Izbaja vuk četrtek. Cena rau jc 3 K oa leto. (Za Nemči|o 3 K 60 vin., ta Ameriko In druge tuje driave 4 K
60 vin.) — Posamezne Itevilke te prodajajo po 10 vin. ==
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvo „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, == Kopitarjeve ulice àt 2. =====
Ste«. ZO.
0 Ljubljeni, dni ». mulo 1908.
Leto XXI.
Uoliuno reforma na Kranjskem zagotovljena.
Slovenski kmet bo odločeval v kranjski deželi.
V soboto, dne 9. t. m. se je sešel pod predsedstvom dežel, poslanca dr. J. Ev. Kreka odsek za volivno reformo. Poročal ie deželni odbornik dr. Ivan £usteršič. Navzoča sta bila poleg vseh članov odseka tudi deželni predsednik baron Svarc in deželni glavar Šuklje. — Dolgo časa se je vršila seja. Vsaka stranka je hranila svoje stališče. Slednjič se je vendar pozno popoldne doseglo sporazumljenje vseh treh strank. Soglasno so sklenile S. L. S., liberalna in nemška to-le:
1.	Sprejme se načrt izpreinembe volivnega reda in deželnega reda, kakor ga ie predložil referent, s sledečimi spremembami:
S 5. volivnega reda se spremeni tako, da dobi Ljubljana v obstoječi mestni skupini namesto dveh mandatov štiri. Za te štiri mandate je Ljubljano razdeliti v dva, po davčni obveznosti in po številu prebivalstva kolikor mogoče enako razdeljena volivna okraja, katerih vsak voli po dva poslanca. Prepuščeno je n a -rodno-napredni. da stavi predlog glede te porazdelitve in ga naznani referentu. Sorazmerno s to spremembo je spremeniti tudi deželni red.
2.	§ 7 a) volivnega reda se spremeni tako. da od enajst mandatov splošne ku-rije dobi enega mestna občina ljubljanska. drugih deset pa je porazdeliti na ostalo deželo terorijalno in je prepuščeno Slovenski Ljudski Stranki staviti svoje predi >oge glede te porazdelitve.
3.	za kompletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v cenzus-ku-
riji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volivni okraj.
4. V mestni skupini se nadalje spremeni to, da v bodoče mesto Kočevje voli samo svojega poslanca, trg Ribnica se pa priklopi volivnetnu okraju ostalih dolenjskih mest in trgov (Novoinesto, Višnja-gora itd.)
Razun tega so se soglasno sprejeli tudi še pogoji nemške stranke in sicer,
da je izpreinemba novega volivnega in deželnega reda mogoča le ob navzočnosti najman 42 članov deželnega zbora, ki odločujejo le s tričetrtinsko večino.
Določbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor, ki se ne strinjajo s to novo postavo, se s tem ukinejo. — To so predlogi vseh treh strank, katere bo moral potrtimi deželni zbor, ki se snide za nekaj dni v juniju, da reši volivno reformo. Sedaj je konec obstrukcije in doba koristnega dela za našo deželo se pričenja. S. L. S. bo štela po novi volivni reformi, ako ji ostanejo zvesti njeni volivci, 27 poslancev s knezoškofom. Imela bo večino nad liberalci in Nemci. S tem bo spolnjena želja S. L. S., ki je vedno delala na to, da v kranjski deželi odločuje kmet. Z volivno reformo dobi slovenski kmet odločilno besedo v deželi. S tega stališča moramo pozdraviti volivno reformo.
Liberalna stranka bo najbrže štela 12, Nemci pa 11 poslancev. Vseh bo 50. S slovenskega stališča je ta reforma velik uspeh, ker se pomnoži število slovenskih poslancev.
Ob zaključku seje se je najprej oglasil k besedi deželni predsednik baron Švarc, povdarjajoč velikanski pomen dosežene sprave, zahvaljujoč se vsem, ki so sodelovali pri tem, da se je dosegel srečni uspeh, ki bo v blagor celi deželi.
O. deželni glavar se je pridružil besedam deželnega predsednika, povdarjajoč, da je danes zgodovinsko važen dan za de-
želo, ki tako nujno potrebuje stvarnega dela v deželnem zboru in izraža nado, da bo soglasje, ki se je danes pokazalo, ostalo tudi nadalje.
Dr. Susteršič se je kot poročevalec zahvalil vladi in vsem strankam, povdar-jaje, da je v skupni namen vsaka stranka nekaj žrtvovala in da bo predlog, ki ga bo stavil odsek v deželnem zboru, delo in zasluga vseh strank.
Dr. Tavčar smatra za svojo prijetno dolžnost, zahvaljevati se predvsem v imenu svoje stranke načelniku odseka dr. J. E. Kreku, ki je s svojim mirnim nastopom in simpatičnim vodstvom razprav veliko pripomogel do. srečnega uspeha. Istotako se zahvaljuje referentu, povdarjajoč osobito njegovo lojalno delovanje, ki je privedlo do srečne izvršitve započetega dela.
Ekscelenca baron Schwegel se pridružuje v imenu svoje stranke, zahvali načelniku, referentu in vladi, izražujoč svoje veselje, da se je delo posrečilo
Ko se je bil podpisal zapisnik o dovršeni spravi, so se člani odseka razšli v zavesti, da je bil to res zgodovinski dan in da so dovršili delo, ki pomenja porod nove dobe za vojvodinjo Kranjsko.
ljudski sovražnim.
»Koga smatrate za največjega in najhujšega sovražnika ljudstva?«
To vprašanje je stavilo pred tedni uredništvo zelo razširjenega in izvrstnega krščanskega lista na Dunaju »Reichspost«. — Razpisalo je tudi nagrado, sesto-ječo iz dveh krasnih slik in ene knjige za tri najboljše odgovore na stavljeno vprašanje, kateri odgovori pa niso smeli obsegati več ko 50 besed. V prav kratkem
času je dospelo 1142 odgovorov. Posebna komisija, sestavljena v svrl.o. da pretehta in presodi odgovore, je enoglasno prisodila nagrado trem sledečim odgovorom, ki jih je spoznala za najboljše in kateri so tudi v resnici najboljši.
Ti trije odgovori se glase v prevodu:
1.	»Najhujši in največji ljudski sovražnik je podkupljen, nenraven judovsko-libe-ralni tisk, t. j. časniki in knjige, ki jih izdajajo judje bodisi nekrščeni in krščeni, kajti ta je poglavitni vzrok in največ kriv, da je brezštevilno drugih ljudskih sovražnikov in škodljivcev, ker ne-le podpira njih sramotno. gnusno in protiversko počenjanje. nego tudi mami, bega in slepi ubogo, nerazsodno ljudstvo, da ne upozna teh svojih sovražnikov in njihovega zločinskega dejanja.«
2.	»Brezvesten učitelj, kateri z besedo in vzgledom vero zaničuje in smeši ter jo tako v otroških srcih maja in slabi in počasi iz njih ruje. ta je največji in najhujši ljudski sovražnik. Vzemite priprostemu delavskemu ljudstvu njegovega Boga in njegovo vero. vzeli ste mu vse. S čim mu nadomestite to izgubo.« (Tako ie odgovorila nadučiteljica Marija Erkan.)
3.	»Največji in najhujši ljudski sovražnik je alkohol. On vodi človeka od pijančevanja k lenobi, kajti pijancu se ne ljubi delati, in dosledno ga peha v revščino in nezadovoljnost. Alkohol stori, da postane človek nesposoben za gospodarjenje, nezmožen dobro hoteti in zlemu se vstavljati, ter povzroči njegov nravni. dušni in telesni propad in pogubo.«
fzmed drugih odgovorov hočem navesti le nekatere imenitnejše:
»Najhujši sovražniki naroda in ljudstva so slabi časniki. Dajte mi tisk in v enem letu bom pridobil svet, je rekel nekdaj sloveči angleški državnik. Zato: Proč s slabimi, brezverskimi časniki. Pod-pirajmo in razširjajmo dobre katoliške časnike in knjige, in tudi naša domovina bo v enem letu pridobljena za dobro stvar.« (Gospa Berganer.)
»Učinki slabih časnikov in spisov se morejo primerjati najnevarnejšim bacilom: kakor bacili počasi, a gotovo povzroče telesno smrt. tako slabo berilo gotovo povzroči dušni in nravni pogin.« — (Gospodična H. Jelinek.)
Priprosti delavec. Jos. Nevoral, navaja znan izrek juda Montefiore in pravi:
»Ako ne uničimo svoiega najgroznej-« šega sovražnika, t. j. protikrščanskih časnikov, ni za krščansko ljudstvo duhovnega, nravnega in gospodarskega prerojenja in rešitve.«:
Kratko in jedrnato piše Leon Mader: »Judovsko-Iiberalno-demokratiški tisk širi nemoralnost, oderuštvo, svobodno misel. umazanost: torej je največji ljudski sovražnik. Ven ž njim iz kršč. družin!«
Prav primerno odgovarja Mayer:
»Največji sovražnik naroda so brezvestni liberalni časniki, ki zastrupljajo ljudstvo in mu ropajo zadovoljnost in blagostanje. Ti liberalni časniki živijo od verskega in narodnega zdražbarstva in podpirajo socialno demokracijo.«
Razun navedenih imenujejo nekateri odgovori kot največje ljudske sovražnike
še druga zla. Tako n. pr. imenuje Zagorski največje ljudske sovražnike jude. liberalce in socialne demokrate,. ker netijo med ljudstvom narodni in verski prepir. Grof Logothetti piše:
»Vsaka strašljiva vlada, katera v kr-ščansko-katoliški državi vse dovoli in dopusti in s tem daje potuho državi nevarnim življem, mesto da bi jih takoj zatrla, podpira najhujšega ljudskega sovražnika, ker le soc. demokracija je poguba za družino, državo, vladarja in vero.«
Prof. Jäger: »Največji ljudski sovražnik je mlačnost in nebrižnost krščanskega ljudstva, kar se tiče njegove lastne usode.«
Tudi nevednost, lažnjivost, neumnost, prostozidarstvo, svobodno ali brezversko šolo in slabo odgojo navajajo mnogi odgovori kot največjega sovražnika ljudstva.
Skoro polovica vseh onih 1142 odgovorov proglaša slab tisk, slabe, brezver-ske, umazane časnike in knjige za največjega in najhujšega sovražnika naroda. Prav veliko število pa obsoja kot največjega ljudskega sovražnika tistega, ki bi moral biti po svojem stanu velik ljudski dobrotnik, namreč slabega, brezvestnega in brezbožnega učitelja, ker tak je /ape-ljivec in pohujšljivec mladine, na kateri svet stoji. Ne manj odgovorov se izreka zoper alkohol in pijančevanje kot najhujšega sovražnika naroda. Ti odgovori so došli od ljudi najrazličnejših stanòv. zlasti duhovskega, učiteljskega, profesorskega in zdravniškega, in obojega spola, od mladih in starih. Lahko torej rečemo: Glas ljudstva, glas božji, in po tem glasu so največji ljudski sovražniki: Slabi časniki, slabi učitelji in alkohol (pijančevanje).
Kateri izmed teh treh sovražnikov je najhujši in najbolj škoduje našemu slovenskemu narodu? Naše prepričanje, in tako sodi brez dvoma še mnogo drugih, je tole: Slabi, brezverski časniki in knjige pokvarijo učitelje — že dijake na učiteljišču in srednjih šolah — pokvarjen in slab učitelj. razun da s svojim zgledom in z besedo pohujšuje mladino v šoli. pridiguie še evangelij, zajeti iz brezverskih liberalnih in demokraških časnikov in knjig, po krčmah in žganjarnah, ljudstvo, zlasti pa mlajši možje in mladeniči in celo otroci, prihajajo poslušat, priložnost dela tatu, kmalu mu bolj omili krčma ko domača hiša in pijača bolj ko delo. — Menimo, da se ne motimo. Korenina vsega hudega je slab tisek, slabi časniki in knjige. Ako hočemo zatreti druga dva sovražnika našega naroda, moramo poruvati korenino, moramo odpraviti slab tisk, brezverske liberalne in socialno-demokraške časnike in knjige ter jih nadomestiti z dobrimi krščanskimi listi in knjigami. — Edino tako je mogoče rešiti naš slovenski narod moralnega in gospodarskega propada.
(Po »Zarji«.)
Političen pregled.
VOJAŠKE OLAJŠAVE.
Ministrski predsednik baron Beck je v četrtkovi seji državnega zbora obljubil sledeče vojaške olajšave vojaške službe:
1.	Ako parlament dovoli 4920 več novincev za deželno hrambo, bode vojna uprava po drugem službenem .letu odpustila iz službe najmanj 500 brambovcev. Upanje pa je. da jih sčasoma odpuste 1500 do 2000. Iz kmečkega stališča moramo mi zahtevati, da so pred časom odpuščeni kmečki sinovi.
2.	Važnejša je obljuba, da dobe sploh pri pešcih kmečki sinovi že letos po tri tedne dopusta ob žetvi in košnji. Ker pa se to poljsko delo razteza najmanj na štiri tedne, zahtevamo vsako leto štiri tedne.
3.	Doslej je vojna uprava tudi za deželno hrambo kupovala žito na Ogrskem in v Avstriji. V bodoče bode- avstrijska uprava za svojo deželno hrambo kupovala živila le v Avstriji. Mi pa moramo še zahtevati, da uprava kupuje živila brez pre-kupcev neposredno pri kmetih, obrtnikih ali zadrugah.
4.	Vlada je predložila načrt zakona, po katerem bodo revne družine- dobivale podporo, ko so njihovi reditelji poklicani k orožnim vajam. Povprek štejejo pet milijonov 600 tisoč dni za orožne vaje. Najmanj tri milijone za orožne vaje bode od-škodovanili vsaj po eno krono, ker pa mi na Kranjskem delavci posebno dragi, jc upanje, da bode znašala odškodnina I K 40 h do 1 K 80 h na dan. Skupni stroški bi iznašali 3 do 4 milijone.
5.	Pripravlja se načrt, da bodo v vojaški službi poškodovani in za delo nezmožni dobivali primerno pokojnino. Stroški okoli dva milijona na leto.
(\ Dve zadnji orožni vaji..v. deželni brambi se popolnoma opustite; obenem se sploh olajšajo skupne orožne vaje za štiri tedne, kar bo koristilo na leto 40 tisoč vojakom.
Mi pa zahtevamo, da se opustite orožni vaji ne le brambovcem, ampak tudi onim vojakom, ki iz stalne armade za dve leti prestopijo v deželno brambo. Na vsak način, ako se vse to izpelje, kar je obljubil baron Beck, bo s tem našemu kmetu precej pomagano.
NEMŠKI CESAR NA DUNAJU. — CESARJEV JUBILEJ.
V četrtek dopoldne se» je pripeljal nemški cesar iz Pulja skozi Ljubljano in Celje v Mödling. Tu ga je čakal naš cesar Franc Jožef, nakar sta se oba odpeljala v Schönbrunn. Na čelu vseh nemških knezov je tu nemški cesar našemu častital za OOletnico vladanja. Povdarjal je, da je bil on vzgled vsem nemškim knezom, razodeval je veselje, da ima takega zaveznika in ga slavil pot zaščitnika miru. Avstrijski cesar mu je nato prav tako iskreno odgovoril, povdarjajoč, da črpa svojo moč iz ljubezni in udanosti narodov, ki jih vlada. Tudi on se je dotaknil avstrijskega zavezništva z Nemčijo iu omenil, da zasleduje ta zaveza le mirovne cilje. Izrazil je na-do, da bo ta izpolnjevala svojo mirovno nalogo tudi v bodoče. — To povdarjanje miru je napravilo v vseh krogih zelo ugoden vtis. Cesar Viljem se je pogovarjal tudi z dunajskim županom dr. Luegerjem
■„ z avstrijskin in ogrskim ministrskim
Biredsednikom.
■	Poroča se tudi, da bodo prišli balkan-lski knezi in vladarji drug za drugim ce-Bsarju Francu Jožefu častitat na jubileju. ■Prvi pride kralj Jurij grški koncem maja lali začetkom junija, potem kralj Karol ru-linunski in knez Ferdinand bolgarski, ki se Itudi meseca junija podasta na Dunaj. Knez ■Nikola črnogorski pošlje najbrž prestolonaslednika Danila. Sultan Abdul Hamid Ipošlje na Dunaj posebno odposlanstvo, na ■čelu mu Turkan paša.
■LETOŠNJE VELIKE VOJAŠKE VAJE.
I Letošnje cesarske vaje se bodo vr-
■	šile na zapadnem Ogrskem. Udeleže se jih Ihudimpeštanski, požunski in zagrebški ar-I niadni zbor. Končale se bodo približno 18. I septembra. V ostalih armadnih zborih bolelo končali vojaško izobraževalno delo v I vajah divizija proti diviziji. Vaje bodo izvedene na vojni podoben način. Zato bodo tudi počivale in se zavarovale čete kakor v vojski. Gledalo se bo na presenečenja po zasedali, nepričakovanih napadih. na nočne manevre. Vojakom se pri-clelc biciklisti, motorji, avtomobili. Brzo-iav, telefon in optična znamenja bodo uporabljali v največji meri med maršom, ponoči in v nekrvavi bitki. Tudi zrakoplove bodo rabili. Vsa skrb se bo obračala na zdravje in na preskrbo vojaštva. Za posebne uspehe patrulj se razpišejo de-irtrnc nagrade.
PO SMRTI MINISTRA PEŠKE.
Ob velikanski udeležbi so pokopali 4. t. iues. rajnega nemškega ministra-krajana Peško. Ob odprti rakvi je govorilo devet govornikov. Pogreba se je udeleži! tudi miiiistiski predsednik Beck.
Pogajanja o imenovanju Peškovcga naslednika in o političnem položaju so se v'šili' celo med vožnjo k Peškovcniu pogrebu v Abtsdorf. Nemška napredna, nemška agrarna stranka in člani nemško-na-rodne zveze so se izrekli za Pradeja. To se ie tudi res zgodilo. Cesar je že podpiral imenovanje Pradejevo ministrom. — Pradejev vstop v ministrstvo pa pomenja ludi, da se je doseglo popolno sporazum-l'enje med Nemci in Beckom.
f'RIKLOPLJENJE BOSNE K AVSTRIJI.
Znano je, da Bosna ne pripada k Avstriji, kakor n. pr. Kranjska, ampak da je ramo v njeni upravi. Sedaj so pa napojili /a Bosno kritični in usodepolni časi. Postavilo se je zopet na dnevni red vprašaje, kaj, če bi se priklopila Bosna Avstriji. Obisk Bülowa v Italiji in Aehrenthala v. Budimpešti sta imela oba eden in isti namen: prvi je imel za pridružitev pridobiti Italijo, drugi Ogre. Zdi se, da sta oba dosegla svoj cilj. Le glede na način pri-klopitve so mnenja seveda zelo različna. Ogrska zahteva, da se Bosna in Hercegovina združita s Hrvaško, Slavonsko in Dalmacijo in tako tvorita del ogrske krone. Avstrija želi, da se Bosna priklopi Dalmaciji in z njo vred pošlje zastopnike v državni zbor. Je pa še tretja misel:
Bosna in Dalmacija nai tvorita posebno državno ozemlje, ki bo v istem razmerju do Avstro-Ogrske, kakor Alzacija-Lota-ringija nasproti nemški zvezni državi. Na vsak način se pripravlja v Bosni usodni preobrat.
OGRSKA VOLIVNA REFORMA.
Minister Andrassi je menda volivno reformo že izdelal in jo še ta mesec predloži cesarju. Volivna pravica bo pluralna in javna. Neobhodni pogoj za vsakega volivca je znanje mažarščine ustno in v pisavi. Baje bo po tem načrtu ljudska stranka izgubila dve tretjini svojih okrajev in bo v slučaju, da se Andrassijev načrt izvede, izstopila iz koalicije. »Volivna reforma« določa prav za prav tri volivne pravice: prvo bodo imeli vsi državljani, ki znajo mažarsko govoriti in pisati, drugo vsi, ki plačujejo vsaj 10 kron davka, tretjo pa vsi nekoliko bolj izobraženi.
«KjpiulVK 1 utl«9tltt<..|*oe?itn3» •»
DELEGACIJE.
Med Ogri in med krščanskimi socialci zajedno z desnico gosposke zbornice obstoja glede na delegacije prepir. Prvi zahtevajo, da se delegaciji skličeta šele septembra meseca, drugi pa vztrajajo doslej na tem, da se morata delegaciji zbrati že maja in skleniti zvišanje častniških plač za leto 1908. Vsled tega nesporazumljenja jc skupna vlada v veliki zadregi. Ako se prepir ne reši, bo morala vlada demisijo-nirati (odstopiti).
RUSKA CARICA OBOLELA NA UMU. — PREPREČENI NAPAD NA CARJA IN
NA PRESTOLONASLEDNIKA.
•
Z ruskega dvora se poroča sledeče: Vedne grožnje in nevarnosti, ki jim je izpostavljen ruski car in njegova rodbina, so tako vplivale na carično zdravstveno stanje in na njene živce, da se boje za njeno pamet. Carico stražijo sorodniki ponoči in podnevi, ker se boje, da pride v javnost carično zdravstveno stanje. Odkar je zasedla carica ruski prestol, je gledala vedno na to. da se je nahajala v carjevi in v bližini svojih otrok. Mislila je, da s svojo navzočnostjo in s pazljivostjo prepreči napade na carja in na svojce. Njena napeta pozornost in veden strah sta ji um oteinnila. Zadnji napadi na carja in na carjevo rodbino so neposredno zmešali carico. Neko jutro je prinesel sluga carju zasebno pošto v sobo. kjer se je nahajala tudi carica z otroci. Med pošiljatvami je bil večji zavoj s pečatom moskovskega glavnega gubernatorja (glavarja). Car je hotel odpreti zavoj, a carica je prestrašeno zaklicala, naj to opusti. Opazila je namreč, da naslov ni pravilen. Preiskovalni urad je dognal, da se je nahajal v zavoju peklenski stroj. Pred nekateremi dnevi je opazila neka služkinja v carjevi palači pod preprogo skrito nit, ki je bila izpeljana pod prestolonaslednikovo posteljo. Pod posteljo so našli 17 bomb, ki so jih nameravali z elek. iskro zažgati ponoči. Ta napad je najbolj razburil carico. Ne upa se sesti in se približati kaki stvari. Bolj kakor zase se boji za prestolonaslednika.
NEMIRI V MAROKU.
Neki francoski oddelek pod poveljstvom dveh častniškiii namestnikov je pri pohodu v Akjuht zašel v zasedo. Maro-čani so padli po vojakih in vse poklali. Rešil se je le en častniški namestnik. Maro-čani so nataknili glave pobitih vojakov na drogove. Vsled tega ojunačeni so se vsi mauretanski rodovi uprli proti Francozom.
Mulej Hafid je poslal v Berolin poslanstvo, ki naj protestira (ugovarja) proti zasedenju Maroka od strani Francozov. Prvo Hafidovo odposlanstvo v Berolinu niso sprejeli, drugo pa bodo. Uradno se seveda to poslanstvo ne bo smatralo za poslanstvo, temveč le za družbo, ki naj pouči merodajne kroge o maroških razmerah. Tako pišejo berolinski listi. — Mulej Hafid trdi po tem poslanstvu, da Francoska krši mednarodne dogovore in da se čisto neopravičeno vmešava v njegov spor s sultanom Abd el Azizem. Položaj je v Maroku sedaj sledeči: Abd el Aziz na eni in Mulej Hafid na drugi strani korakata proti staremu prestolnemu mestu Fezu. Francoska podpira Abd el Aziza z denarjem, njegove čete vodijo francoski častniki, in general d'Amade dela baje na to, da ustavi Mulej Hafidove čete v ozemlju Šava. Nekateri francoski politiki priporočajo svoji vladi, naj se zadovolji s pose-denjem Šava-ozemlja, drugo maroško ozemlje naj Pa pusti pri miru. ker bi to stalo milijarde denarja. — V Berolinu (nemška vlada) se baje pripravljajo na to, da odslej ne bodo samo od daleč gledali maroških nemirov, ampak da bodo posegli vmes.
PROPAD FRANCOSKE.
Opraviti imamo z dežeJo, ki je vrgla križ iz šol, odpravila katoliški zakon, izgnala katoliške duhovnike, redovnike in redovnice, izvršila tako na nasilen način ločitev cerkve od države. Na tej podlagi zabeležujemo naslednje poročilo: Vojni minister Pikart, ki si je stavil za nalogo razkristjaniti francosko armado, je v vojnem odseku francoske zbornice naznanil, da se bo moralo število novincev znižati od 575.000 na 534.000. Razlog za to je ta, da se je leta 1907 znižalo prebivalstvo Francoske za 20.000 duš. Leta 1906 je še enako število moških na Francoskem umrlo, kakor se jih je rodilo, leta 1907 pa število prebivalstva na vsej črti pada. Kdo ne vidi, da je tudi to posledica toliko hvalisane novodobne kulture? Dočim po vseh drugih evropskih državah prebivalstvo vsako leto narašča, na Francoskem ne samo da ne narašča, ampak celo pada. In vzrok? »Slovenski Narod« v svojem inseratnem delu dan za dnevom prinaša oglase in ponudbe brezvestne bero-linske tvrdke, ki nudijo našemu doslej še po večini zdravemu slovenskemu ljudstvu taka sredstva, da smo lahko v par letih na istem žalostnem stališču kot Francozi! — Proč s cunjami!
'/irrtSiä
Izobrazbi.
Črtice iz zgodovine slovenskega slovstva.
(Dalje.)
Vodnik je sicer že pred letom 1795. napravil nekaj poskusov na književnem polju. Toda ti so bili kakor zanj tako tudi za naše slovstvo brez pomena. Vodnik si ni bil še svest svoje naloge ter je bil popolnoma odvisen od tujih vplivov. Tega leta pa je svest si svojih moči in svoje naloge pogumno nastopil svojo pot, po kateri je pozneje lahko romala cela vrsta nje>-govih vrstnikov in naslednikov.
Slovstvo, kolikor ga je bilo pred Vodnikom. komaj zasluži to ime. Bilo je večinoma umerjeno za cerkvene potrebe; prestave sv. pisma, pridige, večinoma iz tujih jezikov prestavljene cerkvene pesmi, vse v okornem, nedomačem jeziku. Druga vrsta pa je bila večinoma jezikoslovne vsebine.
Slovstveni delavci in obenem budi-telji naroda so bili v tem času večinoma v vseh slovenskih pokrajinah duhovniki. Na Kranjskem Vodnik. Ravnikar, Metelko, na Koroškem Urban Jarnik. na Štajerskem Peter Danjko, na Goriškem Valentin Stanič.
Prvenstvo slovstvenega gibanja ima književni krog v Ljubljani, pod čigar vplivom so se jele ostale dežele buditi. Sredi med vsemi pa se dviga prijazna postava Valentina Vodnika, ki je umrl že leta 1SI9, a njegov duh vlada v naši literaturi do leta 1830., ko nastopi drugi večji mož Fr. Prešeren.
Redila me Sava,
Ljubljansko poljé. Navdale Triglava Me snežne kope.
»Rojen sim 3. svičana 1758 ob 3. uri zjutra v gorni Šiški na Jami, per Žibertu iz očeta Jožefa inu matere Jera Pancé iz Viča«. Tako piše Vodnik sam v svojem životopisu.
Prebivalci Šiške so znani po svoji ve-selosti in zabavnosti. Med tednom pridno delajo in se šalijo, v nedeljo pa vse v gostilno, kjer ga pijejo, pojejo in plešejo, tako da v nobenem oziru ne zaostajajo za Ljubljano. Tudi Valentin Vodnik je bil vreden svojih sorojakov. Vesel je bil v družbi, vesele in poskočne so njegove pesmice. Prešeren pravi o njem, da
rad je pel, še rajši pil.
Enako lastnost pripoveduje Vodnik o svojem starem očetu, da je »rad delal inu vino pil«. Mladi Tinče je poletu žabe lovil po šišenskih lužah, po zimi se pa drsal po njih.
»Deset let star,« pravi zopet v svojem životopisu, »popustim jegre, luže inu dersanje na jamenskih mlakah, grem volan v šolo, ker so mi oblubili. de znam nehati, kadar očem, ako mi uk ne pojde od rok.« Pozneje je stopil v latinske šole pri jezuitih v Ljubljani od leta 1770 do 1775. Gimnazija je imela tedaj samo šest šol. Zadnje leto je stopil v frančiškanski samo-
stan, toda čez devet let ga pošlje ljubljanski škof na deželo pastirovat.
Vodniku torej ni bilo treba zapustiti šole, ker je mladi glavici učenje šlo dobro »od rok«. Iz lastnega veselja se je učil poleg gimnazijskih predmetov tudi francoščine in italijanščine.
Kakor sam pripoveduje, se je seznanil v tem času z očetom M.Pohlinom in tako se je tudi on jel poskušati v slovenščini. Ker si pa niti učitelj ni bil na jasnem ne glede jezika, ne glede pesništva, zato tudi Vodnikovi poskusi niso bili dosti prida.
V	eni taki pesmi iz prvih let svojega pesnikovanja kliče kranjsko muzo (boginjo pesništva), naj ga navduši za slovensko pesem. K koncu pravi:
»Za dar tvoj vsa hvala bod' teb", bogina, Daj še sprevoreškega pit' men' vina • Ter bom žverglal, dokler ta pišvir drina Se ne rezkole.*
Pesmi so pisane po načinu starih grških in latinskih pesnikov, ki jih je bral v gimnaziji.
Najboljša pesem njegova iz teh časov je ona od zadovoljnega Kranjca. Toda Vodnik je tukaj bolj nasjikal veselega Ši-šenci, ki zadovoljno in bahato živi na svoji rodovitni zemlji, ob nedeljah se pa veselo zavrti po podu:
»Rad plešem okrogle, S petama glas däjam, Premetem vse vogle Se v upa dva majam; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Pobera stopin'ce, Se v kroge verti.«
Toda njegov Kranjec ni razvajen in se zadovolji s tem, kar doma pridela:
»Na žgancih tropine. Pa kisliga zela, Bob, kaša, vse mine. Ko pridem od dela.«
Tudi se samozavestno pohvali:
»Povsodi se maham, Ko čvrst korenjak, Pa delam, pa baham. Pa pijem tobak.«
No. Vodnik je šel leta 1784 »vun duše past«. Bil je kratek čas v Sori, potem pa v blejskem gradu, kjer se je seznanil z učenim baronom Cojzom, ki je pozneje tako plodonosno vplival na njegov razvoj. Mimogrede je prišel za kratek čas v Ribnico, pozneje pa v Bohinj.
V	tem lepem kraju, sredi zdravega ljudstva se je Vodnik zopet navdušil za pesništvo. Spoznal je, koliko je skrite lepote v naši slovenski zemlji, koliko zdravih moči je sredi nepokvarjenega ljudstva, ki mu trda usoda ni dodelila prilike in možnosti, da bi jih mogel spoznati in glasno oznaniti svetu: Tudi mi nepoznani in zatirani smo vredni, da stopimo z vami v isto vrsto! Zakopani talent je treba dvigniti, da bo rodil sijajne sadove. Toda narod je treba vzdramiti, da se bo zavedal svoje vrednosti in svoje naloge. Toda to misel v veselo bodočnost svojega naro-
da je mogel Vodnik šele kasneje oznaniti, ko je Napoleon vzbudil novo Ilirijo leta 1809.
Nato ga je napeljal in podkrepil v teh mislih učeni in izobraženi baron Žiga Cojz, s katerim sta si v tem času obširno dopisovala. On je spoznal v Vodniku dobrega slovstvenega delavca, kateremu je treba le dobre vodilne roke. In ni se motil. V njem je našel pravega učenca. Zato ga je hotel imeti tudi bliže sebe, da bi mogel še bolj nanj vplivati. In res Vodnik je prišel po njegovem prizadevanju leta 1796 k sv. Jakobu v Ljubljano za kaplana, zraven je pa poučeval vse predmete v najvišjem gimnazijskem razredu.
Odslej se začenja nova, plodonosna doba v njegovem življenju. Stopil je v še ožjo zvezo s Cojzom, ki je tedaj zbiral mlade navdušene može krog sebe. Treba, da se nekoliko bližje seznanimo z osebami tega kroga.	(Dalje.)
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmanii I). J.
I. DEL. Prva knjiga.
(Dalje.)
VELIKONOČNI PRAZNIK L. 66. PO KR.
TRETJE POOLAVJE.
Pod samotnim hrastom.
Ko je stotnik Lucij s svojo četo napal roparje, je Baraba zgrabil malega Benja- < mina čez telo in zbežal z njim za grmovje. »Molči,« mu je zapovedal, »ali pa te zadavim!« Deček pa je vpil le še glasneje in se branil z rokami in nogami. »Če bi poglavar ne bil zapovedal tako strogo, da te moramo živega prinesti v taborišče, bi ti že z nožem zamašil usta. Zdaj bo treba storiti drugače,« pravi ropar in potisne dečku kepo prsti v usta. Nato mu zveže noge in roke in ga vzame pod pazduho kakor bruno. V urnem teku hiti na vrh griča, prisluškujoč boju, ki se razvija v dolini. »Če naši zmagajo,« mrmra pri sebi. »moram hitro doli, da dobim kaj plena v roke. Če pa se bodo naši pred vojaki spustili v beg, mi ne morejo očitati ničesar.'
Prekoračil je reber in se ozrl v dolino, z mesečino oblito. Jasno je videl lesket rimskega orožja, bojnega hrušča pa ni bilo slišati več. »Pri meču mojih očetov! Rimski volkovi so zmagali zopet! Samo tebe srno ugrabili, mali sin Sado-kov. Glej — tovariši prihajajo — tvojo gospico sestro vodijo s seboj, ki jo je Ben Giora cenil na 10.000 šekelov. Hé, Abncr, Jom, Zaleh, ali niste ničesar drugega za-plenifl, kje je poglavar?«
»Bojim se, da so ga vjeli Rimljani, ki jih Bog kaznuj,« dé Abner s kletvico na ustnih.
In to bo naše brate veljalo lepo vsoto denarja, ako ga ne bodo o Veliki noči l,0teli videti na križu pribitega,« zaškrip-Ije Jom z zobmi. »Kajti če je deželni oskrbnik obljubil 20.000 sestercev na njegovo glavo, potem je prepričan, da more od nas zahtevati desetkrat tako visoko odkupnino. Manj kakor za štiri talente ga nc bo izpustil. Oesij Flor je največji navi-Itanec, kar jih nosi zemlja.«
»Ne, cesar Nero ga prekaša v hudo-biii,« se nasmeje Zaleh. »Ne vem, če bo Aiuin hotel odkupiti Oioro za štiri talente. Tvoj oče, Baraba, se je pod Poncijem Pilatom bolj poceni rešil!«
|)a, vse judovsko ljudstvo je takrat prosilo zanj. In če bi dandanes veliki duhovniki imeli na izbero Ben Oioro in moža, kakor je bil Jezus Nazarenski, bi tudi izpustili našega poglavarja in obsodili Jezusa Nazarenskega, ki jim je očital, da so tempelj izpremenili v razbojniško jamo. — Kaj hočemo storiti zdaj? Rabi-jevega dečka sem že spravil na varno, kakor je želel naš poglavar. Vi ste pripeljali s seboj njegovo hčer — ne?«
Zalibog, ne! Staro deklo smo.vjeli, ki je ravno tako pogumna, kot ti, Baraba. Zbežala je takoj, ko je Obed napal njenega gospodarja, in mi smo jo vjeli na begu.
I)aj dečku kepo iz ust, saj se bo zadušil!«
Baraba je vzel dečku rušo iz ust in mu razvezal noge. Medtem so sklenili roparji poiskati zbirališče ob samotnem hrastu. kjer bodo ukrepali o nadaljnih korakih. Eden izmed njih pa naj — tako so sklenili — sledi Rimljane, da poizve, kam bodo skrili svoj plen in kaj se bo zgodilo z rabijem in njegovo hčerjo. Ta posel je prevzel Zaleh, uren, mlad fant, o katerem bi nihče ne slutil, da je član roparske zalege.
Ostali so se napotili proti samotnemu hrastu. Cele ure so hodili v mesečini po vijugastem pogorju. Okrog ledij zvezan z vrvjo, ki jo je privezal Baraba na svoj pas, je tekel Benjamin poleg roparja. Pogoltnil je svojo bolečino in samo čakal tre-notka, da bi mogel ubežati krvnikom. Toda že zdavnaj je zgrešil sled proti Jeruzalemu, kamor je hotel bežati. Zmagovala ga je že utrujenost, da je komaj mogel z roparji meriti korake. Iz globeli ga je tu-tam strašilo lajanje šakalov. Poleg njega je sopihala stara dojilja Sara, ki jo je tolažil: »Sara, šakalov se ni treba bati! Ne upajo si napasti toliko ljudi. Kajpak, če bi bil sam, bi me že raztrgali. Toda misliš, da bi na mojo molitev Gospod ne poslal svojih angelov, ki bi jim zaprli žrela kakor levom v Babilonu?«
»Gotovo bi Gospod poslal svoje angele na tvoj klic, Benjamin, kajti ti si še nedolžen v njegovih očeh. Toda z menoj kaj se bo zgodilo z menoj v rokah teh hlapcev hudobnega duha, ki so ubili mojega gospoda?« je zdihovala starka.
»Ali res misliš, da je moj oče mrtev? Zdi se mi, da je še premikal roke in oči, ko sem ga skušal rešiti iz Obedovih rok. Najbrže ni njegova rana smrtonosna. Seveda, zdaj je on v rokah Rimljanov in se mu bo godilo še slabše kakor nama, kajti
čeprav so ti tolovaji veliki grešniki, pa so vendar sinovi Abrahamovi in niso pogani. Oh, ubogi oče in dobra Tamara, da bi jima mogel pomagati!«
Luna je sijala že visoko na nebu, ko so prispeli na vrh golega gorskega hrbta. Na južnem robu je stala navpična skalna stena in na njenem vrhu je razprostiral svoje vejevje star, mogočen hrast. Ta kraj je določil Beti Giora roparjem za zbirališče. Naš Zveličar je tu v puščavi preživel svoj štiridesetdanski post in za njim je nešteto puščavnikov sledilo njegovemu vzgledu. Zdaj pa so se po teh globelih in kotlinah skrivale mnogobrojne roparske tolpe ter pustošile Palestino in obmejne dežele pod pretvezo, da se bore proti Rimljanom. »Pod samotnim hrastom« so si postavili taborišče. Odtod so se mogla videti vsa dogovorjena znamenja z ognjem ponoči, pa tudi podnevi so bili vidni oblak dima tik do obrežja Mrtvega morja na jugu in do galilejskih gora na severu.
Ves upehan in truden je bil mali Benjamin, ko so prispeli pod hrast. Iz hrapavega, otlega debla je stopil prišlecem čuvaj nasproti in po malo besedah zgrabil dečka čez pas ter ga nesel po skalnih stopnjicah v široko podzemeljsko votlino. Položil ga je na kup sena v kotu. Stari dojilji Sari, ki je prišla za njim, pa je rekel, naj si postelje svoje ležišče, kjer hoče. Nato jima je s trdim pogledom zagrozil: »Ako poskusita ubežati, vaju čaka smrt. Sicer se vama ne zgodi nič hudega.« In je odšel.
»Hitro še pomoliva večerno molitev,« dé nato deček stari dojilji, »in veš kaj, Sara, ako morebiti ne moreš spati — saj vedno govoriš, da stari ljudje težko spč — potem poslušaj prav pazljivo, kaj bodo roparji govorili med seboj. Morebiti boš zvedela, kaj ti zlobneži namerjajo z nama. Glej — kaj je to? Ali ne opaziš svit ognja? Čakaj me, splazil se bom po stopnjicah navzgor, da vidim , kaj nameravajo —«
»Za nobeno ceno, otrok, ne stori tega! Pričelo se ti bo vrteti v glavi in boš pai čez skalnato steno, ali pa te bodo roparji opazili in umorili —.«
Vse svarilo stare dojilje je bilo zaman. Deček je že stekel pred votlino in se kakor veverica plazil po stopnjicah navzgor. V senci skale čepeč je mogel pregledati ves široki gorski vrh. Svetel ogenj je plamenel, malo oddaljen od starega hrasta. Čudil se je deček, da se je v kratkem času okrog kresa zbralo toliko oboroženih mož, in še vedno so prihajale nove tolpe iz obmejnih votlin. Videl je tudi Benjamin, kako so na oddaljenih gorskih vrhovih, blizu in daleč, zaplamenele nove grmade. Ali so tudi od tam pričakovali novih roparjev? Veliko ur bi trajalo, predno bi mogli prispeti semkaj. Tako je mislil Benjamin.
Kmalu je opazil gručo treh ali štirih mož, ki so posedli in polegli blizu hrasta, komaj pet korakov od njega. Slišal je natanko, kako je eden izmed njih rekel svojemu tovarišu:
»Bolj nerodno se ni mogel izvršiti ta ponesrečeni napad našega poglavarja na Sadoka in njegove otroke. Zakaj si je Ben Giora ubil v glavo, da jih mora dobiti
V pest? Brez dvoma je zavohal pri njih velik zaklad.«
»Hm, kolikor mi je znano, je Sadokova hči nevesta Eleazarja, pove'inika tempeljske straže, Eleazar je poln slavohlepja in je že večkrat razžalil ponosnega našega poglavarja. Zato je Ben Giora sklenil, da mu pred nosom vjame nevesto in njeno bogato doto. Tudi je Eleazarjev oče, Anan po imenu, postal namesto Ben Giore prvak »maščevalnih bratov«. To peče našega poglavarja, in zato je —.«
»Ej, ti se motiš, hrabri brat,« odvrne tretji ropar. »Ben Giora in Anan se dobro razumeta: vrana vrani oči ne izkljuje! Gre se za to, da Anan zdaj, ko se vsak dan prične lahko v Jeruzalemu bojni ples z Rimljani, dobi bogato Sadokovo premoženje. Kaj je Eleazarju in njegovemu očetu mar deklica! Premoženje bogataševo — to ga vleče! Pomisli — 100 in še več talentov!«
»100 talentov!« se zgrozijo tovariši.
»Najmanj sto; najbrže jih je 150 ali še celo 200. Polovico tega je obljubljenega za zvezno blagajnico, precejšen del bi pa Ben Giora spravil kajpak v svoje lastne žepe. Zato je hotel sam poskusiti to prasko. Saj pa se tudi ni zdelo nič težkega potem, ko je njegovega zaveznika Obeda sprejel rabi Sadok za poganjača. Vsled tega je Ben Giora vzel s seboj tudi samo par neumnih mladičev, ki bi ne opazili, kaj so pravzaprav vplenili. Sevé, prišli so vmes Rimljani in zmešali vse štrene. — Kaj hočete, bila je smola: našega poglavarja imajo v pasti. Eleazar je izgubil tudi doto in nevesto, kajti Rimljani ne bodo izpustili plena iz svojih volčjih krempljev.«
»Pa kaj storiti z dečkom, ki smo r i dobili v pest? Ali ni Anan zapovedal umeriti ga?«
»Mogoče, da Anan in Eleazar to želita, kajti po njegovi smrti bi Eleazarjev i nevesta postala dedinja celega očetove? t imetja. Ampak Ben Giora je reč prevd;.-ril in premislil. Spoznal je, da me več koristi, če pusti dečka pri življenju kot nekakega poroka. Prepovedal je zato B; -rabi, da bi ga umoril. Od Anana in Ele«'-zarja zdaj lahko za dečkovo izročitev aii smrt tirjamo, da nam odkupi našega poglavarja iz rok Rimljanov. Pa to ne bo naš edini pogoj. Druge točke bomo še pre-vdarili. Tudi moramo še počakati mnenja ostalih naših četovodij, katerim smo zažgali ta ogenj v znamenje, da pridejo na posvetovanje. — Ampak — kaj se premika tu za skalo? Pst — aha, ali te imam?«
Benjamin se je izdal z neprevidnim gibljajem in takoj ga je zagrabila roparjeva pest. Potegnil je dečka k ognju, kjer so ga sprejeli tolovaji s pogledi, kakoršni bi prestrašili tudi najpogumnejšega moža.
»Poslušal si, možiček mali?« vpraša šajk Mardoh — tako je bilo roparju ime — z bliščečimi očmi. »Povej mi, kaj si razumel o našem pogovoru? Da si mi ne zlažeš! Ker če se boš lagal, ti izrežemo jezik.«
»Gospod, nikoli še nisem lagal,« dé Benjamin užaljeno. »In če mi prištevaš v greh, da sem poslušal vaše skrivne pogovore, ti povem: pravico imam vedeti, kaj nameravajo sovražniki z menojl«
»Deček, ti si pogumen, zato si mi po volji. Zdaj povej brez ovinkov: kaj si slišal?«
»Da je Eleazar, bodoči soprog moje drage sestre, li udoben človek in v zvezi z roparji in ubijalci,« odvrne deček z resnim ogorčenjem.
»Pri bradi mojega očeta! To je jasen odgovor! Roparji in ubijalci! Usta tega dečka vas uče, da niste to, kar pravite: bojevniki za svobodo judovskega ljudstva! - In kaj misliš storiti zdaj, ko si zvedel o hudobnosti svojega bodočega svaka?«
»Ničesar, ker sem v vaših pesteh. Uboga sestra!« dé deček s solzami v očeh.
»Kaj pa, če bi nam mogel ubežati?«
»Potem bi poiskal sestro in očeta ter bi ju svaril pred tem človekom.«
»Bomo že skrbeli in pazili, da nam ne uideš. Dovolj si navihan, zato te moramo zvezati, ako nam pri svetem Bogu ne obljubiš, da ne boš poskušal ubežati?«
»Tega ne bom obljubil nikoli,« odvrne deček.
»Dobro, ti pa zvežem roke na hrbtu. Vsakdo je svoje sreče kovač,« dé šajk Mardoh in zveže dečka.
»Pa me boš res ubil,« vpraša Benjamin z zvezanimi rokami, »ako bo to zahteval Eleazar ali njegov oče? Tako rad bi še pred smrtjo videl tempelj Gospodov in njegovo sveto mesto!«
»Ta tvoja želja se ti bo še morebiti izpolnila«, ga tolaži šajk Mardoh, ki mu je ugajala dečkova pogumna odkritosrčnost.	<j
»In če moram res umreti,« prosi Benjamin dalje, »pelji ine, dobri mož, vrh Oljske gore in me ubij, ko bom gledal sveti tempelj in molil Gospoda!«
»Zdaj se še ničesar ne boj. Pri duliu mojega očeta! — poveljnik tempeljske straže nain mora plačati veliko svoto, ako želi tvojo smrt-.«
Benjaminu je šinila nenadejana misel v glavo. »Veliko svoto ?« zakliče ves vz-radoščen. »Ali misliš, da moj oče ni pripravljen plačati zame višje svote kakor Eleazar? Pošlji mu sporočilo po naši stari dekli,' in dal ti bo denarja, kolikor hočeš,
kajti on me zelo ljubi.« Pri tem si je mislil: »Sara bo mogla svariti očeta in Tamaro pred zlobnim Eleazarjem.«
»Glej no,« zakliče šajk, »nisi samo pogumen, ampak tudi pameten in moder.«
»Dobra misel to!« pristavi eden izmed ostalih četovodij, ki so doslej molče poslušali pogovor med šajkom in dečkom. »Dva kupca vedno dražita drug drugemu, in videli bomo, kdo bo plačal največ.«
Tretji je temu pritrdil, rekel pa, da je treba počakati Zaleha. ki je šel na poizvedovanj za Rimljani. Kajti mogoče je, da je rabi Sadok vsled rane umrl. Tudi mora Ananus, oče Eleazarjev, prej rešiti Ben Gioro iz rok rimskega oskrbnika.
Šajk Mardoli se je obrnil k jokajoče-inu dečku in ga potolažil: »Ko bi tvoj oče v resnici umrl — ne jokaj, prepričan sem, da živi —, s kom bi se potem mogli pogajati za odkupnino?«
»Z mojo sestro Tamaro.«
»Ona je pred postavo še mladoletna. Varuh bi jo moral zastopati. Kdo je njen varuh? ne veš? Prepričan sem, da bi nam zate obljubila zlate hribe. Pa to nam nič ne koristi brez privoljenja in potrdila njenega varuha.«
»Moj oče ima pri sebi dve usnjeni mošnji, eno polno zlatnikov, drugo polno najdragocenejših kamenov. Slišal sem praviti očeta, da je en sam izmed njih celega premoženja vreden. Ako bi torej Tamara enega izmed teh kamenov, ali pa tudi vse kamene in zlatnike dala za inoje življenje in to bi storila rada, — kaj bi vam moglo škodovati? Mene in Tamaro bi varuh ozmerjal, pa bi bilo vse konča-čano.«
Z bliščečimi očmi so se spogledali vsi trije četovodje. Končno dč šajk: »Če zlato in dragulji niso prišli med tem v druge roke, in če so dragotine res toliko vredne, potem se bomo o tem že še pomenili natanko. Zdaj pa je, ti mali možiček, čas, da greš spat. Po teh besedah je Mardoh dvignil dečka na rame in ga sam nesel v votlino nazaj. Enemu izmed roparjev pa je zapovedal, naj straži jetnika. Čuvaj je sedel pred ozki vhod v votlino.
S smrtnim strahom je stara Sara pričakovala dečkove vrnitve. Zdaj ga je ob-sula z ljubeznivimi očitanji. Ko pa ji je deček razložil vse, kar je slišal in doživel, je dobra in bojazljiva starka komaj prišla do sape. Groza jo je stresla, ko je premislila Taiuarin položaj; jeza in gnus nasproti njenemu zaročencu Eleazarju ji je razburjala kri; in ko se je spomnila usode svojega gospodarja in smrti, ki grozi Benjaminu, je pričela stokati in vzdihovati, čez lica pa so ji lile debele solze. Končno je pristavila: »In tudi inene bodo ubili ali pa zadavili!«
»Bog varuj!« jo potolaži deček. »Kaj pa bi jim koristila tvoja smrt. Bodi mirna in poslušaj, kar ti rečem. Gotovo te bodo jutri zjutraj poslali k mojemu očetu ali Tamari, da boš povprašala po zlatnikih in dragih kamenih, katere bodo roparji zahtevali kot odkupnino zame. Le enega ne pozabi, namreč povedati očetu in Tamari, kaka hudobneža sta Eleazar in njegov oče. O, da bi mogel rešiti Tamaro iz njunih rok! V mojem imenu potolaži, pozdravi iu obljubi Tamaro. Kajne, Sara, ne boš ji pozabila povedati resnice o Eleazarju?
• Nikoli ne. Ko bi imela to zver pred seboj, bi mu izpraskala oči«
»To bi že storila, ko bi ne bila tako bojazljiva, kakor današnji večer, ko so nas napadli roparji in si bežala na vse kriplje, se zasmeje deček dobrovoljno. Sara hoče z mnogimi besedami opravičiti svojo slabost, a Benjamin jo potolaži, češ, kdo bo od starke zahteval junaštva in poguma. »Zdaj pa zaspiva mirno v varstvu Najvišjega,« sklene deček. »Ali vidiš, roparji so čuvaja postavili pred najino votlino, in v mesečini se mu blišči obleka, kakor bi stal angel Gospodov pred vhodom. 'Svojim angelom je zapovedal zaradi tebe, da naj te varujejo na vseh tvojih potih'.«
Benjamin je med molitvijo prekrasnega 90. psalina, ki se ga je že zgodaj naučil od očeta, mirno zaspal. V sanjah se mu je zdelo, kakor bi \^del ob strani angela božjega, ki je nevidno gotovo čuval poleg dečka.	(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Lurški slovenski romarji so se odpeljali pretekli ponedeljek iz Ljubljane ob A. uri pop. Ob 11. uri so imeli v stolnici sv. mašo, katere se je udeležil tudi premil. gospod knezoškof dr. Jeglič. Popoldne je bila ob dveh pridiga v frančiškanski cerkvi. Govoril je premil. gosp. 1 nezoškof. Po pridigi so se odmolile molitve za srečno pot. Med zvonenjetn zvonov so se podali romarji skupno na vlak v Šiško. V torek se je odpeljal z Dunaja v Lurd dr. Šuster-šič, ki bo naše romarje pozdravil v Lurdu. Romarji imajo svojega zdravnika s seboj gosp. deželnega poslanca dr. Jankoviča iz Kozjega na Štajerskem.
Važen uspeh za kmeta. Že večkrat so naše »Kmečke zveze« po svojih poslancih prosile in zahtevale, naj se dovoli kmečkim fantom ob času nujnega dela na polju dopust, da tako lahko pomagajo doma, kjer so ob takih prilikah najbolj v zadregi za delavce. Nihče ni pričakoval, da se bo ta želia tako kmalu
izpolnila. Vojni ukaz z dne 18. marca prinaša povelje, naj vojaška uprava dovoljuje kmečkim fantom dopust za čas nujnega poljskega dela v poletnem času. To je velik uspeh za ' našega kmeta. Kmetu je s tem pomagano v dvojnem ozirti: kmetje dobe novih delavskih moči, ki so tako drage; drugič pa se ohrani kmečki fant v stiku s svojim stanom. Dopust traja t r i t e d n e. To je največ, kar se ga bo dovolilo. Dopust se bo dovolil le tistim fantom, katerih očetje ali gospodarji imajo od občin potrdilo, da jim manjka delavcev. Kier so nalezljive bolezni, za tiste kraje se dopust ne bo dovolil. Vojna uprava bo najbrže dosegla za dopustnike tudi znižanje voznine po železnici. V zvezi z zgoraj omenjenim ukazom vojnega ministrstva je razglas poveljništva c. m kr. III. voja v Gradcu, pod katerim stoje tudi slovenski polki. Poveljniško je s tem odlokom določilo vojaške dopurte od 28. ju-niia do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali
le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konje-ništvu se tak dopust dovoli le v izrednem slučaju. Oziralo se bo pred vsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je treba vlagati do konca meseca maja vsakega leta na polke (ali bataljone) potom pristojnega okrajnega dopolnilnega poveljništva. Navesti je krdelo, v katerem vojak služi, šaržo in naborno letnico. Nadalje koliko meri posestvo, čisti letni dohodek, splošne imovinske razmere, družinske razmere (število otrok doma in njihovo starost), število hlapcev in dekel. Opozarjamo starše, oziroma sinove, naj se poslužijo teli dopustov. Ce se ne boste letos poslužili te pravice, vam drugo leto morda vojna uprava ne bo hotela več dovoliti dopustov.
Nemški cesar Viljem v Ljubljani. Pretečeni teden se ie peljal nemški cesar s cesarico iz Pulja skozi Ljubljano na Dunaj. Ha na čelu vseh nemških knezov častita našemu cesarju k šestdesetietnici vladanja.
Kranjci ua Dunaju. Deželni glavar Šuklje it pretekli teden povabil v dvotano »Uniona« razne osebe na dogovor, kako se naj kraniska dežela udeleži slavnostnega sprevoda na Dunaju v proslavo 60-letnice vladarjeve. Povabilu se je odzval deželni predsednik baron Schwarz, grof Korinski, več državnih in deželnih poslancev, mnogo duhovščine iz mesta m dežele, lepo število naših županov, mnogo gospa in gospodičen. Liberalni župan Hribat' se ni udeležil shoda. Zborovalei so sklenili, da se tudi naša dežela udeleži sprevoda po zastopnikih in zastopnicah, ki bodo v narodnih nošah nastopili na cesarskem Dtinain. Izvolil se je poseben odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh treh strank, ki bo vse potrebno ukrenil. Treba bo kakih 300 oseb poslati na Dunai. Vožnja bo prosta sem in tja, poskrbelo se bo pa tudi za stanovanje in hrano. Pri slavnostnem sprevodu bodo nastopili vsi avstrijski narodi. Zato bi bilo jako netaktno, da bi Slovenci ne bili zastopani, kakor je Hribar hotel.
Liberalna zveza slovenskih zadrug je /liorovala 7. t. m. v Ljubljani. Do sedaj se ji je posrečilo pridobiti 90 zadrug. Naša »Zadružna zveza« ima, kakor smo nedavno poročali, blizu 500 članic.
Vodovod v Preski se začne v kratkem graditi. Gradba je poverjena gospodu Ivanu Ogrinu, stavbinskemu mojstru v Ljubljani.
Slovenski oddelek koperskega učiteljišča premeščen? Po Dunaju se govori, Ja se slovenski oddelek učiteljišča v najkrajšem času premesti v Gorico. — To bo zasluga poslancev S. L. S.
Ljubljanska šolska mladina in cesarjev jubilej. Ljubljanske ljudske šole bodo cesarjev jubilej slovesno praznovale dne 22. maja s sv. mašo pod milim nebom, sprevodom po mestu in popoldansko veselico pod Tivoli. Mestni šolski svet ie predlagal za to slavnost strošek 1200 kron.
Umrla je v ljubljanskem uršulinskem samostanu hišna prefekta M. Marija Lavrencija rojena Julija Caprez, v 75. letu svoje starosti. Naj počiva v miru!
Liberalni listič »Belokranjec« se zaletava \ »Domoljuba«. Ni mu namreč všeč, da smo svarili pošteno belokranjsko ljudstvo pred to garjevo ovco. Razkrinkali sino list in povedali, da je liberalen, kar pomeni v naših časih toliko kot brezverski. Ce stopiš psu na rep, /.acvili, pravi pregovor. Tako jc zacvilil tudi Maceletov »Belokranjec«. ko smo ga samo nekoliko omenili. Dà, liberalen je list, pravi bratec umazanega »Slovenskega Naroda«, zato ga tudi Belokranjci naročali ne bodo. Ta list je v družbi tiste stranke, ki se je udeležila tramasonskega shoda v Pragi, ta list je glasilo tiste stranke, ki izdaja framasonski časopis »Svobodna Misel«, ki piše, da je molitev proč zavržen čas, ki pravi v tretji številki: vaša pest je Bog, in ker se s pestio more vse dobiti, velja torej tudi: vaš trebuh je vaš bog; denar, lenoba, uživanje je vaš bog! — Ali je taka pisava krščanska? In list »Belokranjec« bo zagovarjal in že sedaj zagovarja stranko, ki izdaja in priporoča »Svobodno Misel«. Zato Proč ž njim, v peč ga vrzite.
Mošenjske občinske volitve so potrjene. Samo podžupanovega namestnika za Leše bo treba še izvoliti, ker je pri dotični volitvi imel vse glasove en sam mož. isti pa bil v prvem razredu izvoljen za odbornika.
Diplomi častnega občanstva je izročil uiošenjski župan v spremstvu treh podžupanov dne 25. aprila gospodu okrajnemu glavarju pi. Deteli in g. poslancu Pogačniku. Obe j ie umetno izgotovil g. akademik Vurnik iz > Radovljice.
Most. Nerodni in globoki jarek med Mošnjami in Breziami se namerava letos premo-
stiti. Pot iz Brezii na Radovljico bo veliko krajši in lepši na ta način.
Organizacija S. K. Z. v Slovenskih goricah na Štajerskem je že lepo izvedena. Vsak večji okraj ima že svoj okrajni pododbor. Povsod se pridno pripravlja na občinske volitve, pa tudi za deželni zbor. Shodi, ki so se vršili dne 20. m 20. aprila, so bili kai živahni. Ljudstvo je povsod burno protestiralo proti odprtju srbske meje in stavilo velevažne zahteve ter iste izročilo svojim poslancem. Le čilo naprej!
Zopet tat v stanovanju. V župuišče pri D. M. v Polju se je v noči od 5. do 6. t. m. skril tat v stanovanje novega ondotnega župnika č. g. Miillerja.. Ponoči je tat vzel iz suknj'e župniku okolu 6U0 kron bankovcev. — Tatu skoro gotovo zopet ne bodo našli.
Župnija Zlato Polje pri Kamniku je podeljena č. g. Janezu Medved, kaplanu v Dovjem.
Župnijski izpit so delali v majevem terminu due 6. in 7. t. m. sledeči čč. gg.: Bajec Ludovik, župni upravitelj pri Sv. Trojici nad Cirknico; Cuk Karol, kapelan ua Jesenicah; Erjavec Ivan, kapelan v Radovljici; Hartman Josip, župni upravitelj v Planini pri Vipavi; Klemen Janez, župni upravitelj v Lozicah; Kmet Mihael, župni upravitelj v Št. Juriju pri Kranju; Kralj Frančišek, beneficiat v Sinart-tieni pri Litiji; Magajna Andrei, kapelan v Borovnici; Mikuž Janez, kapelan v Poljanah nad Skotjo Loko; Oranič Frančišek, ekspozit v Šmihelu pri Nadaiiiem selu; Perko Pavel, kapelan v Zireh: Perz Alojzij, kapelan v Nes-seltal; Plahutnik Ivan, kapelan v Ribnici; Po-tokar Josip, stolni vikar v Ljubljani; Sitar Valentin, kapelan v Kranju; Skubic Anton, kapelan na Vrhniki; Tomelj Anton, kapelan na Bledu; Zabret Valentin, kapelan v Št. Vidu nad Ljubljano.
Mesto k zlati poroki — sinrt. Dne 30. aprila je nenadoma umrla v Slemenu na Štajerskem 74-letna Terezija Lavrenčič. Imela bi zadnjo nedeljo obhajati zlato poroko. Toda neizprosna smrt ji je nenadoma ugrabila življenje in namesto slavnosti so jo isto nedeljo izročili materi zemlji.
Liberalna »narodna založba« v Celju ima namen vzdrževati in podpirati liberalno časopisje. Tej narodni založbi pripada, kakor poroča Joštov list »Domovina« v jedili zadnjih številk, že več zadrug; »Domovina« vabi seveda v imenu Jošta, ki je njen šefredakter, mimogrede pa tudi ravnatelj Zadružne zveze v Celju, faktof.im posojiinice narodne stranke, p. d. »Lastni Dom«, ter — oče narodne založbe, vse zadruge, da pristopijo k narodni založbi. Tako izgleda nestrankarsko, požrtvovalno, narodno delo liberalnih posojilnic! -Čudimo se le, da je še več posojilnic, katere vodijo pristaši S. K- Z., včlanjenih pri Zadružni zvezi v Celju in da podpirajo s svojimi deleži, vlogami itd. narodno stranko, katera se opira na Zadružno zvezo, tiskarno knjigoveznico in zvezno trgovino.
Smrt v tujini. V Forest City Pa. je umrl Slovenec Anton Hribar vulgo Kortin, doma iz Vač pri Litiji.
Nova slovenska cerkev v Mllwauke Wis v Ameriki bode v kratkem dodelana. Župnik g. Smolej stanuje tam že par tednov.
Majdič proti zadrugam. Vinko Majdič iz Kranja je v Trnovem pri Ilirski Bistrici nasproti tamošnjemu gospodarskemu društvu postavil svojo zalogo moke. To je zahvala za to, da so zadruge prodale toliko njegove mo-Ke. Saj imamo tudi mnogo naših mož mokar-jev, izbira ne bo ravno težka. Pri vseh stvareh se držimo gesla: Svoji k svojim!
S Koroškega. Poroča se nam: Ob mnogo-brojni udeležbi ljudstva smo spremili dne 3, maja zemeljske ostanke nenadno umrlega župnika g. Aleša Jelena na Ojstrici nad Spod-
njim Dravbergom k zadnjemu počitku. Sprevod je vodil preč. gospod prošt Flor., mrtvaški govor je govoril gospod župnik Jos. Rozman iz Črneč, ki ie bil svoj čas svoiemu tovarišu iu prijatelju imel tudi novomašno pridigo. Pogreba so se dalje udeležili tudi gg. župniki Hrašovee iz Pernic, Križaj [z Gušta-nja, Umlauf iz Laboda, Lasser iz Št. Jurija, Cernie iz Dropolj in p. Filip Ord. Cap. iz Volš-berga. Prišla je tudi iz domačega kraja mati pokojnikova. — Kakor se sedaj vidi, so cerkev, lite in poslopja na sv. Višarjih znatno poškodovana, a ukradeno ui nič posebnega. Čudodelna podoba, cerkvene posode, kinč Matere božje, vse je tu. Mnogo se je pretiravalo. — Aretirali so dninarja Matevža Vidic, doma s Kranjskega, ker je izvršil večje tatvine v bo-roveljski okolici. Oddali so ga sodišču v Borovljah. — Utonila sta dva dečka dne 5. t. m. v Dravi v Šmartnu pri Beljaku. Med 'opoldanskim šolskim počitkom so se drvili namreč trije dečki ob bregu precej narasle Drave. V diru sta se pa dva, 10-letni Ulabičnik in 12-letni Dal Armi, zaletela tako proti vodi, da sta v Dravo padla. Tretji deček, 9-letni Kroisen-bacher, je sicer tudi takoj skočil v vodo, da bi drugim dvema iz vode pomagal, pa ker sta se ga oba hotela prijeti, se je ustrašil vode ter tekel ljudi klicat. Pa bilo je že prepozno, reka jih je že odnesla. Dne 6. t. m. zjutraj so dobili utopljenca Globičnika v bližini Št. Magdalene, med tem ko drugega še niso našli.
Prvi maj so obhajali, — tako se nam piše iz Ribnice na Štajerskem, tudi naši social-iemo-»krauti«. Na vse zgodaj so že na vso moč streljali; potem pa so z »muziko« prišli od steklarne in kameiioloma v Ribnico, okin-čani z rdečimi trakovi, odkoder so šli v gostilno »zum Auerhan«; zvečer pa je moral žandar jih iti mirit, zdravnik pa rane šivat! Lepo to, kaj ne? Bratovska ljubezen!
Češki katoliško-narodni poslanci so se po državnem poslancu dr. Korošcu obrnili na »Zvezo telovadnih odsekov«, da naj jim ista dopošlje svoj organizacijski statut, ker hočejo tudi na Češkem vpeljati enako organizacijo telovadnih odsekov, kot jo imamo pri nas.
Gad je pičil osem let starega Antona Si-liča iz Št. Ferjana v Brdah. Deček se nahaja v goriški bolnišnici.
V Lurd se pripelje za slovenskimi romarji tudi naš dični voditelj, državni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Šusteršič, ki se ie ondi mudil že štirikrat in mu je vse znano. Sam je videl že nekaj čudežev v Lurdu. Gotovo bodo vsi romarji veseli njegovega prihoda.
Vabilo k slavnosti blagoslovljenja nove zastave s. k. izobraževalnega društva ter Marijine mladeniške družbe v Mekinjah, ki se bo vršila na Vnebohod Kristusov dne 28. majnika 1908. leta v proslavo jubilejev našega presvetlega vladarja Frančiška Jožefa I., vrhovnega poglavarja sv. katoliške cerkve Pija X. ter mile lurške Kraljice. K tej slavnosti vabi vsa bratska društva kakor tudi slavno občinstvo najvljudneje odbor s. k. izobraževalnega društva v Mekinjah. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vsa društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, naj do 24. majnika naznanijo vsaj približno število udeležencev. — Spored slavnosti. V sredo, dne 27. majnika: Popoldne ob 3. uri: Slovesno zvonjenje pri župni cerkvi v Mekinjah ter streljanje s to-piči. Zvečer ob pol 9. uri: Društveni moški zbor poje podoknico kumici zastave, prebla-gorodni gospodični Ivani Praschmkerjevi. Ob 9. uri: Zažiganje umetalnih ognjev ter rake-tcv; razsvetljava stolpa župne cerkve. — Na Vnebohod, dne 28. majnika: Zjutraj ob tri-četrt na 9. uro: Društveni reditelji sprejmo na kamniškem kolodvoru slavna društva in drage goste, ki se pripeljeio z vlakom iz Ljub-
Ijane. Ob 9. uri: Glavni sprejem ter pozdrav vseh slavnih društev in gostov poleg kopališke restavraci.e (Kurhaus), kjer naj se pravočasno zbero vsi udeleženci slavja. Ob pol 10. uri: Odhod društev z zastavami ter vseh zbranih z godbo na čel:, v župno cerkev, kjer bede govoril slavnosti* propoved visoko-častit: gospod državni in deželni poslanec dr. Janez F v. Krek; po govoru bode visokočastiti gospod kanonik Janez Suša.k blagoslovil zastavo te- služil slovesno sveto mašo. Ob pol 1. un popoldne v kopališki restavraciji, ki ie sedaj v spretnih rokah gostilničarja gospoda Ferdinanda Mihelr.a. skupn: obed. Cena opoldanskemu obedu»brez pijače: I. vrste K. II. vrste 1 K cO v:n. III. vrste W vin. (juha. meso. prikuha. kruh). Postrežba bode točna, kdo- it'.i obed.: udeležiti, naj to naznani ali tukajšnjemu društvu a!i pa restavrateriu gospodi; Ferdinand:: Mihelt.u v Kamniku. Med obedom bode p-, zva.ial domači društveni tarnbr.rašk; orkester »Plainnk?« izbrani glas-teni program. Popoldne ob uri: \ župni cerkvi itluSt ter blagoslov z Najsvetejšim. — \ e. k .i ljudska veselica v krasnih in obsežnih prostorih kopal ške restavracije ob 3. uri popoldne. 1. »Revček \ndrejček«. narodna iira v petih dejan1:h. Vstopnina k igri v prid zastavi: Sedeži l K. stojišča 50 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. „>. Petje si. pevskega društva »Ljubljana. :er raznih društvenih pev^.h zborov ,n koncertovanje tamburaških • i (odbe. IVtnači društveni moški zbor p.';c več pesmi. Kazni govori, pozdra-v -i. > redolo v :.r Šaljiva licitacija v korist zastavi. Zaž:gan;e različnih umetalnih og-ev. n. Razni kupleti: »šaljivi godci«. »Mi .rhki kuharji«. »Zavber France« itd. 7. Spiova p re sta zabava. Vstop. razen k igri. prost, cene v gostilni zmerne.
Vinarski in kletarski tečaj. V torek, dne : :•. "redi c. kr. vinarski nadzornik B. Skal ckj v Bodbrfah pri št. Vidu na \ iPav-•• PraktiCen pouk m sicer naj-' '	p-' t: peronospori in potem o
iitnranju ;n uščevu vin in o ravnanju z vi-
- % . nastav eno (načeto), «ri tej priliki
•• -i - .-..eno r.i'kazovaI najnovejše stroje
-a P- r.vavanie Per. ttospore. kakor tudi nov
■"«srni niter. Po predavanju se bo
■ > a potatala vin z državne kleti v Pod-
•'..f-v.-'J'-i-^ r-'tnice na Slapa iz
, . J ' Zeltet- ~ • "Nine udeležbe, zlasti
vT--Wh? Vec r	gostilničarjev
vun>Mii trgovcev td
Romarji na s\. Nišarje >e vabin
I""' lej".-".:e teden pred binkojtni 2.m ude.eze r« tn.an ...
abijo. da se mi praz-
navedem
e resnične rodatke. V ne-
V:	> i-žr-je že več let
-I,—;;-	; :	n-.če s;nra
v...V ;e'' ' •e-.-več h«.če prosla-■■.:.~ -tvvar. en:«. Prepove-
' • i'.x -- ' -ce v »Dcmo-
.---< les na-vda roc«. >Netra- ca » s »Hvalter. Sx-
- -a na
se -
—. j
>.rasno hudodelstvo!) »Rdeč; Prapor«. »Sa-r-er- vede t pozdravljati _ 4 ^	Karr, vse to meri'
" V-l/i"" ' •	teh. da
~	2Ä ^ cC-ašdeni.
:— • v — a e rei potrebo
. \ riZ" •«*« --i 4 «tir šotah ž1?*?0™' * < ~ kotefi.-jam. so ! ; ** • -- -i-da sollevale ,-t %7-:.--v;	-ri	»Mar.: ne ■
-reibe«. _ Pa	5V.^ sovraži« >
scte^.ro. i. t v .Va- - drttfr — p« mssi-eo. tìa m za bKk vZen. ker «hromimo, da bi
::Kan »K:e je ai-
to njeni koleginji kaj škodovalo, posebno ko je »dušca« s telesom v red zelo majhna. — Tako ie torej delovanje te gospice izven šole. Za to »naporno« delo za »izobrazbo« naroda, pa si le prisvaja oblast starim gospodom učiteljem ukazovati, da naj prosijo za pokojnino. Pa ne bo sreče pri tein. kakor menda ne l>o tudi pr: neki drugi stvari, ki pa sega celo v —-srce. — Ce pa vse spodleti, bomo pa stran šli — kaj ne? Le kmalu — pa gotovo! Na »Narod« se ni treba naročati radi tega. da bi ložie službo dobila, kakor delajo neke druge gospice. poznajo Vas liberalci že kdaj kot svojo mi Vas bomo pa tudi priporočili.
Sadovi socialno demokratičnega berila. Podivjanost med mladino, ki prebira socialistično časopisie in liberalno. ra;>te z vsakim dnem. Nič več niso taki mladini nedotakljivi tudi sveti kraji. Po nevrednem prejema sv. obhajilo. kakor smo že omenili prr žalostnih slučajev. v cerkvi kar glasno odgovarja duhovniku. ki s prižnice razlaga bož.io besedo. Žalosten dogodek se .ie dogodil zopet prošli teden na Dunaju. O tetn se nam poroča: Osem-najstletni delavec Josip Lentsch je prišel v hiitteldorfsko kapelo ter se predstavil pazniku \Vodički kot duhovnik iz Mariabrunna. Hal se je obleči v mašniško obleko in začel v kapeli pridigovati. Med poslušalci pa je bila slučajno neka šivi'ja. ki ga je izpoznala. Policija ga je aretirala, ali na stražnici je začel razbijati in razsajati, kakor da bi bil zblaznel, da so ga končno prepeljali na kliniko za iimobol-ne. Vsekako se je blaznega samo delal, v resnici je pa hudoben. — Kako malo pazi marsikateri mojster na vajence po mestih. Socialisti pa love na vseh straneh sami sebi prepuščeno mladino 111 jo zastrupljajo z brezver-skitni nauki. Mladina opušča službo božjo. sv. zakramente in sovraži vse. kar nosi znak krščanstva. Kaj bo s tako mladino, ko odraste. m lahko vsakdo misli. Sadovi se sem iu t.ia že v idijo. Bodimo pozorni, da ne bo prepozno. Slovenski starši, dobro se prepričajte, ko od-pošljete svoje otroke v mesto, k-. tnu film od-daste. Pred vsem zahtevajte od mojstrov, da Nido skrbeli tudi za neumrjoče duše vaših otrok.
— Odlikovanje. Prečastiti gospod stolni kanonik Andrej Kalan je imenovan hišnim prelatom sv. očeta. Veseleč se zasluženega visokega odlikovanja gosp. prelati! najiskrenejše čestitamo!
~ Zmaga S. L. S. Iz Št. Vida na Vipavskem stno prejeli te dni brzojavko: V vseh podobčinah in razredih pri občinskih volitvah zmagala S. L. S.!
K tatvini v knezoškofijski palači v Ljubljani !.e por- ča Med raznimi osebami so bili zap-1; tudi bivšega cerkovnika stolne cerkve.
Jak. na Ziherle. Ker mu niso mogli dokazati b e namreč Ziherl ono noč doma — so ia morali izpustiti. Dobro bi bilo. da se najde prav: -.lomilec, da se ne bodo zapirale nedolžne osebe.
, L-!'f '^pravila zadnjo nedeijo nekaj >::• u. v. . »ezelr.; polanec Mandeij ie poročal •:a »vhr.a CVlenskem: deželna poslanca JäM.c n Marto, sta govonia na shodu prt Sv Uregorju nad Laščami.
Vaša društva. V Trbovljah se je ustano-'	* .da-j e v. t iov.-.rtla
venca« cc. Moškerc m Te«e->a	zboru društva trgovskih
:-'-J m^I v L;ub--üV Poročala dr. Pe-1. M^kerc _ \ 2e.ezn:kth se je ustano-1 v.	Predaval -e pro-
t«or d-. A .es Lšem&ik :z UubBane. - V
li5! "V ^ f v ne^e > vršil ustanovni občni zoor izobraževaJne«a društva. Govoril je s J-n. vikar i-rnolcikar .2 Lrev-'Me.
Štajerska kmečka zveza je priredila pre tckki nedeljo več dobro obiskanih sh< dov. |z" bfirno je uspel shod v Starem trgu v Slovtn! skih goricah. Govorili so poslanci dr. Koro-šec. Roškar in Terglav. Slovenski kmetje st vedno tesneje oklepajo kmečke zveze, v kateri upajo svojo rešitev.
Na Viču se je ustanovil preteklo nedeljo telovadni odsek. Predaval je gosp. Ivan Pod-lesnik iz Ljubljane.
Štajerske duhovniške spremembe. pre. meščen je bil č. g. kaplan Pavel Žagar iz Starega trga na Zgornjo Polskovo. Tu ie hudo obolel vrli narodnjak č. g. župnik Franc Vidtnajer.
Tri hranilnične knjižice je bila našla mati g. dr. Pegan v Ljubljani II. t. m. Oddala jih je na magistratu.
Tečaj za izobrazbo bol. strežnic na deželi. Povodom dvoinega jubileja, katerega praznujemo letos avstrijski katoličani, je sklenila Vincencijeva družba za Kranjsko, da priredi po zgledu drugih dežel letošnje poletje teoretiško - praktičen tečaj za izobrazbo bolniških strežnic. V ta namen naj bi preč. gg. župniki izbrali po eno ali več (dve do tri) sposobnih deklet v starosti 25. do 35. let, ki so fizično zdrave, neoinade-ževanega življenja in voljne se posvetiti postrežbi bolnikov v svoji župniji. Za njih strokovno izobrazbo se priredi v Ljubljani učni tečaj, ki bode trajal od 10. avgusta do 8. septembra t. I. Pouk se bode vršil pod vodstvom izkušenih zdravnikov in bode združen s praktičnimi vajami v deželni bolnišnici. Stroški za nameravani tečaj se imajo pokriti s prostovoljnimi doneski in darovi. Praviloma naj se svota, ki je potrebna za vzdrževanje med tečajem (60 K za osebo) pokrije z doneski onega kraja, kjer bode strežnica delovala, druge stroške pokrije društvo. Ako bodo denarna sredstva, ki se bodo v ta namen nabrala, dovoljevala, se bode ustanovilo nekaj brezplačnih mest za udeleženke tečaja. Vsa daljna navodila za izvrševanje svoje službe dobe strežnice tekom tečaja.
Vsakdo, ki pozna žalostni položaj naših bolnikov na deželi, njih onemoglost in zapuščenost, bode uvidel nujno potrebo socialne pomoči. Podpisani odbor, ki ie izvoljen od Vincencijeve družbe za izvršitev tega jubilejskega podjetja, se s tem obrača na slovensko javnost s prošnjo, da gmotno in moralno podpira, ker je le z združenimi močmi mogoče izvesti nameravano blago in koristno podjetje. — V Ljubljani. 6. maja 1908. — I. N. Roger, predsednik in blagajnik. — Kanonik Andr. Kalan. — Dr. Fr. Dolšak. — Dr. Fr. Persane. — Dr. Avgust Levičnik. odborniki. — Pr. Josip Gruden, zapisnikar. — Opomba: Vse prijave in doneske sprejema zapisnikar.
Borovnica. Zadnjo nedeljo meseca aprila ie blagoslovil velečastiti gospod dr. Mihael Opeka dva kipa za stranska altaria. prelepo delo tirolskega umetnika. — sv. Jožefa m Brezmadežnega Spočetja. Farani so pokazali, da razumejo pomen te slavnosti. S procesijo v dolgih vrstah so spremljali podobe v župno cerkev, katere so nosili člani Marijine družbe. 1*0 .-30 mož in žena pa je s svečami poveličevalo vso slovesnost. V cerkvenem govoru P* smo spoznali sv. Jožefa kot vzgled žive vere. Katerega naj posnemamo posebno v sedanjem
\S1 smo Pa ta občutek imeli, da se že >*>igo casa nismo radovali v podobnem ve-
scljii. Zato pa plačaj Brezmadežna vsem, ki so se trudili in povačali slovesnost! Borovniški dom s. k. izobraževalnega društva je že v toliko dogotovljen, da se pričnejo polagati tlaki, postavi oder in kegljišče. Potem upamo, da se naseli v lepi borovniški kraj še več poštenega in odkritosrčnega veselja.
Gorenjske novice.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g Zirovnik in občinski odbor. V sobotnem Narodu« je napisal neki »Zirovnikov učenec« (no, mi mojstra in učenca dobro poznamo), dopis, v katerem beremo: »Naši občinski možje vsi brati in zapisati ne znajo enega stavka, misliti pa nič dalje kakor od ust do nosa. Zato so so večinoma ponižni in radi prikimajo, kar jim župan in župnik ukažeta. Par je bilo tako lahkih, da so že zleteli v — Ameriko. Pa se še dobi med njimi kak tak, ki hi raje danes tja popihal kakor pa jutri.« Tako! Tisti Zirovnik, ki vedno balia, koliko dobrega je že storil za Št. Vid, dela sedaj to dobro, da jasno sramoti poštene in za blagor svoje občine vnete može na tako grd način. Možje, kaj porečete k temu?
g Zirovnik in »Sokol«. Mož se ga brani z vsemi svojimi dolgimi štirimi. Menda se že sramuje tega najnovejšega pojava svojega »delovanja«. Prav nič neče vedeti o njem, dasi se ni dolgo od tega. kar je šentviški zdravnik nagovarjal mladeniče, da naj zapuste telovadni odsek in nai pristopijo raje k »Sokolu«, ki ga bo Zirovnik ustanovil na »svobodomilselni podlagi«. Ta »svobodomisleni Sokol« dela sedaj Zirovniku preglavice.
g Zirovnik in nezaupnice. V »Narodu« beremo, da se Zirovnik prav nič ne zmeni zanje. No, to je samo zopet dokaz njegovega dolgega jezika, kajti ko je mož slutil, da Ik> v k rajnem šolskem svetu nekaj proti njemu zaropotalo, se je pa tako menil, da je pisaril članom kraj-nega šolskega sveta pisma, kakor je sledeče:
»----Prosim Vas, da gotovo pridete ob 4. uri
k seji in da glasujete zoper predlog, ker tak sklep gotovo ne bi bil naši fari na čast in ne na korist. Jaz tudi nisem za 17 letni trud zaslužil take zaušnice.« Tako! Prei prosi, da se mu ne da zaušnice, sedaj pa. ko jo je dobil, pa haha, da se ne zmeni zanje. To je mož!
g Zirovnik pred sodiščem. Kaj pa tista nezaupnica, ki ste jo dobili meseca decembra <'ii naših fantov? Zakaj pa o tisti tako ponižno molčite ?
g Zirovnik in kaplan. Ta mu je najbolj v želodcu. Ker mu vsa njegova posvetovanja, h katerim je zbiral svoje pristaše proti kaplanu, niso nič pomagala, skuša sedaj škodovati istemu na ogledu z grdim namigavanjem. Uovori nekaj od Jesenic. Mi bi tudi radi tisto zvedeli, zato, Zirovnik, ako ste mož, na dan z dejanji. — Drugače pa že veste, kako ime zaslužite. Stokrat bi že porabili najmanjšo stvar, če bi kaj vedeli. Vaš bivši učenec.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Podbrezij. Nova tržiška železnica nam hoče vzeti poštni urad. V Dupljah bo poštni urad. S tem res precej izgubi podbrež-ka pošta. Zato naj nese vsak Podbrežan vsako pismo, razglednico ali kako drugo pošilatev na pošto v Podbrezjah. Gotovo bi bilo škoda, ako bi izgubili urad, katerega imamo že od
leta 1873. Ves ta čas ga oskrbuje gosp. Fran Crnilec, učitelj v pok. — Nastopili so krasni pomladanski dnevi. Tukaj imamo drugi največji sadni vrt na Kranjskem; je last g. Al. PavTna. — Na Tabru bodd popravljali zidovje okoli križevega pota. Tudi pota na ta hribček so že popravili.
g Glede toče v Blagovici smo poizvedeli, da je državni poslanec dr. Krek že dne 12. t. iti. v državnem zboru stavil nujni predlog za podporo poškodovanim krajem.
g Naklo. Dne 4. t. m. smo položili v pomladansko zemljo vclezaslužnega šestnajstletnega mladeniča Vinkóta Ccrnilca. Tako lepega pogreba župnija že dolgo ni videla.
g Slavnost v Mekinjah. Kaj sijajna bode slovesnost blagoslovljenja nove zastave v Mekinjah. kakor dosedanje priprave kažejo. Ze so prijavila svojo udeležbo sledeča društva: 1. Slov. pevsko društvo »Ljubljana«, 2. Kršč. soc. zveza,3. Društvo rokodelskih pomočnikov v LjuDljani. 4. Društvo »Kamnik«, 5. Izobraževalna društva v Domžalah. 6. v Mengšu, 7. v Dobu. 8. na Rovih, 9. v Smarci. 10. v Ihanu, 11. v Radomljah. Sorodna društva, pohitite s svojim priglaševanjem! Cim večja udeležba bode, tem bolj se bomo vneli za na-caljno pravo narodno delo! Podrobni spored bode objavil »Domoljub« v prihodnji številki.
g Lahoviče pri Cerkljah. Naša prijazna cerkev v Lahovčah je posvečena sv. Florija-nu, kojega smo letos praznovali posebno slovesno. Zjutraj smo praznovali slovesno peto sv. mašo in štnarnice, ob 8. uri pa je prišla procesija iz Cerkelj. ki je bila letos posebno dolga. Po drugi sv. maši nam je napravila cerkljanska dekliška Marijina družba izredno veselje! Predstavljale so nam igro »Sv. Elizabeta«, ki kaže toliko ljubezen do ubogih re-vežev, kakor tudi do svojih preganjalcev. Igralke so svoje vloge izvrstno rešile, in so i.as popolnoma presenetile s svojim izbornim nastopom, ravno tako tudi pevke s času primernimi ljubkimi pesmicami. Bodi na tein mestu izrečena prisrčna zahvala vsem, pevkam, pevovodji in igralkam, posebno pa se še zahvaljujemo č. g. župniku cerkljanskemu, kakor tudi gospodu svetniku in gosp. kaplanu iz Komende in vsem. ki so nas počastili s svojim prihodom.
g Pri sv. Joštu nad Kranjem bo letos romarski shod šesto nedelio po Binkoštih, ne pa peto nedeljo, kakor je bilo dozdaj navadno.
g »Kmečka zveza« za kamniško dekanijo napravi v nedeljo dne 24. maja popoldan ob 3. uri javen shod v Špitaliču. Isti se vrši v prostorih župnišča. Kmetje in somišljeniki, udeležite se polnoštevilno!
g Iz Smlednika. V nedeljo 3. maja igrana veselica izobraževalnega društva je Jobro iz-pala. Udeležba obilna, kar priča, da dobivajo ljudje zaupanje do društva. Fantje in možje, pristopajte k diuštvu v obilnem š'^vilu, tu iščite pravega razvedrila! Proč s pomisleki!
g Somišljeniki Gorenjske, posebno kamniške okolice na Vnebohod Kristusov, dne 28. majnika v Mekinje pri Kamniku! Takrat bo v Mekinjah velika slavnost blagoslovljenja nove zastave »Slov. katol. izobr. društva«. Iz Ljubljane v Kamnik bo vozil posebni vlak. Vsa društva iti vsi somišljeniki se zbero ob pol 9. uri zjutraj pred kolodvorom v Kamniku. Opozarjamo vsa naša društva posebno v bližini Kamnika, da se slavnosti polnoštevilno udeleže, ravno tako naj vsi zaupniki »Kmečke zveze« agitirajo, da bo ta dan pravi ljudski tabor. Od kolodvora odkorakamo k slavnosti, pri kateri bo imel slavnostni govor državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Obed bo v kopališki restavraciji. Popoldne ob 2. uri bodo v župni cerkvi litanije ter blagoslov z Najsvetejšim, ob 3. uri popoldne v krasnih in obsežnih prostorih kopališke restavracije velika
ljudska veselica, pri kateri bo pelo več pevskih zborov, med temi tudi pevsko društvo »Ljubljana« ter bode sviralo več godb. Se enkrat poživljamo vse svoje somišljenike, da se vsi kot en mož zbero na tej velevažni veselici!
g Dob. Naše slov. katol. izobr. društvo in mladeniška Marijina družba priredita v nedelio, dne 17. t. m. v proslavo Brezmadežne lurške Device jubilejno veselico. Spored je jako lep. Krasne v srce segajoče deklamacije, lepe Marijine pesmi, katere bode pel društveni moški zbor, so na dnevnem redu. Za tem igra »Pri grajski kapeli«, katero je zložil nek mladenič iz moravške župnije. Snov je vzeta iz zgodovine nekega gradu pri Moravčah. Je iz časov, ko je gospodaril le graščak, a kmet mu je bil uboga para. Igra je bila samo enkrat igrana, je še nova ter zelo zanimiva. Vse se godi okrog grajske kapele, posvečene Materi Božji, h kateri so se ljudje v svojih stiskah in nadlogah z vsem zaupanjem zatekali. — Iz tega se razvidi, da je prav primerna za naše slavlje v čast Brezmadežni. Prostor pri go-spej A. Detela pa je tako pripraven in prostoren, da se kljub največji udeležbi ni bati ne gnječe ne vročine. Vas pa. draga bratska društva in cenjene Marijine družbe, najuljudneje vabimo ter sploh vse, katere veseli kaj lepega videti. Pridite! Bomo združeni z diia srca klicali: O lurška Mati sveta, pozdravljamo te!
Ttj^Ö
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Požar. Iz Adlešičev, 5. maja. Danes popoldne ob četrt 4. začelo je goreti pri Ivanu Adlešiču v Adlešičih št. 19, pri Gornjem Organu. Ker je bilo vse suho in ie vlekel še jug, mu je v dobri uri zgorel hlev, ki je bil sicer zidan, a s slamo krit, in hiša, iesena in s siali.o krita, ki je pogorela skoraj do tal. Sreča za našo vas je bila, da je vlekel jug in odganjal slamo čez Kolpo proti Mrzljakom na Hrvaškem. Ko bi bila pa držala burja, bi zgorelo brez dvoma več hiš naše vasi, ker bi se bil ogenj gotovo razširil. Gospodar je bil sicer zavarovan pri francosko-ogrski zavarovalnici za 800 kron škode, a škode ima čez 2000 kron. Zgorelo mu je tudi več kosov obleke, platna in nekaj denarja. Ogenj je nastal po nesreči. Ta udarec je za Ivana Adlešiča toliko hujši, ker ie pogorel tudi leta 1898. dne 17. novembra. Takrat mu je zgorela hiša, hlev, pod in svinjaki, veliko krme in nekaj denarja. A zavarovan ni bil nič.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Prvi letošnji shod pri sv. Miklavžu na visokih Gorjancih bode v nedeljo, 17. t. m., ob 10 uri. — »Ondi se sveti Miklavž časti, — Kranjc pa Hrvata pogosti«.
d Z Bučke. To so vam tiči naši liberalci tam v gradu Radeljci, kier stražijo neki zaklad in »kaso«. Cele romane bi mogli napisati o nekaterih teh možeh propadajoče liberalne stranke. Lahko bi pisali o dveh firklih ričeta, o neki hiši v vasi »Ograja«, o izgubljenem »cekarju«, o iskanju dveh liberalcev v pozni noči. »Slovenski Narod« hvali našega vrlega gostilničarja, ki je star že 76 let, a prav krepko še rahlja kosti liberalcem. Cast mu ! Le tako naprej .vojna se je pričela. Možje poštenjaki, vsi na krov, da stremo liberalizem za vedno.
d Iz Loškega potoka. Kmetijsko društvo je imelo dne 3. maja svoj občni zbor. Vodstvo društva je položilo račun preteklega leta, iz katerega razvidimo, da društvo kaj lepo napreduje. Promet živahen, število članov se vedno veča in je v zadnjem času znatno poskočilo, lepa svota čistega dobička se zopet pripiše rezervnemu zakladu, ki je dosegel že kaj lepo višino. Pri računih in poslovanju se je našlo vse v najlepšem redu. Marljivim in Skrbnim odbornikom iu nadzorstvu izreka občni zbor za njihovo nesebično delovanje in trud toplo zahvalo ter jim pokaže svoje priznanje, da izvoli vse dosedanje še za bodoče leto v vodstvo. Cast vrlim možem, to je prava ljubezen 111 delo za narod in blagor kmetskega stanu, ki obstoji v delu in ne v besedah ter narodnih trobojnicah in živio-klicih. Zelo nas jc veselila laskava pohvala našega odbora od strani revizorja iz Ljubljane, ki obeta društvu pri takem vodstvu obstanek in lep napredek. Konečno še g. Skulj izvaja, da še nobenkrat niso občni zbori kmetijskih društev tako lahko veseli, kot baš letos. Doaedaj je nam vse nasprotovalo, sedaj pa že najvišje oblasti kažejo prijazno lice takim društvom. In neprijaznih lic je kaj mnogo videlo naše društvo v domačem kraju, posebno ob svojem rojstvu. Niso bili mirni časi, strašno je grmelo in treskalo in hud vihar je razsajal, velik prah se jc \zdigoval po naši dolini, ki naj bi zadušil mlado društvo že v kali. Pa zrno ie bilo dobro \sejano, dobro zavarovano in strele niso opravile nič, mimo so šle, zgrešile cilj, pa preslabe so bile. In vihar nain je še koristil, smo vse sineti in ljuliko iztrebili, da je zrno boljše vzkalilo, bolj bujno pognalo. V devetih letih je zrno društva vzraslo v krepko drevo, katerega sad vživaino vsi in še več ga bodo naši zanamci. Oklenimo se društva in bodimo vztrajni ter se zavedajmo tudi velike koristi njegove, saj s tem društvom se varujemo previsokih cen pri trgovinah in pa slabega blaga, kar koristi vsej dolini. S pogumom in zavednostjo skrbimo za lep napredek tega, vsemu kmetskemu stanu koristnega društva, z nami pa Bog in sreča junaška!
d Iz Gorenje Slivnice. Naša podružna cerkev sv. Magdalene na gori pri Šmarju se je lansko leto vsa prenovila zunaj in znotraj. Letos pa je dobila še novi veliki oltar, katerega nam je napravil gosp. Pengov iz Ljubljane. Delo hvali mojstra. Cerkev jc dobila tudi prekrasen lestenec, podaril ga je nek domač dobrotnik sv. Magdaleni in Bogu v čast. Cerkev je zdaj iako krasna, le zvonova v zvoniku milo tožita, ker jima manjka še enega tovariša, kateri bi jima pomagal »basirat«. Bog in sv. Magdalena naj oživita srca vernikov, ki naj bi darovali milodare v ta blagi nainen, namreč za novi veliki zvon, potem bo cerkev ena naj-krasnejših v šmarski fari. Blagoslov novega oltarja bo v nedeljo, dne 17. maja, dopoldne ob 10. uri. kier bo tudi darovanje za cerkev. Vabijo se vsi verniki. Na svidenje na magdalen-ski gori pri Šmarji; železnična postaja je Šmarje Sap.
d Iz Št. Ruperta. Mlekarna je ustanovljena in registrirana. Veliko govorjenja jc bilo in veliko ljubezni do kmeta — a nazadnje se je izdala vseeno tista liberalna žilica, ki išče sama sebe. 15il je dvojni klic: mlekarna na Nemški vasi, mlekarna v Št. Rupertu. Vsak pameten človek je rekel, da mora biti v Št. Rupertu mlekarna. Ali kaj pomaga pamet, — ko pa je Zupančič, tisti, ki je pomagal pri železnici kmetom, na Rakovniku. Zato se je izdala beseda, da mora biti mlekarna na Nemški vasi. S tem je bila pretrgana nit in blagi namen grofa Barbota, da bi združil obe stranki, je šel po vodi, kar se je že od začetka pričakovalo. Prosimo, ali je mogoče v eni stvari delati skup, če pa v drugi stvari rujejo vedno proti
ljudstvu. Možje, ki so pojedli občini pri žganju nad 1Ü0U gld., naj napravijo lahko 100 mlekarn, saj jih ne bodo za ljudi, ampak zase. Ce je mlekarna pri oštariji — tudi nekaj nese. Zato je prav povedal v nedeljo, 3. maja liberalcem dr. Pegau: Pogrebci. Pogrebci bodo m ostanejo liberalci. Naši trdni možje pa so napravili mlekarno v St. Rupertu za ljudi in rečemo samo: Kdor je z nami, naj se oglasi m pristopi k mlekarni. Ce pa koga veseli, naj gre pa k pogrebcem na Rakovnik ali v Bistrico. — Toča jc padala 7. maja po Št. Rupertu. Po nekaterih krajih je vse pobelila. Po vinogradih bode precej škode. — (Jorelo je v lihabuju, fare št. kriške dne 9. maja. Ognje-gasci iz St. Ruperta, ki so brzojavno pozvani, prišli ob pravem času, da so zastavili ognju pot. Pohvaliti moramo ognjcgasce radi njih vztrajnosti, ko so delali celo noč od popoldneva na nedeljo, grajati pa nekatere domačine, ki še gasiti niso hoteli in so še celo voz računih ognjegascem. \eč prihodnjič.
Višnja gora.' Naša hranilnica je povabila gospodarje višnjegorskega okraja na sestanek dne'23." aprila, da se pomenijo, kako izboljšati živinorejo v okraju. Sestanek je otvoril hra-nilnični predsednik župnik višniegorski ter IKivedal, da namerava hranilnica nakupiti pa-semske teliee ter iste prodati na dražbi gospodarjem pod pogojeni, da jo vsak ima do tretjega teleta. Vsako teli treh telet mora rediti, oiironia prodati posojilnici po tržni ceni. Na ta način bi se živinoreja v dogledneni času privzdignila. V ta namen je hranilnica dovolila 600 K. dobilo se ju po posredovanju g. Povšeta 300 K deželne in 400 K državne podpore. S skupilom za teliee sme torej razpolagati gotovo s svoto 2000 K, ki se bo šc povišala, ako še druge posojilnice v okraju Št. Vidu. Krki in Zatičini store svojo dolžnost. Ure se zdaj le za to, da se določi kraju primerno pasmo. To je namen sestanka. Kot strokovnjaka sta lirista gg. poslanec Povše in vodia Pire. Gg. vodja Rohrmau iu Pavlin sta bila zadržana. Po pozdravu navzočih ki so se zbrali v obilnem številu, predlaga predsednikom g. svetnika Povšeta, ki je nato prevzel predsedstvo. V uvodnem govoru je poudarjal predsednik, da si more kmet le z živinorejo podvojiti svoje dohodke. Tudi država vedno bolj podpira to panogo. Namen višenjske posojilnice je, pravi, da hoče tudi plemenske teliee kupovati, ker s tem pospeši izboljšanje živine. Na vprašanje, katero pasmo naj sc goji, odgovorita gg. .la-vornik in Kristan, da simodolsko. (i. poslanec opomni, da ie videl pri nas ob premóvaniu neenotno živino; v Št. Vidu sivo, priporoča pa simodolsko, ker raste hitro in v treh letih doraste, dočim rabi naša štiri leta. O. nad-učitelj Pirnat v nagovoru spodbuja k živinoreji in prosi ravnatelja Pirca, naj on izreče svoje mnenje o pasmi. G. ravnatelj poda strokovno poročilo o pasmah, ki bi prišle v poštev in izreče dokaj dobrih naukov. Pogreša med Kranjci ljubezni za rejo živine, zato pri nas ni tako razvita, kakor na Tirolskem ali v Švici. Saj je v prejšnjih časih živel Kranjec bolj na cesti, trgovina in obrt sta mu nudila boljši dohodek. Toda sedaj se mora oprijeti živinoreje. Umno treba ravnati z živino. Dobri hlevi, snaga, solnce, zrak, pašniki, — to je potrebno živini. Gnojnico ven ua travnik. Gospodar naj bo rad "v hlevu, rajši nego v gostilni. Tudi z domačo živino se dà mnogo doseči, ako se ogiblje napak pri živinoreji.a še hitreje bo, ako se nakupi dobra tuja pasma. Izmed pasem, ki jih je opisal, priporoča za naš kraj simodolsko ah pa predarlsko. Predsednik se zahvali g. ravnatelju in pove, kako Cehi, ki je govoril ž njimi v državnem zboru, hvalijo simodolsko pasmo in da se imajo češki živinorejci samo tej pasmi zahvaliti, da se je izboljšal njih položaj in da jim gospodarstvo kai nese. Pozivlje
može. naj svetujejo iz svoje skušnje. <i(,S|, Javornik iz Zaline, ki ima simodolsko pasmo' pravi, da je ž njo prav zadovoljen. Ta pasma je .iako ješča in ni nič izbirčna. Odkar ima bika simodolske pasme, se pozna pri živini okolice napredek. — Dalje se pogovora udeležujejo razen g. predsednika še gg. poslanec Košak, župan Pirnat, Končina, ravnatelj Pire, ^kufca in domači župnik. Razni govorniki so g. županu Pirnatu ugovarjali, k: jc rekel, da je za malega posestnika bolje imeti dve maih-iii kravi, kakor jedno veliko. Pa zdi se, da po krivici. Res je velika krava lepša, morebiti več vredna, manj poje kakor dve mali in da bi sc škoda v slučaju pogina zravnala z zavarovanjem katerega pa še nimamo; pa tudi to je res. da mi ena velika krava daje mleko le ihiI leta, dve majhni pa lahko celo leto. Kdor pa vč. koliko zaleže mleko v kmečki hiši, bo rekel, velike krave so za velike, a male za male posestnike. G. Omahen pokaže zborovaleeni lepo teiico simodolske pasme, ki se jc pri glasovanju z večino sprejela. — Ko ie odgovoril na posamezna vprašanja in želje gg. župnika Vidergarja, Skufce in Jakliča, sklene g. predsednik zborovanje z željo, nai bi Bog blagoslovil započeto delo.
Notranjske novice
Idrijske novice.
n V grob je spravil gt-ruš nekega rudarja iz Idrije, moža v najboljši starosti, očeta več nepreskrbljenih otročičev. Na sv. Florijana dan ga je izpil kar dva litra, zato se je v njem užgal. Revež je bil verna ovčica Kristanova. Pri tej priliki pa vprašamo g. »ravnatelja Antona, ali je on res odkriti delavski prijatelj. Ce reče, da je. mu pa pravimo, da je neved-než. Kajti ko bi on premislil, koliko zla stori delavcem geruš, bi bolj govoril zoper geruš. kakor zoper duhovščino. Geruš je večji sovražnik delavcev, kot so duhovniki. Duhovni ki niso še nobenega delavca umorili, geruš ;ili pa mori.
n Dosti imajo sedaj liberalni gospodaril v idrijski občini. Dobili so ukor od svoje višje gosposke, to je od deželnega odbora v Ljubljani. Graja jc zadela najbolj g. župana Šepe-tavca, ki jo pa zasluži manj kot drugi vojvodi. Dež. odb. je namreč ostro obsodil sklep zadnje tajne občinske seje, ki so v nji skienili prezi-dati »Čitalnico« in določili v ta namen 39.000 kron, med tem ko jim je bilo prepovedano potrošiti za to poslopje 20.000 kron. Čuditi sitno raš nad predrznostjo naših mestnih očetov , ki niso niti čakali postavnega roka 14 dni za prizive, niti poslali v Ljubljano rekurza gosp. kateheta Oswalda. Žalostno je to, da si upaio uradniki, juristi in drugi neučeniaki kršiti zakone.
n Frakarija bi rada popravljala »Citalm co« za plese in svoje veselice na stroške davkoplačevalcev. In kdo jih zagovarja in pod pira njihovo početje? To ni nihče drugi kot veliki »delavski prijatelj« Kristan. Socialni demokrati pa še vedno meže, da tega ne spoznajo; prosvitljeni (v resnici: za nos peljani) P« hočejo biti.
n Šole v Zavracu bi pač ne bilo treba zidati, ker če bo šola na Medvedovem Brdu in je že dozidana šola na Gorah, kamor bodo hodili tudi naši Dolani, bode potem v Zavracu k' bore malo otrok. Stroški za novo šolo bi bili pa velikanski. V Zavracu naj bi bila vedno še zasilna šola. Zele pa šole le naš rojak uč teli Bezeljak, Potoški'Urban in še nekdo druyi -liudstvo je pa za to, da bi se ne delalo vf likih stroškov kmetom z zidaniem nove šole.
n Obsojen v zapor. Čevljar Frančišek Likar na Vojskem je bil obsojen pet mesecev v. ,apor, ker je župnika napadel, mu nevarno pretil in ga zmerjal. Ta mož je bil Kristanov zaupnik ob volitvah, in iste laži, ki jih je Kristan nosil v »Napreju«, liberalci pa v »Slov. Narodu« in v »Soči«, je kvasil tudi ta mož o /upniku. Ce si je to mož sam izmislil vse in je časopisje njemu verjelo — dovolj slabo, če ic pa mož verjel časopisju, — pa sedaj lahko premišljuje, kam privede lahko slabo časopisje človeka.
n Verske vaje zelo potrebne. Kar človek mora imeti po svoji naravi, ne bo nikoli docela opustil. Kadar je prav velika sila, tedaj verno ljudstvo v procesijah prosi Boga milosti; — tudi naši mokrači ne morejo opustiti te naj-pomenljivejše verske vaie, vedno imajo svoj obhod 1. ma.ia. Ce ne marate biti katoličani, mokrači, morate pač opustiti vse, kar imajo katoličani — procesije, slovesni obhodi so pa edinole verskega iu pristno katoliškega značaja.
n Katoliško slovensko izobraževalno društvo iz Spodnje Idrije v Kanomljah. To društvo je napravilo v Gorenji Kanomlji preteče-iio nedeljo veselico. Igralo se je izborno »Krčmar pri zvitem rogu«, »Kmet in fotograf«, »Vaški skopuh«. Vmes so vrli Idrijčani in pa cerkvene pevke od fare dobro prepevale. Ljudje v tem kraju še niso videli tako poštene-in pa lepe zabave. Oglasili so se pa tudi v precejšnjem številu za izobraževalno društvo. Vsa čast za trud in izobrazbo ljudstva gosp. kapelami Janezu Mrak in nadučitelju Jan-kotu Bajec. Izobraženci, duhovniki in učitelji na deželi, pridite k nam med ljudstvo iu ne bomo potrelx>vali mokraških lažiizobraže-vaveev.
n Svoji k svojim! Hodil je pred leti agent zavarovalne družbe »North-Britisch« in zavaroval po Kanomljah in Vojskem kmete, seveda pri tem je drugače pravil agent in drugače ga ie razumel kmet. Letos je pa omenjena zavarovalnica v Gradcu vložila vse polir» tožba proti kmetom. Nai bode že kakor hoče — nepravilnosti je veliko pri agentu kmetom pa svetujemo, naj odslove vse tuje agente ter naj se zavarujejo edinole pri zastopnikih naše \ zajemne zavarovalnice.
Iz raznih krajev Notranjske.
n ['»ftojna. Nova kmečka hranilnica in posojilnica, ki je začela poslovati meseca mar-ca, se prav lepo razvija. Prometa je imela 19.000 kron. Uradne ure so vsak četrtek od 9. do 11. — V Velikem Otoku je umrl dne 3. maja po kratki bolezni nepričakovano hitro Anton Vilhar. Bog bodi milostljiv njegovi duši.
n Slavnost dekliške Marijine družbe v Studenem v proslavo 50-letnice Lurške Matere božje, ki so jo priredile dne 26. aprila in 3. majnika, se je zelo dobro obnesla. Petje je vodil planinski organist. Posebno je lepa ona Pesem o Lurški Materi božji; škoda, ako še ni natisnjena; za letošnji jubilej kot nalašč; zložila jo je uršulinka č. iti. Eleonora. Slišali smo tudi razne deklamaeije, eno tudi zelo dolgo: »Rojstvo Marijino«, zložil M. Zemljič. Nahaja se v knjigi: »Marijino življenje«. Občudovali smo dobri spomin deklamovalke in lahkoto iu j lepo obnašanje pri predavanju. Nad vse je pa j lepo vspela igra: »Lurška pastirica«. Vse |gralke, male in velike, so svoje vloge dobro izvršile, nekatere celo prav dobro. Plačilo za obilen trud, ki so ga imele, jim bodi zavest, 1 da so storile nekaj lepega v proslavo Lurške Matere božje, ki jim bo vse obilno povrnila. Nazadnje pri ponavljanju smo imeli tudi sre- I čolov: lovili so mnogi srečo, eni so jo vjeli, enim je pa ušla, poskusiti bodo morali drugi-
krat. Vsem onim, ki so nam darovali razne lepe dobitke, bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala! Marija jim bodi plačnica!
n Zlata poroka. Dne 5. majnika obhajala sta Anton in Marija Krebelj zlato poroko na Ostrožnem brdu, posestnika na h. št. 15. Zlato-poročenca sta pri popolnem zdravju; zlata poroka izvršila se je v najlepši slovesnosti ob obilni udeležbi svatov in drugih lindi. Obema zlatoporočencema želimo še mnogo let!
n Marijina družba v Trnji je priredila drugo nedeljo po Veliki noči predstavo »Vedeže-valka« in »Kmet Herod«. Klenski mladeniči so dobro izvršili svoje uloge. Čudimo se, da se morejo kmečki fantje v primerno kratkem času tako izborno izobraziti. Le tako naprej, vrli mladeniči. Dekleta so ponovile igro sveta Cita. Tudi te so dobro igrale. — Iz Amerike se ljudje vračajo domov. Prav je, da bodo imeli kmetje saj kaj delavcev. Le tiste slabe navade, katerih so se navzeli v Ameriki, naj bi bili tam pustili, pa bi bilo vse dobro.
n Iz Rovt. Čudno je postopanje našega občinskega odbora. Pri nas nameravamo sezidati prostovoljno precej obširen zadružni dom, kjer bi imela nekatera društva svoja stanovanja, posebno pa zadruga iti izobraževalno društvo. Ljudje so se z veliko požrtvovalnostjo oprijeli dela, prostovoljno brezplačno kopali kamen in pesek, obljubili tudi speljati več ko mogoče na ta način skupaj. Stavbeni prostor se je pa izbral na takem kraju, ki .ie za to kar najboljši, drugače pa skoro ni raben, edino to je, da sta dve poti čisto skupaj. Ena se predeli tako. da od tam dve vodita v župno cerkev. Da bi se pa mogla omenjena stavba postaviti, bi bilo treba eno teh poti zasuti, ker vsak človek z zdravim razumom izprevidi, da je ena nepotrebna. Kaj ie pa storil naš občinski odbor. Zupan skliče sejo, odborniki svečano pregledajo prostor, potem večina glasuje za to, da se nobena imenovanih potov ne sme zapreti. Naš občinski zastop razume, kaj ne, napredek .Ljudje si želijo imeti hišo. da bi bila na razpolago vsem, in ti ljudje, mesto da bi stvar podpirali, pa zabranjujejo. Zadruga ima še eno leto prostore v sedanji hiši, kaj pa potem? Ali naj razpaJe, da zopet pademo v roke nekaterim krvosesom? Občinski zastop naj si pa zapomni, da je cela občina ogorčena nad tem sklepom in da se boli.o o tem pogovorili pri občinskih volitvah v jeseni.
Iz raznih krajev.
Iz Amerike se poroča: Newyorska nad-škofija je praznovala 2. t. m. stoletnico svojega obstanka. V početku je štela 45.000 duš, dve cerkvi iu štiri duhovnike. Danes šteje tri milijone in 200.000 katoličanov, 130 cerkva, 135 farnih šol, v katere pohaja 65.000 otrok. Sv. oče ie nadškofu newyorskemu izrazil svoje posebno veselje nad lepim napredkom duhovnega življenja. K slovesnostim so došli kardinal iz Baltimora, kardinal Moran iz Avstralije. kardinal Logtie iz Irske, nadškof iz Vestminstra in okoli sto škofov. 2. t. m. je bila velikanska procesija po mestu. Udeležilo se je cerkvenega sprevoda nad 40.000 katoličanov. Ti veseli pojavi verskega življenja bodo gotovo dober vtis napravili na vse Slovence, ki imajo svoje rojake v Ameriki.
Nesreča se je zgodila dne I. majnika na trdnjavi pri Bovcu. Pri nabiranju stihih drv v strmem hribu se je vtrgal vel'k kamen in s tako močjo udaril na glavo pešca Mihaela Huniarja, da je bil na mestu mrtev. Doma je bil iz Banjšice pri Kanalu na Primorskem. Bil je-šele 22 let star in je služil prvo leto. Bil je ubogljiv in marljiv vojak. Zato je bil od svojih sorojakov visoko spoštovan. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Najnovejši dogodki.
Zagrebško vseučilišče ie zaprto. Večina visokošoleev je šla študirat v Prago in Belgrad.
V	Afganistanu se .ie napravila zarota proti Angležem. Zarotnikov šteje 13 do 20 tisoč. Ti so napadli neko angleško stražnico. Angleži so odbili napad. Neizogibna je vojska med Angleži in Afganistančani.
Francozom se ne godi predobro v vojski z Maročani. Cete Mulej Hafida so porazile že večkrat francoske vojake. Mulej Hafid koraka proti glavnemu mestu Maroka, proti Fesu. Ce dospe srečno v Fes. se ne bo Francozom dobro godilo.
Napad na duhovnika. V mestu Sierča v Galiciji je napadio več ničvrednih socialističnih delavcev duhovnika Zdenski, ki se vračal od bolniške postelje nekega kmeta, katerega je previdel. Duhovnika so nevarno ranili.
V	Koreji vladajo zadnji čas veliki nemiri proti Japoncem. Ti so morali poslati v Korejo večje število vojakov.
V	Opavi so prestopile vode, ki so narasle vsled tajanja snega, bregove in povzročile ogromno škodo.
Avstrijski židie so zelo ogorčeni nad profesorjem dr. Feilbognom z Dunaja, ker je napravil v Rimu toliko pohujšanje pri papeževi maši v sikstinski kapeli. S posredovanjem avstrijskega poslanika so dobili vstop v kapelo omenjeni profesor Feilbogen in dve Židinji. Pri obhajilu so se vsi trije rinili v prve vrste in bili tudi obhajani. Židinji ste nato sv. hostijo — izpljuvali' Med navzočimi katoličani je vsled tega nastalo silno razburjenje. Minister za zunanje zadeve Erental je takoj izrazil v Rimu svoje obžalovanje. Drugič bode bolj previdno postopal poslanik, kadar bo izdaial karte za Vatikan.
Narodno gospodarstvo
Vrtnarstvo in naše kmetiške gospodinje.
(Konec.)
Vemo, da bo marsikaka gospodinja ugovarjala, češ. da nima časa za tako natančno delo v vrtu. No, skrbna in pridna gospodinja si bo že našla časa tudi za to, a pomagati ii mora pri tem vsa družina, ne izvzemši gospodarja samega. Posebno pa naj se za lažja vrtna dela uporabljajo otroci. Vendar pa mlajših otrok ni predolgo zadržavati pri delu, kajti otrok se mora tudi igrati.
Ker smo že pri otrocih, bodi našim gospodinjam priporočeno, da sejejo redkvico, ki bo posebno zgodaj spomladi, ko še ni sadja, otrokom za malico jako dobrodošla. Prilegla pa se bo seveda tudi odraščenim. Dalje naj se na primernem kraju nasadi ribizelj, maline itd., ter naj se sploh gleda na to, da bodo otroci skozi vse leto imeli sadje. To je najboljše nadomestilo za slaščice.
K sklepu bodi še priponmjeno, da v vrtu ne sme biti visokih dreves, ker njih korenine vzemo vso hrano drugim rastlinam, a s svojimi vejami zastirajo solnčne žarke, katerih svitloba in toplota je rastlinam nujno potrebna.
XXX Kako pregnati mravlje od dreves ?
Pogosto se bere v naravoslovnih knjigah, da mravlje zasledujejo na drevesih listne uši.
Kdor pa je zasadil mlada drevesca in si jih večkrat ogleda, bo kmalu zapizil mravlje,
ki so sc vgnezdile v rahli zemlji okrog korenin drevesc in tako zadržujejo rast. Ko drevesce požene prve liste, je že mravlja tu, da požre mlade brste, če jame evesti, spravi se na cvet. in če drevo obrodi sad, tudi tega ne pusti v miru. Drevo, katero nadlegujejo in ob-jedajo mravlje, slabi, in če tudi takoj ne, se vendar v nekaj letih posuši. Ha se prežene mravlje, imajo ljudje navado drevesca namazati z gnojnico, kar pomaga nekaj časa. Ako pa se zemlja zopet osuši in neprijeten duh izgine. tedaj se zopet povrnejo mravl'e. Tudi druga sredstva ne pomagajo trajno. Eno pa. kakor poroča neki sadjerejec. je imelo uspeh. Drevo je na gladkem kraju namazal s kredo tako tudi kol pri drevesu p« d niotozont ali obvezo in mravlje so kmalu izginile. Poskušale so priti čez s kredo namazano mesto, a nekai jih ie p;-dio kakor omamljenih takoj na tla, druge, katerih se ic prijela kreda na noge. niso mogle naprei in popadale so z drevesa in čez nekaj časa jih ni bilo več videti na drevesu.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst.
63, 31. 33. 23. 75.
Graz. -W, 75. 48. 47. 33.
ŽITNE CENE.
Cena za 100 kg.
Ljubljana, 12. maja.
Pšenica, domača........23.50
Rž .............19—
Oves . . .........17.—
Ajda, črna ..........19,—
Ajda. siva	........18.—
Proso, bely..........20,—
Proso, rumeno .........17.—
Ječmen ......... 16.— 17.—
Fižol, rdeč ..........19.—
Fižol, koks..........19.—
Fižol, mandalon ........13.—
1078
«r i»»
3-1
Cvetlično milo št. 650
A najboljše toaletno milo sveta
Wv ne velja tisto
m nIÈ
če .pošlješ trgovcu, pri katerem jemlješ „Ceres'-jedilno mast, ovitke Ceres-zavoj-Ckov. Za vsakih 10 ovitkov dobiš t kos najfin. cvetličnega mila št. 650 Cisto zastonj.
je cenejša od druzih masti 'n izdatnejša.
jedilno most M5b2oo"
manj kakor masla ali svinjske masii, in so jedila prav okusna. 1059 1
z gospodarskim poslopjem, lepim sadnim vrtom in tremi njivami se p r o d a ro ugodni ceni. Hiša stoji 5 m od postaje „Stara cer kev" v vasi. ki šteje čez 50 številk.
Več o tem pri Jakobu Povšetu, posestniku in gostilničarju v Stari cerkvi št. 35 pii Kočevju.
Z vojenco in 1 pomočnika
za strugarsko obrt sprejme takoj J. VIDMAR, strugar, Kranj.	1039 3-2
Pripore..- m gg. čevljarjem In p. t. občinstvu
novo trgovino s usnjem
in vsemi čevljarskimi potrebščinami • Ljubljani sv. Patra
oasta 2, nasproti cerkve frančiškanov.
Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim c bilnega obiska.
2844 52-10
K. A. Kregar.
TI I ina r ja mi
za mlin na bencin-motor sprejme „Kmetijsko društvo v Loškem potoku" (pošta Travnik, Kranjsko). — Piača po dogovoru, stanovanje prosto, nastop s 1. julijem.	1085 3-1
Zelo trpežno
OPEKO
kakor zarezno, navadno strešno in zidarsko • v poljubni množini priporoča	940 9 1
A. Kobi,
Breg, železniška postaja Borovnica.
V nekem obljudenem trgu na Dolenjskem je na prodaj lepa	1114 i- 1
enonadstropna hiša
v kateri se je nahajala gostilna in metarija. S hišo vred se proda tudi več oralov njiv ter gozdni deli. Cena za vse skupaj K 14.000. Kaj več se izve pn Avgust Erzinu v Ljubljani.
Katoliška Tiskarna
priporoča rimu mi
vi z i t n i o 8
Kos najfinejšega toaletnega mila dobi zastoj, kdor vrne do konca julija trgovcu, pri katerem naroča »Ceres.-jedilno mast, 10 ovitkov *Ceres«-zavojčkov. »Ceres«-jedilna mast jc napravljena iz kokosovih orehov, je najcenejša iu najboljša jedilna mast.
> 1 1
=umu ju
u
|e razpisana pri Sv. Križu nad Jesenicami
na Oorenjskem. Prednost imajo oženjeni. ki bi znali tudi kako rokodelstvo in katerih družinski udje so tudi pevci. Dohodki: 600 kron na leto, prosto stanovanje in nekaj drv. - Služba se nast >pi takoj. Župni urad Sv. Križ nad Jesencami.
dne 7. maja 1908. 1153 1- 1
K Pletilni strofi J
w za ročni ali motorni obrat. (K
Zelo priročni za vse vrste pletenega blaga, kakor ženskih in moških nogavic, rokavici telovnikov, spi.dnjih oblačil itd, iz reno mirane tovarne strojev
Eduard Dubled & Co., Cornei (Švico).
„Orand p rix" Pariz m«) — „Grand prlx" Mil.n '9 li.
Gluvno zastopstvo: J. GIEDION, Düna j, IX., Kolingasse 3. — Iščejo se tudi pro kupci in agenti proti dobri proviziji. Gotov zaslužek v vsaki hiši ! 1018 3-1
Učenec,
poštenih starišev s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri Rudolfu Kosaku, knjigovezu v Kam« niku (Gorenjsko).
1105 3 1
Raki. Surovo jtr maslo, ä
franko po povzetju : 60 do 7 » živih velikih rakov K 7 "»o ; 80 do 1« U namiznih rakov 6 K ; iz kravjega mleka, naravno surovo maslo à .'> kg zaboi K 9. Oospa Margules, Buczacs 36 (Ogrsko).
Učenca
sprejme trgovina z mešanim blagom D. Repe na Bledu. 1163 3 - 1
Učenca
za kovtikl Obrt Sprejme takoj Anton Rozmane. Vrhnika.
1075 3-1
Vproiojte svojega zdravnika -,
vucia za las« edino got»vo učinkujoče sredstvo pri pMi, Izpadanju las, luskinah? LO\ A-CR1N povzroči polno jvitlo brado ter lase. Dobiva se v steklenicah po K 5 -, 3 steklenice K 12—, 6 steklenic K 20 v mnogih drofteriiah, parfumi rijah in lekarnah monarhije ali naravnost pri 102i
M. Feith nasi.,
DUNAJ VII. Richtergasse Nr. t
Zabavne igre, novo reklamo, debe že deli časa odjemalci Kunerola. Kdor nabere do 1. junija 10 ovitkov Kunerolovih, dobi v vsaki trgovini eno tako lepo igro.
Cecilija Dermastja, krčmarlca v Šmartnem pod Šmarno goro št. 56 se priporoča
= za kuharico =
pri večjih pojedinah n. pr. veselice, sva-tovSčine posebno pa nove mate. 1084 t
Zahvala.
Dne 16. marca t. I. uničil mi je požar moja poslopja, ki so bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" in že dne 19 marca se je škoda cenila in v mojo popolno zadovoljnost izplačala. Čutim se dolžno tem potom izrekati naši domači slovenski vzajemni zavarovalnici najtoplejšo zahvalo ter jo vsakemu priporočati. Obenem priporočam tudi vsem rodoljubom, ki imajo kaj zavarovati, gospoda P o g r a j c - a , ki prevzame glavno poverjeništvo imenovane zavarovalnice za Štajersko in izrekam najtoplejšo zahvalo njemu, kakor tudi vsem svojim sofaranom, ki so mi pomagali z raznimi darovi.
Št. Rupert, dne 4. maja 1908.
1166 l-i
Ana Mlakar.
Radi reduciranja produkcije se proda 1076
500 tucotop plotnenih r uh
hf07 flllf! 150 cm d(,|eih-
Ulti, Jlv*'f roblienih. najfinejših po K 14 30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča.
Tkalnica platnenih in volnenih izdelkov
Ur.KreJccr, Dobruikait.75, Češko
Izborite novosti i
cefir, batist in tkalne tkanine, oksford, damast. posteljno perilo, namizni prti ild. najboljše kvalitete. Vzorci zastonj. , Kot špecialiteta oprave za neveste.
C
I
10
i
da od 1. junija vsak trgo-vec zabavno ::
,Kunerol=igro4.
Prva naklada teh Kunerol-iger je vsled splošnega za-htevanja popolnoma pošla. Zbirajte torej že sedaj Ku-nerol-ovitke, da dobite :: pravočasno novo igro. :: Dobi se samo pri trgovcu.
I
I
V Dobi s «
I
I
ZJ
Zahtevajte zastonj
In poltnine proito moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in trebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadllnih priprav po izvirnih tovarniških conah.
Nlklasta remontoarka ... K S'— Sistem Rotkopf patentna ur« . 4.— Švicarska, originalni tistem
Roskopf patent .... S-— Registrirana .AdlerRotkopf'
nikljasta remont, na sidro , V— Srebrna remontoarka .Olo-
rla' kolesje, prosto .... 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov..........i 12'50
Budilka............. 2-90
Kuhinjska ura......... 3 -
Schwarzwaldska ura.....2 80
Ura s kukavico........ 8 50
Za vtako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornlca za ure « Mostu
' Jan Konrad ——
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu è t. 986 (Češko).
Lepo polno tu!o se doseže z
Adonis zeliščnim milom
odlikovano z zlatimi svetinjami, Dunaj in Hrusolj, v »; do 8 tednih do 30 funtov teže, zuiamčeno neškodljivo,
r.dravni»ko priporočeno. Strogo realno, »ikake prevare Mtfogo rahvalnic. Cena komadu 150 k K 2 — .'1 kom «di K 5 —, 6 komadov K lJ —. Dobi se edmole pri
M. Feith Nacht.,
Wien VI , Mari&hllfer-lObO strasse 46 1-1
Ura z verižico
za le K &■
Radi nakupa velike množine ur raspollila šleska razpošiljal-nlca: I krasno pozlac. 3'i ur Idočo precizi) uro na sidro z lepo verižico za le K »•— kakor ludi triletno pismeno jamstvo. Razpošilja po povzetju Prusko ftleska razpotiljalnica
F. Windisch Krakov Nr Z
NU. Za neprimerno denar nazaj 11231-1
(* vantila
v
trgovina
K
I
P moJke in ženske oblek», kambrika, delena,
Ljubljana, Pogačarjev (sadni) trg 6«. 5
uljudno vabi ter se priporoča pri nakupu blaga za
moike batista,
I VOH >
Postre t£
satena in kotenine za krila in bluze,
- kakor tudi Vseh Vf.«t lut.	----
Došle so zadnje novosti te sezije.
Postrežba točna in v vsakem oziru zanesljivo naiboljàa.
Cene nizke.	1061 5-2
n II
I
II
Ei
Lyra kolesa.
Priznano najboljši izdelek. Nedosežna kakovost in opri ma.
Carine prosto
Najnižji cene. Jamstvo tri leta.
C. kr pošlar M. Junger v St. pile: Vaš izdelek obče dopada. Čuditi se moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekiče kolo po tako nizki ceni.
Richard Ladewig, Lyra tovorna koles, Prenzlau. po^ach Nr.253.
Zahtevajte zastonj cenik
Sanatogen
Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih deiel sijajno potrjen kot naivtpešnejše krepilno in otveževalno aredstvo 85 6—6
: Jačl telo krepi ilvce
Dobiva te v lekarnah in droierijah Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S. W.48. Olavno zastopstvo C.Brady, Dunaj I Fleischmarkt 1.
Ludovik Ševar ua Rakeku prodaja
jajca za valenje
od «isto krvnih Plymouth - Roks kokoši, kakor tudi živali za pleme. Jajca se prodajajo samo od tistih kokoši, ki so znesle vsled , kontrole po zaklopnih gnezdih od 150 do 200 jajc na leto. Za t-0°/o oploditve se jamCi in neoplojena jajca nadomesti. Ducat jajc brez zavojev stane tukaj 4 krone. — Ta pasma je danes ena najboljših zimskih iajčaric, obenem pa tudi finega mesa in težka 4 do 5 kg. 953 6-4
Mnpferd-
liliino-mlečiiomilo.
Najmilej&e milo za kožo. Postrežba toónsl	«izke
osne
VMnja traja	T ujt -v • —_
dai 6 d« yff*1* r1^ » pcte^V Oda* tnajnevtjéimi let« a05m 06 /grajenimi *fil\jn8\imi pamiHj
fcùnila dajezastopnilt FHCeUmQ,
Ji ubij aria |^i0^ra^.uiicežtv28
Od tod o jjuUjlse rsjld ponrte.lel^prift.čcMiK v »«dna.
Pozor, kmetje In lantjel V moji lekarniški praksi, katero Izvršujem it 2.1 lei, ie mi |c potrdilo, sčasoma Iznajti aredatro i> ruš brk In Iu, proli Izpadanju laa In za odetranlte* orbila (luskin) na glavi, to |c Kapllor it. I. Cena (Iranko na vsako pošto) : I lončič 3 K 60 »-1 lončka i K Prosim, da ie na: roti samo od mene. Naslov jt : P Jurišlč. lekarnar v Pakracn It. 65. Slavonija. Denar ae pošlje naprel ali a poštnim povicllem 107« lo— 1
V Ameriko In Kanado
vožnja s
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
Cunard Line
Bližnji odhodi
Iz Trsta ■ Slavonia 19. maja. Pannonija 2. junija.
Carpathia 16. junija 1908. Iz Liverpools! Lusitania 16/5. Mauretanija 23/5. Pojasnila in vožnekartepriAndreJOdlassk, Ljublana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Josip Kordin
LJubljana, P rad Škofija S.
priporoča 334 10—7 •«•h bogato zaloga vaakovrataih ——— snnealjlvih aemea -
r : trne domai«, locarne In radete dctel|c. eepar-eete, velikanske romene, radete in bel« peie, In boreale za krmo. Racnlh temen graha, vseh vrat trav trav* nlimce, meiene ze suho In mokro zemljo, najboljls krma za živino In konje, jesenske repe, vse vrete so late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih ccneh. — Poštnim potom Izvriujejo se naročila ločno in solidno
Tovorno za poljske Io Indurir, železnice
m. Kris & Co.
Tovarna za železniški materija!
™ ia aonaalaotirne stične železnice.
PunaJ I. Biberstrasse 9
Praga, Lvov, Brno, Budapešta.
827
Josip" Pola k
Ljubljana, Sv. Petra casta
poleg ,HOTEL LLOYD'.
iTltfinwina špecerijskega
■ rguvina b,aHa in 4pi.
pita na debelo in drobno. Založena
popolnoma s svežim blagom pod nizkimi cenami. Eksport doma&ega brinjevca, hru-
iovca in jngodoven. Prodnjn semenskega fižola pravega ribnifcana. 282 12 —3
Stanj« hranilnih vlogi and 22 milijonov K.
Rezervni zakladi and 788.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v last»! hiši v f*rti>arnovih ulicah š«. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ,. .
«
sprejema hranilne vloge viak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldni |lh obrestuje po 4«/0 ter pripisuje nevzdienjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnlh obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljiiča po 4 •/«•/. '«to. Z obrestmi vred pa plača vsak dolinlk toliko na kapital, da znaiajo obresti In to odplačilo ravno 5 % Izposojenega kapitala. Na U način se ves dole poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 Ve Izposojenega kapitala. Dolžniku |c na prosto voljo dano. svo| dolg tudi poprej poplačati.	1003 13 S
Okolo lff.Mt komadov v rabi, 51etno jamstvo, osem dai ia poskis. A
Britev h. SI, natan. sellniko srebro - lekle, '/.votlo bruiena s okra-ienim drialom, kot keie slike v okrsJ.nl latitili. K 2 50 St ti. Ista. leda ■.votla, K V— Ste? SI. Iste, tode votle K 3-M St 8700 S črnim, gisdkim dria|ea, ' .votla, KI 'M Brlveke priprave v politlrani leseni omerici s zrcalom, se zeprt In vsebuie britev, lermen Jopič, poeodice te
__milo, K 4 20, a < varnostnim glavnikom SS * vet. — Nlkak
rltlkel Ako ae ognja, denet eazel I
Pernia pa pevzetja cvctovne-snane tvrdka
Hanns Konrad, e. Ii kr. dvora! zaližnik, Mast (Brflx) Stcv. 1140 (Ceiko).
Olavni cenik a 3000 slikami aa cahtevo aaatonj In Iranko. 270 10-1
UitMOTijepa i. iMi. c. kr. priv. občna zavarovalnica UsUnoTijent I 1831.
Assicurazioni Generali v Trstu.
t"
Glavni zistop t Ljabljanl:
amstveni zaklad nad 300 milijonov kron.
sedaj izplačane Škode nad 850 milijonov
kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih aostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, Škode pri prevažanju, poSkodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja : Zoper telesne nezgode ln točo. Pri tej družbi je zavarovan na živlienle Njega svetost papež Pij X. in prevzviSeni knezoSkof ljub Ijanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiil
1
Siroti»
Rad/ izbornega okusa ga tudi otroci radi uživajo.
Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
araaaleajaje Slralia aeahe; Havtlal pr.fei.rjt ta ttravalkl. Sir.Ha Izboljikj« tek tar pei,eiaja retilnest teles.
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno Izvirni zavoj „Roche".
K
F. Hoffmann-La Roche A Co.
Bnnal in Dunnj lil i, Neulinggasse U. Ilu.tr. brofture H. II. a boleznih valed opahlai..!. -
»noefie
Dobi se na zdravn. predpis v lekarnah i K 4 - steklenica.
iko.


i,s lit »liamis^». ryrvanswra
r,
Slaven. ker 6uva prtenlno,
^I^VCVl VS,ed b,e46eÉ® belino, ki jo dobi prte-SISVGII '<er ne dobi prtenina po Praniu Pi*** "i-
Slaven,

kakega duha,
elo
ker je zelo pooeni In se pri pranju pri> hrani'mnogo ftaaa

163 16-8

Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goapodaratvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno
znamko ln varuje nai se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. - Dobiva ae v trgovinah z drogeri-
jS
Vi
jami, kolonijalnim blagom in s milom.
Engros pri L. Minlos, Dunaj,! Mölkerbastei 3.

© Mastin ®
^^ LONDON* PARIS W ROMA £ WIEN f VIDEI fllp JkiÉCS
[Sukneno in modno blago>a moške [obleke, volneno, gladko in pisano jv|vseh barvah za ženske obleke,
iperilni batist, delen, saten, cefir. in kambrik za bluze in krila.j
|t>05l0 v u eli K' izberi po ugodni ceni.
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Stritarjeve (Spltalske) ulice 5.p
1061 5-1
.Kašelj
Inailo umiri, razkroji [siez ln lajša izmeček [ priatnl » <■
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina Izdelovalulca:
I Lekarna pri < „Češki kroni", Praga, Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah aH direktno, ie ic poiljc
80 vin. (2 zavoja) Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu*,
JnrtICev trg. Poior pred ponarejanji. Vaak zavitek ima tvrdko in podpis A Ferkl.
Gloria-srebrna ars
na sidro > 8 motnimi lepo gravir. pokrovi In avtom, pokrovom, 10 kamnov,na-tantno iduča, 3letno pismeno jamstvo proti povzetiu, car. prosto. Le 8 kron.
Uoren-Export - Gesellscbalt
(prej Henrik Wclai)
Dunaj, X!V'3, Sechshauser-slrasse 5 13 Ut I
spojena ? Izdelovanjem brezalkoholnih osveže-valnih pijač se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito in strokovno 'manipulacija na licu mesta. Obširne informacije v dosego dobre kupčije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro : „Erste Fabrlksflrma 68882"M DukesNach-folger, Dunaj I/I, Wollzeile 9. 1014 10-1
PasestuO'
Ì obstoječe iz hiše,
gospodarskih poslopij ter zemljišča, vse v dobrem stanju, se proda za svoto 6000 kron. — Več se poizve, pri Matevžu Steblaju Tlake pri Šmarju. 1121 1-1
ticenca
ma kovaško obrt
sprejme takoj Ivan Tomo, kovaò Vevòe
étev. 2, pri Devici Mariji v Polju. 1122 1-1
(fltifni/ti ,/Lm4>riAt*>
Waten ieti/o <\c"bn>, pc cvrli in Busneoljivo- potentati jia/ se obrnejo
rSirnon^cnnzetetCa
v Jfy'uAQiuni Wcloóvorsk» ulitv2&. "Xinfavrsóta&lyasnda Afose bmpUa&ie.
•tetam sprajnaj« •• dobri I« saaaa« Ijivi aaatopalki.
Cena stekleni 80 vin. Dobiva se v lekarnah aH direktno te se vpotl|e K 180 (2 steklenici) Iranko ori edini izdelo-. valnlci Voatr.b.l-ovl lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardctschligcr, Ljubljana, Jurčičev trg. s f Pozor pred ponarejanji I Ittt N i |
POZORI
ČITAJI
POZORI
Pakraške želodčne kapljice
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih Itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja.
jjaMNUe. SlAflOAtf
Delov«nje Izvrstno, vtpeh siguren. Cena je za 12 steklenic (I dvanajstorica) 5 K franka na vsako poito po povzatju ali če se poilje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65
(Slavonija.)
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
priporoii svojo veliko zalogo najnznovrjtne,ših klobukov, cilindrov in iepic, kakor tudi naj-trpelneiiih ter najfinejših Jevljev.
6=f
677
Snežno-belo
se opere s II.
Schicht-
milom
Pristno le z znamko Jelen" in z imenom „Schicht".
Velika moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. Kune s
pri.Mino, Čelko
Ljubljana, D tiri Hi J t. 3
(n* vogalu Židovske ulice)
Strokovnjaika postrežba z
izbornimi Izdelki po nizkih, stalnih in na vaakem predmetu označenih cenah.
, v Naročili po meri Lino io prtioino dobro. ..
_J
Kalo si s 5 urji
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Leohnar v Gradao po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani.	337 12-9
Ceno òeiko posteljno perje I
S kg nov ietnn K 9 60, boljle K 2 — polbtlo skubljeno K 18 — , belo K 24 —, sneinobelo, kot puh mehko ikublj. K }u —' K J»-—, K <2--. Pošilja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poltnine. Benedikt Sachacl, Lobel It. 159
Rane
nake mk ee Mn|. .hrta« lama« MU veake r-----
Ut m f. m Ukka «aka lei! aajra>«a raaa navija t Ste kad*, tofke «dzmvljlv. na. t. M M m j. I,, kaaal. Milla, »iala. aaaU., taka Issarne. pral k. i.aala salile k.i aaaMtllv* sredam aa .t.m ta vsdrlaja ran. tlata, atvaraj. Ista. «Ujlaj. tb.i), la WUUaa, kladi Ia p*t>s*ljs aaaaljaajs.
_ Raspollila aa nak dea	,
I «Mea I» via., to' »««•• 10 vinarjev. Vrsti pradplaUla E • 10 ss potljsj. i ali K »•— 1* P»*« P»«ain4 yr«.M aa •»»• paataj« inW-
efraka mnarkij. Val dali ammalale Ima). « ■ a k a a I te d.ponovane varatvano znamko.
Oltvna aalof •
I. FKI6RER, c. Ir. Umi dobavitelj
lekarni „pri Croca aria" Malt itrua ; t|*l Niridiu a. 103.

Skozi 14 let preizkuieno 168
klajno uapno
dobite najceneje pri ■ ihaal Barthel * C«. Dunaj X 3.
L kraalaka
•tao atak-
ika pedjatja aa aaet Ia allkaala aa .takle
Ai|. Aoaola,
Oaoajika caata 13a, poln-'1«0"*'
•s prlp.r.t. pretaalltl dak.vltlal I. » s »lav. «bčiastva aa napravo eertre.lb akasi a Maialai »leklarslveia ali slikane.a »tekla, ■lavbenik del, eapiev. .kvlr.v, Hd. Itd -kea tadl * aa(o(l raaUtae percaianik. Ia ■lekiena paac t j za nasilje f.atll. I. aebalka, svettine, «kvlrt Hd. pa ■a|nlt|ib «• aak - Narisi, ceniki le prorsUol sa aa-btev. a astoni, maega apritsvala aa davrliaa dala se eeejenlto adjeaealcea v agted a» r.sp.ia^s	t »M St-tO
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Ronjresnl tr$ St 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom ROnjKSnl tT$ $t. 19 sprejema hranilna vloge vsak - JI 31 Ol i«	,
delavnik od B doV ure PO 4 |4 lo Š&^Z^Z 52
Druge hranilne knjiiice se sprejemajo kot goto. danar, n. d. bi m njih obrestov.nje pr.kl.il..
Rentni d.v.k plača hranilnica sama. == N.Ui
......	===== Naisigurne)š. prilika za štedenje.
Kinonik A. Kalan I. r., predsednik.	K.nonii, i c x z
IM f K,non,k J- Suinik I. r., podpredsednik.
lidajaM b odrov oral urednik: Dr. Ifnadj Žitnik
Tltkala: .KatoUlka Tiskani«'