*	»»
Pnbttihed and diitrflmtodrnto permit (Wo. 566)authorised by the Act of OcfeBer 6, »17, on Ate af the Port Office of Hew York, W. Y. — By order of the Frerito^ 3L 8. Burleson, Posteagter General.
B N-j^TTlovenskl^m^ik I	/"NT A /^>1 Tk, "TT - A ■ ^ /\T\ A	H	^ largest Slovenian daily 0
M < v Zedinjenih državah M	■ I ' f\ ^^ |\| - L^ ■ 111 /1	fTL	*United Stmte» III
ffl Velja v.e leto ... $3.50 ffl	\JjLixXkj i^l XAXwV/JL/xA	. ffl	erery day exc.pl (K
f Za pol leU......$2.00 j}j	¥	e^lif??1 ^^	llT
II II II I! u u ^	List slovenskih delavcev v Ameriki.	S^	% „ ^
Telephone: COETLAHDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 187».	Telephone: CORTULNDT 4687
NO. 196. — 6TEV. 196.	NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 21, 291S. — SREDA, 21. AVGUSTA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
KDAJ BO KONEC VOJNE?
-ooo-
SEF AMERIŠKEGA GLAVNEGA STANA PRAVI, DA BO KO NEC VOJNE LETA 1919, ČE BO STORILA AMERIKA SVOJO DOLŽNOST. — OSEMDESET AMERI8KIH DIVIZIJ BO PRIPOMOGLO K SKORAJŠNJEMU KONCU VOJNE. — DVE KLASIFIKACIJI: — NAJPREJ MOŽJE OD 19. DO 36. LETA, POTEM
PA OSTALI.
ui
Washington, 1). C„ 20. avgusta.,
— Šef ameriškega gen. štaba. | genera] March j«' rekel včeraj od-lioru za vojaške ziideve, da bo zadostovala .nO ameriških divizij.) Katerih vsaka ho .štela po 45 ti-i Me"- in o/. da ho vojna uspešno končana leta 1910.
To število mož namerava nam-re<" vojni department poslati v Francijo do 30. j una 1910.
<Ien. Crowder pripravlja sedaj! odredbe glede dveh regulacij. —' rekel vojni tajnik Baker.
V prvi razred bodo spadali ino-/j« od if ta 10. do 36. in ti bodo Tiajprej vpokl.cani. V drugi t-a/.-red bodo spadali možje, ki so stari nad 36 let. Ti bodo klicani šele tedaj, ko bo prvi razred že deloma izčrpan.
Jaz sem sklenil tako urediti, da bi -spadali 18-letni fantje v posebni razred, ki nuj hi bil vpoklican v skrajni potrebi.
Poslanec Kahli je rekel, da ho morda potreba iti onostran Rena in vsled tega bi bilo potrebno že zdaj jasno določiti, koliko mož hi bilo potrebno za uspešno izvo-jevanje vojne.
General March mu je odvrnil, da bodo imeli Nemci, ko bodo začeli spomTadno ofenzivo več vojakov kot pa zavezniki.' *
Ce pošljete v Francijo 80 divizij katerih v^aka bi štela približno 45 ti*oč uiož, bi bili v veliki premoči in bi imeli več vojakov kot pa Nemci.
Po mojem prepričanju bo vojna izvojevana ali pa izgubljena na zapadnem bojišču. To se bo p* zgodilo skorajgotovo prihodnje leto.
tieneral March j«* prečita! zatem oficijelno poročilo, ki natnanja, da je štela dne 1. avgusta ameriška armada 3.012.112 mož. Ti so razdeljeni takole:
Na bojišču oziroma na potu na bojišče se jih je nahajalo 1.301. 7-12;
v Združenih državah iti na otočju j iti je b Jo 1.432.706;
v draftu meseca avgusta jih je. bilo vpoklicanih 277.864.
Poleg je pa še kakih 15.000 mornarjev, ki so prideljeni ekspe- ' dicijski sili.
Zaenkrat je dovolj, če se pošlje vsak mesec na Francosko 250, tisoč moi Po mnenju šefa generalnega štaba se ho pa to število j spomladi povečalo.	j
> '/, ozirom na potrebo, da mora biti pred mesecem julijem prihodnjega leta na bojišču 80 divizij. [ je rekel general March:	!
—	Mi bomo potrebovali vsake«' ga poedinega moža v prvem razredu med 18. in 45. letom. Ne Mnenio se tolažiti s tem, da bo v-zelo preveč časa vpoklican je 18.
i in 10 letnih. Vpoklicani bodo v zgodnji spomladi in se bodo šl? vež bar v Francijo.
Po mnenju vojnega tajnika Ba-k« rja se tudi ne bodo več tolika ozirali na poročene možke. Oni možki, ki ne preskrbuje sv Je družine in ki ni zaposljen v kaki koristni službi, bo vjjokl can. Med ^firugiini je rekel tudi tole:
—	V deželi je veliko poročenih mož, ki bodo morali iti in se boriti kot se bore neporočeni možje.
To vojno je mogoče končali na< dva načina, — je nadaljeval MrJ Baker. — Prva pot je, da napne-j mo vso silo in da jo končamo hitro; druga pot pa je, da se obo j ravljamo in da jo končamo pozneje. Z vseh stališč, industrijskega, vojaškega, »ocijalnega in ekonomskega je pa potrebno, da na-pnemo vse sile ter končamo vojno prejkoraogoče.
Ko je prišel razgovor na poročene može, se je vojni tajnik dolgo časa poeretoval * člani odbora Poflfranee Titan iz Connectieu--1« i« rekH, d* m veliko Untof
0	0-
1	samo vsled tega poroči, da hi se 'odtegnili vojaški službi. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, da bi se ne /ozirali popolnoma ! nič na one možke. ki se poroče j potem, ko stopi ta postava v veljavo.
Vojni tajnik je rekel, da to ni j potrebno, kajti vojnemu depart-entu se ni t roba popolnoma nič o-zirati na take zakone, ki so bil sklenjeni san.o vs'.ed lega, da se možki odtegne vojaški službi.
Doba vež ban.j a v tej deželi je določana na šest mesecev. Kdor bo torej poklican v vojaško službo. se bo vežbal v Ameriki samo j šest meseeev. potem bo pa poslan na fronto.
Mlade fantje bodo vpoklicali sredi drugega leta najbrže šele tedaj, ko bodo šole končane.
Nemški vladarji
Zmmerman je napravil načrt za ustanovitev nemških kraljestev ob ruski meji. — Nemško armado se hoče izpolniti z novinci iz teh no-Wh držav,
London, Anglija. 20. avgusta. V neKem poročilu iz Ilaga je jasno razviden namen Nemčije, da iihsorbira pod lahno prikritimi pogodbami vse mejne države Rusije iter postavi tem na čelo svoje lastne kreature.
Predlog glede poljske armade je preteč, ker se ojačuje z njinJ nazir.mje, da namerava Nemčija izpolniti svoje oslabljene rezerve s prisilnimi novačenji v teh državah tekom zime. Ideja Zimmer-manna. da se -pravi celo baltško' pokrajino v ''osebno unijo s pruskim kraljestvom", ne potrebuje nobene razlage. Poroči'o je naslednje :
— V poročilu iz Berlina se glasi, da >e bo diskusiji v glavnem j stanu najbrž odredilo vse potrebno za ugotovljenje bodočega raz-inierja ruskih obmejnih držav, kar, ie razvidno iz navzočnosti številnih zastopu kov teh držav v Berlinu. Razven zastopnikov Poljske ter ministrskega predseinika 1T-krajine, se mudi v Berlinu tudi finančni minister Krimske republike. —
■ Različni listi poročajo, da ho jstp Livonja in Estonija stalno ov stali ločeni od Rusije ter se zdm žili s Kursko v kneževino. V ko-jlikor je prizadeta Litvinska, se o-menja predvsem kandidaturo kne 7.a iz 1'racha. Na avstrijski strani prevladuje razpoloženje, da se zavzame v zadevi Cholma poljsko stališče.
Dunajski listi izjavljajo, da st-ni še našlo konečne rešitve poljskega vprašanja. V poročilu i? Varšave se glasi, da sta poljsk' svet in regentstvo dobila brzojavke. od ravnatelja poljskega državnega departmenta, v kateri se gla-s'. da so konferenee glede polj-►kega vprašanja v glavnem stanu ugodno Napredovale, razven glede, osebe. ki naj bi zasedla prestol. |
V brzojavki se glasi, da je sprejela Nemčija vse zahteve Poljske Zapadna meja dežele naj bi ostaja kot prej in rekrutiralo naj bi se poljsko armado za zavarovanj*
Ite meje.
,	Caruso te je ienil.
Najslavnejši sedanji operni tenorist Enrieo Carwso se je včeraj poročil z Um Dorothy Park Be-1 njamin, hčerko odličnega odvetni-( ka iz New Yorka. Caruso je staf 45 let. njegova soproga pa 25. 1
Cela eereonija se je izvrš Ia po-jolnoma tiho, ker je bil nevestin brat ie dvakrat ranjen na boji* I Wu in se ravnokar nahaja v bo.
LOV NA BOLJČEVIKE V VLADIVOSTOKU
| jp3r&CHg.; ROUHDtHG UPBOtSHfcVIK RgDS 1H VLADIVOSTOK & K.AoUoii^
Na sliki vidite zanimiv prizor iz Vladivostoka, katerega so se polastile zavezniške čete v družbi z junaškimi Oeho-Slovaki. Prva nalogu slednjih-je bila. da po!"ve člane Rdeče garde, to je bolj-ševik^. ki so ustanovili preje v mestu strahovlado. " uiivostok je ^edaj glavna operacijska baza zavezniških sil v Sibiriji.
Ameriška fronta
Nemci so obstreljevali vas, potem ko so jo Amerikanci že 12 ur prej izpraznili. — "Čez koliko časa bom vstreljen?"
Z ameriško armado v Franciji,
20. avgusta. — Na ameriški fronti ob Vesle vlada skoro popolen mir: To se pravi, da ni infanterij-sl.ih bojev ali večjih operacij, ki bi mogle imeti za posledico inate-rijalno izpremembo črte.
Artilerija pa je noč in dan v akciji in Nemei nadaljujejo z bom hard ranjeni iz zraka. Zadnja dva dneva so Nemci poslali veliko šte-' vilo izstrelkov s strupenimi plini v vas, kjer so domnevali Ameri-I kance. Včeraj so }>oslali v neko vas 700 izstrelkov, toda Amerikan-I cev ni bilo več tam, ker so že 12 I ur prej odpotovali. Naši topovi so zelo zaposleni.
Včeraj so pripeljali v glavni .-tan t.emškega ujetnika k izpraševanju. Prvo. kar je vprašal, je bilo : *'Cez koliko časa bom vstre i lien?" Ko se mu je povedalo, da Amerikanci ne streljajo ujetnikov. je odvrnil:
"O da, me bodete. Moj stotnik je rekel, da lepo ravnate z ujetniki nekoliko časa. da dobite informacije. kolikor jih je mogoče potem pa ga vstrelite. Zdaj ste bi-il že nekaj časa zelo prijazni z meno;. Ravno tako, kot mi je pove i!al moj stotnik. Vem. da me bodete vstrelili."
Večinam© vsi ujetniki so tega omenja, zato pa je ameriški po> vpljnik pozval k sebi ujetega nem škega častnika in ga je vprašal, ako je res, da trdijo nemški častniki svojim vojakom, da Amerikanci streljajo ujetnika
"Da", je odvrnil nemški častnik. "Ali vi svojim vojakom ne pravite isto o Nemcih?"
Nek ujetnik, katerega so pripeljali včeraj, je rekel, da Nemci ne bodo zmagali, ker je prišla Amerika v boj; da se bo pa Nemčija borila do zadnjega moža. Rekel je tudi, da bo vzelo tri leta časa predno bodo zavezniki pognali Nemce iz Francije in Belgije dc I Rena.
j Ako bi francoski vojak kritizi* ral ameriškega vojaka, bi rekel da se bojuje preveč pogumno. Nek, francoski častnik je rekel, da ame riški vojak se še ni naučil razločevati med junaštvom in brezobzirnostjo. Francozi so se učili dve leti, da so to razločevali. Sliši se da se Angleži tega še sedaj niso naučili. Treba je mnogo izkušnje in trezne premišljenosti, da more J vojak v liajhu/šcm ognju presodili, kdaj mora dati junaštvu pred nost nred osebnim prez>anjem ne-I varnosti, ki stane deželo njegovo službo, ne da bi dobila zadostno plačilo za njegovo žrtev.	j
I Da se pojasni mnenje izvežba-neg*, francoskega borilca, ko pra
Zavezniki v Sibiriji
- !
Japonski general Otani je prišel v,
Vladivostok. — Večja japonska armada na potu. — Pomoč ob pravem času.
Vladivostok, Sibirija, 20. avgustu. Vrhovni poveljnik zavezniške vojaške ekspedieije general Otani je danes pr š«t tu-sem. Pri njegovem prihodu se je naznanilo. da je iz -Japonske odpotovala večja japonska ekspedieija.
Agleški topovi so bili zadnje dni v neprestani akciji ter so mno go prispevali za protiutež sovražnikovi artilerijski premoči.
Ker ameriški poveljnik genera"! (Iraves š? ni prišel v* Vladivostok sc gotovo pred njegovim prihodom ne bo odločevalo glede razpolaganja z namenskimi četami Toda Amerikanci so željni boja ter izražajo upanje, da jim ne bo nobena pol tična zapreka ubranile pridružiti se češko-slovaški ekspe dieiji na zapadu.
Ceho-Nlovaki so sc zamudili za radi slabe železniške uprave. Na razpolago je dovolj železniških voz in železniški tir je v dobrem stj.nu. toda vlaki ne vozijo dovolj pogosto kar je pripisovati dej-st\u, da je železniška proga prenapolnjena z nepotrebnimi uradniki, dočim kažejo boljševiški u-
obzirni, naj vsak premisli, kaj tr pomeni za Amerikanca. ki je prišel iz mirnega mesta in ki nikdait ni videl vojne, zavzeti v odprtem boju postojanko strojnih puSk v tem slučaju more vojak postat'* strašen maščevalen demon.
Ako je bilo Amerikaneem zapo vedano napredovati in so zadel" na postojanko strojnih pušk. sc jo zavzeli, ali pa je nje zadelr strojna puška. V tej vojni ni ve čjih junaških činov, kot so jih iz vršili Amerikanci. ko so pognal Nemce na severni breg Vesle.
Izvedenci v strojnih puškah pra vijo, da infanteriji ni mogoče zavzeti > postojanke strojnih pušk * frontaliiim napadom. In ravno to so Amerikanci storili. Postojank* so samo naskočili, zavedajoč se tla bo marsikateri tovariš padel da jih bo pa pri vsem te ostalr nekaj, ki bodo dospeli do nemških strelcev. Ko so ob naši strani Fran coizi naskakovali postojanke stro nih pušk. so jih včasih uničili na isti način kot mi, toda večkrat sc. vstavili splošno prodiranje, da je art lerija uničila postojanke, ali pa je bilo mogoče izvesti napad od strani.
To znač^ da so Amerikanei do segli svoj cilj vedno v krajšem času. toda naslednje jutro se je videlo, da so Francozi izvršili isto pa z manjšimi izgubami. Amerikanei ro vročekrvni in srditi: iz jvrše delo, ali pa umrje jo. Vojna ho Amerikance morala ie nančiti da se bodo prodajali za višjo ce
HA * ' - i . *
. j '. v T.. - , •	■
služhcnci odločno nevoljo za vsake vrste delo. Ameriški železniški I izvedenci, ki prihajajo v velikem številu, bodo brezdvomno mpogo pripomogli k izboljšanju prometa. toda ne bodo dobrodošli za o-ue. katerih glavni cilj je prejemanje plače.
i
Jasno je, da je ekspedieija, ki ima namen prinesti pomoč Cehom zapadno od Irkutska, v tem času ,:a zaveznike mnogo večje važno-%ti kot kit .j drugega.
Zelo velikega pomena zaradi to-ikega števila narodov je denar.
mestu ni pravzaprav nikakege' denarja : .poštne znamke se rabijo mesto denarja. .Gledal ške vstop-■lice in celo listki za turške kope-!.ji se rabijo za plačila. Kdor ima bankovce za več rabljev, ne more) ličesar kupiti, kajti trgovine jih i ne morejo izmenjati.
Washington, I). C.. 20. avgusta Vesti, ki >o danes prišle v Wellington, naznanjajo, da bo pomoč ki se pošilja Čelio-Slovakom, prišla o pravem času. da se prepreči namera nemških in madžarskih \'ojnih ujetnikov in boljševikovj proti katerim je namenjena ekspedieija.
Zavezniki pošiljajo Cehom veliko množino orožja in municije ter artilerijo. Nek višji uradnik v vojnem uradu je izjavil, da je to ie mali del velikega programa, ki -:e zdaj izvaja na praktičen način la se da potrebna pomoč.
Načrt za obnov! jen je ruske' fronte s pomočjo sto in sto tisoč ojalnih Rusov napreduje z veliko večjo naglico, kot se je domneva-io Transsib rska železnica bo igra-'a zelo važno ulogo pri obnovitvi >ojne fronte.
Da Nemčija posveča tej bojn"! ''rti veliko pažnjo, je razvidno iz .lekega essenskega lista, ki poro-"a. da so boljševiki razstrelili
bajkalski predor".
Uradniki, katerim je ta del transs birske železnice dobro poznan, pravijo, da je 33 bajkalskili predorov, ki so vsi vsekani v skalo, tako da bi bil promet, ako se razstreli en predor, vstavil le za toliko časa, da bi se odstranil kamen.
V bližini Bajkalskega jezera jf komisija ameriških inž nirjev, ki popravljajo mostove in bodo tudi v stanu popraviti vsako začasno poškodbo v predorih.
London, Anglija, 20. avgusta. Kakor se poroča iz Amsterdama v! "Exchange Telegraphu", je bilo* v Petrogradu ubitih* in ranjenih več sto oseb v pravi bitki med let-skimi vojaki in uporniki tekom živilskih demonstracij.
Preko Berlina se poroča, da sc delavci, ko je bilo mesto že dva dni brez hrane, v procesiji šli po mestu in klicali: "Doli z Nemci" in "Doli s Kremlom".
Bitka med demonstranti in let«; skimi vojaki se je vršita pred Smolny zavodom. Isti večer je bi-
lo nad Petroqpdom razglašeno
OFICIJELNA POROČILA
Francosko poročilo.
Pariz Franenja. 20. avgusta. — Južno od A vre smo zavzeli Beu-i. raignes po ostrem boju. Tekom ne-| kega včerajšnjega liapreaovanja med Matz in Oise nam je padlo v roka .">00 mož.
Iztočno Oil O se so naše čete danes zjutraj naskočile nemške črte na fronti nekako 25 kilometrov, od Bnillv pa do Aisne. Na svojem levem kriiu smo dospeli do južne-j ga roba Ourscamp gozda ter do zunanjega roba Carlepont in Cais-nes.	™
V	središču smo zavzeli Lombra> in Blerancourdelle ter prišli do planote severno od Vassens. Na, našem desnem krilu nam je padlo v roke vae va.^i.
Na vseh frontah napada smo napredovali povprečno v globini) štrih kilometrov. C je I i smo še več kot 8000 jetnikov.
Število jetnikov, katere se je ujelo od 18. avgusta naprej med Oise in Aisne, znaša več kot 10' tisoč.
Dnevno poročilo. — Vršilo se je medsebojno obstreljevanje v okraju Ia ssigny in Dreslincourt te-1 kom cele noči. Med Oise in Aisne so zavzele francoske čete vas Vassens, severo-zapadno od Morsain. Presenetilni napad, katerega je vprizor 1 sovražnik zapadno od | Maisoti-de-Champagne je ostal brez posledic.
Nemški zrakoplovi so obstreljevali v pretekli noči Nancy. Poroča se, da je bilo ubitih šest civilistov, dočim jih je bilo večje število ranjenih.
j
Angleško poročilo.
London, Anglija. 20. avgusta. I Nočno. — Krajevni boji so se vriši !i danes na obeh bregovih reke S< *arpe. Južno od reke se je zavrnilo sovražne napade na gotove postojanke, katere so zasedle naše čete iztočno od postojank >ovraž-nika. Severno od Scarpe se je potisnilo našo črto naprej za nekoliko iztočno od Fampoux. tekom katerega boja nam je padlo v roke nekaj jetnikov.
Tekom dneva smo pridobili nadalje na ozemlju ob reki Lvs. Naše čete so zavzele L'Epinette ter. ozemlje iztočno od Merville. Severno od Merville smo zavzeli Vierhouck in La Couroune.
Napad, katerega je vprizoril sovražnik zgodaj danes zjutraj se-veroiztočno od Locre, se je zavrnilo.	I
Dnevno poročilo. — Uspešne manjše operacije smo izvedli pre-' tekli večer med Vieux Berquin in Outersteen, na desni strani na-' ših zadnjih napredovanj v onem sektorju. Našo črto se j^ spravilo do b! žine Vieux-Berquin Outter steen ceste. V roke nam je padlo 182 mož.
V	pretekli noči je sovražnik štirikrat napadel naše postojanke, katere smo zasedli severoiztočno od Chilly. Ob vsaki priliki se je sovražnika zavrnilo.
Uspešno smo napadli, neko nemško postojanko zapadno od Brav
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 20. avgusta. — Nočno. — Nov poskus Francozov, da se prodre naše črte, katerega se je pričakovalo že več dni in katerega se je uvedlo z močnimi napadi dne 18. in 18. avgusta, se je vprizorilo danes zjutraj med Oise in Aisne. Po ostrem boju se je prvi naval sovražnika izjalovil pred našimi bojnimi črtami.
Dnevno poročilo. — Južno-za-padno od Bailleul se je artilerijska delavnost pogosto, zvišala do velike sile. V pondeljek zvečer je obnovil sovražnik svoje napade nr. nedeljskem bojnem polju. Južno od Meteren ni bil v stanu razviti teh napadov, kar je bi)o pripisovati našemu koncentriranemu ognju.
. Severno od Vieux Berquin se je
i.ioža proti možu.
Na obeh straneh Lvs smo pred ! ar dnevi brez boja umaknili svo-ij • postojanke, ki so bile potisnjene naprej zapadno od Meteren na novo f-rto iztočno od tega kra-j i. V pretekli noči so' sovražniški oddelki zasedli Merville.
V	bližini Lens ter oh Searpe ?.a\rnilo angleške napade. Severno od Lihons so naše napadalne «'-ete naskočile glavno črto nn-jpleških postojank ter zavrnile številne protinapade sovražnika, — Južno-zapadno od Chaulnes smo zavrnili neki sovražni napad, katerega se je vprizorilo zvečer. Se-verozapadno od Rove so ohimvili Francozi svoje napade s tanki. Vse se 'je zavrnilo.
j Meti Benvraignes in Oise sn sc tekoni dneva vršili ostri boji. Tu | kaj so na široki fronti Francozi ponovno vprizarjali napade deloma z divizijami, katere se je spravilo na mesto prav v zadnjem času. Južno od Crapeau-Mesn 1 so se njih napadi izjalovili pred našimi črtami. Na obeh straneh Kres-nieres so se vsi napadi izjalovili vsled naših protinapadov.
V	živahnih bojih moža proti mo žu se je zavrnilo sovražnika ined Lasni guy in Thiescourt in zopet se je izčistilo dele naše bojne črte, v katere se je sovražniku po-
jsrcčilo začasno prodreti. Na im1 " ; način smo držali sosedne črte do Oise proti trdovratnim napadom sovražnika. Slednjega se je vrglo nazaj v njegove lastne pozicije. Med Ose in Aisne se je artilerijski boj tekom popoldneva zopet poost ril.
Proti večeru je nadaljevat so vražnik s svojimi infanterijskimi napadi med Carlepont in Nou-vron. Na obeh krilih napada se je sovražnika zavrnilo v bojih moža proti možu. V središče naše fronte je naš artilerijski ogenj zadržal sovražnika pred našimi pozicijami.
Med Meuse in Moselle so naši poizvedovalni oddelki ponovno prodrli v za kope sovražnika.
Izjava Clemenceau-ja
Clemenceau pravi, da bo sovražnik pobit še letos in da bo prineslo le-leto 1919 mir.
Pariz, Francija, 20. avgusta. — Mnenje francoskega ministrskega predsednika, Clemenceau-ja je, da .bodo zavezniki doživeli še tekom J tekočega leta popolni triuruf in da (bo vojna končana še predno bo poteklo prihodnje Leto. V tem smislu je razumel senator Združenih držav, J. Hamilton Lewis izvajanja ministrskega predsednika tekom dolgega pogovora. kHtere{><i je imel z nj m.
Glavno vsebino pogovora je privoljenjem Clemenceau-ja dal senator Lewis na razpolago "Ass. Press'
Ministrski predsednik je visoko pohvalil predsednika Wilson a kot konstruktivnega voditelja ter rekel. da je najiravil nanj velik litis Newton D. Baker, ameriški vojni tajnik, ki je mož velike iznajdljivosti. Ministrski predsednik je izjavil, da se je v času. ko ;o prvič dospele ameriške čete, go ji!o dvome, če bodo mogle slednje opraviti v neposredno akcijo svoj neoporečen i pogum, potem ko se jih je izurilo v glavnem le za življenje miru. Prvi nastop ameriških čet pa je po izjavi Clemenceau-ja presenetil Franeijo in to radi poguma in vojaške izvežbanosti.
Ministrski predsednik je izjavil da je pripomoglo delo ameriških čet na bojni fronti več k terorizi-ranju Nemčije kot katerakoli druga stvar, na katero je sovražnik dosedaj naletel. Rekel je, da goji Francija sedaj popolno zaupanje, da se nahaja ta vojna na poti k neposredni zmagi. . Senator Lewis* je rekel, da mu je izročil Clemenceau sporočila na predsednika Wilsona m ameriški narod.
v	v .. i-' - /
OTxAft NARODA. 21. 'AVP. 1918.
"GLAS NARODA"
■ IQXIMItf gVBPXBHIHa flOXFXIf
iMMfttej^MMiiiii^ jJWpfirtM Daily*) ^ M «	b, I
4« tOTWcatk«.).
rmAint BAKSBB. PrBillM^	*	LOOTS BBJfEpiK, TmilWf.
mac« of Bail new of Um
corporation ud iddrt mc ■ of ibort otflcwi j 11 Kt OorthBftdt (Mie*. Boroo«fa erf Maehatfn, New Tort City. N. T.	,
i« Mlo leto relja 11* m Aaerlko Za celo teto ca mesto New Tor* «0.00
ta ftiiKto_____j_____■>____pj| Za pol leta m. mesto New York.« SUM ;
■a pol leta .......2.00 Z« Četrt leta sa mesto New York USO
ga Četrt lota	1.00 Za^ laoaemstvo sa celo leto...... f.00 ,
"liLAS NAHODA" lahaja raak dan lavsemBl nedelj ln pramlkor._
"GLAS NARODA" ("Voice of the People") Mg frery daj except Sundays and Iilll^i
_Bnbscrlpdon yearly $3J0.
_ Adrertlseaaent oo agreement._
Dopisi Ores podpisa In osebnosti m ne prlobCoJejo.
Denar naj se blagor od pofiUJatl po — Money Ordae. hi	akt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi praJfeJQ Mialfi
P««nint da hitreje najdemo naslovnika._
-GLAS N A B O D A" .
t (Virrwu.^ W..	Wew York C«ty.
__Telefon : 2876 CorHandt.
Jugoslovanski koncert v New Yorku
Bliža dan. ki ho velepnmcmben v zgodovini ameriškega ju-poslovairstva To bo praznik jugoslovansko misli.
Ves svet že pozna -1 ugoslovane kot nevstrašne borilo*. kot zagovornike pravice in pristaše onih, ki -*o šli v boj za pravico in poštenost.
I "glpdni Amerikanei cenijo naše prizadevanje, '"vidijo <e naši žilavosti in nenstrašnosti. Občudujejo narod, ki ima toliko poguma, da s«* ne klanja s\ojemn krivičnemu gospodarju. ampak ima pogum oznanjati njegovo krivienost celemu svetu. čeravno ve. da j«* odkritosrčnost večkrat plačana z vislicami.
Svet nas pozna. Joda samo z ene strani.
(> na< hoče poznati dodobra. mora spoznati našo dušo. naše skrite čute in najnežnejHP, kar je v nns.
To je pa — naša pesem.
Prepričani *mo. da *e bodo v rre deljo 1. sept. poglobile simpatija .lo zasužnjenega jugoslovanskega naroda pri onih tujerodeih. ki l»odo slišali našo pesem,	-
Izprevitleli bodo. da je moralo biti silno in brezmejno naše trpljenje, gluha noe in nepredirna tema. da so privrele iz srca melodije, ki ga nimajo para nikjer.
Naša pesem nt navdušen slavospev svobodnega, prosiega in v sol ne p zročega človeka; v nji j^ le tiha tožba in neskončno hrepenenje po neznanem, lepem in nedosežneni.
Čimveč tujcev je bo slišalo, tembolj se bo razširilo prepričanje, da nafod, ki ima v svoji zakladnici talce zaklade, ni zapisan smrti, i:inpak da se mu mora podati roko ter ga privesti na mesto na soln-cii. katerega je zaslužil v polni meri.
-000-
Stara nemška politika
Kajzer je pred par tetini odpustil svojega zunanjega ministra dr. von Kuehlmanna. Odpustil ga je vsledtega. ker je pri neki priliki izjavil, da Nemčija najbrže ne bo dobila vsega, kar zahteva in da sedanja strašna \ojna ne bo toliko odvisna od raznih zmag na bojišču kot se je mislilo uesedaj.
Na njegovo mesto je stopil admiral dr. von Hintze. On je ena najbolj izbranih evetli pangermanskega vrta.
Skoraj istočasno .je pa nemški državni kancler zagotovil raj list a-gu, dabodo za na prej v zunanjih zadevah uporabljali "staro nemško politiko**.
Sedaj je torej v Nemčiji ena izmed odločujočih oseb Hintze.
On očita zaveznikom, da m» odgovorni za nadaljevanje vojne. On pravi, da sta bila januarska govora Lloyd Georga in predsednika Wilson a zmedena in negotova. I
To sta namreč ona dva govora, v katerima so zavezniki natančno definirali svoje mirovne predloge in zahteve.
Nam se žili, da so bili tedaj zavezniki malo preveč popustljivi z Nemčijo, posebno pa z Avstrijo.
Kaj hoče torej Hintze imeti! —
On nam pravi. <la so meseca decembra leta 1917 pozvali centralni zavezniki zavezniške navale, naj se vdeleže brestlitovskih mirovnih pogajanj, češ. da bi -.e pri tej priliki lahko raxpravljalo tudi o — splošnem miru.	i
Zapadne zavezn.ske sile nivo bile s tem zadovoljne.
Edino Rusija, se je vdeležila le konfercive ter je izgubila tre-lino svojega prebivalstva.
Finska, Litvinska, Poljska in Ukrajina so dobile od Rusije začasno svobodo. Kaj je bilo pa cilj te dovolitve, je jasno na prvi pogled. Vse te dežele so prišle še bolj pod nemški jarem.
—	Izza onega časa — pravi Hintze — smo stavili večkrat razne pogoje in predloge, katerih namen je bil stopiti z zavezniki i i ž ji stik ler se pogovoriti o miru, toda zave/piki so vsa naša prizadevanja ignorirali.
Ni čnda. da bi jih ne ignorirali po brest litovski konferenci!
Cesar ne morejo Nemci z mečem izvojevati. hočejo dobiti in izvojevati z diplomat ičnimi }K)gajanji. Na ta način se jim je po-srečilo skleniti mir v Brest-Litovsku ter preslepiti Ruse.
Hintze nas je opozoril na nekaj zelo važnega, namreč, da — Nemčija že vedno igra svojo staro igro in da se dozdaj ni še čisto nič izpremenila.
-OOO-
Transportiranje čet
--ooo--
Ves svet se čudi. da je zamogla Amerika spraviti toliko svojih čet zadnjega polleta v Francijo.
Sedaj se nahaja na francoski fronti približno poldrug miljon ame riških vojakov. Število izgub, ki so se pripetile na morju, je tako maleno, da ga sploh ni vredno vpoštevati.
Ta uspeh je dokaz ameriške delavnosti iti ameriške vsfrajno-* Mi. Ni namreč lahka stvar spraviti v tako kratkem času iz raznih kamp in pristanišč pol drugi miljon vojakov v tritisoč milj oddaljeno Francijo.
S tem ni Amerika presenetila samo svojih sovražnikov, pač je pa tudi svoje prijatelje in presegla svoje lastno pričakovanje.
Angleški nadzornik parobrodstva, Sir Josep Mac ley imenuje ta transport preko morja — "čudež".
Mi smo dosedaj pripisovali skoraj vse zasluge samo naši mor-narioi. toda angleški nadzornik slavi tndi ameriške železnice in njihovo delo.
V svojem ugotovilu pravi:
-	Če
bi ameriake železnice uspešno .ne delovale, bi se vse! transportno gibanj^ izjalovilo.
Pomisliti je pa treba, da zdaj še ni vse natančno urejeno ter da se bo transport še hitrejše vršil, ko bodo odpravljeni razni jnanjii nedostatki.
-
Delavske stavke
(Edinost.)
Na Dunaju, kjer je stavkalo okoli 100.000 delavcev, je prišlo tupatam do zelo hrupnih prizorov, ker so demostrantje ustavljati vozove električne železnice in prisilili občinstvo, da je izstopilo. Na nekaterih progah se je ustavil promet popolnoma.
".Neue Freie Presse*' je javila na uvodnem mestu da bo irzdaja jutranjih listov nemogoča, ker hoče ve tehnično osobje zapustiti delo. Večerni listi, ki izhajajo pozneje od "N. Fr. Pr." kakor 1 "Die Zcit". "Sechsurhrblatt". "Der Abend" in drugi še poznejši že niso izšli. Stavka je torej popolna. — Vodstvo soeijalnodcmokratske stranke je ponovno izdalo oklie na železničarje, delavce v onratib. kjer se i zdel ju je jo živila, usluž-benslvo pouličnih železnic. deJav-tsvo plinaren in na rudarje, da naj in* zapuščajo dela. ker bi stavka le še povečala bedo prebivalstva. Obenem prosi vodstvo, da naj delavstvo vkljub umljivemu razbr.rjinju vzdržuje disciplino in red. da iv bo nopotrebnih žrtev.
—	( V Brnu so začeli stavkat: delavci strojnih tovaren. v Lin en pa delavstvo v delavnicah držav nih"železnic, v ladjedelnicah, stroj ni h tovarnah in predilnicah.
—	V Gradcu je stavkalo koli 20.000 delavcev. Jutranji listi so izšli, a ne poročajo ničesar o sta\-ki —
Vojaški sot rudnik graške '*Ta-gesposte" poroča:
Vest o delavski stavki v avstrijskih industrijskih ozemljih je lijansko armadno vodstvo takoj sporočilo četam na fronti s pripombo. da zmanjšani dovoz vojnega materijala na avstro-ogrsko fronto obeta dober uspeh za nadaljevanje vršeče se ofenzive. Na posameznih delih fronte so italijanski podpoveljniki to vest porabili v to, da so letake dali me tati v naše črte. Računati moramo pač s povečanimi sovražnikovimi napori, da bi se mu posrečilo pr« ti ret i na kakem mestu, ali na dosedanjem bojišču ali kje v sosedstvu, kajti tudi pri Fracozih se v okolišu Mt. Tombe zadnji čas o-paža večja delavnost. — Glede ljudske prehrane piše večerna " N. Fr. Pr.Glede prehrane bomo v Avstriji vsaj prihodnje tedne navezani na lastne pridelke !n dovoz i/. Ogrske. Dobava iz Ukra-jie bi mogla prihajati v poštev šele meseca marca, ko bo mogoča plovba. Sporočilo se je, da so se merodajui krogi obrnili na Nemčijo s prošnjo za enkratno odporno-*, ki naj bi za šal a le nekoliko tisoč vagonov moke. Zdi »e pa, i7a izpolnitev te želje zadeva na tež-koče in da sedaj torej ni upati na tako odpomoč.
Imenitno! Poljedelska Avtetro-Ogrska se obrača na industrijsko Nemčijo za odpomoč v obliki žita! Zakaj pa je dovolila, da sc Nemci na pred nosom izpraznili našo žitnico — Fdrlanijof)
Kakor se euje, zastopajo v Berlinu stališče da bi se bilo lahko izognilo današnjim težavam v prehrani, če bi se bila produkcija žita in moke v Avstriji uredila pravočasno in učinkovito in če bi bila Ogrska izdatneje sodelovala pri preskrbi Avstripe. Nemčija da je itak prepustila Avstriji večji del rumunskih zalog žita (ravno narobe!) in mora sedaj sama štedi-ti z lastnimi zalogami živil, iz teh vzrokov da sedaj pač ni pričakovati. da bi Nemčija priskočila na pomoč z moke.
Ta nemška lekcija našim "centralam*' je sicer imenitna, da boljša ne more biti, toda zdi se nain. da je nekoliko prepozna in tudi ne preveč odkritosrčna, kajti kdoi sedi na kupu, se lahko smeje onemu. ki nima nič in ki bi vsaj del kupa moral biti njegov!
VABILO
na plesno veselico, katero priredi ► Slovenska godba iz Yukona. Pa..
v soboto dne 31. avgu»ta v d/vo-» rani Mrs. Mihevc na Haydeuville. i Pa. Tem jwtom vabimo \ sc rojake in rojakinje iz Greensburga in o-kolict-. da se te>naše veselice miio-« gebrojno vdeleže. Začetek je oJt> 6.
uri zvečer. Vstopnina za moške 75 : centov; dame so vstopnine proste.
Za dobro postrežbo in sveža o-• krepčila bo dobro preskrbljeno, t Torej na veselo svidenje v sol*»to dne 31. avgusta!	Odbor.
(21-22—8)
ROJAKI, NAROČAJTE SS HA "OLA8 H Aft OD A", NAJ-VSČJI SLOVtSKC MEVMUL V f-'	I *T DSITAH,
j Boljše zdfivljenje za maij deniqau.^B^
[Profesor Doktor B, F. Mullin	f
i Slovenski zdravnik-ipecijalist	t
1411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.	j
► t»ii|ii>i|h?mw>t. Č«trto iirfiw. W SakWWU St. Pantc m mi i mmtm im—um.)	^
| j&l * & Jas sem nastareJSl sdraTaik-5j»-	š
ArmA cljallst za Slovence v Plttsborgtra.	i
I fft- [Hš^fcn^ Ak Zdravim 2e več kot 38 let bolna	P
■	^w moške in Ženske. Ozdravil sem lent	I i ^HRsL^Ba tisoee in tisoC-e oseb ln morem tndi	I
■	^WJffiXJLflByBI vas. V zdravljenju raznih bolezni	W
■	SBC^SSf imam največjo iskuSnjo. Rabim sa-	P i ■y| j it WhlgK mo najboljša zdravila. Imam naj bo-	š j ^hIRBJIV HvHmf Ijši električni stroj sa prelsk^janje,	K i [py| J 4BI IBi iKitom katerega se vidi celo va9e i j »m^^Jg W WjV telo kot na dlani. K meni prihajajo	I J K^^Zf W ljwlje od blizu in dale«, da jih sdra-	C S vim. Zdravim razne bolezni uspeS-	V | ^^ no 'n naglo. Govarha tisto sloveo*	i I T* ' " ' ' 1 Moje ceqe so zmerne. Znanstvo-	I i a« preMnva zastonj. Pridite k nt ni kot k prijatelja.	i
| CnJil «re: cd 9. ure zjutraj do 6. rnčer. V nedeljo samo cd 10. ur« 2 ju t raj do S. popoldne.	^
__ _"_■_
Umirajoče cesarstvo
Spk; J. sr. Bogumil Vojnjat.
Nrtd:iljevnnje.'
Meja med štajei-sko. Kranjsko; in/Hrvato, m»-xi svetim cesar-1 stvoiu ter krono sv s Štefana, je, bila velika ovira narodnega zdru-| Zar>;:d j«'* bil bW-<?ui od iztoka. Deželne tradicije, vpliv civilizacije. vse to je bilo povsem drugačno v slovenskih deželah kol pa na Hrvatskem. Z;rpaduo od le ine-! je sta rimska m latiusko-nemška • eivrlijjHtcija ustvarili poesebne oblike javnega in privatnega življenja. Iztočno od meje sv»'lCir:t (.*<■-sarstva je bil sko/.i stoletja <luli Rizanca moč;ui in še »• H>-fiejši jo bil vpliv elementov i-stočne eivili-j zaei.je. Ne smemo pa govoru i ]>re-voe absolutno. Katoliška lli\ :r-| ■-•ka. ležeča jireko Je nu je, .]« *>i 1 si. dežela. V kateri so bile tradicije: za^pada vedno moune.
Ta meja je biia ])opolnoma u-' m^tna. ustvarjena od nemških zavojevalcev v srednjem veku. ki !ii>.i upoštevali vezi narodnosti. ]»lemena in jezika. Meja je delila isto pleme v dva tlela - — na obeh straneh t«' meje pa so ziv« h Jugoslovani.
Francoska revohicija je bila velikanski uničevalec tega smešnega poslopja, imenovanega sveito rimsko c.-snrsT vo. ki bo ostalo sKrrzi vse veke sijajni spomenik nemške polith-ne nezmožnosti, teh "staats-losen Deutseheii", kot je Treit-sclike imenoval Nemce. Bilo je \ duhu velike revolucije Kianeozov, da je njen sin Na ped con uničil staro mejo. mejo rimskeira cesarstva, ki je delila zapadni in iztočni del jugoslovanskega ozemlja. Napoleon 1. je. z ustvarjenjem ilirskih provinc leta 1S(W. s.siavlje-njli tako i/ d^žcl, ki so pripadale preje svetemu cesarstvu. kot i/, •dežel izven cesarstva, namreč Hr-J vatske in Dalmacije, storil ]>rvi! korak v smeri k novemu ust varje I n ju jugoslovanskega narodii. To J je bil odločen korak vstran od vseh idej preteklosti. Ilirija Napoleon« |. je mogla všteti le na razvalinah svetega cesarstva.
Vlada Napoleona ps se je porušila v par letin -in leto 1S1J je prineslo smrtni udarec prvi jugoslovanski državi. Stari avstrijski ležim je sledil napredni francoski! vladi. Patrimomialui absolutizem.' duševno varušivo katoliške cer-j k ve, mrrve kieje preteklosti sol skušale izpremeniti Jttg«.-slovarie,l ki sf> tako sirnpatizindi z revoiu-j e-ijonarno fr;ni«asko vlado, v kred ' ke in udane avstrijske podanike t
Ihiuajski kongres je bi! priče-tek ustanovi jen ja moderne Cen-' t r a toie Evrope. Stara Centralna' Evropa, sveto cesarstvo, je bila pokopana in na grobišče se jo je »premrlo ob zvokih •'Marselje/V. Nova Centralna Evropa, ona. ki jej vstala po letu 1815. ni bila nič manj poosobljenje soeijalne rn politične reakcije. Nova Centralna Evropa pa je potrebovala ustavne organizacije. Tako se je oživotvo-rilo nemško _k on federacijo, ki je bila vreden dedič starega reežima. Konfederacija pa ni bi'a nikaka politična istina. Za njo so bih' le držSve Avstrija. #ruska P.avar-
, ska in druge. Konfederacija je bila impotentna kot i>oHtieai voditelj narodi a. Največja zasluga Itis-j mareka je, <la je uničil w> konfe>-deraeijo ter ustvaril združen nemški narod na novi. a ožji podlagi.
Razpravljati pa moramo o dobi od leta 1815 do 1848.. To je bila doba upehanja po dobi revolucij in vojn. Avstrijske narodnosti, ki so sanjale po julijski revoluciji L
1830, so se vedno bolj in bolj pro-
. :
'	2 • .'Jj,'.	-.t.. .C '
jbujaie do l:onečnega izbruha leta llStS. V dnevih avstrijskeira al*so-(Iut iztna je Jzvanredno zanimivo ! analizirali formacijo elemeniov ujt-Hlinjene ]>olitiČne družbe. Nemška konfederacija močna -soei-jšilna sila, ne p;i element politike. \" onih temnih dneh ni bilo ltohe-' nega jugoslovanskega, nobenega ' češkega ali ogrskega javnega, mnenja. Vodilni noimški listi s(» l»ii> \ slovanskih mejnih deželah nrav tak»» vplivni. Obstajal je iie-ke vrste inteinacijotializem, s skupno vezjo nemškega oUčc-val-i nega jezika. SI«.vanski pesniki in politiki so si dopisovali v nem-Jšk-m jeziku. Slovanski znanstve- ' ! miki sit pisali nemške knjige. Vsa ■ *Z'»bražena slovanska družba se je j nahajala v magičnem krogu tuje ! .*i v ilizacije.
Na isti način so bile izenačene ! vse prikazni materijalne strani življenja. Nemška materijalna civilizacija pa je bila razdeljena v dve polovici, namreč v cisto nemško severno ter avstrijsko južno. Ni' le politične ambicije, temveč T.eii vera. temperament, morala in vse posameznosti hipnega zhije-nja sn bile ene vrste na severu, druge vrste pa na jugu.
\ ladajočia pleni 4;ia iui.tjo vedno premoč nad materijalnim življenjem podjarmljenih. Tako je postal l>tinaj za avstrijske narode vladajoče središč; , celo v zadevah, materijalne civilizacije. Dunaj je vladal slovanskim narotiem veVik•» manj potom ]»olitičnih idealov kot potom privlačnosti dobre kuhinje ter* lahkega in površnega pojmovanju dolžnosti življenja. Tako se je ustvarilo avstrijski ti.;» m'ateri-"jalne civilizacij", ki je imel v tur-Iški materijalni < ivilizaciji vredne-j ga teknu-ca. Dunaj je bil za Cehe. | S*,vence i;t Hrvate, kar je bi! • 'a-i rigrad za Srbe in Bolgare. FMii. i ! težkoča obstaja v določenju. če je bil Danaj ali Carigrad bolje nevaren jugoslovanskemu narednemu življenju. Avstiijsko cesarstvo jc imelo s leni. da je ustvarilo goie.v administrativni i ed m gotovo prijetnost materijalnega življtnja. oi-ožje proti slovanskemu nacij«>-'nalizmu, ki je bil po svoji naravi j določen, da je razdiralna sila za I cesarstvo. Faktorji mat -rijalnega i uživanja so jiostali s tem sredstva, j da se pripravi slovanske nan k le j za popolno ^ermanizaeijo. Propa-igatorji Centralne EvTopc pozab j ljaj<» dane-, da so imeli predhodnike. avstrijske cesarje, ki s«» nneli -istega sovražnika, kot ga ima Ceui-j tišina Evropa danes. — namreč • narodno zavest slovanskih rouov. Leta 181:5 in 184« j>a jo bilo veliko lažje ustvaiiti Centralno Evropo kot pa !e*a ll»K. k<i je slovanski nacijonalizem že oživljen. — Prepozno. vrata so zaprta' —
III.
SVETO NEMŠKO CESARSTVO IN POZNEJE. — POMEN CENTRALNE EVROPE
Ni ga argnnaenta. ki bi boljše pokazal resrtieo trditve. <hi eko- , nomski faktorji izpreininjajo v politične, kot je zgodovina nemškega- "Zollvere>tiin " ali carinske jrzveze. Velik nefnški narodnjak, •List, je bil mož. ki je dokazal, da je narodna enotnost nemogoča brez ekonomske enotnosti. Od Hambarga pa do avstrijske meje je obstajalo Teta 18t9 deset carm- ( skih mejii. Te meje. so Ijile velikanske ovire narodne trgovine, i Nemčija je imela, v onih dneh nič i manj kot 38 earinekih ozemelj..
v - f ggoslovanska	Katol. Jednota
Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ	•
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŽEK, Box 251, Cor,emangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10C Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER. Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICII, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.
«
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M'\ So. Chicago, HL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash, LEONARp SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 _ 2nd Ave-, W. Duluth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Avt., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se# uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Draštveno glasilo: "QL A S NARODA".
Odpraviti to ai-omalijo jc bil v«*-; lili i <-ilj Lista.
Značilno dejstvo je. da jc biki; Prusija piva nemška držrva. ki je uvidela. <la je inteligentna eko-' nemška politika najbolj važno j sredstvo /.« narodno združenje. Prusija je uveljavila leta lsls no-• vo carinsko postavo, s katero >•■»'. je izprenteniio 67 starih pruskih) lokalnih tarifov v eni rt en državni; ta rit". Prusija jc z ekonomskimi sredst'Vi pripravljala pot k narodnemu združenju. L.	j-- u>'<a novil l.ist družbo "l>eutscher Handelsverein ter pisal <» tem svoji ženi - — Ni mi treba po vda r-jaii.. da je iiila moja prva ideja i>i i ustanovitvi dništ.Vii političnega značaja. — List je na tin način izprevidel. da more le ekonomski združena Nemčija najti pot k političnemu združenju. Ias.1 je b!i| Dt-edhodnik I ii.sma re k« i. Nesrečen pa je bil v tem. da ni tekom -"vo-; jega življenja žel hvaležnosti, kij ga je zaslužilo njeg< vo veliko -h-h>. Nemški narod ga je pustil v bedi in pomanjkanju ter eden iznnd| graditeljev molerne Nemči je je I koaičal svoje življenje - sauioiiii*-1 rom.
Li^t >e je zavedal, da mor.-uničenje carinskih meja me.l n< i-škimi dtžavami ustvariti naro ;iu. ekiMiomiji. v resničnem smislu i-^--sede. Tako je p;iče! v diu-tvu pari vernih trgovcev z gibanjem za nemško carinsko zvezo. Nemške trgovsko di iistvo je [►rc:ll<;ž.l»» j svetu nemške federacije memoran-i dum, katerega je bil sestavil i t. N-nnška koniederacija [»:. ni ia naklonjena tej novesli. Ni bila nemška konfederacija tem.'*-Prusija. ki je imela zdrav prt 1-pojem o boibičih možin -tib evoln-cijc.
Pntsija ic oklenila že le;: 1^1'f carinsko pogodbo s S.'hwar biirg-^onderhausen. To je b.l u<» nižen pHčetek. a problem je bil načet. Leta Js:{4 se je ustanovilo nemško carinski; zvezo. < >-cmnajs.T držav s ii:i miljoni pi*eb:valce\ j« bilo ektrnomski združenih. Prusija s«- je zavedala. d<« je država, ki vtidi carinsko zvezo, mojster N»-m čije ter ni nikdar dovolila Av.stri ji. da bi postala <le?luja član te zveze. Avstrija je hotela 1. i<ii» ustvariti veliko netilško earin-ko zvezo in razpravljalo se je o in-ji i-entralno-evropske carinske- zveze.1 a Prusija je odklonila. V « nih dneh je bilo v interesu Prusije. d«i je malo-Aemška Danes pa je v njenem interesu, da je več kot ve le-neniška. da je" pan germanska.
(Pride se.")
Proslava za D Annunzio.
Washington, D. C.. 20. avgustr^ Gabriele d?Annunzio. ki j<* bil potf vabljen v Rim. da še vdelcži sve j čanostj. ki je bila prirejena njemu v east zaradi njegovega po-. leta na Dunaj, je odgovoril, da
/mu njegove vojaške dolžnosti te ga ne dovoljujejo, in da "iri tonu ; eksplozivnih -novi, če se vržejo na - ivražnika. bolj učinkujejo k<it pa *ri unče zgovornosti."
J Rad bi :zvt h 1 /a naslov svojih dveh prijateljev .lusfpA i:i ; FI »ANKA P»K \.ILI1I. Pred
stinii meseci smo bili skupaj v | Helvetia, \V Vn. Premim cenjene rojake, če kdo ve, k je s- nahajata, da mi naiinani. ali naj j »a sama oglasita svojemu prija tel ju: John Doles. Pox 14. Meadow Lands, Pa. 21-23—s
POZOR, ROJAKI!
Tu navedemo nekoliko najglasnejših poskočnic za ples, marše in polke, ki jih imamo v zalogi: štev. !E 2260 — E 2410 — E 3638 — : E 1278 — E 1532; valearji: E 1687 |E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba v Pragi.
j Naročite jih pri svojem rojaku
IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Columbia Gramophoni in rekordi ; pišite po cenik.
| Učeni - vojega brata JANEZA
i JENfC. ali tukaj mogoče tudi > i ..
Jeuiče: , '.MKl uiiače .lakče. Ime-II	- 1	w- -.
novani je tlouia iz K.»roške vasi
I št. 1 j'i-i Novem mestu na l><»-i lenjskem. stai 47 let. močan iu I precej velik ter malo vpognje-nega hrbta. Nahaja se v 'Združenih državah kakih 18 let. l*r< sin« vse i ojuke, če kdo v»- za nji gov naslo\. u. j mi ga r.aznan . ali pa <*t bi slučajno on sam vi-dr*l ta og!;t.s naj javi, ker bi iad / njii!: dopisoval in mu po-»črt I \ i-'- 11<i\ ic. .loseph -le-•uč, r,12(l Cla>s Ave.. < leveland * »	17 — > (>X v 2 d
HARMONIKE
bod'tal kakršnekoli vrst* lsdelujetn ta popravljam po naJnHIjlli rvotb, a delo trjiežuo ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poAlje, ker (em te na J 18 let tukaj t tem posla In iedaj v svojem lastnem duao. v popravo vre-mem kranjske kakor vse druge barmo-Dlke. Stare kupim all sprejmem t meno.
JOHN WKNZKL, 1917 Ran C2n4 SL. Clt-velW. OUa.
Oženite se
^■^■mhmmhmbmmb
rviljit« um uao EM DCLAR f« po.'aR vam bomo popela 2eni(rioiiri Uuloi z rvatanc.
StnCAMI. iiMai i. mm*ri rr.oo-K>b dsklet in nekoliko odor. ki iifejo ilol>reir* ; nI poiumera mnim Lahko »ami piirU> in »ki«.
nete aračen zakon. Hi hm »notni storiti pa. r iteno in dovoljeno poaredovanj«., salo ne ftte-dite dolarja, ki ja poaredi med vsa« in ZAKONSKO SREČO". Prfita hm danes m-
RELIANCE F. CLTJB
|B«x S7C	Lm I^iiha. CmL
1 - ■
QLAS-XAjiODA 31. XrG. 1918. "
Pod Robom.
Povest. — Spisal Ivo Trošt.
(Nadaljevanje ) II.
■ udi k Pod rob ar ju je dospela Heua dn<* ne vesela vest : Prodal B^imnu! Najboljšega pivca. go-.■':.:;. I in sorodnika je pri »da I Ma-Rc Medni k ga je pn ktral — ■t reb goloba.
■ *oslej bo kmalu n-hal Podrobar Hit opat i oko] u njih oglov in tudi ■olu svoj«, hiše. Tako rona in ■i m*m žalostna je bila javna
Hll*a.
■kmalu za nevesclo vestjo je do H jmmI Rob sam trurovee in powst-j H\ Mednik. Velik mož, š< »h pre-Hi!*, zagorelega liea in kot našli-1 lit dež povednih zlatoritnienihj ■k, pa s ponosaiim. vedno več ali ■".j zati!«"ljivo se smehljajočim B>gledi»tii. P.ška dvocevka mu je' l^ela na rami, lovska torh;i pa oh! Hiku. Zii njim ji liro pel velik lov-H<i pes, j»ravo. več tednov stan. ■•ie • molel je jezile it/. gobca in vo-Hal po T1 * -1 j pred hlevom, koder! foil i jo spat kokoši. I Pod roba r i ca, >a ni a doma. se j * ■strašila obeh. pa ne zaman. u psu H' najprej luanila, da trotovo kra-
■	•1 in žre kurja jajca, ker :nu tak.«
■	Ki sled za kokošmi. ♦> gi^spotiar-
■	u je bila njena sodba s< slabša, ■v.-kprej j« Mili la, da je prišel na-f ■ravit koiiee, 7-rlosttii konec šim-
■	ovemu tfi»spofiarstvu in nje ^-o-i Bpodinjstui. konec nadi. da kdaj ■ti.'.!./,. ,,na mir in srečo zakonu.
■	akor si j«* nje sree tolikokrat že-j Belo v globini vse žalosti i»;» tihem ' H i zaman. Prepričana je bila. dal ■> vse vzame s tožbo, z rubcžiiijo. Boben zapoje poslednjo uro Pod-| ■obarje vem u posestvu in tudi nje-J ■emu veselju do življenja. Njej j ■"»fane samo grob nedosežene sre-■c. n>*pol>o|.j4;Mii Siuien in večni • r« pir ž njim.
I Mednik s«. je sklonil, da je st<>-| Bil skozi nizka vrata v zakajeno' ■ožo in ml tam v črno kuhinjo, Hjer j.* pričakovala gospodinja u-J ■oducga konea. Samo za hipec ji ■c bilo /hI, da je včmsih vendar
i prrosomo ugovarjala Šimnu. ki je !'-poteni š,- huje nasprotoval, pohajkoval in pil. Samo v naglici je po-jtnMila da je* s tem njemu in sebi j }>ospešjla današnjo nesrečo. Za ne-f j u gnano trmo se jima kaže sedaj j ■ enako neprijazna usoda. I "Kje je g<jspof|arvpraša! Mednik obias-tno ter s.- razk orači po «.zki veži malotie od zidu do) j ' id u. da pokaže s tem. koliko je žej nj**goveiga poti Šimuovo streho, i j Gospodar PodroJmr je t.i danj -lučajno !;i»sil otavo ob /eljniku.i [ne daleč ■ «! hiše. Nehote ya je k| j delu priganjala skrb /a sivko, od-' kar ji* slišal, da jo lx» moral pro-l I dat i v kratkem sam. ako noče. daj i mu jo zarubi in proda Mednik si | P!aijja viee.__\
**<ia irrcm klicat, če počakate;; ni daleč."
" Že počakani. če veš, kje je. j .Morda nista niti toliko prijatelja da bi ti povedal, kam gre!"
<►1, teh besedah se Medniku iie<* 'nakrcmži ter pokliče |>sj:. ki je ics/ že podil kokoši po vrtu.
Ifr a si je p« mislila, hiteča na piano, odkoder je videla lahko skozi sadno drevje do zeljni k :i:
"Me že ščiplje od kraja ta-lo < i jduik. Kaj bi počel. ko bi šele vc-J j del, da nisem govorila prijazne!
b« sede s Siinnom že dobre tri te j dne Tetra veselja mu pa le ne privoščim. da bi se mu dala v zobe. kako sva z možem v jezi. '
Molče >topi se korak naprej ter j nastavi rr.ko -po robu ob desno stran ust in za\pije ->ozabivša vso ; i'-zo r
"Si-men, si-men! Hiti domovi Tc čaka oče Mednik!"
filas je odmeval v dolgih pre-i sled k i h iz gozda pod Suhim Vrhom. za odmevom je priplul po | zeljnika sem tudi odgovor:
Naj le polipi! Takoj pri
»dem
<ila- ie odmeval le v kratkih je-kih od hišnih sten. Za jekom se je'
J
1 pa - nasmehnil Mednik, stopil ma-zaj na hišni prag. se ozrl za gospodinjo ter opomnil:
' Le j no! Tako čudno odmeva glas tu gori pri vas. kakor da sc sam ne ve kam dejati. Ali M. «ro-vorita s Šimnoni vsak tian. kakor drugi krščeni in nekrščeni ljudje p<» svetil .'"
Mednik je še ]>onienljivo iKnne-žik!iil. pogledal Kezo ter čakal »xl-govova — zaman. Ona je zardela, i kolikor je bilo ti. mogoče spoznati i na njenem licu. Rakajeiviin z di jinoiii izpred peči, odgovorila jc pa |]v>vseiii mirno, kakor da jo je i Mednik pravkar vprašal o letu:
''IV) kmalu tukaj, bo!"
Me inik >•* je čudno nanruzuil, I ko j - vidri njeno zadrego in slišal I odgovor, Icakoršnega ni zahteval, reke! pa ni nič. Zato ga je povabila ona:
"Pa Tj i stopili v hišo k mizi in sedli! Win. da vas je utrudila pot. ki je dolga in grda. "saj Simon že gre.
"Naj pa bo. no!" se odzove Mednik. -povabi psa s seboj, se sklOiii sk'./i stranske duri ter stopi v sobo, nazvano *"hiša*\ ka-koršnih je ]>o gorskih domovih in korak v vsaki po «»na — stanovjd-niea. tlelavnii-a in obelnica ob-eiieui.
ZUčaisko orodje, svedri, rezilni-ki. oblir-i in žage vsake vrste in lil e IV so visi»]e ol) stena!) V kotu ob durih je kraljevala mogočna pe~. ]>ozinii gorka in po'eti; v jiu-.vprotneni l>:otti nail belo javorjevo mizo so visele podobe sv. Trojiea. sv. Siuien z inogt.'-no žago in sv. Terezija s-križem na iprsih. zavetnika sedanjil: vladaleev pod Robom.
Za Medni kom je stopila v hišo Reza in si brisala suhi roki cb| predpasnik, zakaj spomnila se je.! d i je spodobno In potrebno, če sij človek umije vsa k dan rtkke. zlasti po delu v iilo\ii. pa je to pozabila vsled premnogih oppravil. I '»a la si* je. da jo Mednik vščipne j tudi radi tega, pa je ni. Ni se še J namreč dobro ogledal liiši.
Zdaj prisopiha a-i njim Širnefi in seže v zadregi t, roko za uho. Hotel se ji* oil kriti, pa se je ste-gnivši n ko mimo nš«sa domisli!, da jc gologhiv in da visi njegov
[Columbia
(Columbia rekordi slovenske glasbe
Njen izvoljenec gre s polkom
•	^Vjfc^	Krasna patriotic na pesem, katero sta peli j
" " J&jtfL	dobro znani pevki Danilova in Polančeva, ka '
-	^ sladki gkvsovi se kažejo v teh nasladnih j
.	10 palcev; 85 eentov.
-—	f jTjši^Jg^^l	Regiment po eestl gre. Duet: Aujrusta Da-
JNUL:	S ni lova, soprsmo. Mila Poiaučeva, altu.
li	^fc^^^BfcMMd^Kt.u •*	■ ■ i	j	j	^ -Str«i.
i ^ ^ • r'	Sem slovenska deklica. Duet: Augusta Da-
^—»' -. ■.	nllova. soi>rano. Mila Polančeva, altu,
l	s sjiremljevanjern orkestra.
alio, s spremiji'vanjem orkestra.
Drugi slovenski rekordi za. vas fonograf:
10 palrev: 85 centov.	10 palcev; 85 centov.
Slišala *rm ptMFko pet. Duet: Augusta Da-	f O ja, zmiraj resel, veseL (Narodna.) Kvar-
lillova. s<f|>rnno. Mila Polaueeva, alto.	t»-t i«evcev "filazbene Matice". Ljubljana.
3 . s -preialjevanjeiu orkestra.	' -a) Bog je vstvaril žemljico. (Narodna.)
t Škcjan^ek poje žvrgoli. Duet* Augusta De-	F-G064 - . x __	.__,, ,
.m .... „ , - ,	t i b) Tam za goro škrjancki pojo. < Narad-
. tiilova. soprano. Mila Polančeva. alro.	* I „ __ ,, Z^ „ . ..
__...	na. > Kvartet pevi-ev "f^lazhene Matice ,
k * spremljevanjeiu orkestra.	T , *
v	Ljubljana.
Domače veselje, i Narodna. > Krartet riev-	. . . , ,, ^ ^
\ ,, .. t - ...	Na planin can. (Narodna, i Kvartet pev-
FfilK!? ' '»lazhene Matice . Ljubljana	, » ,, „ ' ... *
. ___i___ v i c- . *	' eov OlazlK»ne MaticeLjubljana.
k t-anwhki nabor, i Narodna, i Kvartet pev-	p cmks ,	___ .... ,
' cer "Glazbene Mati.-e". Ljubljana	K	1	; a. En hnbček.
( IKa nesrečna Italijana. (Narodna) Kvar-	" Kranjski f^dje. Kvartet pevcev
F 60*71 ,Pt "«"t«la*hene Matice". LJubljana.	} ^^ MahW ' ^^Ijana.
I Oj ia Mddaiki boben. (Narodna.. Kur-	_ «|< ] Veseli fantje, polka,
tet pevcev C.lazlH^iif. Matioe", Ljubljana.	'	zHvi* m<lznrla»'
Vtek prodajalec Columbia plošč bo vesel, ako
sme. za	^^ ^^trv
vas brezplačno igrati kateregakoli izmed teh rekordov.	/mJWJX .
Vprašaj ga. Zahtevaj tudi cenik mnogih drugih Colum-	\
bia rekordov v raznih jezikih.	Imj M»| 1
'	Kadar kupuješ rekorde^ vprašaj vedno 11 . | jjš »SI
Kupujte	za Columbia rekorde in imemj številko.	<?/
varčevalne tnamke Paš na varstreno menko na vsakem rekorda*	(TjJjv
^^ ^LJ COLUMBIA CttAP»OFH(HfK GOMPAHY	V1"^7
. »twatnik -na «te«i pri peči. Znano miL je bilo tudi. d» ilednik nc ma-*-a za tako čast. Prezirljivo s«eei* gk^ia. ker je b««rat in se niu bogastvo itrnoži vsak tki«, ker grabi, kar doseže in kar um ka«e dobiček. Jsedajle prune tudi njega, ki sra je omrežil kakor psfjek aniho. , Tudi drugi I.iiKije so mu dolini po PVanjavici in daleč po okolici. Ali drugi?! noče se zadavit', ker mu ni^o tako na i>otu kakor Podrohar in njegovo j>osestviee. Polagoma pa izpijc kri tudi drugim. To ji pa za Siiuna si aim tolažba. Saj on ne ho ilei nič več. ko »:a j>režene . Mednik. tudi če so poleg njega vsi , ljudje be •ači. < obenem se je p;i za-j. vedal. da je on v<*č ali nianj *,atu . kriv. da bo moral po svetu. A ke- ] zalije-je danes prepozno. Kn bi ga ; ne l»il tako grdo prodal Maselje. ] njegov "ljubeznivi" sorodnik, bi 1 ^e s. kako i/motal. Ali ne' 31ed- -niku jc že od nekdaj dišalo posest- « vice pod Robom, ki bi ira strnil in ž njim zaokrožil svoj gozd m lov, i Vsakega gospodarja bi moral ve- ; seliti tako pameten načrt — mdi f njega, Simiia« ko bi bil on Med i nik — seveda.	]
Vse te misli in ,še mnogo več ta- < kih ni fiodobiiik jt-» svigsdo Podro-p bcirju po glavi kakor blbki ob hu- j d i uri po oblakih, ki .iih vetrovi < prijiode na Suin Vrh. tukaj stiska- j jo m stlačijo, da pada iz njih dež. i tova in sneg, vse kar iz ene vreče, i Cesto jc opazoval tak boj v na- { ravi podnevi zroč izpo<l Roba v dol no ter poniw*i. križajoč sc obi" v->jkeni blisku v strahu na postelji. Poslej tega ne bo več. ker bo | tukaj gospodar t a-le velikonja : .Mednik in njegov lo>vski čuvaj. j Kilako se >1111 je storilo ob te.) : misli. Sedaj .je vi<lel lazločno. <i<« 1 j ni bilo drugače, marveč daje mo- • ji-alo njega nesporazu nil jen je z Re-
pritirati samo na tak konec in j I ne drug. — Pa bi bil odnehal vsaj < včasih, um je glasno očital notni- 1 j nji opo«Tin.	j
I Mednik ga je pogledal, kakor !ted;ij. ko je došel v prodajalno!« "na upanje" po sol, in rekel: j' *" šinien f Brez daljnih be^ed!!1 Med nama je tako-le: Ti bo« odp danes moj lovski iai gozdni čuvaj \ če le hočeš.*'	•
šimnu s*c ni zdelo nič umcstuej-še»ga 11a to nepričakovano pouud- ' bo. nego da .laglo pritrdi:
"Prav rad. ui-e Meibiik, T-e 111 ' hujšega.
Šiloma je prikrival svoje izne- ' nadenje, zakaj pričaktival je po-vstiiii drugačnega pozdrava. To je iiajbrž tudi opazil Mednik Lu se mu nasmehnil, videč, kako težko premaguje svojo ~ razočara«iost. Nasmeh Medni kov sicer ni bil nič manj prezirljiv, kot oni dan. ko je gledal, kako ga je Reza gnala do-j jmov s Plaiijavice. toda danes sv je! zdc'o Podrol^irju. da sc slajše in J prijaznejše ne liiAre smehljati 110-J ben človek na svetu.	i
j "In ti. gospodinja, boš ob letu! izredila in opitala tod okoli liiiej I in 11a paši dva para puranov. Za | (plačilo se domenimo, kakor bo prav s teboj in s Šinmom. Pogoji niso pretežavni: obresti vama ne bo treba plačevati od denarja, ki ga meni dolgujeta."
Oba bi bila najraje padla na kolena pred Mednika. zakaj iz nje gorili besed sta spoanala. da ju ne misli pregnati, vsaj tako brž še ne. To je bila vsekakor velika ohijša-va. Xiti ust nista mogla odpreti.
Z<ito je pa lažje nadaljeval Mednik s pogoji:
"Povrhu dobita še posebno ira-1 grado — kakšno, ue povem; to rei-cui. da je bosta bolj vesela.! nego si moreta misliti. Toda, jaz! si tudi moram izgovoriti še to: vsej mora biti narejeno brez moje škode. Se več: poleg dveh parov opi tauih puranov hočem dobiti i»sore-] še štiri mladiče, torej: osem parov. FHvjačtno. kolikor je naiitre-lis v mojem g</-!diu vso ; niti dlake ne smejo odnesti lovslci tartovi; en - sam vrat ne sme ost »ti v twmj kaii. i- Sta zadovoljna	T
"Zadovoljna! Kaj pa hočeva, 1- gospod?" se prva ogVa«i Rev.a. ve-'f sela, da sta rešena \-^aj za pno silo dražbe in-sramote.
Simen Rezo jezno ošine s pogie-dom, tako kar^joeim. da. bi mogla v njem črtati jasno in razločno, r kako nerad ;?liši Mednik, da ga kdo nay, t vi je gospoda ali se mi^od-krvai Tudi je nespodobno prav ta, tivnotek dražiti največjega, dobrotnika. Poleg tega jo-dobro vendar znal uporabiti ugodni hip in si izgovoriti od vseh 'ujetih in u-stroljenih živali primerno strelj-ninoP
**To se ume samo ob sebi7', pritrdi Mednik in reče še Rezi. ki bi rad* vede>s, kje dobi purane:1 "Te kupim j*z; ti jih samo .prižene«, domov."	j
Dr. Susteršič dovršil svojo karijero
NAROD GA JE PREGNAL. — SLINE MOŽE ČAKA SLIČJNA USODA.
•
(Jug. Čas. Urad. Washington.)
1'eška korespondenca poroča iz Ljubljane: "Deželni glavar in poslanec v dunajskem parlamentu dr. Šušteršič se poslavlja v svojem glasilu, tedniku "Resnica" od svojih političnih pristašev in od političnega življenja. Dr. Susteršič. ki se v novejšem času mudil v Rad Gasteinu, se ne zanima za polit ko V zadnjem času je nakupo-jl val posestva v Švici, in kakor se sliši, se hoče tam stalno naseliti."
Cilavni udarec je zadal novi Šu-šteršieevi stranki ljubljaneski kne zoškof dr. -Jekli«*. V svojem pastirskem pismu je izjavil, da mu nalaga skrb za čistost katoliškega imeba in za vzdržan je cerkvene d i scipline, povdarriti, da se po 110 jI vem kodeksu cerkvenega prava 111 po eiieikliki papeža Renedikta XV. od. 1. novemgra 1914 ue sme nobena stranka imenovati 'katoliška*, nobeno društvo, noben list, nobe-' no podjetje, ako v to izrecno ne l privoli tamošnji škof, ker je on za vse odgovorei, kar nosi v ifle-govi diacezi ime *"katoliški
Ker se nova Šušteršičeva stranka imenuje "Slovenska katoliška ' z voza", ji prepoveduje ljubljanski 1 škof nositi to ime. ker stranka ne 1 samo divergira s eerkveno-politic nimi nazori knezoškofa. temveč stoji z njimi v ostrem nasprotju.
"Slovenski Narod" je napisal pod naslovom "Denuneijant" še en članek z oziroin na politično delovanje dr. Šušteršiča. katerega imenuje z ozirom na politično živ- 3 I.jenjc, "pokojnega ". Slovenski (duhovni si poslali svojim duhov- 1 jnim sobratom. ki še pristajajo na \ j voditelja Slovenske Ljudske Stran " tke, okrožniee, v katerih dokazu I ;jejo, kako je zadnji nepopravljivi Sušteršičcv greh uničil vse 0110 ka». je prej storil za narod. Med drugim oznanja, kako je dr. Šu-šteršič v začetku vojne opravljal dennncijatsko službo, ko je v du- 1 najski ."Reickspbst" denunciral ' celo svojega škofa dr . Jegliča • 'kot katoliški deželni glavar). Du- ' hovniška okrožnica navaja dejstva. ki so javnosti večinoma že znana Vsem je znano, kako je on ; s četo svojih pomagale v vršil v najtežjih časih narotlnega zatira- ] njt» robsko deimncijatsko službo I in kako je po političnih neuspehih ■očital v svoji "Resniei" našim lo-jden® veleizdajo. pomanjkanje lo-jjalnosti, patriotizma in sličnih vr-jlin. kakoršne posedujejo možje j enakega moralnega kalibra v nem-| ško-uacionalnem taboru. Vse to -je znano in ne bi tega danes ponavljali. ako bi nas ne silila dolžnost, da odkrijemo narodu novtv I lopovščino kranjskega d eželnega : j glavarja in sloven>kega politika. Denunciral je posamezne osebe, obtoževal posamezne stranke iu sramotil ogromno večino slovenskega naroda, sedaj pa je na koncu dosegel vrhunec, ko je izlil svoj strup proti onim sinovom našega naroda, ki z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vrše svojo voja-"iško dolžno*. Nekaj časa sem se j vrše namreč po nalogu notranjega ^ministrstva preiskave, kakšno raz-4 j poioženje širijo vojaki naših d«>-jmačihp olkov med narodom, obujenem pa se vrše pararelno tudi vo-' i jaške preiskave. Kakor smo iz av-"jtentičnega vira doznali, so se pričele preiskave podlagi denun-J ciacij. katere je deželni glavar dr.
Ivan Šnšteršič osebno napisal in " poslal na neko visoko mesto. Ta e denunciacija je v pr\'i vrsti naper-1 jena proti vojakom in rezervnim * častnikom slovenskih čet, katerim on očita, da zastrupljajo še nepo-lj kvarjene elemente med vojaštvom
-	m civilnim prebivalstvom. V svo-" jem pismu priporoča dr. Žušteršič
ež gotove odredbe proti tem voja-" škim četam. S tem je tpraj dose-a gel kranjski deželni glavar vrhu-'' nec svoje denuneiacije. % zloeiu-a sko roko je zabodel strupeni nož v srce našega naroda in izročil o-a ne njegove sinove, ki prenašajo
-	največje težkoee strašne vojne.
-	novi dnševni muki. Nimamo be-1 sed, da bi označili to zlo delo. Na-
-	rod bo sodil in njegova sodba boj
-	strašna nad možem, ki je v času smrtnih viharjev postavil vse svo-
-	je sposobnosai, vso svojo moč in i vso svojo pokvarjenost y službo
: narodnih sovražnikov.**	|
-j Na to samo pristavljamo. dt> [naj vrii sodbo nad takimi zločinci
'»ii VaifAj h iftonM	_i'
SLOV. DELAVSKA ^^^ PODPORNA ZVEZI
UaUMTljenada« 16.	^BbiicSH^ Inkorporirmn« 22. aprila 1909
^^rl	▼ drža ri P van
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI f PiMaedalk: IVAN PBOSTOB, 1098 Norwood BTd., Oevriaad. Okla. Fodpredsednlk: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2. Box 113, Wert Newtoa, Fa. •lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St.. Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC. 634 Main St., Johnstown, Pa, a Pua. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemangh, Pa. aiaaajnlk: JOSIP ŽELE. 8502 St. Clair Are., Cleveland. Okio. VML^bUsaJnlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box Lil Briilgei»ort,
NADZORNI ODBOR?
Piadsedatk nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 9Q, WIDoef, Pa. «. aadeornik: NIKOLAJ POVSB. 1 Grab St. Nomrey Hill, N. 8. Pitta kargb. Pa.
a aadaornlk: IYAIf GROfiNLJ, 88K K 187tb SL, Clerolaad, Okla.
' POROTNI ODBOR: PMOaadalt porot odbora: MARTIN OBER2AN, Box T2. Bait Mineral« Kana
t porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. S, Box 14«, Fort Saltb, At%. 1 porotnik: JOSIP GOLOB. 191« So. 14th St., Springfield, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK; Bv, XOflIP V. OBAHEK. 843 BL Oblo St, Pittrbnr^, Pa,
fflml ml: «34 Mais St, Jobnstowa, Pa.
URADNO GLASILO:
"BLAB BARODA". 82 Cortlandt Street, New XorS dtr.
Cenjena drnitra, odroma njih uradniki, bo oljudno profleni, poflljatl Vae dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar aaj se pošlje edino potom Poštnih, Eipreanlh. ali Bančnih denarni! aakaznfc, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj m naslovijajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gL tajnia.
V slnčajn, da opastjo drufitvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-■lka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo Grada glavnega tajnika, da m v prihodnje popravi -
in imtem. ako ima ju sto življenj, j naj izgube vseh sto.	I
6000 ubitih |
Pariz, Franci	—j
G000 oseb je bilo ubitih ali ranjenih pri neki eksploziji v Kruppo- j vih napravah, ki sc jc završila junija meseca soglasno s pismi-, katere s,- je našlo pri nemških vojnih , jetnikih v Pikardiji. Za to se je' danes izvedelo tukaj.
Danska misija.
2odanj, Dansko, "avgusta Danska bo v kratkem poslala v /iiružcuc države mornariško miši-1 v kali-ri s«^ bo nahajal priuc Aksel. ki ie kapitan v 'mornarici ter sorodnik angleškega kralja. . M'.sija bo proučavala največ
avijai .1,0.
Pomnožite svoje znanje ^^ if naravoslovju. ^^
Narava nam daje mnogo.rastlin, s katerim" je mogoče zdraviti razne ho^
/,'ii. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne su'ic rastlini1, cvetja, jagode in korenine, t;ik?, ki izvirajo n vsili delov sveta. PiSire 10 moj briz-pU.-r-in cenik. Knjiga "."M:ili domači zdravnik", ki stane samo 11.1 centov, obširno opisuje veliko .število rastlin in daje nasvet, za katere liolezni in Kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo.
MATH. FEZ DIR,
.P. O. Box 772. City Hall Sta^
New York. N. Y.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
1 Turnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prija-| toljem i:i znancem prežalostno vest, da nam je umrl edini naš siri 1 oziroma brat
FRANK DEMŠAR.
Pokojni je- bil rojen dne o. dec.j .[ 1 "(»(i \ Labor 1'an. Tukaj zapušča sta rise in štiri sestre ter v<v sorixl-. nikov. l'o kratki štiridnevni l»ip Ičzni za zastriipljenjt-ni krvi jc v dobi svoje >tar«»sti VI let i^dilinil , svojo preblago dušo ilne 14. uvg t v bolnišnici Hittsbureinu
1'rcsrčna zahvala dntžinani Pe-t r-. nečevi, Jvocjanovi. Žabkarjer\ i , Strun o vi, Joe (Jazvodovi, Frank . Bajto vi in Peršutovi. ki so nam , bili v tolažbo v tej grenki uri, srč-. na zahvala tudi vsem onun, ki so ^ Ipokojnesfii spremili k večnemu po. . čitku na katoliško pokopališče v . Noberstownu. Pn.. kjer srno jra iz-. ročili materi zemlji dne 1(5. avjr.
Pušporočamo jja sorwlnikom v \ blag spomin. Tebi pa, nad vse . ljubljeni naš sin in brv.*, bodi lah-, ka svobodna zemlja. V miru počivaj in večna luč naj ti sveti!
Žalujoči ostali: , Prank in Mary DamŽar, sta riši. 1 [Angela, Albina in Johana, sestre ,l South view. Pa.. 18. avg. 101 S. . Opomba: Ker je nas več tukaj j 1 poti tem imenom, naznanjam, daj » sem bil jaz njegov oče rojen na; |3>.»lejpji Dobravi nad Škof jo Loko | , zd^j. imam pa ai a lp pren ut'X'ii j e v j l<Qwepji vasi.	I
I	IŠČEM ŽENSKO,
(o>ebo višjih let in revnejšcira sta-i nu. najsibo vdova ali sa.iuica. sa smo da jc dobrega vedenja iu po-, -Tona ter sc ne oziram na d\a ali I tri otroke. Pri nn-ni zna i*>tati iU< I moje smrti in piaT-am ji po din»o-!voru. Ako bi j«* pa bolj veselil za-jkmiski stan. j i po sjjorazumu in ! obojestranski zadovolinosti tudi vzamem za ženo .laz sem vdovce vitjih let in imam dve hčerki, ka-|feri morata v šr»Io. Zat-i sem prisiljen do tej,-; koraka ker nimam nikomur h.išo prepusiiti v varstvo. Katero veseli ta ponu 1'ba. naj st-oglasi nu naslov: John Zat'utta, K. F. I). P.ox IT'S, l.atrobe. Pa. Westmoreland Co. v —^ i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim srcem naznanjam prijateljem, znancem in sorodnikom, da nam jc neizprosna smrt iztrgala \/. naše srede skrbnega <«"-eia oziroma moža
ALEŠA MILAČ.
Pokoju; je bil doma i/, vasi Mo-še. fara ^mleibuk pri Kranju, ntar 4'2 lot. 1 >in- 'Ji. julija se je pritožil. da j" nekoliko slab; k temu se ga jc polotil še želodčni in črevesni katar posebne <i!e. Pokl-ieani zdravnik, hoiee mu to za vstav rt i. je s tem zavstavil i*eli organizem. Ker je bolezen v idno napredovala, smo ]>oklicali še enega /niravnika. i;i je hi! mnenja, da ga more rešiti le. če 2a hitro ]>repelje v bol-■liŠTiie.i. Tofla bilo je jirepozno, kajti dne 12. avgusta jc j>ost«i] tako siab. da je š<* isti dan umrl.
Predragi mi prijatelji moji, ki ste mi stali ob strani v tem ča^u najbridkejših ur mojega življenja, dovolile, da vam izrečeni tem ]>o-tom odkrito zahvalo. Cc kdaj, ve čl »vek gotovo, kaj jc prijatelj, ob j takšnem času. Ornem i 111 naj se o n: .jih sosedih, ki so Srbi. a so tudi jtako velikodušno pomagali kar na ponudbo, kadai jc bilo treba kaj težkega storiti. lJog jim poplačaj za vse! Naj ne pozabim t m I i izreči iskreno zahvalo onim družinam oz. osebam, ki so darovale krasne vence iu ž njimi obp«ile mrtvaški odt*r blagemu možu: Peter Hukovnik. Ceo. Pod jed. Frank Žibert, John Zupan, družina <jlo-bočnik in potem še dve skupini dobrih prijateljev, ki so skupno darovali po ed< 11 venec. l»og vam 1 rvtoiero povrni! Vedite, da mi ne pride iz spomina in hvaležna vam bom do smrti.
Kanjki je spadal k društvu sv. J izefa ši. sfi JSKJ. v (iowanda. N- V. Vedno se je pripravljaj, da ' piv stop i k društvji sv. Janeza Kr. št. 71 v tem mestu, dokle* ga ni nemila smrt pokosila, predno je to storil. To je tudi vzrok, da društvo sv. Janeza Krst. ni bilo zastopano pri pogrebu.
Pokopali smo dne 1(>. avgn-jsta iin pokopališču sv. Pavla v j N'ottinghamu. Priporočamo ga v j molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali: Ivana Milač, soproga. t Frank, Aleš m Ivana, otroci. » Collin wood. O^ 1J. avgQ9l8.
k A -
GliAg NAHOPX »1. ATG. 1918.
■---.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA /OsoK INKORPORIRANA 6. JULIJA 1908 y^^Sf 27. OKTOBRA 1908
WESTEEK SLAVONIC ASSOCIATION
OUvm sedež: Denver, Colorado.
buAVNI ODBOBl
Predsednik: JOSEPH PELTATE L. 0232 Wash. Street. Denver. Pel swift Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 434 Perk Street. Pueblo, Cul oca rte L tajnik: FRANK SKBABEC, B. F. D., Box 17. Stock Yard Stalls*
Dearer. Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN JAB. 4422 Grant Bt, Dearer. Oela. Blagajnik: JOE VIDETICH. 4488 Logan Street. Dearer, Colo.
Zaupnik: JOHN PBEDOVlC. 4837 Waahlngtoe St., Dearer. Oeft*.
*
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN- GERM, 818 Pain Street. Pueblo, Colorado.
2.	nadsornlk: FRANK H EN IG s MAN, 1230 Berwlnd Are.. Paebl* OoU. 8. nadsornlk: lilHALJ KAPSCH. 008 N. Spruce, Goto. Springa
POROTNI ODBOR:
1. porotnik: PETER MEDOS, Route 8. Box 168, Pittsburg*, mmf S. porotnik: JOHN HOČEVAR, 014 West Chestnut St., IjeadvlU* (Ma 8. porotnik: JOHN JAKSa, Box 272, LoularlU, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BTTBKET, 4487 Washington 8t., Dearer, Colo.
CRADNO GLASILO:
GLAS NARODA. 82 Cortland t Street, New York. N. Y.
Vse denarne nakaznice ln vee uradne stvari se poitljsjo na gL tajnika. prttoftbe na predaednlka gl. nadzornega odbora, preplme sadevo pa as predeednlks glavnega porotnega odbora.
Magdalenina kita
Francoski spisal JEAN RAMEAU
2	(Nadaljevanje, i
Stari polkovnik, ki je vedno r.baril v obeh potokih, je mora. nehote pomisliti na vitke jegulje, katere tako polže človeku skozi prste in katerih ni mogoče zagiablti v vodi. .Jakobinino telo je izie-•alo vonj mladostne svežotsi. Nekaj posebno karsnega so'bile njene lemnomodre oči. Vsaka njena Iretnja, pa če je bila še tako majhna, je izražala novo živijensko moč.
Stara je bila sedemnajst le* in je bila 5e gojenka samostana v Pan. Ker je tele.sno malo prezgodaj dozorela, so ji nasvetovali zdravniki, naj preživi dva ali tri meseee v gorah.
. Jakobina je bilu sirota. Njen oče je bil toreador, borilec z biki. Delal ni rad, ampak je rajse nastopal v cirkusu. Nekega popoldne ga je bil bik nataknil na roge in ga vrgel za ograjo. To je usoda vseh bikoborcev. Ko je izvedela njegova žena, kaj se je zgodilo žnjim. jc je /adela >rena kap. — Jakobina je bila torej brez starišev in brez premoženja. lio£ ve kaj bi bilo s siroto če bi se ne bil zavzel zanjo stric.
Abbe Bordes, k: je bil nj-n strir, boter in varuh? je bil precej premožen človek. Vse svoje posestvo in vse svoje premoženje je pripisal nji. - Poslal jo je v samostan v Pau.
Vesel je bil, ker je postajala od dne do dne lepša, obenem mu pa tudi ni bilo prav.
—	.Jakobina. zaktij si obraz s pajčolanom — ji je rekel, ko sta stopala po ulicah. --- Zakrij si obraz, da te ne bodo zijali ljudje.
Pri tem jc pa samega seb * vpraševal, če mu bo ta lepi otrok na stara leta v tolažbo ali če mu bo napravil še veliko žalosti in skrbi.
Abb«* Hordes j.* bil šest desetletni možakar, majhne postave in precejšnjega trebuha. Kavno tu trebuh mu je branil da si ni nikdar ogledal z gore .Montmiraila solnčnega vzhoda.
Sicer pa tudi ni bil poseben prijatelj gora. ampak je želel kupiti precejšnje posestvo v Normandiji, kjer bi lahko v mini jjreži-* vel svoje dneve.	'
Tam zboruj. kakih tisoč čevljev nad vasjo, je bilo par polrazpa-dlih kocic, ki so bile bolj podobne jastrebovemu gnezdu kot pa človeškemu bivališču. Nobene vozne poti ni bilo. edina peš. ali s konjem je bilo mogoč* dospeti na cilj.
Steza, ki je vouila tja. jc bila na nekaterih krajih tako ozka. da niti ženin in nevesta nista mogla hoditi v.Štrie.
Ce je slučajno kdo umrl, niso nesli po poti, ampak so krsto Miavezali na vrv ter jo spustili po rebri.	,
Največja nesreča so bili pa plazovi, ki so vsako zimo odnašali kos za kosom. Ljudje so bili sicer nekoliko zasadili, toda plaz je vse -proti potrgal. Pred kakimi dvajsetimi leti so si pa napravili plazovi pot, katere so sc ponavadi posluževali.
(iargos je pripadal občini Aigues-Vives.	;
Pred dolgimi, dolgimi leti je bil imenovan abbe Jakob Bordes /upnikom vasice Gargos. Tedaj plazovi še niso bili tako nadležni in vsled tega je mladi župnik kupil precej hribovega ozemlja za nizki* eeno. Čakal je bodočnosti, kajti v Aigues-Vives je prihajalo vedno več letoviičarjev. Na svojem velikem posestvu pa ni itie<<sar pridelal. Imel je le velike skale, medvedje brloge in snega, kolikor je hotel, pozimi in poleti.
Najbolj je bil p* ponosen na krasen širok vodopad, ki je imel >elo prozaično ime Piehemule. Umevno je, da ga je tudi prekrstil in mu dal čudno ime "Magdalenina kita". Krog vodopada je nasadil »nepolno čudnega drevja in grmičevja? ogradil ga je in na župnižče pribil tablo: Kdor si hoče ogledati krasen slap ^Magdalenina ki-in", mora prositi v župnšču za dovoljenje.
—	Sem, Jakohii.a. ,sem. ali ne veš več potit — je rekel .župnik .•skoraj jezno, ko je /uslišal za seboj zdravnikov bicikelj.
Začela sta stopati po ozki stezi, kamor jim ni mogel zdravnik-slediti. Ko sta dospela na ozko poljsko pot. se je abbe globoko oddahnil.
Zatem sta začela stopati v hrib po dolgočasni cikeakasti stezi. Jakohina je bila izvanredr.o vesela. Obraz ji je le žarel same* ga veselja. Niti na misel ji ni prišlo, da bi hodila po zaviti stezi, ampak je stopala vkreber kar na celo.
—	Stric, ali naju še vidi oni gospod s kolesom? — Net — No, potem je pa dobro. — Zatem je začela teči navzgor, da se je obleka oprijemala njenega vitkega telesa.
—	Ah. to je krasno! — je vzkliknila, ko je čntila, da ji veje veter krog vratu, prsi in krasno oblikauih nog.
Letela je kot neumna navzgor, skakala na desno m levo in ni vedela, kako bi izrazila svoje veselje.
—	O, krasno drevje! — Kako sa imenuje to drevo? — In kako viši. diši! — Poglej onega človeka tam zgoraj, ki se je privezal, da. ne pade po strmini. — Ali vidiš kozo? — Ravno taka je kot naaa priorica v samostanu — O. oprosti stric, saj se ti hom izpovedala.4
Abbe pa ni mogel zmerjati svoje lepe nečakinje.
—	In kako sveža je trava: — je začela znova. — Zamiži stric, da se bom prevrnila čez glavo.
In ko *e je porkrat prevrnila." je zopet letala naprej. Okofiea je postajala vedno bolj krasna. Pod njhna je dremala dolina, obdana z zelenimi travniki, za njima up bile pi nebotične f snegom pokrite gore.
In atrfeu se je zdelo, da se je tndi njena Hpo*a jrTefai^ - \
BAČi/N MED DBUSTVT Df ZAP. SLOV. ZVEZO.	*
za mesec julij 1918.
• - . _
_____~_VPLACALI _ _ PREJELI	IZPLAČILO ZA
Ime drnitva Smrt. Rezerv. Boln. Stroški Tisk. J£rh. Poškd. Skupaj	" ' __sklad sklad sklad_znaki zdravnik___ Ime prejematelja	svota
Dr. sv. Martina it. 1 98.30 W 101.50 14^7 16.85 % 7.25 238.69 Marko Matjašič	^ Bolniška podpo*
"	25.00 Bolniška podpora
Dr. Slovan it 3 129.85 ■ 135.80 10.00 10.00 10.05 306.60 Dr; 17 3 Slovan	im™ b^T*^
Dr. Zapadni Junaki it. 4 18.93 21.00 2.92 1.50 44 35 Frank Kostellc	m L °
Dr. Planinski Bratje it. 5 106.85 2.00 115.50 16.70 1.00 0.50 8.55 249.80 Mary Tomazič	00 B^^Ika S^a
Dr. Zvon it. 6 12.08 ' 13.30 1.90 0.50 0.95 28.73	«oimska podpora
Dr. Kr. »v. Rožn. venca it 7 42.03 46.90 6.80 3.40 99.13 Jennie Kostelie	q<* nn t> i ^
Dr. Biser it 8 22.92 ~ 31.50 4.50 2.25 68.17 F^nk Koz an	mS ESj?t"
Dr. Napredni Slovenci it 9 28.96 . -. . 32.90 4.70 2.35 68.91	Operacija Dr. Slov. Bratje it 10 3.91 4.20 0.60 0 30 9 01
Dr. sv. Janez Nepomnk it 11 19.36 22.40 3.20 1.60 46.56 Annie Strubely	103.00 Bol. podpora in operacija
Dr. Zgodnja Danica it. 12 6.75 8.40 1.20 0.60 16.95 ***** ^	46 °° Bolniika
Dr. Junaki it 13 16.22 17.50 2.50 1.25 37.47 John Jesik	i600 «
Dr. Sloga Slovencev it 14	23.13	25.90 3.80	1.85 54.68	-
Dr. Triglav it 15	6.56	6.30 99.00	o 45 14 30
Dr. Zapadna Zvezda it. 16 122.52 16.00 137.90 19.41 25.00 7.00 10.25 338.08 Anton Gerš č	30.OO
Caroline Pele	38.00
Anton Meglen	33.00
Jennie Lost	40.00
_ __ * * Joseph Dole	on Dr. Hrabri Slovani it 17 ' 14.13 ' 15.40 0.40 mo 31.03 Dr. sv. Alojzija St. 19 9.61 11.20 1.60 0.8O 23 Dr. Planinke fit. 20 _ 13.13 16.10 2.22 1.15 82^60
Dr. Grintavec fit 21 ' 38.31 37.10 5.50 • 2 75 s5 t<' Mrri^i T»ri-	„ , ...
n- 00 - no 01 - .0 ' .werjeta lurk	n. 00 Bolniška podpora
Dr. sv. Mihaela at. 22 46.03 mU-tfO ^-13 2.10 84.96 Joseph Bezjak	00
Dr. Cleveland it. 23	15.65 4.00 17.50 2.56 1.00 1 00 1.25 42 96
Dr. Marija Pomapaj it. 24	9.45	6.30 1.20	0.6O 17.55
Dr. Wilburton, fit. 25 6.30 6.30 0.90 0.45 13^95	1
• 817.04 22.00 862.40 124.40 54.35 8.50 C2.50 1951.19 ' Skupaj bol. pod.	490 00
Obresti 201.67 Smrt nine	100.00
- Operacij	150 00
Skupaj dohodki 2152.86 4	-
Izdato skupaj	749.00
Ustnice je imela napolodpite. iz širokoodprtih oči se ji je pa »dražala čista deviška duša.
Abbe Bordes pa ni bil tega vesel, ampak je postajal vedno bolj žalosten. Samemu sebi je morai priznati, da je to dekle preveč lepo, preveč ljubeznivo. Bal se je odgovornosti, katero si je bil naložil,
—	Veliki Bog! — je pomislil, kakšne sitnosti in težave bom še mel žnjo. — Vsi fantje bodo letali za njo. Še ko je bila v samosta-
nn, so jo vsi občudovali. In ravno prej v Aigues-Vives. — No, sre-♦a. da bo za par dni konec. — V Gargosu ne bo imela nobenega oboževalca.	.. ..
Ko je o tem premišljeval, je opazil mirovnega sodnika Balaru-•a, ki jima je prihajal nasproti.
—	Kod se je pa ta klatil ? — je pomislil. — Najbrže nama je prišel namenoma nasproti. •
Stisnil je zobe kot pes. ki lioee ugrizniti. —" Kmalo je pa opazil tudi zdravnika, ki je z veliko težaivo potiskal kolo pred seboj.
—	Kaj naj to pomeni? — Pokaj hodijo v Gargos? — Saj drugače ni bilo nikogar tam zgoraj. — Najbrže bo tudi stari polkovnik privlekel svojo revmatično nogo za seboj. — In zatem bodo prišli se drugi, učitelj, pisarji in ostala sodrga. — O, moj Bog, v kakšnem i stoletju živimo!	,	;
Abbe je ves jezen krenil na bližnjico. — Zdaj naj pa le gre za menoj zdravnik s svojim kolesom, če more, — se je jezil.
Na tej bližnjici se mu je res posrečilo odpraviti zasledovalce. V zameno je pa naletel na Laroqua, ki se je pečal"« tihotapstvom. — Bil je grd kot smrtni greh, kljub temu je pa letal ^a ženskami.
—	O. gospod župnik, kak« lepo gospodično ste privedii s seboj ? — je rekel s sladkim gladom. • ■ - •
—	Hej. kaj blebetaš? — ga «je zavrnil župnik. — Najboljše bi bilo. če bi šel po svojih potih, seme tatinsko. Le lepo .prodajaj svoj ukradeni tobak in sc ne brigaj za druge ljudi.
Ko je abbe iztresel svojo jezo nad njim, se je odpravil naprej.
Zatem je srečal tesarja Artiguenaba, ki je skoraj okamenel ob pogledu na Jakobino.
Temu je sledil pismonoša Oambielle, ki se niti prestopiti ni mogel, ko je zapičil sroie oči v krasnega dekleta. — In slednjič je prišel stotritletni starček Bertrand Cojola. V bližini mladega dekleta se je zravnal in pogledal, kot da hi ^il star dvajset let.
—	Tako, tako, - - še celo stoletnim starcem ugaja — je premišljeval abbe. — Sedaj na^ pride še tepec s španske ceste. —J Bog ve, kaj bo on napravil? — Moj Bog, moj Bog, kakšne župljane si mi dal.--
Medtem je dohitel Jakobino, ki je šla nekoliko naprej.
—	Le hitro, le hitro. — Mudi se. — Skrajni čas je že.
Dospela sta v vas. — Ob obeh straneh ozke ceste so stale napol-
podrte hiše.
Srečala nista nikogar dragega kot mladega Silvera Montguil-hema, ki je delal košare in pasel svojo mulo.
—	No, ta bo menda miren — je pomislil abbe. — Ponavadi se zanima samo za gore in ledenike.
In res je bil mladi sin gora popolnoma miren, samo iz oči se mu je čitalo občudovanje.
Tedaj se pa ni mogel abbe več zadrževati.
(Dalje prihodnjič.) —--~—-
H.....Ali ste bolni?' "' f
I Ake taste kaka koleeea, ae glade aa to. kako dolgo ln m odraje B D ■^•^^tote^edraralk rae al gppt eefaavttt frtta k —1 V—■ I
H I ^^^ IftmJMwst	D
VABILO.
v o Slovenec in Hrvat" štev. 151 SSPZ. v Niles, Ohio, priredi veselico v soboto 24. avgusta,
na katero vljudno vabi vsa ao&ed-na društva, kakor tudi drugo občinstvo. Ob enaki priliki gotovo tudi mi obisk vračamo. Veselica, se vrši v dvorani na Berth St. Začetek popoldne. Vstopnina za mo«ke 50?, Ženske proste. Za dobro postrežbo in drugo bo skrbel odbor.
(20-22—8)
I&ČE SE
dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 za 1000 po 36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal nai
zastopnik
Mr. OTTO PEZDJB,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za 4 4 Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravniitvo.
JETKA! JETIKAi
Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z no v oiz na j denim zdravilom Neumaaan. < Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo aka-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrat rabil, bo že videl njega veljavo. Zdravilo Neu masan košta $5.35 in se dobi pri:
A. B. KOLAR CO., (27-7 26x) Nashwauk. Minn.
Rojaki, narofejte m na "Oltt Naroda", največji *Iovcnakl dntT-oik ▼ Zdrni. driavmh.
pr.JKoler
DRUGI IZDATKI:
Glas Naroda Glasilo	15.00
(ilas Naroda za 400 prošenj za pristop	14.00
E. J. Mesinger za 500 potnih listov	9.f>0
rlohn Bohte, stanarina pisarne	6.50
Frank Skrabee za julij	50.00
Druatvo Zapadna Zvezda št. 16 prvo nagrado	15.00
Društvo sv. Martina št. 1 drugo nagrado	10.00
Društvo Slovan št. 3, tretjo nagrado	f>.00
Skupaj drugi izdatki	* 125.00
Skupaj boln. podpora	• 499.00
Skupaj smrtnina	' 100.00
Skupaj operacije	150.00
Skupaj izdalo za julij	" • 874.00
Skupni dohodki isti čas	' 2152.86
Preostanek	. • 1278.86
Bivši imovina je bila	* 27863.82
t '_
Sedaj v blagajni dne 31. julija 1918	29142.68 Z bratskim pozdravom
Franlc Skrabee.
. "i
t Dr. L 0RENZ jJJk 644 Penn t
S	EDINI SLOVENSKO lit f	I
| GOVOREČI ZDRAVNIK	&V€DQ6	|
X MOftKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa. !
V	MoJa stroka ]e sdrarljenje akutnih ln krooieaib hoiregl Jas	1
Z	sam ie edravim nad 23 let ter Imam skninje r raeb bolem£b la	S
1	ker susm slovensko, ssto tss morem popolnoma rsztuaetl In spo%	Z
Z	sna ti raSo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln adrarje.	Z
1	Skosl 23 let sem pridobil posebno sknfinjo pri sdravJJeDja ifOŠklk
♦	bolesnl. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, mojm skrb pa	V I	le, da ras poopolnoma ozdravim. Ne odlafiajte, empfk pridite B»	s k	preje. -	k
♦	Jas oedrsrlm as strupi J en o kri, mazut Je In Use potdef^lM-
I	leni v grin, l^iadanje lss, bolečine ▼ k os teb, stare raaet.firflae 9
t	bolezni, oa'abeloat, bolezni v mehurju, ledlcah, JeCreb lelodca, f
k	rmenlco, rermatlzem, katar, slato žilo, nardi^ho Ud.	S
I	tr Uradne are ee: Y ponedeljkih, credab ln petkih aH.««
f	ajntraj do 0. popoldan. V torklli, Četrtkih ln eobetab od 8. ure
♦	sjatraj do 8. ure svečer, ob nedeljah pa do 2. ore popoldne«, r— Pe
u pofld ne sdravlm. Pridite oeebno. Ne pozabite Ime ln oa^fof:	#
f Dr. L0RENZ, 644 PeRo ate., Plttsbwib, Pi. S2
T	Nekateri droal sdravniki rabijo tobnaCe, da rae neiipeje
i Jas naa brvatsko le Is starega kraja, sato vas latje a^ravlm.
■	1 "	'■ 1 r	■■■
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN EpJAKTN^R,
kateri imajo v rokah naša potrdila ga denarne poiiljatre/ g itevilka-mi, kakor io označene pod imenom, naj blagovolijo nainaniti prej-komogoče tvoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sme jim podali, so se nam povrnil*. . : p.
Tvrdka Prank Sakger. *
Bartoi J. .	Kastelic John	Bamide Frank
No. 33073S	No. 4470flt	1 No. 830781
^ ^qmmb	Kovač Frank	Sinčiž Jo*ij
^No. 26063«	No 2q0641	No-.330763
"iTKnčič Matija	^f*^
No. 260583 Hikolieh John	n0 331070'
No' 323252	Tehl«. Anna
Modic Iran	Ko. 828896
N™2»0S« No. 329720	Turk ChaHee
Dolar VaSntin	Novak Rod	Turt'u^1
No. 330066	No. 45313
O^nrtt B.«!	Oswald Joe.	C' S
No. 960673	No. 260621	WoV «ffi
Qnbert Qlneeppe	Pin tar	8sear Prank
anofls	va, tttsis	IHvf
BP ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA",
»Ajvaen novaani mavčna ^»um
-aa.	■	^	* ■■	.....