DR. O. ILAUNIG: 17 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Neznani trije pivci "niso bili divji lovci In tudi ne kaki potepuhi. Toda njih posel je bilo delo noči, kajti čakali so res v polnočni uri na divjega lovca. Silna vročina, ki je mučila črez dan ljudi in Živino, se je zdaj spremenila v grozno nevihto. Že dalje časa so se zbirali temni oblaki, ki so vedno bolj zakrivali nebo. Že se je čulo zamolklo grmenje tam za Pohorjem, tajnostna tišina je vladala v celi naravi. Zdajci nastane šumenje po drevesih, potegnil je veter, sprva kratek sunek, nato je razsvetlil rezek blisk mračno sobo, da so se za trenutek videli natančno obrazi treh pivcev, nato močen grom, ob enem pa je zatulil vihar, da so pokale debele smreke in se je tresel ves hram. Silen piš je odprl rahlo zaprte dveri, in glej, v tem trenutku je stal na pragu star lovec dolge, sive brade, s puško in dolgim nožem, obleCaa v zeleno lovsko suknjo, z visokim klobukom, izpod katerega so se vsipali dolgi beli lasje črez ramena. »Aha tukaj je,« vzklikne največji treh pivcev, stopi k novemu gostu ter ga pozdravi: »dobro došel, mojster Urian! Pri tem vremenu te pač nismo pričakovali.« »Zlodej pride z viharjem,« reče sivi lovec ter stopi v sobo, »na takšno vreme se moramo navaditi, če hočemo priti v viharju naprej.« »Res, prav imaš,« odvrne eden od pivcev, »toda da pridemo k stvari, povej nam, kako stoji, prijatelj Lucifer, naša stvar v spodnjih krajih?« »Najprej bi jaz vas vprašal, kako je z našo zadevo v vaših. krajih,« odvrne vprašani, »to je gotovo glavna stvar.« Nato vstane največji od vseh treh, potegne ozek kos pergamenta izpod plašča ter reče: »Tukaj je seznam zarotnikov, vidiš razen nas imena T6koly, Jurij Perini, Štefan Petrozzi, Štefan Boczkay — krasna imena našega naroda, potem plemenitaše Franca in Andreja Nagy, Hidvedy, Borija, tri brate Ketzer, Ispana ter mnogo drugih.« »In vaš načrt,« vpraša novo došli lovec. »PlcmiC Bori,« odvrne največji, »uprizori s krdelom »ubogih fantov«. pobuno. Wolf Fabjan, najboljši naših jezdccev, poveljuje konjenikom, najprej zavzamemo gorska mesta, nato vpademona Moravsko ter prisilimo cesarja, da nam da naše stare pravice.« »Dobro,« reŁe stari lovec, »Štajerska pa lahko postavi v nekaj dneh 5000 mož na noge, z njihovo pomočjo zavzamcmo lahko Radgono, Riegersburgter Gradec, grad Schlossberg pa moramo dobiti le z zvijačo v svojo posest.« »In kako misliš to izvesti,« vpraša največji od vseh. »Kakor hitro pridobimo bosanskega pašo za naŠo stvar,« odvrne sivobradati Iovfc, »bomo poslali pokrite vozove, v katerih bodo skriti oboroženi janičarji, v.mraku skoz Šporovo ulico proti Schlossbergu. Tam sc zgodi, da se stre kolo, v tem trenutku skočijo turški vojaki z golimi meči iz voza, posekajo vse, kar jim pride nasproti, vržejo bakle v mesto, in čete, ki so pripravljene zadaj, vkorakajo neovirano v glavno mesto in zavzamcjo Schlossberg.« »Za Boga, dobro je to premišljeno,« vzklikne dolgi mcd tremi pivci, »in če pridobimo Turka, ne bo več dolgo nosil cesar Leopold ogrske krone.« »Perfiat Leonoldus« (naj pogine. Leopold), vzkikncta ostala dva pivca pri mizi. Nista pa več ponovila tega klica, kajti rezek glas: »Pazite,« se sliši skozi malo okence. Največji od lovcev zastrmi. »V Framu ali na Račjem se vidimo,« reče sivobradatemu lovcu v zeleni obleki, ki nagloma zgine skoz vrata v temj in gozdu. Istočasno vstopi od druge strani gozda izredno velik ter močan človek z visokim klobukom, držeč v roki sulico. Ob strani mu je visel š:*-ok meč. Njemu sledita dva vojaka, ob enem pa obkoli večja množica malo hišico. Ko jo vstopil ta mož, so sedeli trije pivci nemo in mirno pri mizi, za njimi oni starejši mož, ki je bil dozdevno njih sluga ter jih opozoril skoz okno. Postavili so oljnato leščeberko, ki je le slabo razsvetljevala sobo, v okno, tako da so sedeli skoraj v temi. Veliki vojak s klobukom se takoj ozre po sobi, in ko zagleda pri mizi tri pivce, jih vpraša: »Kdo ste in kaj delate tukaj?« »To vprašr.mo mi vas,« odvrne vcčji od pivcev, »kdo ste vi in kaj hočete tukaj?« »Jaz sem Jurij Vampreht, uslužben pri mestnem sodnikvi Valentinu Beurgu v Mariboru. Moj gospod ie dobil od grajskee-a stotnika grofa Bren nerja v Gradcu naročilo, da mora dati preiskati po stražnikih vse skrite kote in beznice, kjer se navadno skrivajo sumljivi ljudje. In tako vas vprašam še enkrat: Kdo ste in kaj delate tukaj?« Dolgi med tremi pivci se vidno oddahne, prej bled, je postal zopet rdeč. Mahoma odgrne svoj plašč ter pokaže jopič, ki je bil čez in čez preprežen z zlatimi nitmi, isto so storili tudi njegovi tovariši. »Kakor vidite,« reče in se ponovno zravna, »mi nismo razbojniki, ne divji lovci in tudi ne spadamo med ljudi, katere vi iščete po beznicah okoli Maribora.« »Vseeno,« odvrne vodja vojakov z močnim glasom, »obleka še ne napravi moža, povejte mi tedaj: Kdo ste in kaj iščete o polnočni uri v tej beznici?« Tedai pa pogleda večji strogega poveljnika srepo v oči. »Kaj hočete,« reče z donečim glasom, »vedite, jaz sem Pcter grof Zrinjski, ogrski magnat in hrvatska ban.« »In jaz,« reče drugi ter stopi bližje, »sem Franc grof Nadasdy ter tačas palaton ogrske kraljevine.« Tedaj pristopi že tudi tretji lovec, ki je bil vldeti najmlajši, se razgrne ter pravi: »Ime mi je Krištof Fran Frankopan, obmejnl grof na Primorskem.« Stari vojak je stal nekaj časa ves osupel. Nato povzame grof Zrinjski besedo: »In Ce že hoCete vedeti, kaj smo delali o polnočni uri tukaj, vam povemo, da smo prišli Izmufieni z lova ter da smo iz spoštovanja našega presvetlega vladarja, ker smo bili zopet na varnem pred hudo nevihto, zaklicali: »Vivat Leopoldus!« (Živel, Leopold!) Vampreht odvzame bližje Btoječemu vojaku svetilko, posveti trem gostom v obraz ter reče: »Mogoče je, da ste res tlsti gospodje, kakor ste napovedali. Sem še le kratko časa v tej službi. Imena pa so mi znana, zato vam hočem ska/ati dolžno spoštovanje. Toda dovolite mi, da vas vprašam: Kdo je biMisti, ki je tako naglo zginil v gozdu, ko smo se mi približali hiši.« »Ta le tukaj,« odvrne grof Zrinjski ter pokaže na starega moža, ki je prej zakiical: »Pazite,« in je scdaj stal za grofom. »Ta je moj zvesti Laslo Fokete, star vojak in plcmič, ki bodi z m?no], če grem na lov, ker irna a tern naivef.ie veselje.« jlVampreht ostro pogleda Feketa ter zmaje z glayo, kakor bi hotel reči: Ne, ta ni bil. Ker pa ni dalje dvomil, da stoji hrvatski ban pred njim, ter ni hotel ničesar storiti, kar bi moglo razžaliti te odlične gospode, zapova vojakom z močnim glasom: »Nazaj!« Takoj zapusti sobo ter odide s svojim krdelom proti Mariboru. Ko je bil toliko oddaljen, da ni mogel nič več slišati, so se pivci v sobi pomembno pogledall. »No, moji prijatelji,« reče grof Zrinjski napol tiho, »ali ste si na jasnem, kaj pomenjajo ti ponoCni poliodi. To stikanje pač ne velja potepuhom in drugira sumljivim ljudem . . .« »Ampak nam,« poseže vraes grof Nadasdy, »ali ne uvidite, da je tukaj vmes roka grofa Brennerja, ki je dobil, kakor sem zvedel, iz Dunaja navodila, da mora paziti, ali ne prihajajo na Štajersko ljudje, ki hočejo razeiriti zaroto.« »To je tudi moje mnenje,« pripomni Frankopan. »Dobro,« reče grof Zrinjskl, »naprej prijatelji, že se dani, petelin je že trikrat zapel, mi moramo na delo.« Pri teh besedah so zapustili plemenitaSi sa- motno krčmo »Pri divjem lovcu« In zginili v temnem gozdu. Sledil Jim je stari Lasko Fekete, ki se je porogljivo smejal. ¦ ,¦ , . .  VI. Na sejmu v Ptujn. Sejm bil Je ?.?v. 1 Prodal 1 on je Lahoin tam par volov. Aškerc. Starodavno }e mesto Ptuj ob Dravi, kf prlteče iz daljne Tirolske in Koroške, se vije med zeleni logi ter pozdravi še enkrat sivo zidovje starcga mesta, predno se zgubi v nepreglednih ravninah proti hrvaški deželi. Živahno je bilo že od nekdaj na tem prostoru življenje in prejšnji prebivalci so tudi saradi tega napravili tukaj naselbino. Minula so stoletja, prišli so hudi viharji črez to mcsto, a kljubovalo je vsem silam in se ohranilo.