Razg ovon z nasimi narocm čniki Odselitev v Nemčijo. N. N. Radi bi se za nekaj čaea odseliM na Nemško, da bi 86 naučili nemSčine. — NaSa oblaat Vam najbrž ne bo delala ovlre ter dala dovoljenje za potovanje v NemCijo, vendar pa sd boste morali oskrbeti pred tem dovoljenje poveljstva pristojnega vojaSkega okrožja. Predvaem pa pojdite na nemški konzulat (v Mariboru) ter tam vpraSajte, ali Vam bodo Nemci dovolili dopotovanje v Nemčijo. Solnina za obrtno iolo. V. J. Ako je ravnatelj obrtne šole temeljem predloženega ubožnega spriCevala oprostil Vasega sina od plačila šolnine za obiak obrtne sole, Vam ni treba Imeti nadaljnjih akrbi, kdo bo sedaj to šolnlno plačal, ali občina ali kdo drugi. Vi vaekakor ne. Loditev zakona — stroški — odstop od posestva. P. P. Vprasate, kdo mora plačati 3troške, ako ae loči zakon iz obojestranake krivde in ali je žena primorana odstopiti od poeestva, če ne pristane na ločitev in če dokaže, da ločitve ni kriva le ona aama. — Ako ae loči zakon iz obojestranske krivde, se atroški navadno pobotajo, to se pravi, da plača vsak avoje atroake; o vprasanju povračila atroškov odloči aodišče a sodbo, a katero izreče ločitev. Ako zadevna aodba izreče, da se zakon loči Iz obojeatranske krivde, tedaj ame vsak Izmed zakoncev zahtevati, da ae ženitne pogodbe izrečejo za razveljavljene. Iato velja, ako ni na ločitvi nihče kriv. Ako pa je na ločitvi le en zakonec kriv, tedaj je drugemu zakoncu, kateri ni krlv, dano na voljo, da zahteva ali nadaljevanje ali pa razveljavljenje ženltne pogodbe in po okolnostih primerno vzdrževanje. Odpis davftnlh zaostankov — znižanje davkov — pojasnila o rentnlnl. Naročnik. Vprašate, ali Vam bo res odpuščen davek, ki ate ga ostali dolžni a koncem leta 1939., nadalje, ali Vam bo res znižan davek, ker ne plačate državnih davkov več kakor 1000 din. — Vaše taformacije ao napatne. Odpia davčnih zaostankov je dovoljen le, v kolikor ao ae davftni zaoatankl pokazali ob koncu leta 1937. in v kolikor bi plačilo teh zaostankov pomenilo gospodarski polom dolžnika. Kar ae tiče znižanja davkov, pa zadnja uredba ničeaar ne določa glede kmetov, ki plačujejo državnega davka manj nego 1000 din, marveč je določeno le to, da kmetom, čijih posestvo ne donaSa vei kakor 1000 din kataatralnega člstega donosa letno, ne bo treba plačati zemljiškega državnega davka. Samo tem kmetom se odpišejo davfcni zaostanki do konca leta 1939. — Kar ae tiče rentnine, določa zakon, da je plačilu remtnega davka podvržen vaak dohodek iz imovlnBkih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek, odnosno davku na dobiček; zlaati je treba rentnlno plačati od obresti posojenih zneakov, od rent, najemnin in zakupntn. Višina rentnega davka znaša 12% od dogovorjenih obresti. K temu državnemu davku je treba pribiti še avtonomne doklade. Siromašne oaebe, kojih letni skupnl nepoarednim davkom zavezani dohodek ne presega po oceni davčnega odbora letno 10.000 din, plačujejo manjšo rentnino, in sicer le 8% od dogovorjenih obreati; razen tega je ta rentnina prosta avtonomnih doklad. Matl vzllc obljubi noče izročitl svojega dela posestva. J. L. Š. Vaša žena je podedovala po očetu 17 štiridesetink poaestva, njena mati pa 23 štirideaetink Ko ste se priženili, je mati obljubila, da Vam bo lzročila svoj del posestva, ko boate poplačali dolgove. Vi ate dolgove aicer poplačali, mati Vam pa poaestva noče izročiti, razen tega spravlja ona vse pridelke in dohodke ter Vam noče kupiti nlti obleke. — Ako višina plačanih dolgov ter vrednost Vašega dela, odštevši vrednost oskrbe, ki ate jo najbrž Imeli na posestvu avoje žene in tašče, doaega vrednoat taščinega dela posestva, bi zamogli tašCo s tožbo priailiti, da Vam aedaj, ko ste plačali vae dolgove, izroči svoj del posestva, kakor je to obljubila. Kar se tiče donosov poseatva, ima Vaša žena pravico zahtevati izročitev na njo odpadaJočega dela. Ako se žena in taSCa ne bi mogli aporazumeti glede skupnega gospodarstva, bi mogla žena zahtevati razdružitev, ki ae izvrši v nepravdnem poatopku. Ostalih navedb v Vašem piamu zal nlsmo razumeli. Ako želite 6e kakih pojaanil, naj Vam pismo naplže oseba, ki vsaj za ailo obvlada književno alovensdino. Cenileo je sam kupil na dražbi prodano posestvo. J. K. V kolikor je Vaše poseatvo na dražbi kupU izdražitelj, ki je pred tem naatopil kot sodni cenilec, to žal ni razlog za morebitno razveljavo domika. Vaekakor Vam pa Izdražitelj jamči za škodo, ki ste jo utrpeli, ako je poseatvo ree cenil izpod prave vrednosti, pri čemer pa mu morate dokazati vsaj malomarno ravnanje. Z ozirom na številke, ki nam jih omenjate, izgleda, da je izdražitelj poseatvo namerno nižje cenll. — Izvršilni postopnik aicer pozna institut nadponudbe in je nadponudba mogoča, mogo<^, ako ae pri javni dražbi ne doaeže tri Cetrtine cenilne vrednosti, mora pa se nadponudbo stavitl najpozneje v 15 dneh po razglasitvi domika, pri čemer je treba ponuditi najmanj eno Cetrtino več, kakor je znaaal faktični najvišji ponudek, to je kupntna, za katero je bilo poaestvo domaknjeno. — V kolikor je izdražitelj izplačal nekemu drugemu VaSemu upniku 7000 din za to, da se ni udeležil dražbe, ne boste mogli aodnim potom doseči, da bi ta upnik dobljeni zneaek odbil od avoje terjatve zoper Vaa. Zagrešil pa je Izdražitelj s tem kaznivo dejanje in bo kaznovan, ako ga boste naznanili oblaatvu (orožnikom ali drž. tožilstvu). Morda zadevo na kak način izvensodno uredite. V kolikor Vam preti nevamoat, da Vam prodajo na dražbi še dmgo poaeatvo, v zakonu ni najti rešitve tn morate proaiti upnika, naj bo uvideven ter potrpi. Podpora vojaškemu obvezniku za domače zdravljenje. S. F. Septembra ste bUi na orožnih vajah, tam ate zboleli, nakar so Vam odobrili pol leta bolniškega dopuata. Vprašate, aU Vam pripada podpora za domače zdravljenje. — Vi bi bili lahko oatali v vojaški oskrbi, odnoano v vojaski bolnlšnici dotlej, da bi ozdraveli. Ako pa ste šli raje domov, Vam žal ne pritiče nikaka odškodnina za atroške, ki ste jlh imeli z zdravljenjem doma. Nakup poljedetekega stroja v Nemdijl, carine prost uvoz. A. N. Zelo slabo ste napravlli, ko ste prineali na povratku a aezonskega dela v Nemčiji, prihranjeni denar a seboj. Morali bi si v Nemčiji nakupiti kake predmete ,ki bi jih lahko tu spravili v denar. Mark akoro gotovo ne boate mogli pri nas boljše prodati nego po 6 din, oziroma nam ni znano, kdo bi Vam bil pripravljen plačati vec. Tudi Vaš načrt, da bi ai sedaj kupili v Nemčiji poljedelaki stroj ter ga carine prosto pripeljall v Jugoalavijo, se žal ne bo dal izveati — vaaj ne rednlm potom. Ako ae Vam posreči spraviti avoje marke v Nemčijo in tam nakupiti atroj, boate za uvoz stroja v Jugoslavijo poti »bovali uverenje o poreklu robe ter potid".o naše trgovake zbornice, da se taki atroji v naši državi ne izdelujejo. Za uvoz novega atroja se plača od vsakih 100 kg teže 2 zlata dinarja carine, to je 26 papirnatih dinarjev. Razen tega je treba plaCati davek v višlni 8% od vrednoati stroja ln carine.