Pomenki xxvn. U. ,,Xecega dae", .9tega mesca" — je rodivai, ,,a pki daa", wto jesen* pa toživai; ali se brez razlneka lahkn zaznamva čas zdaj s tem zdaj z uaim skloaom? T. Beri v slovaici I. 1854! U. Na vprašanjc kedaj? kdaj? odgovarja Slovenec: o) večidel ¦/. rudivnikom , p. Leta 1853; enega dne. 4) .s toživnikom, p. Peti dan po smerti ooeta s e nam je ta nesreča prigodila. c) z mestnikom. p. Končal je svojc mlado življenje v petnajstem letu. T. XTa vprašanje kdaj ali koliko časa se rabi laliko rodivai; veadar se mi toživni zdi nekakn bolj domač ia aavadea. Xikoli še niseai slišal reči: ,,te noči, svojega živega dae ali svojih živih dai".. aaipak le: ,,to aoč, svoj živi dan, svoje žive dai" itd. U. Ali se toživni vselej sme rabiti? T. Kadar iaia iiae kak prilog pred seboj, sicer se ne more djati — (celo noč aiseai spal; tisti čas je govoril; prihodajo sredo je praznik; štiri leta nam je slažil); kadar pa pred imeaom ai aobeaega priloga alidolooila, je treba druzih predlogov (p. o, ob, t\) U. 0 predlogih o in ob sva že nekaj govorila (o božiču, o veliki noči; ob dveh, ob treh; ob petkih ia sabotah, itd.); v se rabi pred daevi v tednu (» torek, v sredo) itd. T. Tudi je v navadi s skazavaim ali mestnini v poiaenu ianerhalb, binnen: v dveli tedaili, v treh letih sp bo to doveršilo ... Sploh se mi vidi, da toživai bolj na tankn ia določno zazaamva čas ali dobo. U. Ker se s tem vjeaia daaes, ki so ie tako različao piše: dans, doas, dnes, daasi, danes, daaas, — torej prosim, da mi razloži lo ainogotero pisavo! T. Ker se čas z rodivnim in toživnim sklonom da zazaamajati, se tedaj pisaaje ,,dans, dnes* kojrazvidi: ,,daas" je toživni, ,,daes* pa rodivai. Znano li je, da je * aekdanji *-, .vi, se (hic, liaec, hoc). Tako je jasao tudi ,,dansi". Doas ia doaes pa se simtertje morebiti izgovarja; toda v pisanji ai posaemati. U. Kaj aii je misliti o ,,daaes ia danas"? T. Iz starosloveaskega dn' smo naredili daa, kar je aekdaj poBieailo dac, davek (vectigal), koroški ia štajerski Sloveaci pravijo den; ker se * pritakae, se mehki polgla.snik spremeni ali v e ali pa, kakor pri Hrovatih predostikrat, v a ter piše danes ali daaas. I)a se v sIoveBskem tudi sme pisati dana s, je očitno iz daaašaji, kakor iz dnes — dnešnji. Dans ali daasi je acBiški heute (hiu-te ali tag, hodie flam. hoc die), kakor letos heuer (hiu-jar, hoc aaao) nam. se leto. Da je obojaa pisava (letas ia letos) dobra, se spozna iz priloga letašnji in letošaji. U. Kaj pa, ko bi dnes bilo v skazavaem? T. To skorej ai misliti, ker je sam * pridjan, ki se v onienjenem sklonu glasi sem1; e ali a se obrača Ba lepoglasje, da sklepa oboje. V. Ali se Be vjema s tem Ietas ia letos, saoči ia s n o č ? T. To je da; ubo (letas, sboči) je rodivni, to (letos, saoč, ali kakor Serbje imajo ia mi lahko pišemo, sinoč kakor dansi, pa (oživai skloa. Ravao tako se sme razlagati spomladi iz s in pomladi. Vendar je pred ko ne ,,spomladi,jeseni" aekdaaji skazavai brez predloga, kakorpost.: časi, časih itd. xxvin. U. sNa-BJ" je ločeno kakor malo pozBeje ,;pred-se"; veadar sem velikrat že vidil pisaao ^nanj* ,,zaaj" itd; od kod je pač ,.njli ? T. Zaime tretje osebe je bilo nekdaj i, ja, je (sploh le v sklepu iže, jaže, ježe), rod. jego, daj. jemu, tož. i, jii ali jo, je. Ohranil se je ta-le i za eaozložnimi predlogi po spodnjpui Kranjskein, kjer se še čuje: pred -i, po -/, 7,'A-i itd; veadar dobiva kakor nekdaj še tudi sedaj za predlogi po vsih sklonih n: po-ai, toda i se staplja z n v nj: po-aj, za-nj, ia zavoljo blagoglasja se vdeva e ali a: pred- aj in predeaj, med-aj ia aiedeaj; vaaj (v-a-BJ aam t?nj) itd. 17. Kako se glasi zdaj v iaieaovavneoi ia toživBem ? '/'. V imea. je ob, oaa, obo, kar v starosloveasčiai tudi ni aezaano, in toživ. njega - ga, njo-jo, njega - gaje. Tu pa tam se sliši skrajšano aja, tudijega zlasti po Doleaskem. Prava oblika je veadar v tož. i, ia iz le oblike i, ja,je so aastale druge: jega, jemu, je, jej, ji, jo, ju, jima, j ih itd. U. Sej jih toliko brez n govoriaio ia pišemo, zakaj bi ae pisali tudi jega, jemu, ker se po več krajih sliši ia z aekdaajo pisavo striaja ? T. Zakaj ae! Tudi jaz sem te misli, da bi se svobodao rabilo zdaj to, zdaj uno. U. Kako je to , da se piše tolikrat n v njega, ajemu, njem, ajim, njih . . saaio tudi brez predlogov? T. Ker so mislili, da se ima izpeljevati iz on, oaa, oao, kar je pa aapačno; prava izpeljava je iz i, jega itd. Po tem takem so se razvile dvojae oblike, krepke ia šibke (aj ega ifl ga, ajeaiu in ma, bjo ia jo itd.), kakor so v osebaih zaimkih fmeae in me, tebi ia ti, sebe ia se), in krepke se stavijo, kadar se zaiaie posebej hoče povzdigaiti ia določiti, zlasti v začetku besedi ia za predlogi. U. Pa sem že tolikrat bral pred-aie, za-te, za-se ? T. Me, te, se je pravi toživai; nieae, tebe, sebe je prav za prav rodivaega sklona. Posebao je to, da v aekdaaji pisavi šibke oblike (g a, m u, ji) aiso bile aavadae. U. Po vsem teai mi povej , kako čeni pisati zaimena s predlogi, skupaj ali Barazea : p o -bj ali p o n j , za-aj ali zanj, pred-BJ ali predaj itd. ? T. Ako se piše i sam, se mi zdi bolje ločiti: za-i pod-i, pred-i, da ae naslane kaka dvomba (ali je zaime ali glagol); ako se piše nj, je pisava prosta: za-BJ, pr e dnj ali pa zanj, poaj, predaj ali celo predeaj. Da se predlogi v druzih skloaih vselej ločijo, je prav (jdo meae, Atebi, proti sebi); v toživaeBi eaoJBem pa dostikrat predlogi aaglas aase potegBejo ter se z zaiaikoai, ktereoiu celo glas spremenijo, ože skleaejo, torej se piše ali zame, nale. predse ali za-rae, na - te, prcd-se, pa tudi za me, aa te, pred se, ter se naglasuje ali zame, nase, predse ali pa za nie, za te, pred se. Uelo aapačna ia nepotrebaa se mi zdi pisava zatijga, vaajga nam. zaaj, vaaj ali za ajega, v njega, ker je nj že sauio na sebi cela oblika zaimena. U. Tako je prav!