; AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Amerinm 9t CLEVELAND. OHIO, MONDAY 31st 1921 v Ameriki lisimus zaveznikov je gost Amerike ew York, 29. okt. Maršal h, vrhovni poveljnik za-nikov tekom vojne, je vče-osvojil New York, nakar je podal naprej, da osvoji lo Ameriko. New York se po'dal maršalu brez vsake brambe. Le dvakrat v zgodovini mesta New York so se pdkazale tako ogromne množice ljudstva, da pozdravijo enega moža. Ko je prišel admiral pewey v New York, potem ko je zmagal Špance pri Filipinih, ali rfa dan, ko je k bilo premirje podpisano, je približno enako število New-yorčanov se pAkazalo na cesti kot včeraj, ko je dospel maršal Foch, ki je s svojo , taktiko in predrznostjo porazi) veličastno nemško arma-■ do ter zdrobil. Nemčijo-v prah. Nikdar v zgbdovini sveta, kot pripovedujejo navzoči, ni noben zmagovalec doživel tako ogromnega, ljudskega sprejema kot maršal Foch. Ko je stopil pri Battery na newyorška tla, so grmeli topovi, zrakoplovi so vr-šali v zraku, vsi parniki v lu-ki so pozdravljali, milijone ljudstvavje kričalo. Ob njegovi desn\ se je peljal general irshing, vjhovni poveljnik erijke armade. Pozdrav e veljal enako njemu kot 'ocny. Ko je 2upan Hylan podelil 'maršalu Fochu svo port, ne dela samo velike krivice narodu v celoti pač pa povžroča zločin nad državo. N bodo mesta,le nastopil rtiar^deželi, in Tcdor krši ta trans šal svoj triumfalni pohod. Trgovina je bila pozabljena, vse skrbi pozabljene,' morje ljudstva je napolnilo vse kotičke newyorških cest Maršal Foch se je pripeljal na parniku Pariz * v New York. En dan za njim je odpljul parnik George Washington, z generalom Pershing na krovu. Kurjači na George Washingtonu so uporabili vse svoje sile, da so došli parnik Pariz. Bila je prava tekma'na morju, in v resnici je došel parnik George'Washington parnik Paris še pred New Yorkom. Sto milj pred newyorSko lukcf je 12 torped-nih ameriških rušilcev sprem ljalo parnik Paris v^ New Yoi*k. Maršal Foch se je takoj po prihodu v New York odpeljal v Washington, kjef Je bil istotako slaven spre-f jem, nakar se poda v Kansas City, kjer je konvencija Ame-1 riške Legije, katere se maršal vdeleži. ' - Kandidat za župana, arles H. Hubbell je i?po-oval zaporno povelje proti didatii za župana, James HincMiffe. V sobot?) zjutfaj so Ijinchliffa aretirali in se bo moral zagovarjati pred mirovnim sodpikem Hawkins v East Clevelandu. To je »sledica tepeža zadnji teden, je Hubbell prišel v urad 1 liffa • in zahtevad od jega, da mu pokaže jige, da Hubbel vidi, od-Htobiva Htnchliffe denar stroške kanmanje. Hinch-pa je ukazal Hubbella i iz urada. * - Ht ' 'iL' * Nad 2000 Cehov se ie bralo pretekli petek zvečer Narodni Dvorani na ^road-r, kjer so slovesno prazno-tretjo obletnico, odkar postala Češka samostojna Med drugimi zadevami, bo treba glasovati tolski odbor. Štirje izvolijo. Mr Vlada prepoveduje Štrajki na železnicah se ne smejo vršiti. Chicago, 30. okt. Vladni železniški odbor za poravnavo sporov med Železniškimi delavci in lastniki železnic je včeraj izdal določbo, da je vsem unijskim železničarjem v Ameriki prepovedano štraj kati, ako ne dobijo od'vladnega odbora dovoljenja za štrajk. Vsi železničarji, ki gredo na štrajk brez dovoljenja vlade, se bodo smatrali kot "izvrški" ki so se prostovoljno odtegnili varstvu, ki ga nudi vlada vsem transportnim tielavcem. Vladni odbor izjavlja: Vladni odbor bi rad jasno In točno označil svoje stališče, tako da v ob-dočnosti^ne more priti do nesporazuma v nobeni zadevi. Postava pravi, da kadarkoli želijo uslužbenci ali lastniki železnic znižati ali zvišati plače, spremeniti določila in postave, ki se tičejo železniškega transporta, se mora najprej vršiti konferenca med železničarji in lastniki Slovenci v politiki -T— Sijajno uspel politični shod pretekli petek Ena največjih političnih sej v mestu se je vršila pretekli petek z.večer v Grdinovt dvorani. Že pred napovedano uro je bila dvorana nabito polna, in vendar je ta dvorana - največja v naselbini. Ogromna udeležba je vzbu^ dila občudovanje v ameriških IČrogih, ki so spoznali, kako va£en faktor so Slovenci v Ž3. vardi. Pričakovali smo pa na shod več žensk. Morda se udeleže prihodnjič številne-je„ toda pmič v politični zgodovini je bilo' vseeno navzočih primeroma jako veliko naših žen. Čast jim! Govorili so po vrsti: Cyrus Locher, Mrs. Ivanka Mervar, sodnik Chas. L. Seize sodni k Geo. A. Howells, sodnik Dempsey, Adam J. Damm, Frank J. Lausche, katerega so ljudje navdušeno pozdravili, in ki je v slovensko - ameriškem (narečju izvrstno rešil svojo nalogo ter kandidat za sodnika Martin Sweeney. Še več železnic, in če ne morejo pri- -govornikov je bilo pri roki, ti do sporazuma, se mora zadeva prinesti pred vladni odbor, in nobena stranka ne sme nikdar ničesar ukreniti, dokler odbor ne izda tozadevnega . dovoljenja.. Sklicanje šfrajka je' kršitev določb vladnega odobra. Železniški transport je življenska potreba za mir,-red m napredek v —flzvanredno zanimiva obravnava se je vršila v soboto pred sodnikom Manuel Levi-ne, ko je prišel na sodnija George Schuster, 5608 Proper ave. in prosil za razpo-roko od svoje žene, trdeč, da ima njegova soproga še dva druga moža, s katerimi se ni razporočila, ko Je njega vzela. Objednem je prišel na so-dnijo tudi Gus Weber, 1254 E. 59th St. ki je trdil, da je on drugi mož Mrs. Schuster Weber je trdil, da je zapustil svojo ženo, ko zvedel, da ima še prvega moža živega, s katerim se ni razporočila. Schuster je ps povedal spd-niji, da ga je njegova 3$na nekega dne zaprla v hišo, potem pa je pobegnila in se poročila š Četrtim možem. Sodnik Levine je odločil, da bo vzelo mnogo Časa, predno bo našel pot iz teh zapletenih zakonov. : ALEKSANDER SE VRNE V BELGRAD. Pariz, 30. okt. Včeraj je odpotoval iz Parizd jugoslovanski kralj Aleksander, potem ko se je tri mesece mudil v Parizu/V. Belgrad namerava dospeti v pondeljek, 31. oktobra, nakar zasede prestol. Iz Pariza je odpotoval v spremstvu rftinisterske-ga predsednika Nikola Paši-ča. HARDING ČASTI ITALIJANE. Chicago, 27. okt. Sem se poroča, da ie predsednik Zjedinjenih držav, Warren Hardiog sprdffel vrhovno pokroviteljstvo zveze italijanskih vojakov iz svetovne yoj-ne. Objednem je Harding pisal vodstvu zveze, da .ga jako veseli; ker more sprejeti to čast in želi, da bi prišlo do Italijo* in toda upoštevalo se je, da je ura že pozna, in- se je bilo treba posloviti. Prihodnji shod se vrši v petek, 4. nov. v Grdinovi dvorani ob 7.30 zvečersTa s|iod je namenjen natančni razlagi vseh volivni h listov, ki pridejo na vrsto. Volivnib listov bo 8. Poleg tega pa govori na tem shodu odločilni govor Edmund B. Haserodt, ki bo slovenskim volivcem razložil syoj program, se pogovoril s svojimi starimi in mladimi prijatelji, in bodete lahko slišali iz njegovih lastnih ust, da namerava odločno upoštevati Slovence v slučaju, da je zvoljen 8. nov. Stvari, o katerih se bo glasovalo48. nov. 'so: mestni tiket, z imei)i županskih in councilmanskih kandidatov. Sodnijski tiket 7. imeni kandidatov za sodnike. Tiket glede "Poli 1>x" alt naglavni davek. Tiket glede spremembe mestne vlade za takozvani "city manager system". Tiket za dovolitev $2. 000.000 za novo ječo. Tiket za dovolitev t$2.000.000 za novo javno knjižnico. Tiket ali dovolijo ljudje $io.000. 000 da se bivšim vojakom podeli nagrada. O vsem tem je treba razmišljanja in priprave. Natančna razlaga o vsem tem vam bo mnogo pomagala, da razsodno volite. — V sredo 9. nov. dan po volitvah, pride v Cleveland maršal Foch, vrhovni vodja zavezniških armad tekom svetovne vojne. Cleveland mu priredi veličasten sprejem. šolski otroci bodo imeli pol dneva prostega ter bodo pozdravili maršala na Euclid ave. od 107 ceste do 24. ce-stR 100.000 otrok pozdravi maršala. American; Legion priredi maršalu sprejem. Governer Davis pride v Cleveland., V sredo 9. nov. opoldne bo maršal govoril v Keiths hipodromu. — Soijnik Sawicki je bil v sčboto na kosilu v Hollen-den hotelu. Jedel je otrige. V eni izmed njih je dobil pravi biser, vreden $500. t — Iz Washingtona, se poroča, da bo preds. Harding po^ miostil Eugene Debsa, znanega socialističnega jroditc- t. !A„ nitro KAKO SE V< Ena najbolj stvari pri tvah V Clevel sovati za žuj councifmanske te. Ta volitev je i ma drugačna k< kadar volite go\ ali predsednika, dati za govei predsednika so po strankah, zi in councilmanski Listek z imeni v >ma tri kolone, kolona: first Druga kolona: second choice. Trfetja kolona: other choices. - Naredite križ v prvi koloni sno od imena katerega vi želite, župan ali cduncili ko mislite, da je drugi sposoben, križ v drugi koloni cond choice. In križe v tretji other choices, za ga drugega kan« I katerem mislite, da je dober. Toda samo enkrat smete voliti-first choice, namreč samo za eitega kandidata, ravno tako second choice, dočim othtr choices lahko Uporabite večkrat, pa tudi ne smete enemu in istemu «ndidatu v več kolonah kot eni narediti križ. Ako volivni listek žete, s%ga dajte ga uradniku v koči, ki vam izroči novega. Natančneje o tem na shodu v petek, 4. nov. Glasovrltalijanov ► 1 ✓ Bodejo oddali najbrž za Hinchliffa. NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Železničarji pravijo, da se ne bore z Vlado. , Rusija ponuja Boljševiki pripravljeni plačati dolgove. I Riga, 30. okt. Uradna bolj-ševišk^ časnikarska agentu-ra Rosta naznanja, da so boljševiki, pod gotovimi pogoji pripravljeni plačati vse dolgove, katere je ha redi I a carska vlada. Boljševiški zunanji minister ČiČorin je tozadevno poslal noto na italijansko japonsko, francosko in angleško vlado. Pogoji, da plačajo boljševiki dolg raznim evropskim državam so, da priznajo slednje države bolj-ševiško vlado, drugič, da skle nejo z njo mir. Objednem predlaga boljševiška vlada, se nemudoma skliče mednarodna konferenca, kjer bi se reševale vse zahteve, ki jih imajo razni narodi proti Rusiji. Iz Washin^tona se poroča, da driavnroddelek ameriške vlade ni dobil še nobenega tozadevnega obvestila, ker med Rusiio in Zjed državami ne obstoje direktne di-plomatične zveze. Rusija dolguje vladi Zjedinjenih držav $187,729.750, a mnogo .denarji imajo tirjati še posamezniki od ruske vlade. Vprašanje plačirve ruakega dolga bo prišlo najbrž na vrsto pri sejah razorožervalne konference, ki se prično prihodnji mesec v Washingto-nu. ' — Razvažalci mleka ne bodo zaštrajkali, ker se je spor zlepa poravnal s kompanijo. — Roparji so v soboto ponori udrj[ v stanovanje znt-; •nega milijonarja Samuel Mather, 2605 Euclid ave. Družine ni 1r»f Zdi se, da bodejo oddani italijanski glasovi pri letošnjih županskih volitvah za Hinchliffa. Tako kažejo vsa znamenja. Kandidata Hinch-liffe podpira tukajšni časo-pjs "News", ki je sicer republikanski list, toda se je spri z Vadstvom republikanske stranke, najbrž ker slednja^ ni hoteja delati tako kot je časopis narekoval. "News" je it dolgo časa prinašala ita-lijanskd Jberilo v svojem listu, z name/iom, da potegne Italijane za seboj. Čemur se pa Čudimo je, Itžflijani agitirajo za Hinchliffa, ker je o Hinch-liffiT znano, da je prohibici-jonišf, Italijani pa dobri pivci. Politika pač najde čudne patrone skupaj v tovarišiji. Hincnliffa podpira neka organizacija, katere* načelnik je Henry O. Yoder, znani zagovornik prohibicije.JCam Italijani gledajo, da podpirajo Hinchliffa, nam je neume-vno. Glede councilmanske volitve v 23. vardi, piše Plain Dealer v soboto: V - 23. vardi kandidira Adam J. Damm, demokrat, dr. F. F. Walter, republikanec, in Joseph Jauch, socialist. V tej vardi je ogromno število slovanskih glasov, in varda je vse-f) silo glasovala za Damma, da pride tudi letos do nove zmage za Damma. Vidi »e, da pri Plain D^aler-ju vedo, kdo odločuje v 23. vardi. še na nekaj opozarjamo naše državljane, in*to y vardi 10. in 32. Naši ljudje naj v*10. vardi, to je v tako-zvanem^"ŽužemberkuM; od 55. ceste dalje proti mestu, volijo za sedajnega council-mana Reynoldsa. On je Ha-serodtov pristaš in zasluži podporo. Osem let že deluje v mestni zbornici, čisto in pošteno, da mu nihče ne mo-' re ničesar očitati. V 32. vardi pa kjer imajo deset councilmanskih - kandidatov, posebno opozarjamo rojake, da volijo za bivšega councilma-na William Rolf. On je Mase-rodtov pristaš. Povdarjali smo Že, da je skrajne važnosti, 'da ni samo Haserodt zvoljen, pač pa dobi v mestno zbornico tudi ljudi, na katere se zanese in s katerimi sp-deljuje. V 32. vardi je edini Wm. Rolf, ki podpira Hase-rodta. Ako v tej vardi, kjer so vsi slovenski collinwood-ski državljani, ne zmaga Wolf, bo zmagal odvetnik Force, ki je prohibicijonist. Opozarjamo torej naše dr; žavljane na ta dejstva, da jih upoštevajo. / -o- ROJAKOM V WEST PARKU Kot drugod se tudi v West Parku vršijo voljtvp 8. nov. V West Parku ja treba izvoliti župana, predsednika mestne zbornice, councilma-ne, dva konštablerja, mirovnega sodnika, avditorja, blagajnika ter šolski odbor. Slovenske državljane opozarjamo na demokratični tiket, na katerem kandidira za članico šolskega odbora Mrs. Cecilia Brodnik, Slovenka. Dolžnost državljanov je da oddajo svoje glasove za njo, ker je znana kot zmožna in se zanima za napredek West Parka. — Tri nove hiše je nekdo zažpal na Taylor in Caledonia Rds. v Cleveland Heigh- Chicago, 29. oki Preklic štrajka je bolj zma^a za uslužbence Železnic, kakor pa za železnice same. Železničarji so gotovi, da vprašanje glede nadaljnega znižanja železniškim uslužbencem ne pride na vrsto najmanj enu leto, kajti vladni delavski odbor za poravnayo spbrov med železničarji in lastniki železnic ima rešiti toliko drugih vprašanj, da bo vzelo najmanj 12 mesecev, predno pride zahteva železnic po na-daljnem znižanju plač na vrsto. Glavni vzrok nameravanega štrajka je bil, ker so železnice ponovno zahtevale, da se uslužbencem skrajša plača za nadaljnih deset procentov. Vladni delavski odbor je sedaj to preprečil, in ko so voditelji železničarjev spoznali, da ponovnega znižanja plač ne bo, so preklicali povelje za štrajk. En drug važen vzrok, zakaj se železniški štrajk ni vršil je, ker je vlada Zjedinjenih držav z vsemf silami nastopila proti štrajku. Voditelji železniških delavcev to odkrito priznajo. "Mi se nismo mogli bori« proti Zjedinjenim državam," se je izjavil L. E. Sheppardppredsednikunije konduTctorJev. MisIiTi smo, da se borimo proti železnicam, toda borili smo se v resnici proti vladi Zjedinjenih držav. Sprevideli smo, da bi bilo brez uspeha se nadalje še ustavljati avtoriteti Zjedinjenih , držav." Železnice bodej /. P(KC, tuUlo, iShLLiv 0OK(MI WfClJ* I Read by 2S.0M Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on reqnest. American in spirit Foreign in language only baiered aa iocw.rj-uiim aiattei j«iiu Mb <•- uo- «ifiwc * ♦ nt March '07« No. 126. Mon. Oct 3lst 1921 (»i •»• Za župšna: Edmund B. Haserodt. • V Clevelandu imamo tri angleške dnevnike. .Ob času volivne borbe je navada, da ta aijN)n časopis potegne z gotovim kandidatom in ga priporoča. The Cleveland Press, katerega se tiska dnevno do 180.000 iztisov, je doslej neodvisen in ne priporoča nobenega kandidata, dnsi se trdi, da se strinja bolj z Haserodtom kot s katerimkoli drugim kandidatom. The Cleveland News, ki ima dnevno izdajo 114. 000 številk, lomi kopje za Hinchliffa, za katerim stojijo znani interesi milijonarja Hanna. The Cleveland Plain Dealar, prvi list v državi Ohio, katerega se tiska dnevno 190.000, a ob nedeljah 240.000, je doslej bil nepristranski, a ko se je kampanja razvila, se je postavil na stran Hase-rodta, katerega priporoča volivcem v Izvolitev. Da naši člta-telji vidijo, kakšno mnenje ima The Cleveland Plain Dealer o Haserodtu, prinašamo tu uredniški članek kot je bil priobčen v Plain Dealerju. Podpora tako upljivnega lista kot je Plain Dealer zna Haserodtu'mnogo pomagati. Piše Plain Dealer: 1 "Pred mnogo meseci, ko smo debatirali o mogočih županskih kandidatih za letošnje volitve, je napisal Plain Dealer sledeči uredniški članek: .ilnda demokrat ali pa republikanec. Toda največje važno-landa demokrat ali pa republikanec. Toda največčje važnosti je, da je prihodnji mayor mož zmožnosti, karakterja, skušnje, trdnih načel glede mestne politike — mož, ki se pravilno zaveda svojega urada, in ki postane župan, ker je n i tri demokratična nil blikanska organizacija diktirati. i / o— —-----» — g-------- ---r ' prepričan, da lahlco pomaga mestu po gotovih 'načelih, jasno* izraženih, in kateremu ne more niti demokratična niti repu- "Tako smo pisali februarija meseca. Danes smo 11 dni od volitev. IzmetJ sedmih kandidatov, kiso se pojavili, je Plain Dealer prepričan, da Edmund B. Haserodt je najbolj sposoben za župana. ' * v' "Mayor Fitzgerald kandidira na podlagi rekorda, katerega je ustvaril v City Hall. Toda to je rekord zgube. Kot župan se je obotavljal, puščal vnemar stvari. Način kako je vodil finančne zadeve mesta je popolnoma zgrešen. Plino-vo vprašanje vlači že mesece in mesece, namesto da bi se takoj rešilo. V uradu je imel direktorja javne varnosti, popolnoma nezmožnega za ta urad, v ogromno Škodo celemu policijskemu oddelku. "Councilman Hinchliffe prosi podporo za kandidaturo na podlagi svojefea rekorda kot uspešen business man in councilman. Njegova delavnost v trgovini jc bila mnogoli-čna. Njegov rekord v mestni zbornici pa, dasi vsebuje nekaj izvrstnih točk, ni tak da bi ga priporočal za župana. Niti ni bil vodjev njestni zbornici. Nobena velika stvar v mestni zbornici ni prišla od njega. Kar se tiče mestnih financ je skoro brez vsake inicijativne kvalifikacije. "Fred Kohler'je bil dober polieman in zmožen načelnik. Toda to ni dovolj, da bi ga priporočilo za skrajno važno mesto prvega mestnega uradnika Kohler še nikdar ni pokazal svoje zmožnosti kako reševati velike probleme, ki zadenejo župana v Clevelandu. "John J. Boyle je bil živahen in zmožen county blagajnik tekom dveh terminov. Toda ta urad Je njegova edina skušnja, ki ga, po našem mnenju, nikakor ne kvalificira da postane elevelandski župan v časih kakor so današnji. Biti župan»ali biti county blagajnik, je povsem nekaj druzega, in Boyle> ne more premostiti prepada, ki se nihaja med tema dvema uradoma. , "Charles H. Hubbeir nima nobene skušnje v javnem uradu. Mnogo let je accountant, javni računar, toda to ni nobena kvalifikacija za urad, katerega išče. "Fred Brown je kandidat socialistično-delavske stran-\ e, in nje je županska kandidatura nič druzega kot pospeševanje industrijalne "revolucije". Mi nikakor ne vidimo kaj ta "industrijalna revolucija" — naj pomeni to že kar hoče — opraviti z županskim uradom v Clevelandu. "Kar se pa tiče Edmund B. Haserodta, je bil več ali manj v javnosti zadnjih 18 let. Osem let v mestni zbornici, in osem let county clerk, je dobil n\ož globok vpogled v naše javno življenje. Posebno pozna lokalne probkme. On pozna politiko. Bil je zgodnji učenec Tom L. Johnsona ter mu pomagal rešiti velike probleme, o katerih govore i t) katere občudujejo v drugih mestih. "Tekom zadnjih let Haserodt ni bil strankarski politika.-. Leta 1917 in zopet leta 1919 je kandidiral za župana na svojo roko, proti stranki, kateri je pripadal. Tudi pri teh volitvah je njegova stranka hotela imeti druzega moža za kandidata, in so odobrili Haserodta le, ker niso mogli druzega dobiti. Zato pa Haserodt stranki ni ničesar dolžan. Prepričani smo, da se ne bo podal diktaturi pcHitičnih bosov. "Haserodt je bil vodja v mestni zbornici v času, ko so reševale stvari skrajno važnega pomena. Njegova služba v času spora s cestno železnico, ki se je tako ltpo poravnal, je očividna. Kot county clerk si je pridobil spoštovanje in po-svalo vsakogar, kdor je upravičen govoriti c takih zadevah. Preiskava od strani Cleveland Foundation, ki je t9Čno preiskala ves položaj v Clevelandu, pravi, da je Haserodt na najbolj zadovoljiv način upravljal posle kriminalne sodni- . _ M . jC. "Plain Dealer se mnogokrat ni strinjal s politiko in načeli, kakor to zastopa Edmund B. Haserodt. Toda v tem slučaju, je Plain Dealer prepričan, da je on najbolj sposoben mož za župana izmed vseh sedmih kandidatov. Njegov rekord v uradu ga priporoča za višji urad." Tako Plain Dealer. Na isti način smo mi napisali pred Clevefond-Newburgh. Naša Aašelbina se prebuja iz spanja. Pretekle čase je bilo malo slišati ali čitati. kako se počutijo newburškt Slovenci. Sedaj pa, kamor.se ozremo,, se vidi napredek. Prirejajo se razni politični shodi, .koncerti, igre in druge zabave. Posebno ljubimo rmiziko in petje. Imamo godbo qa pihala, ki s polno paro piha. Zraven imamo tudi tako godbo, ki ji je treba pihati le tedaj, če je kde jezen. Taka muzika najbolj imponira, posebno v notranjih prostorih, Jeer nam ušesa nepokvarjena pusti. Imamo tudi dva pevska društva, ki nam dajeta užitek lepo slovenske pesmi. Poglejmo kakšen uspeh je imel tretji.koncert, ki ^a je priredilo pevsko društvo "Zvon" predpreteklo nedeljo v Narodnem domu. Lahko rečem, da koncert je bil dokaj dobro obiskan. To je znamenje, da zna ljudstvo ceniti slovensko pesem. Mnoge pevske točke so se dokaj lepo projzvajale. Pevovodja g. P. Kogoj je pokazal, da je v dinamiki jako stroj?; tinJi v taktu je postal boljši mojster. Kar se pa tfiče teksta je bil tuintam pomanjkljiv-. Bifo je tudi opazitv par kritikov iz mesta, pa noben se ni oglasil. Zato pa se je newburski meh napihnil, in poslušajte kakšne sape je spuščal: Nimam namena poiskati vse žilice posameznih točk, pač pa hočem le površno opisati sladkost in sladkost koncertne vsebim1____ Moški zbor dr. Zvon je pokazal, da je zmožen proizvajati teške kompozicije. Vsi glasovi so dobro zastopani, le prvi bas ne odgovarja aki ne poseže vmes pevovodja. Kar ?e pa tiče mešanega zbora, je harmonija polna. V nekaterih krajih je še celo tenor prrvladal ostali zbor. Pri #esmi "Kaj ne b\ bjla vesela", s spremljevdnjem Havirja, je žel pohvalo. Ravno tako je pel moški, zbor s spremijevanjem tamburašev z vso fineso "Venec Slovanski narodnih pesmi", razven nar pomot v taktu. Pri pesmi "Planinec" bi bilo pričakovati boljšega vžitka. Bariton solo je povoljno rešil svojo vlogo, kakor tudi igralec klavirja, le v violino se je vrinil neki mrčeš, ki je povzročal vedno disonanco. Violina ni stara kakor tudi ne mladenič, ki jo je igral. Torej se pričakuje, da tisto disonančno muho ven s'rese, pa bo vse ol-rajt. Slične disonančne mu-šice so frčal? pri pesmi: "Ka-dqr boš ti vandrat šu",-ženski zbor. Zaanja pesem "Zlata kangljica" je pa bila vsem poslušalcem povšeč. Posebno sopran solo je bil dokaj lep in mil. Konečno naj še omenim, da naša naselbina v resnici napreduje v narodnem,oziru. Pa tudi v verskem oziru ni nazadnjaška, kar imamo do-ka^z, da nimamo nikogar, ki bi bil Martin Lutrove vere, če ga tudi iščete pri solnčnem svitu z lučjo. Sedaj pa naj ončam, ker meh je prazen. Newburčan. ZIDANJE AMERIKE. Dne 29. oktobra se bo v Nc n Yorku svečano otvorila tazstava "Americas Making," in dvaintridese\ narodnostnih skupin bo nazorno pokazalo obiskovalcem, koliko so poedine narodnostne skupine ameriškega prebivalstva doprinesle k tej velikanski zgradbi, ki se zove Združene Države. Po dovršenih predpripravah se že lahko sedaj more reči, da bo jugoslovanski paviljon v vojašnici 71. polka (34th Street L Park Ave.) j pokazal prav lepo sliko naših j prispevkov k ameriškemu na- predku. Brezdvomno bo tam mnogo drugih skupin, ki bodo prekašale jugoslovansko skupino glede bogatosti izložbe in vsestranske in detalj-ne opfeme, ali malokatera skupina bo nudila široki ameriški publiki toliko tipičnega in intersantnega gradiva za proučevanje in razumevanje najzanimivejšega socijalno-ekonomičnegi procesa v ljud ski zgodovini, ki je stvoril današnjo Ameriko. Ameriška kultura, ki je tej zemlji pri-bavila prvo mesto ne samo v tehnično-industrijalnem razvoju člevečanstva, marveč je posebno ?a poslednjih burnih let iznenadila svet tudi s političnim vodstvom, teme-ijujočijn na moralnih princi-, pih,,dosedaj nepoznanih stari'- diplomacijir je bila mogoča le vsled tega, ker je bilo zdravo seme, dozorelo v stoletjih evropske civilizacije, preneseno na nova deviška tla kjer je moglo kliti brez nika-kih zaprek zastaerlih političnih tradicij, ki so ga davile v starem kontinentu. Izmed doprinosov ameriških Jugoslovanov naj spominjamo nevenljivo delo slovenskih misijonarjev in pijo-nirjev / na Severo^Zapadu, zlasti škofa Barage, hrvatskih misijonarjev v 17. in 18. stoletju v Californiji in na Jugu, ^rbskih iznajditeljev svetovne slave Nikole Tesla in Prof. Pupina; skromno, ali v svoji celoti velepomem-bno delo naših delavcev v jeklarnah, premogovnikih, Pacifiku in sadjerejcev v Californiji, itd. To so le temeljni doprinosi ameriških Jugoslovanov Ameriki in jugoslovanska sekcija razstave "America's Making" ima nAtyen, da pokaže ameriš/cemu občičnstvu, da so ^Jugoslovani že dali veliko Ameriki in da so ponosni na t£m. Seveda jugoslovanska sekcija ni imela mnogo sredstev na razpolago; vendarle je bil materijal skrbno izbran, tako da se nam ni trefcaJbatl, da zaostanemo za drugimi narodnostmi. Razstava bo otvorjena dne 29. oktobra in trajala bo Wo 12. novembra. V nedeljo dne 6. novembra pa bo poseben jugoslovanski večer. Nastopila bodo vsa naša pevska društva z enim mešanim jn enim moškim ' zborom ter skupina najmanj 24 parov bo plesala salonsko kolo; dekleta bodo v narodnih šolah in moški v sokolskem kroju. Ni dvoma da bo naša kolonija prišla v obilnem številu pogledat si razstavo; zlasti pričakuje se, da bodo na jugoslovanskem večeru prisotni malone vsi Jugoslovani v New Yofltu. —-o- ČUDESA TROFIČNIH KRAJEV. Kdo ni v mladih letih in morda celo v zrelejši dobi sanjal o divjih romantičnih krajih daljnega juga, kjer naleti na vse mogoče nevarnosti, iz katerih pa iside Vedno kot zmagovalec. Ljudožrci! Človek se v resnici strese, ako samo pomisli, da obstojajo plemena, ki med divjimi orgijami in zvoki bobnov, naprav Ijenih iz ljudske kože, vživa-jo sirovo in pečeno človeško meso in pijejo še toplo kri svoje črtve. Ravno pred par dnevi je izšla knjiga "Čudesa tropičnih' krajev", nekak potopis tropičnih vod od Friderika Briena. Brien opisuje Ijudožrce z jako kratkimi besedami, zato pa opozarja na silne boje s takozvano "vražjo ribo" ali "octopus". "Predno smo se izkrcali na kopno," pripoveduje Brien, "so imela vsa morska stvarstva v vodi nekak praznik, kakor da bi se radovala našega prihoda. Otok Hivaoa je tako majhen, da ga zemljevidi sploh ne zaznamujejo. O kakih trtovinah na otoku se- ja se in je jfotem zan od svoji sem iztoi iz medenine, je y domačini silno zanimanje, to, ne ve i Pregledali so vse do pičice, ster. Ceni se, dt bo pri________ preiskali žimnico in končno kljaja kakih 80 milijard a. K. si je kanibalska gospodarica Kako bo v bodoče, si ne upa Aporo pridržala pravico, da nfhče misliti. Eno pa je goto- ■ SClCF 'JlrvT d ni ] pomoč ij' pa ni take reš na vidiku — se bo »ravila. I -o—- se vleže na posteljo in poizkusi, ali se na tem Čudnem vo, da bo deficit vedno rasteh Država, ki Živi samq od ti-leiišču v resnici more spati, skanja bankovcev in v kate-Med tem ko ?mo kupovali* ri znašajo dohodki le nezna-niale "morske vrage", da jih ten del izdatkov, ne more skuhamo ,so štirje možakarji sploh govoriti o državnih fi-navalili na velikansko "vraž- nancah. Novi davki, novepri-jo ribo". Odsekali so ji štiri stojbine so le kaplja na vroče dolga tipala, ko se je nenado- železo, in brez tiskanja ma pojavila iz skrivališča, da ogromnih množin novih ban-se bojuje za življenje. Izgle- kovcev bi moral ves državni! c'ala je strašno. Meso rdeče, aparat takoj 'zastati. Ali je na ledjih velike bodice, iz oči sploh,mogoče, da bi imeli ta-je sijala mržnja in videti je ki bankovci kako notranjo bilo, da pošast išče žrtev, ka- vrednost? Notranja vrednost tero bi najptej popadla. Pred- avstrijskega denarja se bliža I no je poginila, je bilo slišati ničli. To se vidi posebno iz ^ divje tuljenje. okoliščine, da bi morala av- NiekoJutro smo opazovali strijska vlada plačati za ti-strašen "boj morskih psov z skanje* malih bankovcev (I, dvema morskima slonoma, ki 10 in 20 kronskih) v Švici sta imela mladiča. Psi so jima- več kakor bi dobila zanje. Ti hoteli odnesti mladiča, toda bankovci nimaio pravzaprav slona sta se junaško postavi-* nikake notranje vrednosti, la v bran. Cela vrsta morskih Ko padejo tudi večji bankov-psov je bila ranjena, mnogi ci na isto stopnjo, potem je pa so pokazali na površini avstrijska valuta izgfnila. morja beli trebuh, Ker so bili pri ocenjevanju vrednosti smrtno ranjeni. Končno pa valute se mnogokrat pozabi, so psi vendar zmagali, odvze- da je valuta več ali manj re-li materi mladiča in tudi ma- zultanta gospodarskih sil do-ter tako težko ranili, da ie tične države. Gotovo je, da avstrijska vlada brez tuje pomoči ne najde več izhoda iz Smrtna -i Škofji m V Ratečah pri škofji Loki je umrla ga. Amalija Prdlesnik, sestra kojnega dr. Janeza Kreka. Poizknšen samomor. Mostah se je v samomorilne namenu pognal kroglo v 23 letni delavec Ivan Škrjanc, a se je pri tem samo težijo ranil., kmalu poginila. Pri neki drugi priliki je morski pes, ki jih je tamkaj nešteto, napadel nekega ribiča. Ubodi z nnžem so ga samo razdražili, da je postal še bolj divji. Da se ni ribič rešil na kopno, kjer so mu prihiteli tovariši na pomoč, bi gotovo izgubil življenje. Sploh pa belokožec tudi sicer nikdar ni varen svojega življenja na tem otoku. Bolj kakor tamkajšnjč živali so nevarni domačini in £ato vsak gleda, da se čimprej poslovi od tega zapuščenega otoka." --' PROBLEM AVSTRIJSKE KRONE. Avstrijska krona silno pada. Dne 30. sept. je notirala v Curihu samo 0.26, to je za 1 švicarski frank se je dobiio skoro 400 avstrijskih kron. Za 1 dinar se dobi od 40 do 45 a. K. Razvoj gre dalje svojo pot. Mogoče je, da se av-striska krona začasno popravi, ali kal smrti, ki je vzklila v njeni' notranji vrednosti, poganja dalje in avstrijska vlada ne samo, da bi skušala to kal zatreti, ampak jo skrbno goji. Avstrijska krona gre pot nekdanjih francoskih afcignatov. Še precejšen del avstrijske-1 ga prebivalstva živi na račun novega papirnatega denarja, ki se tiska dnevflo v velikanskih množinah. V Avstriji ne žive samo uradniki od državnega denarja, >ampak, tudi ostalo prebivalstvo. Kruh in moko še vedno prodaja vlada izpod nabavne cene. Revnejši sloji dobijo moko za eno tretjino nabavne cene, t. j. za 36 a. K., dve tretjini pa plača država, ali bolje rečeno, novi bankovci. Pekarne, ki pečejo kruh za te $loje, dobijo tQ moko brezplačno, in ta kruh se prodaja po taki ceni, da so kriti stroški pekarne. Te socialne naredbe so jako hvale vredne. Avstrijska vlada pa bi morala skrbeti, aa se ti stroški krijejo s tekočimi dohodki. Tega pa ne ns^ pravi, nego tiska in tiska ve-cjno na, novo bankovce ter množi državni dolg clo neskončnosti. Koncem pretečenega leta je postavila Avstrija komisi jo, ki naj bi stavila vladi pred-« loge za Štedenje z državnim novcem. Komisija je stavila razne predloge, toda niti ene-pa ni vlada vpoštevala, nego, je ravno tekom tega leta, ko so na krmilu krščanski soci-jalci, i polnim vedrom zajemala denar iz državne blagajne ter ga razsipal«. Zaradi tega je bivši finančni minister Homann v znak ki trpe n«. b^'Chr'* t k * hp« kih&li na »'ranan, i.j sui *r .l. . i tlači člcvr a k . ia d*.a v dnjom ttlaau taža. t e pt %->ho u h neredu pri naravah fin ^yai* (doba Od jXOTQd. &3 Severn's . Regulator (Severj»r Rurtrf^.cirt. PripTtO" je ta idravljonjj listih pufttun.u lastnoaci na recto s in btnmjv ki Jim podvrlaoa i« i' a. Dobit« pri svojam lekarja i* dane j. Con* $1 2ti. eo AKO žefite. napredek AKO žefite upoštevanje AKO hočete, da vas glas kaj zaleže, tedaj ne pozabite voliti 8. novembra. ? Adam J. Damm, ZA00UNCILMANA23.VARDE. » # Njegovo delo v preteklosti je garancija za bodoče delo ' VOLITE 8. NOVEMBRA! i s •' i h SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK DR. JAMES W. MALLY urad •6127 St Clair Ave. Uradne ure: Od 8:30 do 12. I do S 7 do 9 .Tel. Princeton 1274-L Randolph 3311 Telefoni v mestu Main 2003 Central 1000 Telefon v podružnici. O. S. Princeton 355 R JOHN L. MIHELICH PRVI 8I.OVENHKJ ODVETKUt v (»lavni urad: m Lnrine*r» Bldf. Podrninu.. 61*7 SL Clair A v*. Uradne ure v podružnici; Zjutraj od 0— Zvečer od 0—0 Cez dan a«, obrnite na glavni urad. Stanovanje: 1100 Addboa Road. SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD 1 - —........ I • Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih, cenah. John Bukovnik, 7033 SOPERlbR AVE. , blizu Addison Rd. ' ' . = -II J. S, Jablonski SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluje elike aa ictUtbe in liiuske »like,otrm po mzkih c« an I alik (en dncMt), nar ■like, po naj ovtjii modi ir OO vrednostnih elik (en dnc*t), end veliko ■! ko v naravni velihoatt ZASTONJ. o = ===== V GORICI. = ler ni sprožilo salvo v zr^k. ki si je pri padcu zlomil levo uctopi ira s ni^tnKm Pn h nt Končno je zadnji dan pred Pod iaktom. ica, 5. oktobra. Po dot- konccm stavke'že sk0raj vse Srebrn m zlat denar. Pri asu se je razburilo tudi t od Vendaf §e'ved_. nas, posebno na kmetih je 8e sicer tako mirno mesto. nQ n, razsvetIjave niti tram. dovolj srebrnega In zlatega orici nimamo, vaJskega a!i fiiakrskeea Dro. denarja, ki se bo polagoma ga druStv ske or| •ašistov v Gorici »u TJLfiLi. Vm.mn3. i vajskega ali fijakrskega pro- denarja ki se do polagoma štv z tuX^tJ^t^.dopisov. Danes ve? vtihotapil V Avstrijo ali zop*et pobov, ki tvorijo svojo kla- zvečer je stavkaF koneala> De. v Italijo, ker pri nas njegova veL po in se nazivajo za fašiste.L * "" S 71 j! vrednost ni uradno obiavlie-L.!L bolj zdrav Vstanovi štvfl za našo en ko fJu^lavstvoje ponosno, da je do^ rednost nI uradno objavlje-jvanl ' ,oh "eglo lep uspeli in da se tria- V Avstrij. e zakonito do-1 okolic[ y________„ _ ške ladjedelnice zopet otvo- 'oCe"°' ™ 19. avgusta za- državi potruditc se in usta rijo. Gorica se pa zopet vrača ^JJ*1 velJa 10 kJon$Kl zlatnik, novjte nova društva. S tem / navdušujejo z velikimi gesli, smešni so najmanj toliko, kakor fašisti po drugih krajih, toda rnnqgo manj nevarni so. Gorica.niso tla 2a takšne eksperimente in italijanski naši someščani sami jih nič kaj radi ne gledajo. Tfega svojega razpoloženja tudi ne prikrivajo. Danes smemo reči, da je tcelo javno mnenje Gorice proti fašistom. To se je zlasti tudi pokazalo, ko se ti fantalini pred nekaj časa poskusili zažgati skladišče papirja v Narodni tiskarni. Stem ni rečeno, da nam je postlano z rožcami. Nasprotno. . r Toda o tem drugič. Danes Vam poročam o velikem štrajku, ki je izbruhnil za nas nenadejano in ki je zopet enkrat jasno pokazal, na kako trhlih nogah je vsa italijanska državna avtoriteta. ' Ko je izbruhnila velika in priznati moramo, dobro organizirana stavka, je prenehalo delo v vseh industrijskih obratih po vsej deželi. Sodelovali so j5a tudi nastavljenci v večini trgovin, v ob rti h, v kortiunalnih podjetjih, tako da smo ob pričetku stavke ostali skoraj brez luči. Ustavil se je plin, elektrika in vo da vsem bre?r izjeme! Vojaštvo je takoj zasedlo plinarno, vodovod in elektrarno in je z muko vzdrževalo obr^t vsaj v omejenem obsegu, tako da je mesto zopet dobilo vodo in da so ulice bile vsaj nekoliko razsvetljene, zasebniki, bolnice in uradi so pa ostali v temi. Prvi dan stavke se je vršil v dvorišču realke velik shod stavkujočih. Udeležili so se f!a Slovenci in Italijani in > nastopili so obojni govorniki. Zastopniki socialistov, kpmunlstov in ital. republikancev so izjavili, da se njih stranke fp/idružijo stavki, ki se mora še razširiti. Tudi železničarji v Gorici so delali s polno paro na .to, da se vse železniško osobje priključi stavki in ustavi promet, kar bi bilo imelo še. katastrofal-nejše posledice. Zanimiva je bila večerna slika mesta. Predstava opere v gledališču je bila odpovedana, občinstvo je napolnilo razne kavarne in bare (vojna pridobitev našega mesta) ter se zabavalo v luči sveč in celo bakelj. Kara-binijerji in vojaštvo je pa stražilo\odprte lokale, da jih stavkujoči ne napadejo. V predflifestjih je pa prišlo do več burnih prizorov in zapori so se kmalu napolnili. Drugi din je bila stavka vseh profesionalnih delavcev popolna. Tretji dan $o trgov- * ci sklenili, . da se pridružijo stavki, večina prisiljeno, nekateri pa izrečno v znak pro-testa proti postopanju rimske vlade. Večina trgovin se je tudi res zaprla. V nedeljo so • Btavkujoči priredili zopet velik shod zahtevali, da ?e zatvorijo vse gostilne in kavarne; Po shodu so demonstrirali po "mestu, zlasti po Corsu, ter jih je šele vojaštvo v avtomobilih razpršilo. Stav kujoči so tudi onemogočili neko plesno prireditev v Oslavju. Gledališče je moglo proizvajati opero s pomočjo vojaštva, ki je dalo reflektorje na razpolago. Četrti dan stavke so se trgovine polago-' ma začele odpirati. Peti dan so stavkujoči na shodu sklenili, da izsilijo zopetno zatvo-ritev vseh otvorjenih trpoyin in poslovnie, ter so po shodu v množici napadli vie odprte lokale, s kamenjam razbili izložbe in poškodovali pri ne- domače brat-ki je od zavedno na naj-nčni podlagi, novega dru-vezo pomeni naprej. Slo-Slovenke in Jugoslo-v Clevelandu in l^akor tudi po celi v svoj mir in... hiranje. Bavarci in jug. državno posojilo. Iz Beograda poročajo; Bavarska državna banka je podpisali 300.000 mark ju gosi. državnega investicijskega posojila, kar je najboljši dokaz ztf finančno ja-kost in zaupanje v državo. Amerikanski obisk. V Beograd je prispel urednik new-vorških "Times", . Davis, 1500 kron, srebrna krona 55 pomagate organizaciji do na- goldmar1148,kT Predka, največ pa posame-itd. Ali bi ne mogla naša fi- im vašim dragim, katerih nančna oblast izposlovati podobno odredbo? Tega idealizma pri nas še nisem videl. Pišejo: Letos sem v Kranjski gori opazoval ta-le dokaž rcdkfega idealizma : V Kranjski gori je rodbina, žena, mož bolan, 9 otrok, deseti na potu. Največja be v,dl bedo>daruJe iz svo^- brodelne Zveze. ga žepa 100 K, nabere potem pri znancih, srbskih letovi- ščarjih, še tisti dan 1500 K in pomaga družini z njimi. Tudi za Istro in Goriško. »Kakor javljajo iz Rima, se v najkrajšem času razširi na italijanske pokrajine zakonski odlok od 31. avgusta 1920, ki pred-(°^Vbi P°SJatl ^ Be,°8ralda videva upravno preureditev obleko za deco. O priliki, ko novih pokrajin. Za sedaj sta,861™'1 P^d kratkem v bila imenovana generalni ci: ^radu, se informiram o ime-vilni podkomisar za Goriško in Gradiško in generalni civilni podkomisar za Istro. Za Goriško je bil imenovan com. Magginoni, doslej prefekt v Rovigu, a za Goriško kom. videva upravno preureditev ooieico za aeco. u prilik^ — L.-« —— Beo- ) novani gospej. in glej, upokojena učiteljica je z 1000 din. mesečne plače (v dragem Beogradu) pa vzdržuje pri sebi dve deklici, siroti v vojni izgir^ijih vojnikov; da se vsi G ian n on ip ref ekt" na" ~r azpo- 'rijc Pr?žive> Pomenita žena lago, bivši namestnik gene- da|e Pr]vat,nj P°"k- ,Klobu* ralnega tajnika za civilne za- dol pred takšiifm idealizmom! deve pri vrhovnem poveljnik koroški Slovenci ne smejo štvu.Ta dva podkomisarja f«htevati svojih pravic. V Ve-bosta direktno odvisna od likovcu se vrsi sodna obrav-?en. komisarja tržaškega, nava Protl, »d*ležn>kom de-Mosconija (putacije slovenskih župlja- Itfllijanski kulturonoscl j xn,ov' ki ]e šla,k svojemu nem-Brez razloga in povoda je za-! Jkcmu župniki? in na dosto-prla italijanska vlada hrvat-! način zahtevala, naj v Soške šote v Pazinu in to tik nred začetkom šolsTcega leta. Politično društvo. "Edinost" je poslalo generalnemu civilnemu komisarijatu spomenica, kjer poudarja, da je zatvo-ritev protizakonita in proti pravicam in interesu hrvatskega prebivalstva mesta Patina. Kabinetni šef pen. eiv. komisarja je obljubil, da to zadevo takoj natančno prouči in nato pravično (1) ukrene, Gbenem ie politično društvo "Edinost" poslalo telegraf ičen protest ministrskemu predsedniku v Rim. Josip Velikanje. V Idriji je umrl prošli teden\Josip Velikanje, Župni kurat v istrskih furišičih, dosegel je visoko stafost 79 let. Vse svoje življenje je posvetil delu za blagor nesrečnega istrskega naroda ,kjer je bil duhovnik od leta 1870., dolgih 40 let. Bil je eden prvih narodnih delav-j cev, voditelj istrskih selja-kov, njih učitelj, vzor pravega svečenika. Zato je trpel mnogo preganjanja, a vztrajal je na svojem mestu, dokler je le mogel, ni hotel bežati iz Istre, ki mu je bila nova domovina; šele lani se je preselil vsled slabosti v svoj rojstni kraj Idrijo, kjer je tudi umrl. Blagemu možu večen spomin. Signaliziranje požarov v ljubljanskem mestu. Mestni1 občini se je posrečilo dobiti od vojaške uprave dva topa, s katerima se bodo oznanjeva-Ii požari v ljubljanskem po-meriju. Ker je bilo to pa v ta namen posebej prirediti, je preteklo dalj časa, da se je to izvršilo. Od petka naprej pa bo požarni čuvaj na ljubljanskem gradu , s topovskimi streli naznanil požar in sicer bo oznanil požar v Spodnji ŠiŠlci ali na Barju z enkrat-nm* tooovskim strelom, v ostalih delih mestg pa z dvakratnim. li deco uči in v cerkvi pridi-guje ter spoveduje .v slovenskem jeziku. To se je dogodilo rta Rudi dne 28. avgusta. Ker so zahtevale svoje pravice, jih tirajo sedaj pred sodišče! človek, ki je govoril 50 jezikov. To je pravil Mezzofan-ti, rečemo o človeku, ki govori mnogo jezikov. Letos je preteklo 170 let, odkar je umrl v Rimu Mezzofantl. Rodil se je v Bologni, kjer je bil profesor grškega jezika in orientaskih jezikov. Pozneje je postal knjižničar v Vatikanu. Odlikoval se je z veliko učenostjo in imel je poseben talent za jezike. Govoril in popolnoma obvladal jih je nič manj kakor 50 in vrh tega še mnogo dialektov posameznih jezikov. Zaradi tega je postal slaven in znan po vsem svetu in je dospel v svoji karije-ri do kardinalske časti. Danes takih čudakov^ ni več. Težko je dobiti že človeka, ki bi popolnoma obvladal vsaj 10 jezikov. Mezzofantl je umrl. Morda bo treba tisoč let da bo imel svojega nqsled*-nika.. John Gornik. Največji, najhitrejši parniki sveta. Izvrstna postrežba potnikom. V vašem mestu je agent. V Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Ogrsko, preko Dubrovnika, Trata in Reke: ITALIA ............ 2». okt Tlketi: $103.00, taksa $5.00 Via Cherbourg & Southampton. CARMANIA ........ 5. nov. AOUITANIA ....... 15. nov. CARMANIA .........'3. dec. Priporočam sc Slovencem za izvršitev vseh plumborskih del. Garantirano, trpežno delo po vedno nižjih cenah kot drugje. Nick Davidovich SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE. Randotph Princeton 182 1852-W DOPISI. Cleveland, O. Zadnjo sredo dne 26. okt. sc je vršil usta novni shod novega ženskega društva v Slov. Domu v Col-linwoodu. Brat Ignac Medved, član dr. Kras, vnet za napredek naše Zveze se je potrudil in organiziral društvo, ki brez dvoma mora napredovati. Na ustanovni seji je bilo zadostno število kandida-tinj preiskani hpo vrh. zdravniku za ustanovitev, izvolil se je začasni odbor ter izbralo primerno ime: Collinwood-ske Slovenke", kateremu društvu je bila podeljena iz .vrh. urada, Št. 22. 2ene in dekleta v Collinwoodu, novo društvo yas vabi k pristopu. Dne 1. novembra, to je, v to-k zvečer bo prva društvena POPRAVITE SVOJE ZOBE SEDAJ! . Moje cene f.o sedaj iste \ot pred vojno. Enajstletno delovanje v tem uradt| s tisoči zadovoljnih oseb, ki so dale popraviti zobe pri meni, vam garantira pošteno in dobro postrežbo. Preiskava zastonj. Dr. I. S. Rubin Zobozdravnik. Delo brez bolečin. 5506 ST. CLAIR AVE. (ian. M.) Dr. H. 0. Stern, zobozdravnik 1355 E. 55A Si. vt|.St Cliir Vstop m 55. cesti ni lekarn Ure od 9. zjutraj do 8. gvečar. Govori se slovensko. T sqja v Slov. Domu, pri kate- Nezgode pri delu. V ponde- liek 19. sept. je hotel 34 letni ri bo zopet vrh. zdravnik pre- delavec Marko Harp v Goet- iskoval kandi-Jatinje za to zovi oivovsrni v Mariboru društvo. Vse one, ki ste že odpeljati težak, senom oblo- vpisane v to društvo, pridite (fcen voz. Pri tem ga je oje vo- gotovo, zdravnika plača Zve- katerih notranjost. Ta usoda za tako močno pritisnilo ob za, pristopnina vas velja pa zadela trgovino pok. Hri- zid, da ie dobil težke notranje samo $1.50. Cenejše ne more- a, podružnico lfabljanske poškodbe in so ga morali pre- te priti v nobeno podporno reditne banke v Trgovskem peljati v bolnico. — Istega organizacijo, kakor v Slo- ter štiri italijanske tr- dne ie neki izvošček na Lim- vensko Dobrodelno Zvezo. Interveniralo je vo- buški cesti v Stu< Naznanilo preselitve. 4 DT. Župnik se fe preaelil z zebo-zdravniftkim uradom od 0127 St. Clair Ave. na «111 8L ClaJr Av«. na ▼e*al (2. cest«, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 02. etatl Glejte na napis DR. ŽUPNIK Ak« hočete zanesljivega tobo-zdravnika. obiščite dr. " *e ftftbno zanima za nika. Hr Župnik pr okolici Jerr let v ur a, ki bol-te m "'imrifnitmiHr Frank ZAKRAJŠEK, pipilslt ta 1105 NORWOOD RD. Princeton 1735 W Roaedale 4083 Avtomobili ta krat«, Mrak«, pograbi in drug« prilika. fi>MUiiiimniiimiuiiiiniiiinn Skozi New York Pot v stari kraj ftkt Iz starega kraja dril akosi .New York. New York tvori tako rekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idož v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima za seboj New Yorka in tudi novi pri-seljenik ne, dokler njegove usode ne odloči New York. Za oba je torej velevaino, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v Ntew Yorku. Naša tvrdka je v času dosedanjega obstoja dokazala, da Je voljna in zmožna nuditi najbolj« fto službo v New Yorku. Poalu-žite se je torej pri potovanju v stari kraj ali iz starega kraja, po&iljnnju denarja v Jugoslavijo, Italijo ali kamorkoli in rri drugih poslih v zvezi s sta- ■ rim km j cm. Zakrajšek & češark, SLOVENSKA BANKA 70 — 9th Ave., New York , N. V. i (llllllilllllillllllllllllllllllliliiliiiiiiiiiiiii JOHN CENTA GROCERIJA 6105 St. Clair Ave. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii; !! Slovenski plumber ji !! MILAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. 61st St. Izvrfiujemo vsa plumberska dela. napeljavo kopališč, sinkov, straniič In drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno In cene so jak zmerne. (x) Tel. Princeton 1276-W. CENIK KNJIG Prvič med Indijanci ............2fic Tri indijske povesti ............24c Kraljičin nečak ............... 25c Marijina otroka ............... 25c Korejska brata .................25c Praški Judek ..................25c Zvesti sin .................... 2$c Prisega huronskega glavarja .... .-25c Boj in zmaga ................. 25c Maron krAčanski deček iz Libanona25c Angel sužnjev................. 25c Zlatokopi ..................... 25c Preganjanje indijskih miaionarjev 25c Mlada mornarja ............... 25c Rdeča in bela vrtnica .......... 25c AngleSčina brez učitelja ........ 35c Jos. Jurčič, Cvet ih sad ______ $1.00 Jos. Jurčič, Sosedov'sin ...... $1.00 los. Jurčič, Doktor Zober ____ $1.25 Gozdarjev sin ................. 30r Kako sem se jaz likal I. zv.....50c Kako sem se jaz likal II. zvez. ...80c Kako sem se jaz likal III. zvez. ..SOc Hudo brezdno ,... 1........... 3Sc Prihajač ...................... 60c Patria ........................ 30c Znamenje Itirib ............... 75c Darovana ............*......... OOc Jernač Zmagovač .............. 35r Dedek je pravil............... 40c Malo življenje ................. 05c Bob za mladi zob .............. 30c Pravili za oliko ............... 85c Romarica ..................... OOc Dve sliki (Meiko) ..............45c Zadnja kmečka vojska .......... 75c Povesti v poduk in zabavo......4ftc Sisto e sesto .................. 30c Slike in poveati................35c Vesele povesti ................. 35c Vojnimir ...................... 35c Zvonar jeva hči ................ 40r Pod svobodnim solncem I. zv. ..$1,25 Pod svobodnim solncem II. iv. .$1.2? Ne v Ameriko ................ OAc Juan Miseria .................. 75c Cirilica ....................... 25c Ljubljanske slike.............$1.00 Mladeničem I. zv............... OOc Mladeničem II. zv.............. OOe Dekletom ............^........ 50c Knjiga o lepem vedenju ......$1.00 Varčna kuharica............... 75c Gospodinjstvo ................$125 Hitri računar ................. 30c Nasveti za hiio in dom........$1.00 Slava Bogu, cerkvena pesmarica $1.50 DOBE SE PRI AMERIŠKI DOMOVINI 6ng ST. CLAIR AVE. JOS. DEMSHAR, * • slovenski stavbenik in kon traktor. 643 EAST 108th ST. % Tel. Eddy 9140-W. IZVANREDNA PRILIKA I Naprodaj (mam nekaj hift ni eno in za dve druiinl, pod telo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te usodne .prilike. Nič vas ne etane, ako si flh ogledate A. r. LUČIC, Realty Ca. 1174 Rd. (z) FRAK SAKSER STATE BARI 82 Cortlacdt St., New York GENERALNO ZASTOP3TVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic * . JUGOSLAVIJA ' Beograd, Celje Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljani, Maribor MetkoviČ, Sarajevo Split, Sibenik, Zagreb. ITALIJA Trst, Opatija Zadar. NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj IZVRŠUJEMO hitro in po:eni denarna izplačila v Jugoelaviji. ItalijL in NemSki Avstriji. IZD^AMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO^ parobrodne in železniike vozne liste na vse kraje In IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v*efektiv,»em zlatu pri Jadran-Bki banki in. njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali anglefikih Sterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obrcHti. Oddelek vlojr smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov fiirom Amerike, ki se poslužujejo nafte banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih In jo pošljemo vlagatelju. Za prepin nadaljnih vlog ali za dvig denarja Je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu * vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali na po New York Bank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglaslte glede vredltve Va-Sih denarnih zadev pri ravnateljstvu na&e banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali »te ga mogoče že kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine in Crnegore. Frank Sakser State Bank V' delu je vse - v hranitvi še ?eč. • I Saving Today - Is Having Tomorrow. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden-pregovor. V l vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh. Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloie-, nje. < Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lalre Shore Banking & Trust Company E 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0. 0 M 5 [lllKHiniiiiniHmminnttniimiimnHin Naznanilo. Obveščam vse rojake po Clevelandu in posebno v Collinwoodu, da sem se preselil iz St. Clair Ave., na Waterloo Rd. v Collinwood. sem zlatarska trgovino na St. Clair ulici več kot iest let in dru-, žinske razmere so me prisilile, da sem mogel dobiti vdobnej&e prostore kot take za družino sploh. Na ifovem 'prostoru bom vodil ie nadalje trgovino in ravno tako popravljal vse spadajoče predmete, jako izvrstna poprava ur in zlatnine. Prodajal bom tudi gramofonake plošče ponajveč deloma vse slovenske In zraven popravljal gramofone po najnižji ceni, delavnico za popravo istih imam najboljše vrejeno. Uraduje tudi še nadalje v mojih prostorih slovenski zdravnik za nabavo vsakovrstnih očal, katere Vam napravi po najnovejši metodi sedanje rabe in to le po najnižjih cenah. Kdor ima torej kake potežkoče v glavi oziroma v očeh, na) sc zanesljivo obrne na izkušenega optometrists in bo najboljše postrežen. ' , Za vse delo, kar ae tiče poprave ali norega blaga, se za vse popolnoma jamči! Se priporoča vsem rojakom John Prostor, l(RAR IN ZLATAR, 15809 Waterloo Rd. ilIIlllHimmi!tii»ifiHtt»HgnH»nimmiim^ Premog! Premog! Pravi Po~ahoaUu Lump $11.75 Mine Run ............... 8 j« Ohio Lamp ....... C£« Egg Anthracite ____ Stove Anthracite ... C kin a t Anthracite Dostavim« u dom povsod v mesta ali v Lakewoodn. Pokličite Maka 2S36 COAL LAND DEVELOPMENT CORP. ' ! -•V[, t Povest: Spisal dr. Fr. Delela. Ali ve§, Tine, da sem jaz te dni že večkrat mislila, da bi bila to nevesta zate? r~ Ne smej se. — Prav zares..:Saj vidiš, kako hudo je sedaj pri nas, ko nimamo ničesar v roko vzeti. In Franca ni napačno dekle". Tine je rad pritrdil; a to mu ni šlo v glavo, zakaj bi se bila, če ne iz prevzetnosti, tako strašpo nali-špala. 'Nemara po kuhinji in cvrla in pekla, da je dišalo po vsej hiši. ' 4,Jaz mislim," je dejal Loj-se ženi, "da se dekle ne meni več dosti za Tineta. In prav ima. Ampak kaj pa danes tako šunto po kuhinji?" "Predvčerajšnjim", se je nasmehnila žena, "je prišla Minica Mejačeva v vas, Franca pa huda, da nima ničesar i i na mizo dati. In planes men-ravno zaradi te-1 da zopet nekoga pričakuje. be", se je smejala sestra. "In "Že gredo", je zaklicala i Če bi ti vedel, da te ima rada, kaj pa potlej?" • - "Ne bodi sitna, Minica", je dejal Tine in izdrl roko, za katero ga je držala. Minica je bila dobre volje in ukrepala, kako bi zvršila svojo namero. Lojze pa je tudi ukrepal. Da Franca ni srečna, to si je gnal k srcu in mislil je in mislil, kaj bi se dalo storiti, da bi bilo dobro za dekle. "Že vem", je dejal črez nekaj dni, "Kaj pa veš, Lojze?" je povpraševala ženica. "Za Franco nekaj. Poslušaj, Tona. Trda je za denar pri Mejaču, to veš; in snoči mi je pravil čudne reči tisti Matija, ki je služil ondi: Če-din je moral posoditi, da so mu plačali mezdo. To je hudo za take ljudi, ki so moški, laz bom pa sedaj naredil tako. Tinetu dam na posodo kakih par sto goldinarjev. Potlej bom pa čakal. Kadar jih bo on potreboval najhuje, tako da jih ne bo mogel vrniti, takrat ga bom pa jaz prijel in pritisnil kakor jazbeca s kleščami: plačaj, kar si dolžan, ali pa vzemi Franco : drugač ti zarubim konja, krave, vse, kar imaš. Rajši bo vzel dekle, kakor da bi s t dal rubiti; to boš videla, zakaj Tine je moški človek". Toni se ta misel ni zdela slaba, kakor je bil Lojze £ploh po njeni pameti sedaj mnogo mo-drejši ko v prejšnjih časih. Kako vendar, da se je tako branil županstva! In napotil se je Lojze z neusmiljenim svojim naklepom in mnogimi stotaki v žepu v Dramlje. "Ho, Tine, kako je?" je vprašal, ko si je bil dal prinesti vina in mesa. "Dobro, Lojze. Kako pa pri vas?" je bit odgovor. "Da še nikoli ne tako!" je bahal Lojze. 'Saj veš: kadar ima človek denar, takrat se živi. Kako pa ti?" je pristavil tiho. "Saj meni smeš povedati vse, kakor da bi bil domaČ. Kaj ne? Vse bi bilo, samo denarja ni." Tine je zardel in ni vedel, ali bi se jezil ali smejal. Lojze pa je vzel počasi denarnico iz žepa in naštel na mizo petsto goldinarjev. "Ali jih vidiš, Tihe?" je dejal ponosno in čakal, da izkaže denar svojo moč. "Vidim", je dejal oni miren. "Bahat si, Lojze." "Nič bahat", je odvrnil Lojze. "Kar vzemi, pa spravi!" "Jaz?" se je začudil mladenič. "In zakaj?" "Jaz ti jih posodim, po pet od sfo." "Ne potrebujem, Lojze." "Beži no, Tine! Jaz pa vem, da potrebuješ. Kaj bi se branil denarja! Reciva: po štiri od sto." "Res ne, Lojze." "Po tri od sto boš pa vendar vzel", je prosil Lojze, toda zastonj. Moral je spraviti svoje bogastvo in nejevoljen se je vračal domov in si mislit, da so to moški ljudje. Franci ni hotel takoj razodeti svojega neuspeha. Ko pa je bila črez par dni posebno dobre volje, je porabil ugodno priliko in ji svetoval, da naj si Tineta le izbi je iz glave, ker ne mara zanjo. 'Kaj pa Vi veste!" se je odrezala in se zasukala Franca skoz vrata in stekla v stanico. Po cesti pa sta prihajala oče Čedin in Mejačev Tine pražnje oblečena. "Pokesal se je Tirle, da je odrinil denar", je opomnil Lojze in vteknil denarnico v žep. "Kaj pa, če sta snubca?" je menila žena. Onadva sta vstopila in po slovesnem pozdravu očeta Čedina sedla za mizo, ki jo je mati pogrinjala. Debelo je gledal Lojze, in prav neumen se mu je zdel pogovor, kakor ga je napeljal Čedin. .. "Boter", je dejal nepotr-pežljiv — o denar, koliko čednosti si ti že zamoril! Koliko večja je bila prej potrpežljivost Lojzetova! — "Boter", je dejal torej Lojze, "možje smo: govorimo naravnost! Če hočeta denarja na posodo, recita, koliko; če sta pa prišla snubit, pokličem Franco." I "I. Lojze, hudournik," je tolažil Čedin, "čakaj no, da povem jaz svojo. Saj se nam nikamor ne mudi. D? boš pa vedel: res sva prišla po Fran co". "Pokliči jo", je velel Lojze ženi; in kmalu se je prikaza la deklica, zardela, s poveše-nimi očmi in usta na smeh, naj se je tudi premagovala. Tine jo je prijel za roko in jo vprašal, če pojde z njima, če hoče postati mlada Mejačka. "Naj še malo premislim, Tine'\ je dejala^n se obrnila stran. "Ne vem še..." "Kako lažeš, Franca!" je popravil Lojze, da jo je vso zmotil. "Oh, lepo Vas prosim, oče, ne bodite sitni!" je prosila; a da ni res govorila resnice, to se je pokazalo. Ni bilo dolgo, in obhajala se je poroka obeh parov. Minica je prišla v ljubo, tiho rodbino, kakršna je bila njenemu srcu najbolj po godu; roti Franci pa se je obnaša-a tašča od začetka nekako mrzlo, a sčasoma sta se privadili druga drugi; stara Me-jačka je bila pač rešena prej-■šnjfh skrbi in videla je sina srečnega. Lojze pa je postal precej oblasten; kar ni čuda; ljudje se ga preveč razvajali. V družbi je rad poprijel besedo, da je povedal kaj o mladem Mejaču, ki je njegov zet; in poslušali so ga; zakaj premožen mož ni izlepa bdeak. Vsi pa so živeli srečno, in srečni bodo tudi njih otroci, če ostanejo pošteni, pridni, in če se bodo ljubili .med seboj. KONEC. -o- Pogreb narodnega mučeni-ka Iv. Brenceta. Ob 9. dopoldne 3 okt. so izkopali smrtne ostanke dne 24. avgusta 1915 za vojaškim streliščem ustre-lejnega narodnega mučeni-ka, posestnika in gostilničarja na Dovjem, gosp. Ivana Brenceta. Mal borovec kaže še mesto, kjer je padla nedolžna žrtev avstrijske justice, v soseščini pa je še okoli 20 grobov nesrečnih žrtev. Zem-ske ostanke mučenika Brenceta so položili najprej v plo-čevinato in naro v leseno krsto in jo položili v skladišče vojaškega strelišča. Na krsti, je ležal venec t napisom "Zad nji spomin od bridko užaloščenih hčerk", poleg njega krasen svež venec narodne- ga župnika Aljaža in venci rodbin Bevc - Filač, Demšar in Jeram in pokojnikovega svaka. Ljubljana je priredila spominu neustrašenega narodnega mučenika veličasten pogreb, stroške pa je prevzelo predsedništvo pokrajinske uprave. Že kmalu po četrti uri so začele romati proti strelišču velike množice ljudstva, ki so obenem posetile tudi grobove še ostalih žrtev. Po prihodu duhovnikov je zapel pevski zbor ''Ljubljane" žalostinko "Usliši nas", po obredih pa "Nad zvezdami". Mrak je že legel nad Ljubljano, ko se 'je razvil izpre-vod. Otvorila ga je sokolska konjenica, za katefo je korakala godba dravske divizije, nato Sokolstvo z zastavo. Dvovprežni mrtvaški voz je spremljala častna sokolska straža na konjih. Za vozom so Stopali najožji in bližnji sorodniki in znanci pokojnika z Dovjega, nato "Ljubljanski Zvon" z zastavo. Sprevoda so se udeležili zastopniki pokrajinske uprave pod vodstvom oddelnega načelnika gosp. dr. Baltiča, načelniki vseh državnih uradov s številnim uradniškim odposlanstvom, generalni konzul jej mo3 V< lo ukaz, zabranjuje nemšk< je izda-strogo i raba italijanskega ali jezika v zase- * > ; madžarskega bnem občevanju. Ukaz je na- F, perjen zlasti proti onim častnikom bivše avstroogrske armade, ki so bili sprejeti v našo vojsko, a se še vedno niso odvadili občevati v tujem jeziku. Dražje pivo. Zadruga gostilničarjev v Ljubljani poroča : Pivovarne so baje radi tega, ker se je ječmen, hmelj, premog *fn delavstvo zopet zdatno podražilo, povišalo cene ptvu v sodcih na 1100 K, v steklenicah pa na 1600 K za hektoliter, k temu pridejo še občinski davki in dobavni stroški. Ljubljanski gost. so se vsled tega zedinili, prodajati pivo odslej 3| 10 čaše po 6 kron, polliterski vrček po 8 kron, v polliterskiji steklenicah pa po -11 K, po deželi bo veljalo pivo z ozirom na dovozne stroške 12 kron steklenica. V Sibiriji je še precej Jugoslovanov. Iz Sibirije se je vrnila te dni švedska delegacija, ki sedaj objavlja, da se nahaja v Sibiriji še približno 20.000 vojnih ujetnikov, >>d katerih pa se polovica sploh ne misli več vrniti, marveč se hoče stalno naseliti v Sibiriji. Ujetniki so večinoma Poljaki, Ukrajinci in Madžari, i Tudi Jugoslpvanov je še precej v Sibiriji. ROJAKI! Najboljše grozdje se črno, kakor SPREJME SE tri fante na stanovanje. Poseben vhod. 7013 Hecker ave. -,-um HI*A NAPRODAJ za dve druiini. Se proda aH odda v najem. Vae vdob rem stanju. Se proda, ker gospodar raovini. Hiša s« na-7flth St. kjer si lah. rabi denar v trgovin haja na 095 E ko ogledate popoldne, ja se takoj rabi. Nekaj denar- /(126) PRIPOROČILO. Kadar hoCete imeti svoje Čevlje dobro popravljene, da bo kaj drlflo, tedaj prinesite svoje čevlje v mojo trgovino, kjer se bo naredilo v vaio zado-voljnost. Se priporočam v obilen obisk JOHN HACE, 5906 8t Clair Ave. ___(126) DVE SOBI SE ODDASTE v najem, elektrika in kopaliiče. 6514 Edna ave. zgorej.i / (127) m Ulj) ' ■4 Kot kandidat za sodnika priporoča \v > se g« češko-slovaške republike dr. Otokar Beneš, oficirski zbor, zastopniki nacelstVa JDS in številna odposlanstva raznih društev in korporacij. Od strelišča do državnega kolodvora je bil na obeh straneh gost špalir občinstva. Zamolkli in turobni glasovi ljubljanskih zvonov so spremljali sprevod na vsej poti. Na dr- j li l i žavnem kolodvori] v Spodnji UUUI> 015111 šiški so položili krsto v va- izberete, ro zmerni ceni, gon. "Ljubljanski Zvon" je k k /Jnhpr mošt zapel v slovo še ganljivi žalo- ™™ t"01 m)W. stinki "Vigred se povrne" in Vprašajte na 1150 E. 60th "Blagor mu", nakar se je od- /197\ peljal vlak na Gorenjsko, _\lLi) kjer polože Brenceta V grob PSICA, Shepherd vrste, se je zgubila 6 nnlpo niponvp *f»np Iri te okt. Licenčna St. 3353, star* 7 mesecev poleg njegove, zene ki je Kdor jo pripelje nazaj na ,237 E ^ umrla žalosti za ugrabljenim st dobi lepo nagrado. (i28) PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI. < T'" ® ■' v The North American Banking & Savings Co. » v MA' 6131 St. Clair At«., Cleveland, Ohio Kedaj Kje Zakaj bo najlepša prilika poslati denar svojcem v stari kraj za božične praznike? Poštnina še vedno ni točna in hitra, kakor je bila pred vojno; krone so sedaj zelo poceni, nedvomno bodo zopet dražje čim bližje bomo Božičku NAJBOLJŠI CAS ZA POŠILJA-TEV JE SEDAJ. boste poslali denar? Pri slovenski banki The North American Banking & Sayings Co., na 6131 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. ravno pri tej banki? Zato ker vam nudi —i. SIGURNOST; poslali smo že več sto miljonov kron in niti en vinar se ni še zgubil; vsako pošiljatev vam jamčimo z vsem premoženje*, ki znala blizu poldrug miljon dolarjev. — a. TOČNOST; vsaka .pošiljatev gre . nemudoma naprej; potom izvrstnih zvez, ki jih imamo z banko v Ljubljani, je denar tam brez vsakih sitnosti točno izplačan. — 3. POSTREŽBA; pri nas lahko pošljete denar vsak dan med bančnimi urami od 9 dop. do pop. ter tudi vsak večer od 6 do 8 ure stranski vhod na 6a. cesti. — 4. CENE naše cene so nižje kot kje drugod. znan mnogipn Slovencem po svojem vestnem, poštenem poslovanju. Mr. Strenick pozna razmere našega naroda, je njega velik prijatelj in bo, v slučaju izvolitve, vestno izpolnjeval dolžnosti spdnijskega stanii v Lorainu. Slovenci, volite J. F. Strenick-a za sodnika lorainske sodni je.. 8. nov. National Drug Store I ' SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair a v«, in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis«. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. 'I'» KMulUMuK**- W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v £level ar.du Najboljša zdravila, točna po Strežba. St. Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar (x) SRAJCE Moške praznične srajce "avondale" izdelka $1.50, $1.75, $2.00 BfilaJ S. Močnik 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. DELO DOBI v groceriji miad fantj ki je dovršil Solo. Vprašaj na 1305 E. 55th St. (126) Proda se ali zamenja farma 70 akrov blizu Madison, O. Na farmi je 7 krav, 2 konja, nad 100 ko* koSj. Vse potrebno orodje ter vsi letošnji pridelki. Za daljna pojasnila se oglasite pri The M. P. S. Realty Co. 0122 St. Clair tvč. ~ (126) Hočete prodati nio hišo z $1000.00 tli $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage tU uieaečna odplačila ta-zntnite nam. Pilite tli pokličite nt telefon Princeton 948 R. Urad 6100 St. Clair tvt. Ktlith in Nt' lgtl. X ČEDNA, OPREMLJENA SOBA ae odda. Električne razsvetljava in kopališče. Cena času primerna. Vprašajte na 1008 E. 76th St. (120) Za sanetljivo delo in totno postrežbo a* plumbenkt in enaka dela pekU&te BUDNICK& CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rotedale 3280 Ret. Npttinghtm 238 M Odprto med tednom do 5. 1 večer v toboto do 8. zvečer. (fjn) NAJSTAREJŠI SLOV. POGR1 Cleveland, Ohio AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ ŠEGA PODJETJA. ANTON GRDINA Pogrebni direktor, btlzamlst. Urad in stahovanje: 1053 E. 6and St Drugt h lit od St. Cltir Avenue proti jezeru. ZAHVALA Tužnim srcem se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ki so obiskali mojega ranjkega soproga FRANK CERNEUCH katerega nam rje nesreča tako nenadoma ugrabila, na mrtvaškem odru in vsem darovalcem vencev: bratu in, sestri, družinam Setnikar, Glavič, Bogovič, Ferenčak, Penosa, Kuhar in Stark in društvu Woodman. Zahvala tudi Blaž Godcu, ki mi je prvi priskočil na pomoč ob grozni nesreči, ki je zahtevala življenje preljubljenega očeta in sopr6ga, in ga peljal v bolnišnico. Posebna zahvala tudi družini Bogpvič in Mrs. Skoda za njih po-' moč ob tej bridki uri. Pogrebnik Frank Zakrajček naj tudi sprejme iskreno zahvalo za lep pogrebni sprevod. Tebi dragi soprog in oče pa naj bo lahka zemlja in počivaj v miru! ' Žalujoči ostali i ■ 1' ' j <., -•>' . ! » I vJ ■ ■ < ANTONIJA CERNEUCH, soproga, " MINNIE, ELSIE in STEPHIE, hčerke. A. F. SVETEK CO. 15330 Saranac Rd. ' Prvi slovenski pogrebni ztvod \ v Collinvoody. Avtomobili zt vse slufitje. Bolniški vot. — Se toplo pripo- ročeno«. Tet Wood 44 mitHmmmmmtmnmm C Frank J. Lausche, y_ mu/FTMiir čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na: -"6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 nniimiiiiiiiiirfniiiiiiHiini »M IIUHlHIlllllllliniUIIIW Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, penlevodja. Postavljamo nov« fnrneee. T of a o popravil« Pokrivamo ttrebe, popravljamo Žlebove ter Točno del« po ntjniillb . iti