo v kapelici tikoma Leskovške cerkve v rake v grofov Turjačanov slovesno položeno. Ranjki je z 30.0u0 gold., ki si jih je prislužil z nagradami za svoje nemške pesmi, ustanovil 4 dijaške štipendije: 2 za Kranjce, 2 pa za Gradčane. — (V novo jetnišnico za ženske v Begunjah na Go-renskem) so 16. dne t. m. iz Lankovic pripeljali 40 ženskih kaznjenk, ki so jih spremljali jetniški nadzorniki in pa usmiljene sestre, katerim je država izročila oskrbovanje te nove kaznjivnice. — (Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani) je dodelana tako, da zamore sprejemati bolehavce. Obilni so sicer bili darovi dobrotnikov, toda veliki stroški zidanja velike hiše z dvojnim nadstropjem ter notranje oprave še niso pokriti, tem manj kaj ostaja za hrano in druge potrebščine. Zatoraj zdaj ni še mogoče bolehavcev sprejemati brezplačno, ampak le proti primernemu plačilu oskrbovalnih stroškov. Natančni pogoji o sprejemanji se zvedo ali pismeno ali ustno v „hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani v Sentpeterskem predmestji". — Kakor „Obzor" poroča, je velecenjeni skladatelj Zajec sestavil novo opero pod naslovom „Nikola Zrinjski", v kateri bode glavno partijo (Nikola Zrinj-skega) pel gosp. Nolli. — „Latinska slovnica" prof. o. Ladisl. Hro-vate se prodaja v Ljubljani v Kleinmayr-Bambergovi knjigarni po 1 gold. 50 kraje. — „Latinsko-slovenske vaje" prof. Žepiča pa v knjigarni Otokar Kleer-a po 2 gold. — (Popravek.) Gosp. Franjo So u van vredništvo prosi, naj v dopisu „iz Logatca" v zadnjem listu številko 200 kocev popravimo v 100, ker le 100 jib je daroval, 2C0 je tedaj pisna pomota. 308