flcvtlKo ttcemfn Cena Din 150. Praktična politika. Slovenci veljamo za hladnokrvne ljudi. Na prstih ene roke lahko naštejemo iz vse svoje dolge preteklosti prilike in dneve, ko so nam prikipela naša čustva in smo šli manifestirat na ulico. Zato smo pa bili mnogo bolj žilavi v podrobnem delti. Pred vojno se je celo pojavila dijaška stranka, dijaški idejni pokret, ki si je zapisal na zastavo svojega mladeniškega idealizma, da se posveti manjšinskemu delu, to je podrobnemu udejstvovanju na poljih človeškega življenja, v prvi vrsti torej aktualnega manjšinskega, narod-•o-obrambnega dela. V tistem času smo tudi postavili vprašanje slovenske kulture kot problem podrobnega dela. Ustvarjajmo na poedinih poljih javnega življenja podrobno, od stopnje do stopnje, bodimo realni, kakor so Cehi. Prepustimo drugim visoka, meglena, splošna vprašanja in poglobimo se rajši v naše konkretne težave, v podrobna -stremljenja gospodarstva, književnosti In duševne kulture Načelo podrobnega dela in napredka nam leži torej nekako v krvi. To na* Čelo moramo sprovesti v novi državi tudi v politiki! Doslej smo se v politiki vse preveč prepirali za načelna vprašanja. Prepir je rodil tudi svoje dobre sadove. Saj nI menda Slovenca, ki ne uvid?, da je spas Slovencev v Jugoslaviji in sicer v taki Jugoslaviji, kl odpira Sloveniji, slovenski gospodnrski pridnosti ter inteligenci kar najširša vrata! M si želimo Jugoslavijo, v kateri se lahko ekspanziramo! će se izoliramo od Hrvatov in Srbov in se poskrijemo na svoj avtonomistični zapeček, se zadušimo v svoji nadprodukciji inteligence in razpade naše industrijsko gospodarstvo, ker se bo moralo boriti ne samo proti inozemski konkurenci, marveč tudi proti federalističnim carinam »hr-ratske republike* in federalizlrane >srbske monarhije«. Te stvari so torej danes jasne vsakemu pametnemu Slo vencu. Vsak razsoden Slovenec ve pa rudi to, da bi avtonomna Slovenija zadrgnila polet naprednega živijenia in svobodne kulture. Klerikalizem bi se ugnezdil s svojimi nazadnjaškimi nazori in bi ne dovol'1 nobene svobode drugemu mišlienju. Življenje bi postalo neznosno. Klerikalni teror ie strahovit. Poznamo sra izpred vojne v klasičnih Cankarjevih »Hlapcih«. . Jugoslavija daje svobodo vsem. Veroizrovcdovanja so svobodni in uživajo celo državno podporo. Tudi med Slovenci odklanjamo knltnrnl bol. vztrajamo pa na vsestranski svobodi! Ni torej načelne zapreke, da se vsi Slovenci ne posvetimo našim vprašanjem res složno in enotno, to pa je mogoče, če pojmujemo svote stališče v novi državi v zmislu podrobne, praktične politike. Ne slepimo se z Radlčevo nemirnostjo, poglejmo, kaj potrebujemo v , kmetijstvu, krj v modernem šolstvu, kaj ▼ Industriji, kaj v obrti, kaj v financah! Potem pa premislimo taktične nastope v Beograda, pametno nno-rpbo skimmli državnih dohodkov v korist ljubljanske in mariborske oblasti! Spas Slovencev nI v državnopravnih načelih, marveč samo v praktični, uspešni politiki. To smo spoznali vsi. ki gledamo naše težave brez predsodkov in ki čutimo ljubezen do bližnje svoje grude. Lokalni patrijotizem je povsod doma. Državi damo vse. zahtevamo pa od države, da tudi ona da Slovencem vse, kar jim gre po niihovem izpostavljenem gospodarskem fn geografi č nem položain. Ves spas zavisi od nas samih, od nrše pridnosti, od načel-neg?. stališča, ki se imenuje politika podrobnih uspehov in podrobnega, naprednega ndejstvovanja. Ali moremo reči, da smo na pr. doslej sodelovali v Beogradu, v vladah in v narodni skupščini z vsemi razpoložljivimi pravnimi In strokovniaškimi inteligencam', ali si lahko pritrdimo, da smo izrabili vse ugodnosti in poskrbeli, da se upošteva slovensko gospodarstvo, recimo specijalno kmetijstvo tako, kakor velevajo naši kmetijski interesi? Ne! Prepirali smo se za razne programe, SLS je sleparila z demagogijami socijalnih in drugih stanovskih programov in tudi druge kmetske stranke so Stroga nevtralnost Jugoslavije napram Albaniji. Važna uradna izjava ;n odredbe za popolno zaprtje albanske meje. — Uporniki zavzeli Tirano ? — Beograd, 23. decembra. (Izv.) Vodilni vladni krogi so včeraj ves dan posvetili izključno zunanjepolitičnim problemom, v prvi vrsti dogodkom v Albaniji in albanskim intrigam, ki so bile zasnovane od strani vlade Fana Noliia proti Jugoslaviji. Opozicijonalni tiSK izrablja albanske dogodke, osobito neosnovano albansko obtožbo proti Jugoslaviji v vodilno agitacijo, ter argumentira, da zunanji minister dr. Ninčić ni dosegel v Parizu prav ničesar, marveč se je od tam vrnil povsem praznili rok. Gotovi inozemski Jugoslaviji sovražni tisk črpa vse informacije o albanskih dogodkih iz rimskih imperijalističnih virov, ki sedaj prav intenzivno širijo v svetovni tisk za albansko vlado ugodne vesti. Nasproti temu konstatira objektivna javnost da Je naša vlada napram Albaniji vedno postopala korektno in da naša vteda najiskreneio želi Čimprejšnjo notranjo konsolidacijo Albanije. Na sestankih vodilnih državnikov je bilo v razpravi glavno vpraša-nje, kakšne preventivne odredbe naj vlada ukrene na albansko-jugoslcven-ski meji. Da dokumentira vlada najstrožjo nevtrrlnost Jugoslavije in da javno pokaže, da Jugoslavija nI niti direktno n*ti indirektno soudeležena pri upom'ski akciji, je bil včeraj popoline izd m kratek, toda značilen In odločen nrađn? komunike, ki načeloma nnglnši stališče Jugoslavije napram Albaniji. Komunike se glasi: Na predlog ministra zunanPI del le vlada sklenila, da se takoj zapro naše meje proti Albaniji z ozirom na upor v Albaniji. Hkratu je vlača Izdala odredbo obmejnim organom, da se mora vsakdo, ki prestopi mejo, naj sl pripada katerikoli bojujočih se strank, razorožiti In internirati. — Beograd, 23. decembra. (Izvir.) Danes ponoči so prispela iz Debra in drugih obmejnih krajev nainovejša poročila o dogodkih v Albaniji. Današnja »Politika« objavlja sicer Še ne uradno potrjeno vest, da so čete Ahmeda bega Zoga včerpi dopoldne zavzele albansko prestolico Tirano. List pristavlja k tej brzojavki, da je povsem verjetno, če se pomisli, da so uporniki zavzeli prejšnji dan zelo važno strat^gično pozicijo pri Cafamuru. ki je oddpli?n }(\ km jugovzhodno od Tirane. Iz P'ško*>ele dn'Ie njlhrla poročilo, da so upom'ške čete zavzele Krojo in da ti oddelki napredujejo proti Tkani. Pot med Tirano in Skadrom je v rokah upornikov in je pretrgana vsaka zveza med obema mestoma. Oddelki upornikov so se znatno pomnožili z dobrovoljci, ki se regrutira*o iz raznih albanskih plemen. Uporn'Sko vojsko ceniio sedaj na 7000 mož. Današnja iutrania poročila tudi nanašajo, da se Fan Noli nahaja v zelo neugodnem položaju. — Preprečen mu je v°ik beg in ni izključeno, da ga uporniške čete ujamejo. — Panašni" »Vrem°« hkrati iavlja. da je dosegel Bajram Cur pri Kukusu relativne uspehe proti upornikom. Pred važnimi dopodki v naši zunanji politiki. Vprašanje kreditov za Slovenj s. — Jugoslavija, Grška in Bolgarska se pripravljajo za skupni odper proti boljševizmu. — Beofrad. 23 decembra. (Irv. Ob 12.30.) Danes dopoldne je min. za š-mc in rvdnf'e dr. Gregor Žerjav imel da-j§e posveta vanje z ministrom trgovine in industrije drjem. Gjurom Surminom in ravnateljem Narodne banke Novakovićem. Razpravljali so o delitvi cenenih krrditov za ohrtni're v Sloveniji. Minister dr. 2crjav je bil po kon* ferenci na dvoru, kjer je kralju poročal o položaju v Sloveniji. Kralj je pri tej priliki podpisal t^'di već ukazov dr. Zerjavovcga resora. Za dr. 2cnavom je bil sprejet v avdi* jenci zunanji minister d*\ Momčilo Nin "H. V Beograd je prispel dmes predsednik finančnega odbora Stevo N e š i ć. Prvotno sa listi javili, da bo seja finančnega odbora sVticana se pred bof;čnimi prazniki. To je bilo nemogoče iz gotovih voTilno*t«*hničnih priprav. Stevo Nesić je danes dopoldne naj» preje govoril s finančnim ministrom drjem. Stoiadinovicrm in nato z ministrsVim pred* scJntkom. Kakor je videti, se skliče seja ft* nančnega odbora sele no 10. januarja 1925. V zunanjem ministrstvu so se dsnes dopoldne vršili zelo va*ni in značilni ra-'go* voti, ki so se nnnasali na aT*t"alno medna« rodno situacijo in na protiboljševiško akcijo na Balkanu. Grški noslantk Zadamrs je d^nes do**ol* dne pose ti I zunanjega ministra dr. M. Nin* Čiča. Zvnanji minister je obvestil g-5Vega posI*niT:a o zadni'h d~god' ih v Albaniji ter o odločnih t'k«-epih naše vlade glede zaprtja meja proti Albaniji. Odločno in kategorično je zunanji minister izjavil, da se Jugoslavija ne namerava in se tudi noče vmešavati v notranje razmere Albanije. Dr. Ninčić je g. Zamadosu poročal trdi o svojem potova* nju v inozemstvo, o uspehih sestanka z Ve« nizclosom in grškim poslanikom v Parizu, Politisom. Poslanik Zamados je vašemu dopisniku izjavil, da je mnenji rrinister pnvsem z ado* voljen t razgovori z obema prikima dr lev* nikoma, da so naši odnosa ji napram Grški na potu iskrenepa prijateljstva. Z-nanii minister dr. Ninčić je nato snrejel bolgarskega poslanica Vtktrevi s k e g a. Sprejem bolrcrskepa poslanika je bil v zvezi z določitvijo datuma za prihod botperefzepa ministrskega predsednika Can* kova v Bcofrsd. Poslanik Vekcrevski je iz* javit vašemu dopisniku, da prispe p. Cankov v Beofrad 26. ali 27. decembra t. 1. Po Izjavi V akrrevskepa žeti bel-rrska vlada stopiti v najtesnejše zveze z našo državo. S a sest on* ku v Beorradu poskuša p. Cankov postaviti medsebojne sosedne odnošeje na setidno in realno podlapo. Sa sestanku pride v razpre* vo tudi skupna akcija obeh, odnosno vseh balkanskih držav proti komunistom. HRSS se odmika cd lil. internacijonale ? — Zagreb. 23. dec, (Trv.) V oficifelnem I strankinem glasilu »Slobodnem domu« objavlja strankino vod«tvo izfavo glede razmerja Stjepana Radića do Moskve obnosno III. fnternacitonate ter med drujrim veli: Predsedstvo ponovno izlavPa. da je bila svrha Palčeve poti v London in Moskvo, da se Informira m vidi. če se more Hrvatska ra slučaj ampntacre, katere Hrvatska ne želi In proti kateri se bori, re- rajši delale za svoje partije in za veličino svojih »voditeljev«, kakor da bi bile primerno stanovsko nastopale v Beogradu, v beogradski narodni skup-ščiti ter terjale podrobne sanacijske mere za slovenskega kmeta. Tako je bilo tudi glede delavstva. Kar je ostalo zdrave napredne inteligence, pa se je ubijala z načelnimi debatami o jugoslo-venski državi in narodnem edinstvu in ni prišla do prave veljave. Bodimo pametni in pustimo Hrvate, Džemijetovce, Nemce. Spahovce, Davidovlčevce in druge slične besedne bojevnike pri minit Oklenimo se raje Siti razdelitve, ki bi pometala pravo na- rodro ka*ast-ofo. Vods'vo HRSS je srečno, la fe h'ta 7» ta smučal Hrva+skl z asi turana od Velike Prltanlje đlplomat'cna Intervencija in od Rasle tako cTnlomatlčna hiter« ▼enc?*a. kakor tu*} v slnčahi potrebe vsa potr^Sna ma'erl'a^a In moralna pomoč. Predsedstvo HRSS je proglasilo nad disidentom Lovrekovičem pravi anatema. »Slobodni dom« objavlja bojkotni poziv. tistih sil. ki bodo edme vladale v Jugoslaviji. Pri teh silah lahko nastopamo z inlci jati vami in s pametnimi zahtevami podrobnega podpiranja naših lokal-nlh interesov. Ves položaj slovenskega prebivalstva v ljubljanski m mariborski oblasti kategorično zahteva od nas poPtlko podrobnih uspehov, politiko podrobnega dela. Najprvo bodimo sami še bolj pridni, še bolj podjetni, še bolj stvarni, potem pa zainteresirajmo državo za ljubljansko in mariborsko oblast kolikor ie mogoče! To edino ie praktična, resnične slovenska polivk * i HRSS poziva hrvatske kmete tako-le na bojkot proti LovrekoviČu: »Beogradskemu plaćeniku zaprite vrata, če ta plačenik pride k Vam. odženite od sebe, ne s pestjo in tudi ne s kolom, izvajajte društveni bojkot! Ne odkrijte se mu. Če vas pozdravi! Ne podajte mu roke, če jo vam nudi! Ne prodajte mu ničesar, če želi od vas kaj kupiti! Ne posodite mu ničesar, če vas bo prosil! Izogibajte se ga! Naj živi v družbi takih hudičev kot je on sam!« Iz izjave vodstva in Iz vse pisave današnjega glasi'a HRSS odseva jasno, da se nahaja HRSS na umiku In da se skuSa pod maskiranjem odmakniti od zveze s III. in-ternacijonalo. Hrvatske republikance so iznenadile dosedanje volane priprave. Povsod je opažati na kmetih veliko apatijo kmetskega volilstva. Apatija se ne pojavlja samo med meščanstvom, marveč tudi med kmeti. Clm se je Hrvatska zajednica proglasila za republikansko, se je med meščanstvom pojavilo veliko nezadovoljstvo proti vodstva zajednice. Centralni odbor je prejšnje članstvo Zajednice pozval, da pristopi v novo zajedničarsko republikansko stranko. Odziv je bi' skrajno minimalen. Do danes se je oficijelno vp*salo v Hrvatsko zajednico samo 69 članov. Zelo slabe «o pozicije v Os^eku. Meščanstvo le zaledni obrnilo hrbet. Edini zajedničarski republikanec v »Osijeku« je lastnik »Hrvats'-^ga lista« dr. Papratov'ć, kl obenem kandidira na radi-čevski Ifsti. Vaš rlopisn;k je imel zadnje dneve večkrat priliko se razgovarjati s poznavalci razmer glede volilnih rezultatov. Snlošno nagla^ajo, da bo HRSS težko ohranila svoje mandate, pridobila pa gotovo ne bo nobenega. tak*s*o Jc s!gumo, da bo število radlOvsfc'h volMcev znatno radio radi ana+^e, ki vlada med hrvatskimi sel'akl. VoU*na ndeležba na Hrvatskem bo minimalna. Dogodi:! v RadičevI stranki, akci'a di-sMenta Lovrekovića in sedaj nastop 21 bivših narodnih poslancev pod JelzabetiČem so povzročili v vrstah brvatskih kmetov zbeganost In obenem veliko malodušnost. Notranji boji v Radićevi stranki. — Beograd. 23. dec (Izv.) Politični krogi pričakujejo, da bo na današn? seji ministrskega sveta začela zelo važna notranjepolitična razprava. Sklicana jc tudi seja ministrskega odbora nacijonalnega bloka, na kateri se nadaljuje razprava o skupnem nastonu pri volitvah. Po seji mlnist*-skega sveta odpotuje večina katoliških nl-nlstrov v svoje kraje, kjer prežive božične praznike. Pričakovati je, da bodo prihodnji božični In pobožični dnevi politično brez vsakih večjih senzacij in da bo zavladal v političnem življenju zastoj. V opozlcijonalnih vrstah je opažati popovo mrtvilo, zamrlo je vsako živahnejše gibanje. Opozicija do danes še ni poslala aktivna, nastopa samo z lažmi in tendencioznim! vestmi proti nacljonalremu b:oku, ki povsod med prebivalstvom pridobiva na terenu. Vsa objektivna situacljska por >-čila soglasno ugotavljajo, da je prebivalstvo pestalo še č;sto političnih in demagoških fraz ter si želi plodonosnega gospodarskega drla in socijalne zakonodaje. Naiboi* značilni so pojavi na Hrvatskem. Največja stranka HRSS preživl'a sedal težko krizo. V lastnih vrstah se pojavlja^ maki nevarnosti, da stranka razpade. Kljub temu, da je Radiću Cičerin obljublja! moralno in gmotno pomoč, Stjepan Radić ni prinesel hrvatskemu kmetu nikakeza gospodarskega blagostanja in napredka. Čeprav je imel Radič v rokah močan instrument 70 hrvatski poslancev, ni HRSS ničesar storila za interese onih. ki jih je zastopala. Hrvat?ki seljak nima od te stranke ničesar. Aktivna postavka, ki naj bi jo hrvatski seljak vpisal sebi v dobro, je enaka ničli. Hrvatski seljak sedaj spoznava, da ga je Stjeran Radič hranil samo s bleščečimi frazami o hrvatskem »državnem saboru«. PoMtični krogi danes z največjo pozornostjo premotrivajo dogodke, ki se odigravajo v Zagrebu. Današnji jutrani Usti objavljajo :z Zagreba tri vesti o razkolu v vodstvu HRSS. Prva vest naglasa, da se je zadnje dneve vršila seja vodstva HRSS. Tej seji je prisostvovala večina bivših narednih pos'ancev. Po da!!š), zelo borni de- i bari Je 21 bivših narof?mh poslancev z Jel- . zabetIČem na čeht Iz I a vilo, da ne more?o več nadalje trpeti Radlćeve fTktature. da ne ntorek) odobravati zvere s III. InternacPo-nalo In da zato nstanavtla'o svoj lastni V-rb. kt namerava nadalje voditi pravo politiko hrvatskega kmeta. Hrvatski narod brez vake rezerve In omeHtve priznava državo in Izključuje Iz nada|f"c politike vsako vprašanje, ki se tiče oblike In vladavine v državi. To vest komentirajo nekateri politični krogi, tako, da je nastop 21 bivših poslancev zgolj po- ■ liticen manever, ker vodstvo HRSS vsak i dan pričakuje svojega razpusta. Druga vest javlja, da je bila vetra! v predsedstvo prinesena vest, da bodo člani predsedstva aretirani na temelju zakona o zaščiti države. Vest je vzbudila v predsedstvu veliko vznemirjenje. Tretja vos: Iz Zagreba lavlja, da so radičevci vložili -5e vse !Nte prt merodajnih sodiščih za okrožja, v katerih so postavili svoje kandidate. Nekatere kandidatske liste je baje sodišče po:rdili tako za Srem, Poiego. Vlrovltlco. To/lo in Travnik. Na kandidatskih listah HRSS se nahajajo tudi nekateri zajedničari:, tako dr. Lorkovič, dr. Trumblč dr Papratovič. dr. Zanič in vpokojena univ. profesorja dr. Ba-zala in dr. Polic. RAZBURJENJE RADI IZPRAZNITVE KOELNSKE CONE. — Pariz. 2^. decembra. (Izv.) Medza-vezniški vojaški komite pod predsedstvom maršala Focha je včeraj premotrival polme-sečni raport medzavezhiške vojaške kontrolne komisije za Nemčijo. Na podlagi tega poročila je bilo sklenjeno, da se del poro-či'a predloži v pretres posianiški konierenci. Iz poročila je ugotoviti, dn Nemčija ni točno in popolnoma izvršila razoročitvene klavzule versaillske mirovne pogodbe. — Pariz, 23. decembra. (Izv.) »Ternpsi javlja, da so prekinjena posvetovanja, odnosno pogajanja med zastopniki francoske in nemške težke industrije. — Pariz. 23. decembra. (Izv.) Glavni predmet političnim razmotrivaniem tvorijo vprašanje izpraznitve koelnske cone, dalje sestave nemške vlade In korak nemškega poslanika, ki je pred dvevl izjavil, da bo težko sestaviti vlado, če se vprašanje koehH ske izpraznitve ne reši povoljno za Nemčijo. Nacijotialističnl tisk dolži AngHjO, da ie ona inscenirala pri Nemčiii intrige proti Franciji. MBEL_.—"*S** g, i~rn-TtifcjBaf~- ~« , _.t. » ,, ■ Borzna poročila. Dinar v Curihu 7.775. Ljubljanska borza« LESNI TRG. Deske 20, 25 mn, 4 m doIŽ., T. In II. vrste, frko. meja, den. 650, bi. 665; plohi 40# 30 mm, L in II. vrste, irko. meja. den. 645, bi. 660; paikctne deščice bukove, II. vrste, irko. meja, za m* den. 37; trami 4-4, 4-5, i-6, 5-7, 6-6, irko. meja, den. 385, bi. 400; b-jkova drva, 1 rn dolž. na pol suha, frko. nakl. post., 3 vag., den. 25, bi. 26, z^kli. 25. ZiTNI TRG. Pšenica domaČa, frko. Ljubljana, denar 435; pSenica bačka, par. Ljubljana, blago 485; oves bački, frko. bučka postaja, blago 300; koruza, umetno sušena, def., frko. dom. Ljubljana, den. 215, blago 250: koruza nova, frko. slav. post. gar., 3 v;ig.. den. 1S5. blago 190, zaklj. 190; fižol ribničan, čisti, frko. Postojna, trans., bi. 550; fižol prepeli-čar, blago 550; mandaten, denar 450, blago 480; laneno seme iiko. Ljubljana, den. 7o, ki j^ razbila sporazum z Daviđovićsm. Korošcem in Soahom. a onemogočila sporazum z radikali. Vse te grvoe zahtevajo norm-Ino politiko. Ta politika naj dove- Inserate In oglase nep M številko »SLOV. NARODA", ki »vfttaMMi obseg* in pomnoiani ladl oprojoeM npravniitvo iono do srede do 9. dop. de do sporazuma, ker se ne postavlja na tako ekstremna stališča, da bi a priori onemogočevala sporazum. Priznavamo, da bi nas veselilo, ako bi se organizirala kakšna hrvatska stranka, ki bi zbrala na svoj program tako hrvatsko inteligenco, kakor hrvatske kmete v svrho, da si v svoji državi izvojujejo enakopravnost in sovlado, ki pripada Hrvatom na temelju njihove moči, a to je mogoče samo v okviru današnje naše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.« — Pametna sodba! To stališče smo mi zastopali od vsega začetka, in veliko zadoščenje je nam, da so se dokopali do tega stališča končno tudi vsi trezno misleči Hrvati. = Dr. Pamlhar namerava kandidirati v L ubijani. Po Ljubljani se širi ve^t, da se dr. Rrivnihar ne namerava pokoriti centralnemu vodstvu narodno-radikalne stranke v Beogradu, marveč hoče pri skunščlnskih volitvah nastopiti kot samostojen kandidat v Ljubi''ani. Dr. Ravnihar bi bil v tem slučnju skupen kandidat kTerikalcev m narodn h so~iials*ov. katerih romoč mu fe baje že zgotovljena. Ne moremo verjeti, c*a bi bile te vesti resnične, ako pa so i^i-nite, potem je dr. Ravrihnrr svojo vloco v nap-e*^i javnosti definitivno zaigral. = Vollnl cp~rrzarnl n~c!j ona 'nega Mo'"a. V skonljanskem volilnem okraiu je f?oc^,'en pn^p'en vrf|*«» «r»o»"»Tiim r*. cMonalnega b!o!ca. Nosi'ec liste je D. Dimitrijevič. Med ragikali in sa-mos^oini demokrati j? docežen sporazum za Mitrovi-o. Nosilec liste ie odvetnik Živko Sušič iz Beograda, vs? ostali sreski kandidati so d-rnoWati, med drugimi novinar Grigorije Bo-ževlč. f s KatoPšVlm duhovnikom v Dačkl le prepovedano kandidirati. Apostolski administrator za Bačko in Binat Bogdanovi je prepovedal podrejenim duhovnikom kandidirati na listi katerekoli stranke. Pri nas sta škofa dr. Jeglič hi dr. Karln, a oba mirno trpita, da stoje na čelu stranke, ki se je na zadnjem svojem zaupniškem shodu na usta dr. Korošca izrekla za republikanizem, sami duhovniki. Ali. ne veljajo pomisleki, ki j:h imajo cerkveni dostojanstveniki proti aktivnemu udeleževanju katoliške duhovščine v politični borbi po drugih pokrajinah, tudi za Slovenijo? Priporo« čali bi obema, da o tem razmišljata. U ti je nfflek: 35 JKlirim čokolada! K reformi naših srednjih šol. Prejeli smo to*le pismo: Gospod urednic! Včeraj ste p-iobčili dopis iz vseučiliških krogov, ki kaše si?er stvarno in strokovno tretiranje problema srednješolke reforme, vendar pa zahteva kot repli'a na članek v št 2^9. »Slovenske* Ga Naroda* nekaj pojasnil. Avtor arg imen* tira neobhcdnost znanja klasi :nih jezikov v prvi vrati s tem. da pozna izvor in pomen t-jih izrazov, ka'or gimnazija, inteligenca. b;p-rprcd ikcija i*d. samo oni, ki je š~f skozi g;mnazijo. Če bi bilo to res, bi morali sezi* dati v vsaki 7*kotni vasi novo g'mnaz'io. Va-^or bi poHali vse one, ki v povoru %vo* hodno razpolagalo s splošno znanimi tuj' a* mi latinskega ali grškega izvoda. Na prste lahko seštejemo med pismenimi Slovenci take. ki ne pomajo pomena »civilist«, črevo* 1-Tciia«. »katehet«, »nolitiVac, »medicina«, »t^hni'-a-«, »matematičar, »g^og-afija« itd. itd. Vsa*v i-rojač ali čevljar ve, kaj pomeni izraz »eleganten«, ^e pogledamo v vsakdanje življenje, vidimo vse potno besed laln* skega ha grškega izvora, ki jih pa po7na:o t"di aloji. katerim se o gimnaziji in k'a£i"» nih jezikih niti ne sanja. Pra'sa nas oči, da za te običajne in splošno udomačene besede ni neobhodno potrebno znanje klasičnih je« zikov. Poleg tega ne smemo pozabiti, da pri« demo do istega rezultata, če Studiramo žive romanske jezike, čijih znanje pa ne zahtev« duševne gimnastike v latinščini in grščini. Kdor obvlada francoščino ali italijanščino, pač ne bo v zadregi glede izvora in pomena besede »ecol«, ki jo najde sicer tudi v slo* venscini (»šola«) ali v ruščini (škc'*&<0. Z razvojem kulturnega in socijalnoga življenja se razvija tudi živa govorica, in tako nalc* timo v vseh jezikih rsa besede, ki imajo skupno deblo, pa vendar nc zahtevajo znaa nja klasičnih jezikov. Ahiturijenti reaTk a?f strokovnih srednjih šol hi se lepo zahva'ili za žalitev onemu, ki bi jim očital zaostalost v splošni izobrazbi s trditvijo, da so jim bc* sede klasičnega izvora tuje. Kar sc t:če »d"5evne cimr»asti':e-imerno več vredno, nero trenira* nje mladih umov s klasičnimi jeziki. R ci» mo. da posveti srednješolska mladina čas in trud, ki pa žrtvuje aoristom m futurom cksa'tom francoščini ali angleščini. Z ma* t»«ro bi v7^ia ta':a mladina v življenje ttore* ti^no podlago za jezik, ki ga potrebuje na vsa'rm koraku. Sicer pa ne gre pri reformi r»£~ih srenS njih sol tclino za rrinci-*, ko!iVrr ra d h modem^jji časa. ki bo navzlic vsem prote* stom rnatno rrd 'C?-*? št--dij klasičnih jezi* kov. Nax»lno se nihče ne protivi h"mani# sti'nim pimnaziiam. Nedvomno jc na v in« teresM mlad-^a poA-^ljen'a, da se šrevi'o teh gimnazij red 'Hra. da začnemo slednji" smo* treni gospodariti 3 časom in d?lom. pa tudi z denarjem, ki ga z^nravlia sr'-dnjcš^ls'-a mladina ^a preobilo ^d'ševno g:mnasti':o*. Zivljenie 53^0 pokaže pravo p°t m ovrže vse trd'?ve, da brez znanja klasičnih jezikov ni spIoSne izobrazbe. Zuoten popušf do novega leta v modni konfekciji asi božična to novoletna đaiila, ao dbblvaro vrhe njih znatnega obseaa fvsaka kn !sa povprečno preko 300 strani) za nizko ceno Ibros. Din dO. vez. Din 36) pri sitolnic? Z' eznl knjigarni v Ljubljani, Marijin trg it Slav vseh dnu h knjigarnah. — Janko Kersnik, Agitator. Roman. »Prosvet: in zabavi* 8 »v. V Ljoblja-; 1924. Založila Tiskovna za draga. Cena broj. IS Din, vez. 23 Din, poštnina 1.25 Din. Nova izdaja Kersnikovega romana Agitator je Izšla v jako primerni dobi. Pravkar vršeče se volilno gibanje nam - masa primerjati z našimi volilnimi borbami pred 40. HM, ko «0 se narodno zavedni Slovenci nanajal; v najhujšem boja z nemškuterijo. »Agitator« podaja verno sliko takih volitev 1 vsemi mo-gciml spletkarn?. intrigami in rudnimi zvezami, s katerimi si po m asa do zmage nem-škutar Meden, medtem ko narodni kandidat Hras: odstopi. Med politične boje je vpletena idealna ljubezen Korenova, do Milice glavnega agitatorja narodne stranke, dn M!-lice, hčerke graščaka Boleta, ki jo pa hočejo politični nasprotniki isto tako razdreti in onemogočiti. 3os. Rojina,. rjubr ana, Presveta. — E. R.PnrmnsIis: Tarzanov sin, roman, poslovenil -Z-. splošna knjižica štev. 49. V Ljubljani 1924. Zvezna tiskarna in knjigama. Strani 348. Cena broS. Din 30, vez. Din 36. — Prva serija »Tarzanovih povesti« se nekako zaokrožuje s TV. romanom »Tarzanov sin«, ki pripoveduje o nadaljnih burnih doživetjih in pustolovščinah Tarzana ln njegovega sina. Mladi Tarzan se je razvil popolnoma po svojem očetu. 2e v rani mladosti se navdušuje za vse pojave, ki jih skriva džungla s svojimi tisoči ln tisoči nevarnostmi m razburjenji. VsTad čudovitih zaoet1 jajev usode se znajde Tarzanov sin nekega dne v d!vjih pragozdih in ob skrivnosti polnih rekah Afrike. Orjak, kakor oče po svoji telesni moči in prožnosti se kmalu seznani s skrivnostmi pragozdnega življenja. Postane pogumen in drzen bojevnik, V\ se po tisočih opasnostih in vratolomnih podjetjih vspešno meri s človeškimi zavratnost-iri in s prašilo divjih zvezi. Slednjič se v najkritičnejšem hipu sestane srečno zopet z očetom Tarranom in t materjo Jano in se srečno združi s svoio tudi iz mnogih nevarnosti rešeno ljuhko Meriem. Kakor vsi prejšnji romani (I. Tarzan sin opice, H. Tarzan in svet in III. Tarzanove živali.) tako sprovede tudi IV. knjiga »Tarzanov sin« bralca po originalnih domislekih skozi skraino napete in razburljive položaje In spletke, katerih razpletek zahteva vso prožnost, hladnokrvnost in orjaško moč, s katero se kosajo belokožci, črnci, divje pragozdne zveri. Tarzanove povesti so vobče zanimivo in napeto čtivo za staro in mlado. Posebno buma ln pestra je sedanja četrta knjiga: »Tarzanov sin«, ki priklene bralca do konca. Vse štiri, dosedaj lzišTe Tarzanove knjige, ki so posebno primerne in hvaležne za Sokolstvo. — Sokol I. priredi svoj običajni Silvestrov \*ečer z bogatim in lepim v^pored^m. Pri večeru sodeluje med drrsim sloviti »Slovenski kvartet* : Brinovec Pečenko, Završan In Zupan. Zdravo! 69S/n — Sokol LJubljana II. vabi svoje članstvo in naklonjeno občinstvo k boJiČnlc: de-ce in naraščaja ki jo priredi na Štefanovo, 26. tm. ob polštirlh popoidiic v telovadnic! na realki. Vstopnine nt. 699/n — Sokolsko društvo na Viču ima svo! redni občni zbor v nedeljo dne 4. jan.:arja 1925 ob 10. dopoldne v Sofco!?kem fornn. Bratje in sestre udeležite *e ga polnoMevll-no. — Sokolsko društvo na Viču orircdl na praznik 26. tm. ob 4. popoldne v Sokol-skem domu običajno naraščajevo Bc zenico. Zvečer ob 8. istega dne se vrši zabaven večer s plesom. 704/tt — Sokolsko društvo v Radovljici priredi na praznik, 26. tm. ob 16. koncert v Sokolskem domu. Gostuje prfznana godr>a jeseniškega ?oko?a pod umetniškim w>d-st\-om ga. Ribole. Na sporeda so Izbran!, svetovni komad*, ki jih izvara dsloma godba na piliaia. deloma saionsk* orkester. Ljubitelji glssbe. nikar ne zamudite te hrvan-redne prilike in prihitlte na koncert- 702 0j — Darla kamni iz zb'rke za Sokolski Tabor od 2D. sept. dalje. Karei PreTog po dr. Pucn 1506.10. Josipina Blumauer, Demokratski kegliaški klub »Sreda-. Pavel Štele in dr. Brezfgar, na polovico. Neimenovan Iz Zagreba, njtar rTudovemik ln I. SL tovarna sodavice v Ljubljani vsi po 1000, Sportnf klub »Tlirija« polovico dobička nogometne prireditve 10O4.05, zbirka brata E. Šušteršiča 2000, iz društvenih nabiralnikov 92S, zbirka Medvodske lovske družbe 665, L. GrflnfeTd kot podarjeno zavarovalnino 459. zbirka Marije Crrer 310, Fran Lavri^ar in Wmter «5: Zupan po 300, Kedžct <5t Ko-rltnik mesto venca za pok. TrnkocvJ3 300. Remy Orenek v Beogradu zbrrko 22\ Češka Otec Novlsad 200, Tone Novak za dva kamna 200. zbirka br. Tratarja 145, Om'zje pri Fajmoštru 120, Ljudevit Bukvić, Češka Beseda v Sarajevu. Jakob Vospernik, »»Neimenovan«, Josip Cerne, Tina dr. Jenkova, E. Maver Franjo Verbič in Fr. Breceljnik v Zagrebu v?i po 100. Miha AnŽfč 70. Sokolsko društvo v Somboru. dr. Jernej Demšar, Gabrijel LTrabee fn Josip Christof s smovl vsi po 50. Sieber Angel kot najdnino 30, Dr. Stane Rane in Andrej Rape po 15, Ivan Planine 11, Neimenovan po sr. Ažman ln Ple-iick po 10 dinar te v; razni mali prispevki skupno 268 Din. Vsem iskrena hvala! Odbor. Narodna knlinarna v I "ihljani, Prešernova u'rra H, 9 pr^orn^a knr prmTno Božično davilo: *UV*UANSK1 ZVOlf* iz let 1906. m? in 1908, v katerih letnikih j? izhajal dr. Tava carjev romen *tzra k o n"re .Kadar vi spremenite svoja lovišča, storimo mi istotako. Jaz in Meriem se bova gibala vedno Ic v vaši bližini, toda skupno v družbi ne moremo živeti« Akut je tej odločitvi oporekal. Od Koraka se ni hotel ločiti. Prvotno na to sploh misliti ni hotel, da bi zaradi družbe opic iz njegovega roda opo-stil družbo svetega Tjudskera tovariša. Ko pa je opazil, da se rod opic polagoma izgublja nazaj v džimglo in ko rtu je pogled obstal na trupla ubitega kra!ja, sc jc v nlem odzval glas krvi. M;K> in žalostno se je ozrl na Koraka, nato pa krenil za opicami* ki so izginjale v brezkončne puščale pragozda. Kc :e Korak oc'Sel Iz naselbine črncev, kte? Je ;zvršil svoj zadnN rop m odnesel najrazličnejše dragocenosti hi množino puščic. Je krik m vpitje žen ln otrok priklicalo iz gozda m od reke celo krdelo bojevnikov. Divje razburjenje je razpalje* valo njih duše in niso se mogli načuditi predrzno* sti nasilnega belokožca, ki Jc udri v njih naselbino S časom se je njih praznoverni strah pred to belo pošastjo, ki je prihajala vedno v družbi orjaška opice, spremenil v neutolažljivo strast po maščevanju nad krivicami, ki so Jih morali trpeti od njega. Sklenili so, da uničijo ta nc>tvor, ki Je ogrožal njih življenje in premoženje. Tako se Je kakih dvajset najodločnejlih m naj-sitnejših mož napotilo, da zasledujejo Koraka » Ajaksa, ' ^ Korak m Ajaks sta brezskrbno hodila po gozdu. Prepričana sta bila. da se nihče ne bo odločil Ju zasledovati v gosti džungli. Temo brezskrbnemu vedenju se niti črnci niso čudili. Čudna dvojica Je izvršila že toliko ropov v naselbini in to nekaznovano, da sta upravičeno s preziranjem gledala na črnce. Ko sta se vračala iz naselbine, sta šla proti vetrn in zato nista njuhala svojTh sovražnikov, ki so šli za njima. V svoji brezskrbno-sti niti nista mogla slutiti, da ju stalno zasledujejo Malo četo zbranih črncev je vodil poglava-, Kovudvo po imenu. Bil je človek srednjih let, nenavadno bister, pretkan in zvijačen, pa tudi odločen in pogumen, ki se smrti ni bal. Kovudvo je Koraka in Ajaksa prvi zasledil in ju po cele ure ni pustil iz vida. tudi ne, ako sta izginila v goste goščave pragozda. Kovudvo in tovariši so Izsledili Koraka, Akuta in Meriem baš v trenotku. ko ie bil umorjen kralj opic Divjanje bitke jih je pripravilo na to sled. Poveljnik črncev se je nemalo začudil, ko je v družbi belokožca in orjaškega Akuta zagledal vit ko in stasito deklico. Zaukazal je svojim bojevnikom obstati Bili so že pripravljeni, da prično bo!* V tem hipu Je prišumela cela čreda opic. Cmci so z začudenjem in strahom opazovali divji boj med Korakom in opico • samcem, ki Je hotel postati kralj opic Končno so opice izginile v pragozd m na mestu krvavega boja Je ostal samo beli mož in mlado dekle. Nekdo izmed Kovudvovih tovarišev, je poveljniku nekaj pošepetal na uho in pokazal na neki predmet, ki ga »je dekle imelo za pasom. »Poglej!« ja rekel. »Ko sva bila še jaz in moj brat kot sužnja v naselbini mogočnega poglavarja, je onile predmet izgotovil moj brat in ga podaril hčerki poglavarjevi. Ona se je s to stvarjo neprestano igra'a in jo krstila po mojem bratu, ki se je imenoval Geeka. Toda ravno v času. ko smo ubežali, je prišel v naselbino neki neznani belo-kožec in je poglavarja tako udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tTa. Neznani tujec mu je pa odpeljal hči. Gotovo dobiš visoko nagrado od poglavarja, ako mu hčer pripelješ nazaj! Korak je Meriem objel okoli pasa. Ljubezen je ogrevala kri v njegovih žilah. Bil je samo še napol civilizirano bitje. — London je bil za njegove misli ravno tako oddaljen, kakor Kim. Na celem svetu je poznal samo še dve bitji: sebe in Meriem, svojo ljubezen. Pritisnil jo je k sebi in strastno in dolgo poljubljal na ustnice. V tem trenotku je z groznim glasom zagrmelo dvajset krikov čmTi bojevnikov, ki so vsi naenkrat planili proti Koraku. Korak se je okrenil, da sprejme boj. Poleg njega je stala Meriem s kopiem v roki. Ostre puščice so sikale skozi zrak. Ena je zadela Koraka v pleča, druga ma je prebodla nogo in Korak se je zgrudil na tla, Stev. 295 u »SLOVENSKI NARODi dne 24. decembra 1924. Stran 3 Poslužujte se praška za pecivo in vanilin sladkorja znamke „ADRIA", pa bo vaš uspeh gotov in popoln. 1 Dnevne vesti. V Liuhtiani dne* 23 decembra 1924. Uradniške In duhovniške plačo. I scclh vendar *« \z uradniških krogov nam pišejo: **» »?»* krogov nam pišejo čitali smo, da se je vlada odloČila, tla 2e pred novim letom izdatno zbolj-ša vse duhovniške plače. — Mi vsi vemo, da so kaplani veliki reveži in jim iz vsega srca privoščimo. Da si gmotno opomorejo, tudi župnikom ne zavidamo novih plač, dasi je znano, da fenrJo nekateri prav dobre župnije, užitke velikih gospodarstev, polja, travnikov, vinogradov itd. ter rede več živine kot najbogatejši kmet v vasi, — da imajo dobre dohodke od »štolnine« za poroke, pogrebe, za vsako izstavljeno listino, ter da jim razne »ustanovljen e« in piačane mase dado mnogo dohodkov. Ako primerjamo dohodke duhovščine (ki !1 bodo pripadli po uravnavi) z, dohodki uradništva, moramo pač reči, da uradnistvo je in ostane bomo plačano. Po zakonu mu gre še diferenca na plači od pol leta. odštevši takratne akontacije — prejšnja radikalna vlada je obljubljala izplačilo, a je ostala na dojKU — naslednica njena je priznala nujnost ter določila že termine, v katerih bode Izplačevala zaostanke — o letošnjem božiču bi imela biti povsem poravnana, — in je ostala na dolgu, — nova vlada nacijonalnega bloka je zopet priznaTa potrebo izplačila in zopet ostala n2 dolgu. Tako zavlačuje uradništvn druga vlada za drugo, izplačilo in rodilo se je mnenje, da sploh ne pride do tega. Ni čuda, da je zavladalo zato med urad-nišrvom nezadovoljstvo in ogorčenje. ^Slovenec« pravi, da je uredba duhovniških plač voliiveni manever, a mi vsi dobro vemo, da si vlada ne bo pridobila s tem niti enega duhovniškega glasu iz vrst onih mnogoštevilnih slovenskih duhovnikov, ki so v nji nasprotnem taboru. Saj je njih organizacija in disciplina premočna. Kljub temu priznavamo polno pravico duhovščine do boljše plače, ker se nam zdi nemoralno, da bi se iz strankarskih vzrokov Izvrševale ali pa zadrževale pravične reforme. Pač pa bo, kakor ie to vsakemu znano, kdor te količka! pozna razmere, med u radništvom brezbrižnost vlade ga njegove zakonito zajamčene pravice — pri zelo mnogih imelo to posledico, da 3c &oao v zt;ak protesta vzdržali volitev aH celo volili nji nasprotno listo, in to celo pri mnoeih iz vrst onih. ki so sicer njeni som'šTjen;ki in pristaši. Via-da bi torej storila zelo pametno, ako bi Še pred volitvami poskrbela za to, da poravna to krivico m Izotača diference. S tem bi pokazala, da uradništvu ni sovražna, s tem bi vmirila razburjenost, s tem bi pridobila marsikak glas, ki bi ti sicer odnadel. kakor smo gori omenili, ker b» ne bilo več povoda za demonstracijo. Zatrjevalo se je od prešnfe vlade, da je vsota, ki se rabi za izplačilo diference že zagotovljena in odločena. Ako je temu tako, potem pač ni nobenega zadržka. — Ako pa bi temo ne bilo tako. pot^m nastane vnrašanie: kako je bilo možno, da je vlada denar, ki se rabi za regulacijo duhovniških plač, takoj dobila na razpolago, in zakaj se istotako ne dobi dmar, ki bi bil potreben za uradn^štvo? V drucrih državah dele uradnikom remuneracife ali 13 plačo — pri nas pa flm zadržuieTo celo to, kar jim gre po vakonu. Vlada, zgani se, kazalec že kaže na ?2! — Potvariatct Krekovih Idej. Pravkar je izšla razglednica, ki predstavlja pokojnega dr. Jan. Ev. Kreka kot govornika na nekem koroškem shodu v momentu, ko je vskliknil: »Obrnimo svoj pogled ne na mrzli, pusti sever, temveč na topli, šolnini jug, kjer citro-ne m oranže cveto! Tam je naša domovina in bodočnost !c Ko ;e neki ljubljanski naprednjak pokazal citat zakrknjenemu ultramontancu. Češ, pok. dr. Krek je že takrat (leta 1914) imel v duhu pred očmi nase današnje ujedinjenje z naSimi južnimi brati, je brezdomovinec hladno odgovoril: *Se zelo motite, ker dr. Krek je mislil na — Rim m na našo katoliško cerkev, svaril pa je pred simpatijami za pravoslavne Ruse.« — Pac znači1** »nterpretaclfa! —7anfkernost pri Izplačevanju na po-«d*alb poštah. Pišejo nam: Učiteljski novinci uče ?e tretji mesec toda šele prejšnji teden so ;im začeli nakazovati plače za prvi mesec Lahko $1 mislimo v kakšnih zadregah so bi!i siromaki, ker le malokate-p§ med nJim? je tako srečen, da je mogel dobivati denarno pomoč z doma. Posebno dado je tam, kjer nI dobiti hrane, temveč si morajo sami kuhati in v ta namen fivila 9raa kapevau. Sedaj pa, ko je po trta me- enkrat nakazana bora pTa- nastala nova ovira. Nekatere pošte namreč nimajo denarja ter tolažijo v obupu čakajoče že ves teden s potrpljenjem. Marsikateri mladi učitelj aH učiteljica zaradi zanikrnosti poštne uprave niti k svojcem ne bo mogel priti za praznike. Vsaka pošta bi vendar morala vedeti za redna mesečna izplačila v svojem področju ter si potrebni denar pravočasno preskrbeti — Klero*komunlstl In nfih kredit v Betu gradu. Pišejo nam: Dr. Peric je bil med svo* jim županovanjem in komisarijatom dvakrat pri v!ad\i v Beogradu, enkrat celo a pedžu« panotn dr. Stanovnikom. »Slovenec« je oba* kiat poročal o »uspešnih dr. Pericevih inter* vencitah« pri vladi in ministrstvih, slasti pa pri finančnem ministru dr. Snahi. — Toda vse to je bilo samo varanje javnosti. Peric v Beogradu ni nič doseg?!, niti finančne pod« pore za poglobitev Ljubljani ene struge, niti prispevka za elektrarno na Savi. — Štaba stran proste žgan'eknhe. Pijejo nam: Naši kmetovalci so v splošnem zadovoljni s prosto žeanjekuho, vorašanje pa je. aH je taka prostost v du. dobrim uspehom. 703/n — Obešenjaški humor taraco. V Osijeka krožijo različne vesti o pomiloščenju slavonskega hajduka Car ur e, Caruga, ki do- biva časopise, )e čita! neko jutro v listih' vest o eventueW njegovi pomilostitvi. Sicer nanj ni napravila vtisa. V ostalem j« Ca rug a še vedno dobre volje. Pred dnevi je šel mimo celico svojega zaprtega tovarila] Prpiča, ki J« istotako obsojen no smrt ter je čul, kako vesele prepeva. Caruga je pripomnil: »Zastonj poješ Prpicel« Prpič je odvrnil:* Meni jo vsoeno, če me tudi dan .s obesijo. Samo žal mi Je, da tebe ne obesijo najpreje, da bi videl, kako te dvigajo...« Caruga: »A meni se je danes sanjalo, da se tj je pretrgala vrv okoli vratu, ko so te obešali.« »Ce se meni utrga vrv, boš ti tudi oproščen,« je menil Prpič. Ostala dva na smrt obsojena, Mihajlovič in Selthofer se bolj zanimata za usodo Caruge kakor svojo. - Če h voznik v oblasti alkohola Pišejo nam: Jože K. is Preske si je izposodil v nedeljo konjiča, da prepelje ž njim svojo borno opravo. Posteljo, stol mizo in kovčeg z obleko je položil na voz, pozna) konjiča, in hajdi po veliki cesti proti Kranju. Pa nesreča ie hotela, da so gorenjski in menda tudi drugi konji navajeni obstajati pred gostilno. Pred vsako medvodsko gostilno se je konjič ustavil in Jože. ki Je to smatral za božji migljaj, je konjiča rad ubogal. Konjiček je zmrzova! pred gostilno, Jože pa se Je grel z rajnim vincem. Pa tudi konjiču je privoščil Jože sena in ovsa. Kr ie obral vse gostilne, ie zopet a težavo zlezel na voz. Noge so se mu šibile, ker niso mogle več nositi dveh. Jože je prijel bič oda ril po konjiču In hajdi po široki prašni cesti. Konjič Jo je ubral. Jože je sicer poskuša! konjiča umiriti, ker pa mu je pozabil dati v usta uzdo. je bil Jožetov trud zaman. Konjič je dirjal, Jože pa se je zazibal v sladek sen m se gugal enkrat na desno, enkrat na levo. dokler ni končno t letel z voza In z glavo priletel na trdo z mrzlo, z debelim gramozom nasuto cesto. Jože *e obležal kakor mrtev, nf se več ganil, koniič pa je dirjal naprej po veliki cesti, dokler ga nI ulovil neki ljubljanski doktor. Jožeta so na Sli na cesti močno okrvavljenega. Z velike rane na čelu In močne praske pod denslm očesom kakor tudi iz nosa In ost le tekla kri. Jože se ni ganil. Ubit se le. obli, po gospoda! je odmevalo po vasi. Jožeta so dvignili Hi odnesli v Bohinčevo gostilno, kjer so kmalu opaziti da Jožeta ni še zapustila vedno žejna duša. Jože Je še dihal, Pozvali so zdravnika in ta Je ugotovil, da so rane težke, da bo pa Jože najbrže le še okreval. Jožeta so budili in budili in končno se Je posrečilo ga spraviti k zavesti. Toda Jože Je bil še vedno tako pod uplivom vin% sklh duhov da se nI zavedal kle Je in kaj se ž njim godi. tudi bolečin najbrže nI čutil. Ko ga ie zdravnik vprašal, kje da Je pil, mu Je Jože zafrkljlvo odgovoril: »Kie drugod kot pod nosom!« Jožeta so naložili na voz. ga pel'all na ko1odvor In z vlakom v Llubljano v javno bolnico, kler no imel Priliko premtt'iev*« o usodi onih, ki so udam demonu alkoholu. prenoviti, em*»tirati m fMvi'' at' i-jilfor t. d- atmtf" no tlu an t tt imO» ko rim* Vam * sWb^ ■ eno 6348 j^rdkaJL GOREČ Iz Ljubljane. — Ustanovni cbčni zbor »Društva od* vetniških In notarskih uradnikov ljubljanska oblasti« ae je vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob desetih dopoldne v Prešernovi sobi restav* racije »Novi svet« ob lepem številu rdele« žencev. Poročala sta kot sklicatelja zborovanja imenom »Zveze društev privatnih na* meačenccv za Slovenijo v Ljubljani« njen pr: ' tednik g. L'rbančič in tajnik g. Pleifer. V odbor so bile izvoljene te*1e članice: gd5. Ramšakova, predsednica: Deism^erjeva. podpredsednica: Stamotievega, tajnica: Ma< gistrovr, namestnica: Sln*:ovčeva. b*a. Orožniki so storilcem na sledu. iz Celja. —c Nesreča aH samomor? V ponedeljek zjutra! so na*!! blizu čuvajne hišice na tiru v Cretu moško truplo z odtrgano glavo. Nesreča se Je nabrže zgodila pri jutranjem brzovlakn okrog 2. ponoči. Ponesre-čenčevo identiteto še niso mogH dognati. Gotovega le le toliko, da Je stanova! nekje na Teharlu In da je bil delavec v neki celjski tovarn* Kako Je zašel na tir, ali namenoma ali ponesreči rudi nI znano. Komisija je odredila, da so truplo prepeljali na okoliško pokopališče. —c »Ccfske Novice« naznanjajo v svoji zadnji številki, da začasno prenehajo Izhajati In da se združijo z mariborsko »Stražo«. Jokal se za nHmi ne bo nihče In Jim želimo po »trudapolnem« delu sladak počitek. Turistika in šport. — Saznantto. Pravkar se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev kolesarske« ga in motociklističnega društva »SAVA« s sedežem v Ljubljani. Namen društva je raz« širjati in gojiti praktično kolesarski in mo« tociklistični sport s skupnimi izleti, z dirka« mi, s društvenimi shajališči, a prirejanjem veselic In gledališkimi predstavami. Novo društvo bo delovalo za povzdig športa z raz« niml sportnimf prireditvami, v prvi vrsti pa bo skrbelo za zboljšanje družabnega življe« nja in s gojitvijo naših narodnih idealov. Skupno bomo posečali prekrasne bisere maj« ke Slave in vsa ljubezen do naše premile zemIje»domovine se bo dostikrat razodevala v navdušenem petju, ki bo pogosto nenadoma privrelo iz globoko čutečih src zbranih slovenskih kolesarjev... Skrbelo ae bo, da bomo Čimprej dobili dovoljenje, da bodo člani društva lahko posečali sosednjo kralje« vino Italijo brez založitve kavcije, ki je si* cer precej visoka in zvezana z zamudo časa, kavcijo in drvglml nepriliVaml. — Cenjeni »po rt ni tovariši! 1'atanovni občni zbor se vrSi dne 11. januarja 1925 ob deseti uri do« poldne v gostilniških prostorih g. Fr. Kav« čiča v Ljubljani. Privot St. 4. Po občnem zboru se bodo udeleženci slikali. — Prio-av« ljslni odbor. 705/n — Občni zbor Srbskega planinskega društva. V nedeljo dopoldne je sklicalo SPD redni občni zbor. Društvo ie bilo ustanovljeno fe L 1902 po inicijativi gg. Stanojevi-ča, 2upovtća, Radovanoviča ter drugih odličnih vsesčiliških profesorjev In ravnih delavcev. Ali ker ni bil namen društva širiti turistiko kot pot. nego pospeševat! naučne Izlete, Jt često prenehalo delovati in ie bilo obnovljeno šele L 1922. Od tega časa deluje z večjo agilnostjo. Društvo šteje sedaj 420 članov tet Ima pet sekcij — v Sok o Banji, Valjcvu. Pirotu, Zaječarju In Sremski Mi-trovid. Lani so prirejali člani izlete v p!a* ' nlne po južnem in vzhodnem delu predvojne Srbije, pa tudi v naše Karavanke. Julij- j ske In Savlnske Alpe. Društvo namerava ! prihodnje leto zgraditi planinsko kočo na Avall. Pozneje zgradi še več planinskih i koč, če bo Članstvo podpiralo odbor in vršilo svojo dolžnost. Občni zbor je izrazil odborovo zaupnico, nakar so Imeli zborovale! skupno kosilo in izlet v okolico. i E/cstremna podnebju, v zimi zeto mrzla. postarajo predčasno delikatno žen-sko obličje. Le ta nima boljšega zatočišča nego je redna uporaba CBEME SIMON {CREME SIMON) na še vlažni. g koži, da se izogne izsuševanju ^t tkanin, tforbt gub in tisočerim e> drugim krutim prikaznim let. Prodaja se povsod krema, prašek in milo SIMON Purjamtri* SIMON, 59 Fg. St. Martin. Pmrii Žtahfič - večkratni morilec ? Preiskava proti morilcu Zla h tiču je v polnem teku. V soboto popoldne je bil zaslišan od preiskovalnega sodnfka Mihaliča. Navzlic obsežnemu dokazilnemu materijalu po ZlahtIČ še vedno trdovratno zanika svojo krivdo. Preiskava je znatno otežkočena s tem, da so morilca predolgo zadrževali v zaporu ptujskega sodišča in je imel dovolj časa, da si je Izmislil dober načrt za* govora. V tem ozira ie bila brezdvomno napravljena velika pogreška, ki se seda) ♦cžko maščuje. Vendar se zdi, da ZJahtlč nima samo enega, temveč celo več umorov na vesti. Včeraj je prišel k preiskovalnemu sodniku posestnik VtsenJak Iz ptujske okolice, čigar žena in mati sta bili leta 1922. umorjeni. Visenjak je navedel par zanimivih podrobaoptl M stavijajo Zlahtiča v zelo »umjjivo loč. ViMojak ja izjavil, da sta bila nekaj dni prod umorom pa njegovem domu dVa neznanca, kf sta se zanimala za hišne | razmere. Par dni zatem je odšet Visenjak I julijska Krajina. — Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici sklicuje na dan 2S. decembra t 1. občni zbor. Na dnevnem redu so poročila likvidacijskega odbora. — V Idriji se je ustanovila »Oasi!s'Le pojdi k tvojemu ljubimcu...« Ana je odšla naravnost k Furaiču ter mu potožila, kako da Je mož sekanten. Fumlč Je nato pripomnil, da ga ubije pri prvi priliki. Svojo grožnjo je izvršil Še isti dan. Okoli 18. ie prišel s vojaško puško pred Ku'išićevo hišo ter Je skozi okno ustrelil na nfč hudega sTutečega Mljo. Strel Je bi! smrtonosen In Kuiišič se je zgrudi! vpričo svoie prestrašene matere mr* tev na tla. Zadet je bil v hrbtenico. 2ena Anka, k! je čuia strel, je prihitela v kuhinjo, kjer Je ležal nesrečni M\)o. Cim Je žena ugledala mrtvega moža. Je letela na cesto ter glasno kričala, da so njenega moža umorili. Seveda je svojo bol samo hliniia. Morilec je odšel po storjenem zločinu v gostilno, kjer se Je napil žganja, zatem pa ae je vrni! na kraj gločina, kjer je uganjal razne komedije ter prisegal, da vlovi morilca. Naslednji dan pa ga je. doletela usoda. Orožniki In agenti, ki so vedeli za njegove od no saje do Kulišičcve fene. so ga prijeli fn Izročili sodišču. Prileta Je bila tudi žena. Moriiec jo svoj iločin priznal, docira Ana zatrjuje, da se ne čuti krivo. Pravi sicer, da Ji ni žal smrt svojega ker ga nI nikoli ljubila. Obžaluje le, da Je umrl tako nasilne smrti Oba ljubimca sta bila Izročena ao« tusctt ZT^ te 0MM 4. .SLOVENSKI NAROD* dne 24. decembra 1934. Gospodarstvo. Narodna banka maksimira obresti? Narodna banka namerava maksimirati obrestne mere in sicer za vložke s 10%, za eskont z 18%. Banke in za* ▼odi, ki se ne podvržejo temn diktata, izgube* kredite Narodne banke. K temu nameravanemu ukazu Narodne banke se oglašajo kritični glasovi, ki opozarjajo na neskladnost mak-simiranih obresti. V beogradski »Politiki« navaja na pr. dobro podkovani pisec na to, da se maksimirane obresti ne morejo držati, češ da si vsak vlagač lahko premisli, predno vloži v banko denar po maksimiranih obrestih, če kupi istočasno obveznice 795 državnega posojila od 100 dinarjev za 66^ii-narjev .da mu na ta način donaša^či-štih 11%. Lahko kupi nadalje agrarno posojilo po 25 dinarjev, ki mu nosi \6%. 2 fn pol rento od 1000 dinarjev pa za 140 dinarjev, kar pomeni 18%. Razven tega zadene lahko milijon ali v slučaju amortizacije za 140 dinarjev celih 1000 dinarjev... Pisec veruje, da se uklonijo banke In da bodo znižale obresti na vložke, vprašanje pa je, kako se bodo ravnali vlagatelji. Dosledno z gornjim ukazom bi bilo po piščevem mnenju, da Narodna banka ukaže tudi svojemu glavnemu debitorju, državi, naj zniža obrestno mero na 10%. Tukaj pa bo zadela Narodna banka na nepremostljivo zapreko, na domače in zunanje borze, ki si ne dajo komandirati obresti in ki se ravnajo samo po gospodarskih principih ponudbe in potrebe. Clankar »Politike« sklepa, da se obresti ne dajo diktirati. Mi pravimo, da vprašanje ni tako enostavno, kot ga postavlja beogradski pisec. Maksimiranje obresti ima svoje dobre in zle strani. Dobre strani so dovolj jasne, kar se pa tiče državnih papirjev, bi njihova cena pač le poskočila . ♦, 9 • _g Zakaj se ne uveljavi nova carinska tarifa? V zadnji plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice se ie upravičeno kritiziralo, zakaj vlada še vedno odlaša z objavo hi uveljavlje-njem nove carinske tarife, ki jo je prejšnja vlada že v načelu odobrila. V trgovskih in industrijskih krogih, osobito v tistih, ki niso sedanji vladi naklonjeni, je to zavlačevanje dobrodošlo agitacij-sko sredstvo za predstojeće volitve ter se sušlja o podkupljenju, dasi brez dokazov. Dokazano pa je, da vsled takega malomarnega postopanja vlade res trpi na vseh koncih ln krajih naša trgovina, industrija ln obrt osobito v pre-čanskih krajih blizu državnih mej. Pri sedanji carinski tarifi in pri naraščanju naše valute ima naša industrija nezdrž-Uiv konkurenčni boj. Inozemske tovarne imajo povprečno tolike zaloge, da jih morajo čestokrat prodajati pod lastno ceno, zato preplavljajo s svojim blagom naš trs. To je sosednim državam tem laglje, ker deloma Že imajo nove avtonomne tarife, druge pa jih v kratkem uveljavijo, n. pr. avstrijska carinska tarifa stopi v veljavo ie s 1. januarjem 1925. Kdaj pa se zgodi to pri nas? Pri nas se domače delo niti ne Ščiti s potrebnim povišanjem ažija. Ne samo v interesu domače industrije, trgovine in obrti, temveč tudi v interesu države in njenega prestiža je, da stopi nova carinska tarifa čim prej v polno moč. • Davek na poslovni promet od prodaje vžigalic in cigaretnega papirja. Na inicijativo Trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani je finančna delegacija v Ljubljani naslovila na vsa davčna oblaatva v Sloveniji nastopni odlok: Po čl. 8. točka 7. zakona o davku na poslovni promet oziroma po pravilniku k temu zakonu je promet vseh predmetov drž. monopolov davka prost, ker ti predmeti niso realne, nego fiktivno aH c državno davščino povečane vrednosti ter so večinoma izraz državnih davščin v kakršnikoli obliki /ar Imajo ie vnaprej uradno določano prodajno ceno. Delegacija je bila opozorjena, da ponekod davčna oblastve obdarujejo t :di pro* met c nekaterimi monopolskim! predmeti, kakor vžigalicami tn cigaretnim panjrjem. češ, da je prodaja prepuščena prosti konkurenci. Po razglasu oblastne monopolske upra« ve v Ljubljani s dne 72. mata 1925, št. 37/3 1923 (t'radni list št. 51 cx 1923) in trdi po novejših cenovnikih je samo prodaja v rar« glasu pod III. naveden<*'X. Portugalska: Dunajska cesta 33. i Drva t r bo vel f 9 ki premog H. Petri* Ljubljana Gospoevetska cesta 8 I Teleior. 343 7 S7 Za in i Hm leto = dobite vse knjige =- mladinske pravljice tn legende, za malčke vel ko izbiro slikanic z domačim' ln divjimi živa'm! ter mine romane in povesti za odrasle v veliki izberi v turam mmm PREŠERNOVA ULICA rcrrrrrrc Bolim« jopice149 T tumperle, modne telovnike, obojice tv terje, čepice m tale po zelo rrUkib cenah, trna v ve iH izbiri tvrrfka F. L 0er)4en\ .Pri Ivanki« L jariHjaoo, Sv. Petra cesta 29. BiB, 3sce se zakolo9vorskn restavraciin paviartjlva sta>rt|ai lanska oiofe« (ne *zp<>d 40 Ie0. kao prodi vačica na buffrt o restaaraetitt. P želno rar tisuće dinara za kauči in Dotična osoba mora inati hr/atsai f n'csjattf tn po saojnić-e tosti ioS kate i e ga svetskesra jezika. Zaahjfek mjes. Din 1000 I b^ana zajamčena u letu mnogo vise. Pismene ponudbe na C Tratnik, •L kala 7809 Rja mm najbolj* aa aaalftaa In navslatsta elarflla kssat m cesta 9 MateTI eafijaatat asl|aaaalasiaa vaKk* lakira aja parila In rokavic na«avlo stelja vat tka lakira damskih saaaklk Ht ats-atklh alenaklk pataafc. ačln far rasenfk »avrssttk Japss* Jssaaaarljaa, atraiklk aklaka. - Svflaaa la alafassa aasaoaaa atea Ha. ItH. ftsl. 7373 Zn božič! Za božič! Kis A VIR~PMANMO na fjbroke kupite pri Lfubijana. . Mestni trg 3 poleg magistrat* JfajeposuSne/ia tvrdka p Jugoslaviji. 770a Umetniške razglednice ■ 100 komadov a Din 35*— naprej priporoča Q Horođ 0 RDlijarno, LjoMjanu, Preiernova ul. 1 i m Išče se 7174 kompanjon za Celovec s kapitalom za mesarijo. Lokal na zato dobrem mestu, oooo'noma ooremUen na ratoolaoo. Stanovani«* ore-skrbi. Ponudbe ood „F'eifChhauerei-3376" na Antaigen-Vermittlung ..Kaver" K'agenfurt Burg. V plobolrl žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pr taieljem in zsancem, da ja naš srćnoljnbljenl, nepozsbni sin, bi at, svak, reča <, gospod Anton Prijatelj dijak V petek, dne 19. decembra 1924, po dole** ntokepolnl bolezni, v sanatoriju VVtenenvalđ pri Dunaju, bogu vdano pre-u nul. Iruplo nepozabnega na q Cena sa vsako knjigo broi. Din 30—, vez. Din 36-—. ■iroflla sprtlema Zvtzaa km uma, UubOtni, NatVa trg t. I,aatnina in tisk »Narodna tiskarne«, 1991 333^7764