PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 45 (12.983) Trst, petek, 26. februarja 1988 Odlok velja do konca leta 1991 Dokončno odobrili neobdavčeni bencin RIM — Zakonski odlok o neobdavčenih kontingentih bencina je šel včeraj še enkrat skozi rešeto senata. V dopoldanskih urah je novi tekst s popravki, ki ga je predsinočnjim izglasovala skupščina poslanske zbornice, prerešetala komisija za ustavna vprašanja, zvečer pa ga je dokončno odobrila senatna skupščina. Uzakonitev tega odloka, ki vsebuje sicer celo vrsto ukrepov podpornega in gospodarskega značaja za razne predele, omogoča med drugim podaljšanje ugodnosti pri dobavi avtomobilskega goriva, ki jih je bila deležna Gorica, hkrati pa omogoča raztegnitev teh ugodnosti do 31. decembra 1991 za Trst in obmejne občine videmske pokrajine. Kriterije za izvajanje tega zakonskega ukrepa bo moral sedaj določiti minister na industrijo, trgovino in obrtništvo, po vsej verjetnosti pa bodo pristojnosti za konkretno uresničevanje ugodnosti poverjene krajevnim trgovinskim zbornicam, kar že velja za Gorico. Novi zakonski ukrep nadalje predvideva zvišanje neobdavčenega kontingenta bencina za Gorico za 70 odstotkov. Doslej je Gorica prejemala okrog 150.000 stotov bencina letno po ugodnejši ceni, po novih določilih pa naj bi znašal neobdavčeni kontingent okrog 250.000 stotov. Kar zadeva Trst, pa zakonski ukrep predvideva še šestdeset odstotkov višji kontingent od tistega, ki so ga določili za Gorico, medtem ko bo šlo obmejnim občinam videmske pokrajine 40 odstotkov od tega, kar bo prejela Gorica. Danes bodo objavili sklepno poročilo o pogovorih Balkanska konferenca gre h koncu v splošnem duhu dobre volje Vrsta dvostranskih stikov med delegacijami - Veliko zanimanje za izvajanje albanskega zunanjega ministra o pravicah manjšin DEJAN VERČIČ BEOGRAD — Danes se končuje sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav. Pričakuje se, da bodo dopoldan zunanji' ministri sprejeli skupno sporočilo za tisk, popoldan pa jih bosta ločeno sprejela predsednika jugoslovanske vlade Branko Mikulič in države Lazar Mojsov. Včeraj dopoldan so se ministri sestali na skupnem zasedanju za zaprtimi vrati, na katerem je gostitelj Budimir Lončar strnil poglede balkanskih držav na njihove medsebojne odnose na polotoku. Kot se je kasneje izvedelo, je na sestaku prevladoval duh dobre volje. Vsi zunanji ministri so se načelno strinjali, da bi morali stike na tem nivoju med državami nadaljevati. Več zunanjih ministrov je še enkrat poudarilo pomen manjšin in njihovih pravic za dobre odnose med sosedami in potrebo po svobodnem pretoku ljudi in idej med državami. Popoldan je bil posvečen dvostranskim stikom med delegacijami (jugoslovanska se je ponovno sestala z albansko in še z grško in turško delegacijo). Pozno popoldan pa je ministre sprejel beograjski župan Aleksandar Bakočevič in jim izročil srebrne plakete mesta gostitelja. Še pred dopoldanskim skupnim srečanjem vseh delegacij sta se na posebnem sestanku pogovarjala turški in grški zunanji minister in se v prijateljskem in iskrenem vzdušju, kot je kasneje povedal za grške novinarje njihov zunanji minister, dogovorila o nadaljnjem sodelovanju med obema državama. Po prvem dnevu sestanka je med opazovalci pustil najmočnejši vtis nastop albanskega zunanjega ministra in njegove besede o pravicah manjšin. Ko so novinarji vprašali jugoslovanskega zunanjega ministra o njegovih pogledih na albanski nastop, je rekel, da Albanci niso povedali ničesar novega. Pa vendar je več jugoslovanskih novinarjev opozorilo, da pač zdaj ne bo več mogoče govoriti o odgovornosti Albanije za razmere na Kosovu. Zaradi posebnega zanimanja, ki so ga v Beogradu deležni Albanci, se je dopisnik Primorskega dnevnika pogovarjal z visokim albanskim diplomatom. Ta je pritrdil Lončarjevim besedam, da, kar se tiče manjšin, albanski zunanji minister ni povedal ničesar novega: Albanija se nikoli ni vmešavala v notranje jugoslovanske odnose na Kosovu. Na vprašanje, ali je albansko izjavo o pravicah narodnih manjšin mogoče razumeti tudi v korist grške in ostalih manjšin v Albaniji, je diplomat povedal, da so bila stališča njegove države izrečena načelno in da zato veljajo za vse države, tudi za Albanijo. Na Kosovu visoki albanski diplomat v bližnji prihodnosti ne pričakuje ničesar bistveno novega. Zdi se mu celo, da se tam razmere v zadnjem letu zaostrujejo. Povedal je še, da razume, da je v Jugoslaviji tisk svoboden, da pa vseeno misli, da Albanci v Beogradu niso preživeli najboljšega sprejema. Albanski diplomat je še povedal, da se njegova država zavzema, naj bi jutri zunanji ministri sprejeli le skupno stališče za tisk, v katerem bi našteli področja možnega bodočega sodelovanja, o katerih so se vsi zunanji ministri sporazumeli. Albanija pa nasprotuje sprejemanju vsakega bolj formalnega sporazuma med zunanjimi ministri o nadaljnjih stikih: najprej hoče videti rezultate tega srečanja, šele potem pa se bo pogovarjala o naslednjih. Jugoslovanski diplomati so s svojimi izjavami izredno skopi. Poudarjajo le, da so zadovoljni z dobrim vzdušjem na srečanju, kaj več pa bi naj povedali na današnji tiskovni konferenci. KD se že pripravlja na odstop Gorie Andreotti in De Mita za sestavo »trdne vlade« RIM — Večina je pospešila postopek za uradno odprtje krize in že poskuša izdelati dogovore, na osnovi katerih bo sklepala sporazume po odstopu Gone. Načelniki Parlamentarnih skupin petih strank vladne večine so vcerai v glavnem soglašali, da ne bo prišlo do večjih sprememb finančnega zakona, z namenom, da pride čimprej do začetka »razčiščenja«. Medtem pa vse kaže, da sta se De Mita in Andreotti dogovorila o »trdni petstrankar-ski vladi«, ki bi trajala vsaj do evropskih volitev leta 1989. O tem se Sirijo govorice že nekaj dni, včeraj Pa jih je sicer po ovinkih potrdil Podpredsednik demokristianske skupine v Montecitoriu, Andreottija privrženec Nino Cristofori, ki je opozoril, da je Andreotti na skup-scini demokristianske skupine ob Prisotnosti tajnika De Mite in predsednika vlade predlagal sestavo močne in učinkovite petstrankar-ske vlade, ki bi delala najmanj dve mti. ja rešitev bi po njegovem mnenju ne bila v nasprotju z željami socialistov, ki ne pristanejo na strateško petstrankarskd vlado do Konca zakonodajne dobe, obenem pa bi omogočila vladi, da primerno opravlja svoje delo. Seveda pa je vprašljivo, ali bo ta predlog res žel odobravanje vseh demokristjanov ali pa bo prišlo do sporov med posameznimi komponentami. To tudi zato, ker se v stranki relativne večine pojavljajo glasovi o potrebi po razčisčenju ne samo v odnosih med zavezniki ampak tudi znotraj stranke same. Skratka, marsikdo trdi, da De Mita ne more četrtič zaporedoma predlagati svoje kandidature za tajnika stranke. Nekateri tako nakazujejo možnost De Mitove kandidature za predsednika vlade, drugi, kot na rimer Formigoni, pa govorijo o andidaturi Andreottija za predsednika vlade, Forlanija za tajnika stranke in De Mite za predsednika vsedržavnega sveta KD. Medtem pa socialisti molčijo. Craxi čaka na poteze zaveznikov -nasprotnikov. Nekateri pa ta molk že pripisujejo tihemu dogovoru z De Mito in Andreottijem o predlogu »močne vlade« do evropskih volitev. G. R. Potrdilo je tudi ricevuta POTRDILO O SPREJEMU POŠILJKE RICEVUTA POSTALE Teža Peso Naslovnik: Destinatario: POŠTNINA TARIFFA POSTALE IZPOLNI POŠILJATELJ RIEMPIE IL MITTENTE SPREJEMNA ŠTEVILKA 4UMERO DELLA RICEVUTA Posebne storitve Servizi particolari Nujno Urgente Letalsko Posta aerea Odkupnina Riscatto Vrednost Valore Obr. P2 Mod. P2 Ponekod v Jugoslaviji so z italijanščino včasih lahko tudi težave, vendar na Koprskem dvojezičnost spoštujejo dosledno in nikomur ne pride na misel, da bi zavrnil položnico, če je napisana v italijanskem jeziku. Nasprotno poštni obrazci, kot dokazuje gornje potrdilo o prejemu pošiljke, so povsem dvojezični in tudi opozorilo na hrbtni strani je tiskano v obeh jezikih. Seveda dvojezični obrazci niso jamstvo, da so vsa manjšinska vprašanja rešena, pripadniku narodnosti pa je le v spodbudo, če je njegov materni jezik povsod v javnosti povsem enakopraven jeziku večinskega naroda. Alberto Tomba izreden lori °Z*V k nar°dni solidarnosti je obrodil svoje sadove. Na-va 'to je osvojil zlato kolajno v veleslalomu. Odpra- sle Calgary je postala na mah uspešna. Južni Tirolec Pas-P 1 J® bil do včeraj edini junak iger, bo šel v pozabo. izrerì6Sn^ci na ijabo pa treba povedati, da je bil Tomba en’ Premočno je osvojil prvo vožnjo in si kljub nekate-v napakam v drugi prismučal zlato. Velik naskok iz prve gas Je le obetal možnost previdnega drugega spusta, med ŠtroL°*;niki' ki so tvegali do skrajnosti, pa je Avstrijec Albert-c^oseg®i čas, ki ni dovoljeval prevelikega taktiziranja, je VQ ? Tomba je moral sam pritisniti. V dveh priložnostih v°žnjo ^dzu mele napake, na koncu pa obvladal divjo niesto*^3115^ usPeh Je dopolnil Camozzi, ki je osvojil četrto ki soUn°SlaVi-'a ni utegnila_izkoristiti evforičnega vzdušja, ^rOqem Ustvarili skakalci. Čižman je bil po prvi vožnji 8., v je obstfliS^ustu Pa 9a ie zaneslo mimo vratič. Rok Petrovič rezultat na- ^ončnem 9- mestu. Za samega Petroviča je bil Aln<;]P0Z*t;iven' za ekipo pa nepomemben. ^a je nh° smudanje bo jutri nudilo še slalom. Alberto Tom-^°nta vezen favorit. Fant morda ni v optimalni formi, PredvsemS^r0tl?i^ov Pa n* izredna. Konkurenca računa Pehe veM,na divJe tvegane vožnje, ki včasih prinašajo us-ckrat pa napake in padce. Od ponedeljka novi telefoni Primorskega dnevnika Primorski dnevnik 7796-600 Agencija Alpe Adria 7796-600 Ekspedit 7796-610 Mali oglasi 7796-611 Videoest 7796-622 Graficenter 7796-633 Knjižne izdaje 7796-644 Knjigovodstvo 7796-655 Distribucija listov 7796-666 Import/Export 7796-677 Publiest 7796-688 Direkcija ZTT 7796-699 V zvezi z obsodbo prof. Pahorja Vsedržavni šolski svet za zaščito slovenske manjšine RIM — Vsedržavni svet za šolstvo je na seji, ki je bila v sredo v Rimu, soglasno odobril priporočilo ministru za šolstvo, naj sporoči predsedniku vlade nujnost čimprejšnje odobritve zakona za zaščito slovenske manjšine. V dokumentu, ki so ga odobrili, je uvodoma rečeno, da se je italijanska republika z ustavo, s posebnim statutom dežele Furlanije-Julijske krajine in z osimskim sporazumom obvezala, da zagotovi pripadnikom slovenske jezikovne manjšine svobodno rabo materinega jezika v odnosih z oblastmi. Ustavno sodišče je, potem ko je poudarilo resnost dejstva, da še vedno niso bile odobrene izvršilne norme, potrdilo pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih med pripadniki slovenske manjšine z oblastmi, ne glede na obstoj posebnih izvršilnih določil. Glede na dogodke, ki so prizadeli predstavnika nadzorstvenega, vodstvenega in učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom v dneh od 10. do 16. februarja 1988, ker je želel — kot je dobesedno poudarjeno v dokumentu vsedržavnega sodnega sveta — uveljaviti pravico do rabe slovenskega jezika pri izpolnjevanju svoje dolžnosti in upoštevajoč, da zaradi takih dogodkov slovenska mladina lahko izgubi zaupanje v inštitucije in vero v pravico, vsedržavni šolski svet priporoča ministru, naj posreduje predsedniku vlade »nujnost, da čimprej poskrbi za sprejem določil, ki bi, ob upoštevanju obvez, ki jih je italijanska republika sprejela z zgoraj navedenimi dokumenti, zagotovili slovenski jezikovni manjšini uzakonjeno pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi«. Se pred uradno ratifikacijo dogovora med ZDA in SZ Sovjeti začeli z odstranjevanjem raket iz Vzhodne Nemčije in CSSR VZHODNI BERLIN — Še pred uradno ratifikacijo sporazuma med SZ in ZDA o odstranitvi raket srednjega dometa je Sovjetska zveza včeraj začela z odstranjevanjem prvih raket z jedrskimi konicami v Vzhodni Evropi. Tako so med gostim sneženjem včeraj zjutraj v Bischofswerdnu naložili na železniški konvoj osem raket SS 12 iz bližnjega sovjetskega vojaškega oporišča. To odstranitev je že pred časom napovedal vzhodnonemški državni in partijski voditelj Erich Honecker, ki je pri tem tudi poudaril, da se s tem želi pospešiti ratifikacija dogovora o odstranitvi raket tudi na zahodni strani. Raketam iz Bischofswerdna naj bi v kratkem sledilo še 22 raket iz oporišča Waren, severno od Berlina. Na celotnem teritoriju NDR naj bi bilo postavljenih 107 sovjetskih raket srednjega dometa. Razen raket, ki so jih odpeljali včeraj, in tistih iz Werdna, bodo preostale rakete ostale v oporiščih, dokler ne bodo odstranjene tudi ameriške rakete iz Zahodne Evrope. Temu velja dodati, da v NDR pričakujejo, da bo do tega prišlo še pred uradno ratifikacijo sporazuma. Včeraj pa so Sovjeti odstranili tudi 19 raket iz Hranic na južnem Moravskem v ČSSR. Postavili so jih leta 1983 kot odgovor na postavitev ameriških raket vrste pershing 2 in emise v Zahodni Evropi. Kot je sporočila tiskovna agencija ČTK„ so sovjetske rakete in pripadajoče izstreliščne naprave naložili na vlak, ki je celotni tovor odpeljal proti kraju, kjer ga bodo uničili. Nadalje so Sporočili, da se bodo z istim vlakom čez nekaj dni vrnili v domovino sovjetski vojaki s svojimi družinami. Z včerajšnjo odstranitvijo 19 raket je na češkoslovaškem ozemlju ostalo še 20 sovjetskih raket SS 12, ki imajo domet 950 kilometrov, ob raketah pa je postavljeno tudi 24 izstreliščnih mest. Tudi do odstranitve raket v Hranicah je prišlo pred predvidenim rokom, kar po pisanju ČTK potrjuje dobro voljo sovjetske strani, da se čimprej uresniči dogovor, ki sta ga podpisala Reagan in Gorbačov decembra lani. Tovornjak s sovjetsko raketo SS 12 se odpravlja k železniškemu konvoju, ki ga bo popeljal v SZ (Telefoto AP) Iranske vojaške enote sprožile novo ofenzivo NIKOZIJA — Položaj v Zalivu ostaja še naprej izredno napet. Po nekajdnevnem navideznem premirju je včeraj teheranski radio sporočil, da je del devete Homeinijeve divizije odločno prodrl na iraško ozemlje. Napad, ki se imenuje »Zafar 6«, naj bi iranske vojaške enote izvedle včeraj na ozemlju Sankawa, vzhodno od Kirkuka. Teheranski radio je sicer zamolčal točno uro napada, dejal pa je, da je med krvavimi spopadi izgubilo življenje ali bilo ranjenih več kot 500 iraških vojakov, veliko pa so jih tudi zajeli. Uradna iranska tiskovna agencija Irna je kasneje sporočila, da je ofenziva potekala istočasno v tri smeri, v njej pa so sodelovali tudi kurdski vojaki. Iranske čete naj bi zasedle pet gričev ter še nekatere druge strateške točke. Ima trdi, da so Iranci uspešno napadli veliko število iraških vojaških baz, ki branijo bližnje vrelce nafte. Kirkuk je namreč eno najvažnejših iraških naftnih nahajališč, iranski vojaki pa nameravajo v kratkem zasesti celotno ozemlje. Kasneje je uradna iraška tiskovna agencija Ina sporočila, tudi to vest so prejeli na Cipru, da je iranska ofenziva v resnici le izmišljotina. Komunike Ine trdi, da bi bil vsak napad iranskih vojaških enot na ozemlju Sankawa neizvedljiv zaradi geografske posebnosti ozemlja samega. V prejšnjih dneh je neki mudžaheidinski vojaški izvedenec tudi trdil, da Homeinija pesti pomanjkanje vojaških sil in da zato sploh ni več zmožen večje ofenzive. Togliatti in Gramsci razdvajata KPI in PSI RIM — Italijanska levica spet kritično in samokritično razmišlja o svoji polpretekli zgodovini, o Stalinu, Togliattiju in Gramsciju. Razpravo (in ostre polemike) je posredno sprožilo vrhovno sovjetsko sodišče, ki je sredi januarja pod vtisom »perestrojke« rehabilitiralo Nikolaja Buharina in še nekatere znane in ugledne žrtve Stalinovih čistk. Italijanski komunisti so kot vsi demokrati z velikim zadovoljstvom pozdravili to rehabilitacijo, kar so naredili tudi socialisti, katerih glasilo Avanti je objavilo komentar, ki je brez dlak na jeziku namigoval na domnevne Togliatti-jeve odgovornosti v procesu proti Buharinu in njegovim sodelavcem. Takratnemu voditelju KPI seveda ne gre očitati osebnih odgovornosti pri tragičnih Stalinovih čistkah, pravi PSI, Togliatti pa je gotovo vse vedel in molčal. On kot ostali voditelji Kominterne so zato v marsičem politično soodgovorni, da je mednarodno delavsko gibanje skoraj brezkompromisno podpiralo to, kar se je takrat dogajalo v SZ. Pisanje Avantija je spodbudilo zanimivo razpravo, zgodovinarje, ki so skušali osvetliti in poglobiti Togliattijevo vlogo, pa so kaj kmalu zasenčili politiki, ki so debato o zgodovinskih dogodkih, kot se večkrat dogaja v Italiji, preusmerili na dolgočasne in izguljene tirnice političnega vsakdana. Pobudo za nove polemike je sedaj dal bivši sardinski poslanec KPI in dolgoletni Berlinguerjev sodelavec Carlo Cardia, ki je v komunističnem dnevniku Unità, pod naslovom »Ali se je naredilo vse za Gramscijevo osvoboditev«, objavil dolgo razmišljanje o življenjski tragediji in o politični osamljenosti ustanovitelja KPI. Pisec obširno in poglobljeno analizira politične okoliščine ostrih sporov znotraj partije, ki so privedli do določene Gramscijeve osamitve ter skuša na neki način osvetliti njegovo trpko počutje v fašističnih zaporih, kjer je, kot znano, izhiral in prezgodaj umrl. Cardia postavlja v članku dve hipotezi, ki ju hoče po svoje dokazati. Prvič je prepričan, da sta Stalin in sovjetska diplomacija naredila malo ali nič za Gramscijevo izpustitev iz zapora, v isti sapi pa tudi namiguje na točne politične odgovornosti Kominterne in vseh komunističnih voditeljev, ki so takrat živeli v Moskvi. Kominterna bi lahko nekaj konkretnega ukrenila, pravi Cardia, je pa dejansko stala križem rok, ker si ni bila v bistvu na jasnem, kaj se je pravzaprav dogajalo z Gramscijem in s KPI. In ker je bil Paimiro Togliatti eden od najbolj vplivnih voditeljev komunistične Internacionale, je tudi on hočeš nočeš odgovoren za Gramscijevo tragično usodo. Članek Carla Cardie je naletel na veliko zanimanje v javnosti. Socialisti in njihov dnevnik Avanti govorijo o zelo pogumnih stališčih Unitàr niti malo navdušeni nad pisanjem partijskega dnevnika pa niso vsedržavni voditelji KPI, ki so o tem razpravljali na včerajšnji seji strankinega vodstva. Tiskovni urad KPI je po seji izdal nenavadno ostro tiskovno poročilo, ki postavlja na zatožno klop Cardio in Unità. Vodstvo KPI, piše v poročilu, se ne boji zgodovinske resnice in bo, če bo potrebno, še poglobilo tiste dogodke, zavrača pa neutemeljene kritike in brezpredmetna natolcevanja, ki nimajo nobene zveze z resnim zgodovinskim raziskovanjem. Zgodovinarji pa so tokrat na srečo vendarle prehiteli politike. Osrednji zgodovinski ustanovi KPI in PSI (Inštitut Gramsci in raziskovalni center Pietro Nenni) sta sinoči uradno najavili zgodovinski simpozij o Palmiru Togliattiju in Piet-ru Nenniju. Naj govori torej resna in trezna zgodovinska razprava. SANDOR TENCE Armenci zahtevajo Nagorni-Karabah Koliko milijonov gledalcev zares spremlja Sanremo? MOSKVA — Med socialističnima sovjetskima republikama Armenije in Azerbajdžana je ponovno izbruhnila afera avtonomnega okrožja Nagorni-Karabah. Na tisoče Armencev se menda že tretji dan zgrinja na ulice glavnega mesta Erevan in demonstrira proti odločitvi centralnega komiteja KPSZ, da ne sprejme zahtev Armencev po zdužitvi okrožja Nagorni-Karabah, ki sicer pripada Azerbajdžanu. Trenja med obema republikama so predvsem kulturno-družbenega značaja, saj je kar 80 odstotkov prebivalstva Nagorni-Karabaha Armencev, kristjanov, prebivalstvo Azerbajdžana pa je muslimansko. Vse informacije o tem, kar se dejansko dogaja v Erevanu in v bližnjih armenskih mestih, so izredno nepopolne, saj so krajevne oblasti prepovedale tujcem (prepoved pa velja predvsem za tuje novinarje in dopisnike) vstop v republiko. Sovjetska tiskovna agencija TASS je posredovala uradno poročilo armenskih krajevnih oblasti, v katerem je govor le o uporu nekaj osamljenih ekstremističnih skupin. Tiskovna agencija ANSA pa poroča o vsesplošnih demonstracijah, kar so njeni dopisniki preverili s pomočjo telefonskih razgovorov. Z agencijo ANSA je menda govoril očividec, pripadnik verske skupine Hare Krišna, ki zatrjuje, da je prisotnost demonstrantov na ulicah stalna, a umirjena. S tem se menda strinjajo tudi drugi očividci, ki jih je kontaktirala tiskovna agencija ANSA, z .izjemo verskega disidenta Ogorodnikova, glasnika Gibanja za narodno samoodločbo Armencev. Po izjavi Ogorodnikova naj bi na območju Nagorni-Karabaha prišlo do napadov Azerbajdžancev na Armence. V Erevanu so z demonstranti potegnili tudi predstavniki inteligence, ki so ustanovili komite narodnih delegatov, ki bi moral prevzeti vodstvo narodnostih protestov in jamčiti za dostojno izvajanje demonstracij. Nekateri mediji so posredovali informacijo, da so v Armenijo prispeli prvi vojaki rdeče armade, kar pa je zaenkrat še nepotrjena vest. Mednarodna zvezdica Patsy Kensit in njena »band« (Telefoto AP) Waldheim ne bo spregovoril ob 50. obletnici Anschlussa De Benedetti še v boju za večino delnic v SGB DUNAJ — Avstrijski predsednik republike Waldheim ne bo spregovoril na proslavah ob 50. obletnici priključitve Avstrije nacistični Nemčiji. Tako je odločil Waldheim sam po sestanku, ki ga je imel s kanclerjem Vranitz-kim, podkanclerjem in zunanjim ministrom Mockom, predsednikom narodnega sveta Gratzom in predsednikom zveznega sveta Schambeckom. V uradnem komunikeju je rečeno, da Waldheim ne bo spregovoril na tej proslavi, ker ne želi, da bi njegov nastop lahko skvaril miren potek zloglasne obletnice. To svojo odločitev je predsednik Waldheim potrdil tudi v televizijskem intervjuju, kjer se je še enkrat med drugim branil pred obtožbami, da je bil med drugo svetovno vojno soudeležen kotnacistični oficir pri balkanskih pokolih nedolžnih ljudi. Waldheim je dejal, da bo spregovoril le po televiziji in sicer na predvečer obletnice Anschlussa, naslednji dan pa bosta v Hofburgu, bivši cesarjevi palači, ki je sedaj predsednikov dom, podala priložnos- tna govora le kancler Vranitzky in podkancler Mock. V prejšnjih dneh je več političnih sil odločno zahtevalo, da bi prepovedali vsako proslavo, dokončna odločitev pa bo padla, ko se bo izrekla posebna parlamentarna komisija, ki je zadolžena za koordinacijo proslav. Med televizijskim intervjujem je predsednik med drugim dejal, da je popolnoma nedolžen in da namerava še ostati na čelu države, tega pa ne bo storil zaradi ekonomskih prednosti, saj je pred nedavnim podelil 100 milijonov lir v dobrodelne namene — ali ga sedaj peče vest? Britanska univerza iz Keela pa je včeraj sporočila, da je preklicala doktorat honoris causav mednarodnih vedah, ki so ga dodelili Waldheimu leta 1980. Britanska univerza namerava sprožiti mednarodno kampanjo, da bi tej pobudi sledile še ostale univerze, ki so v preteklosti nagradile sedanjega avstrijskega predsednika. BRUSELJ Carlo De Benedetti ni okleval z odgovorom francoski finančni družbi Suez, ki je predvčerajšnjim sporočila, da ima skupaj s svojimi belgijskimi zavezniki v lasti 52 odstotkov delnic največje belgijske delniške družbe SGB. Včeraj je namreč De Benedettijeva družba Cerus podvojila vrednost javne ponudbe za nakup delnic SGB s 4000 na 8000 frankov za delnico. Istočasno je družba Cerus tudi zmanjšala količino delnic, za katere javna ponudba velja, na 7 odstotkov. Iz krogov blizu italijanskega finančnika so tudi sporočili, da imajo trenutno v lasti 45% delnic SGB. Tudi včeraj je vrednost delnic SGB na bruseljski borzi izredno narasla, tako da je borzna komisija prekinila kota-cijo teh delnic. Delnice so namreč dosegle astronomsko vrednost 7010 frankov, kar je 15% več kot v sredo. Dogajanje na borzi pa po mnenju vodstva Cerusa jasno kaže, da delniški trg ne verjame v obstoj trdne večine, ki naj bi imela 52% delnic, kot je to najavila francosko-belgij-ska finančna skupina. Če bi bilo to res, bi po mnenju Cerusa nihče ne kupoval delnic SGB po 7000 frankov, saj naj bi bila njihova realna vrednost približno 3300 frankov. Zato so pri Cerusu prepričani, da so prav predstavniki družbe Suez tisti, ki kupujejo delnice SGB po vsaki ceni. SANREMO — Neka salama se je pred leti ponašala z reklamo, v kateri so donele besede »na milijone milijonov«, za festival italijanske popevke menda velja isto prodajno pravilo, če je res — kot najbrž tudi bo —, da je neposrednemu prenosu prvega festivalskega večera sledilo 22 milijonov gledalcev. Carluccijeva, ki se je prikazala v dolgi in oprijeti črni obleki, se je izkazala tudi kot izreden matematik, saj je v neposrednem prenosu izračunala, da jo je prejšnji večer gledalo kar 44 milijonov oči. Miguel Bose pa je skušal popraviti predsinočnje spodrsljaje in je festivalski večer pričel v Palarocku, kjer se je izkazal vsaj kot pevec. Po nekaj minutah premora pa je Bose že cepetal po odru gledališča Ariston, kjer se je nadaljeval festival, in se pripravljal na veliki trenutek, ko je lahko zakričal, da je Tomba prismučal do olimpijskega zlata. Gledalci so kar stoje ploskali, pevci pa takega priznanja ne bodo zlepa dočakali, naj se še tako trudijo. Prvi na vrsti so bili ponovno »bigi«-Popévke so bile seveda včerajšnje, povsem nov pa je bil vrstni red nastopa in obleke. Kaže, da je sanremski festival predvsem praznik stilistov, saj se je večina pevk in pevcev predstavila z novo garderobo. Častna izjema je bil Drupi, ki je očitno menil, da je frak na jeansih višek moške mode (delno je imel najbrž tudi prav, saj se je tudi Bose oblekel podobno). Prava novost sinočnjega televizijskega prenosa je bila torej osmerica novih ponudb, ki pa ni bila deležna velikega števila gledalcev. Kdo *bj njim na čast dočakal jutro? Škoda. Saj so se tudi sinoči izkazali za enega izmed najboljših trenutkov festivala-Tudi Palarock se je uveljavil kot zanimiva alternativa elegantnega Aristo-na, v katerem pa se nič ne dogaja. Pfl tem pa seveda ne mislimo izključno na slavne pevce, ampak na Carla Mas-sarinija, ki se je tudi sinoči izkazal za enega izmed najboljših in najbolj pr'f pravljenih voditeljev glasbenih odda] v Italiji. Kaj pa Grillo? Ubogemu Beppeju so odmerili manj televizijskega časa kot Lari Saint Paulovi, ki s Kay Sandviko-vo in Memom Remigiom obuja spomine na festivalsko preteklost. Nekaj minut pa mu je bilo čisto dovolj, da Je zafrknil Barillo, ki je sanremskenW festivalu »darovala« ogromno pašte, pardon, denarja. Na Koprskem dvojezičnost ni samo nepomembno geslo Lok številka Numero progressivo O ODHODNI TELEGRAM TELEGRAMMA IN PARTENZA Za posati, poslovanj« Per servizi particolari Skupaj Total« rti SLUŽBENI DEL - NOTfc D UFFICIO ODPRAVLJEN - TRASMESSO številka Numero besed Parole ČAS - TEMPO Službeni podatki Oati d'ufficio Sprejel Ricevuto Telegrafu Al telegrafo ČAS- TEMPO dan | u^a giorno 1 ora min dan giorno ura ora mm V VAŠEM INTERESU JE. DA TELEGRAM PIŠETE ČITLJIVO ALI S TISKANIMI ČRKAMI-E'NEL VOSTRO INTERESSE SCRIVERE IL TE LEG RAK /O splošna banka koper Naziv bančne enote Operativna številka banke No operativo della banca Priimek m ime imetnika hranilne knpžice Nome e cognome del titolare del libretto Naslov imetnika hranilne knjižice Indirizzo del titolare del libretto St.hr No d SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SPLOŠNA POLOŽNICA SERVIZIO Dl CONTABILITA' SOCIALE BOLLETTINO Dl VERSAMENTO GENERAI POTRDILO RICEVUTA Vplačal Je Ha versato _ èt pošte Nro posta Namen nakazila Scopo del versamento . St Inv est objekta Jtro pratica inv. Prejemnik Ricevente DIN Številka računa Numero del conto (Ime ki sedež prejemnika) (nome e sede del ricevente) aa f RK. Nro- lapprov.) KOPER — Včeraj smo iz lista La voce del popolo povzeli izkušnje novinarke, ki je skušala na reškem sedežu Jugobanke vnovčiti ček, ki je bil napisan v italijanščini. Vendar v Jugoslaviji ni povsod tako. Na Koprskem na primer dvojezičnost ni zgolj načelno geslo, italijanski jezik je povsem enakopraven s slovenskim v vseh javnih ustanovah. Kot je razvidno iz zgornje iotografije, so vsi formularji dvojezični. To velja na pošti ( obrazec za telegram je povsem dvojezičen), na koprski banki, dvojezični pa so tudi obrazci, ki jih uporablja Služba družbenega knjigovodstva. Zato ni problemov, če so ta teh obrazcih številke napisane v slovenskem ali pa v italijanskem jeziku. Pogovor z novim predsednikom Marinom Voccijem Osrednja skrb krožka Istria namenjena italijanski manjšini TRST — Kulturni krožek Istria, ki je zdaleč najbolj odprta organizacija Tržačanov istrskega porekla, ima z novim letom novega predsednika. Ustanovitelju in prvemu predsedniku krožka Giorgiu Depangherju je nasledil Marino Vocci, 38-letni upravitelj Laboratorija za morsko biologijo v Brojnici pod Križem, doma iz Kaldanije v bujski občini, ki je pri štirih letih z družino zapustil rodno Istro in se preselil v Trst. Trenutno živi na Opčinah, njegova nova afek-tivna domovina, kot sam priznava, pa je devinsko-nabrežinska občina, kjer je med drugim od leta 1980 tudi neodvisni občinski svetovalec, izvoljen na listi KPI. V Istri je ohranil globoke čustvene in družinske korenine, posebno v rodni Kaldaniji, kjer je preuredil družinsko hišo in kamor se vrača, komaj ima na razpolago nekaj prostega časa. Z Voccijem smo se pogovarjali o situaciji v Istri, o položaju tamkajšnje italijanske skupnosti in seveda o bližnjih programih krožka Istria. Najprej smo ga vprašali čemu pravzaprav zamenjava pri vodstvu organizacije. »Izvolitev novega predsednika je bila že zdavnaj načrtovana, Giorgio Depangher pa ostaja še dalje eden vodilnih kadrov in stebrov našega krožka. Šlo pa je tudi za generacijsko zamenjavo. Medtem ko je moj predhodnik zapustil rodni Koper pri 14 letih, sem jaz prišel v Trst že pri štirih letih. Iz tega izhaja, da sem dejansko gledal in kasneje spoznaval istrsko stvarnost kot Italijan, z očmi Italijana, ki se je zavedal svojih istrskih korenin, a je zrastel in človeško dozorel v tržaškem okolju. Medtem ko Depangher prihaja iz Kopra, izhajam jaz iz popolnoma kmečkega družbenega in gospodarskega okolja, iz jezikovno mešanega Marino Vocci področja, kjer italijanska kultura meji in se spaja s hrvatsko.« Kakšne so temeljne programske smernice bodočega delovanje vašega krožka? »Naša osrednja skrb bo namenjena, kot doslej, proučevanju istrske kulture in pozornosti za italijansko manjšino onkraj meje. Pri tem bomo dosledno nadaljevali na poti, ki smo jo začrtali pred šestimi leti, ko smo ustanovili krožek Istria. Vzporedno s tem bomo še dalje napeli vse sile za uveljavitev in utrditev kulture sožitja, ki je temeljnega pomena, če hočemo res razumeti stvarnost onstran in tostran državne meje. Letos pa se bomo tudi konkretno angažirali, da bodo Italijani v Istri (a ne samo oni) bolje spoznali italijansko kulturo in italijansko ustvarjalnost. Od tod tudi naš nedavni solidarnostni poziv italijanski skupnosti, ki ga niso, kot običajno, podpisali samo politiki in kulturniki, temveč tudi znanstveniki in gospodarstveniki.« V vašem programu pa podčrtujete tudi nujnost po »izvozu« istrske kulture v naše kraje in v italijanski prostor. Bi nam lahko konkretno pojasnili ta načrt? »Italijanska skupnost ustvarja kulturo, ki jo tukaj v Trstu premalo poznamo in seveda premalo cenimo. Napeli bomo naše skromne moči, da bo tudi naš prostor spoznal npr. pesnika Maurizia Tremula in pisatelja Franca Clocchetta in Franca Jurija. Ne gre za akademike, ampak za ljudi, ki neposredno doživljajo manjšinska vprašanja in ki so zaradi tega verjetno bolj pristni in verodostojni.« Kako ocenjujete trenutni položaj italijanske skupnosti v Istri in na Reki tudi v luči zapletenih odnosov na meji? »Položaj italijanske manjšine je v tem trenutku zelo kočljiv. Težav ne gre na noben način zanemarjati ali podcenjevati, kot razveseljivo dejstvo pa je treba podčrtati določeno samozavest in veliko bojevitost, ki si utirata pot posebno med mladimi manjšinci. Treba bo poiskati trajne rešitve, med katere sodi po mojem mnenju nujnost, da se tudi italijanska manjšina v Jugoslaviji gospodarsko okrepi in da tako postane subjekt določenega gospodarskega razvoja.« SANDOR TENCE Na Tolminskem večja poraba za komunalo kot za ceste TOLMIN — Investicije in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov bo letos na Tolminskem zahtevalo več sredstev kot pa gradnja in vzdrževanje lokalnih cest in krajevnih poti. Tako je vsaj v načrtu, ki ga bo ob koncu februarja sprejela skupščina Interesne skupnosti za ceste občine Tolmin, oziroma Komunalna - cestna skupnost te občine. Kaj malo je verjeti, da bi dele-9ati sprejeli bistveni zasuk, saj so strokovne službe temeljito razmislile o Potrebah in možnostih obeh dejavnosti. tako komunalne kot cestne. Tako Predlagajo, da bi letos vložili na Tolminskem v investicije in vzdrževanje komunalnih objektov skupaj f T76.000.000, - din, od tega za investi-c)je 443.000.000. din. Velike investi-cijske postavke bi bile gradnja vodoh-rama pri HE Zadloščica za tolminski Vodovod in gradnja vodovoda pri že-*ezniški postaji Most na Soči. Ostala sredstva investicij-se bodo nanašala v glavnem na adaptacije vodovodov in rrapeljav zanje, ki so dotrajale ali so Prešibke. V lanskem letu je bilo za tovrstne namene porabljenih 208.397.000. ln, kar pomeni, da je glede na stop-1° inflacije letos realno manj sred-sfev. Delež 75 % oziroma -133.000.000,- pa odpade na vzdrževa-le komunalnih objektov, kar je razu- mljivo, saj je tolminska občina teritorialno zelo velika. Glavni del odpade na vzdrževanje vodovodov (584.770.000,- din) ostali del pa na ostale komunalne dejavnosti, kot so kanalizacija, odvoz smeti, urejanje parkov, pokopališč in drugo. V letu 1987 je bil za take namene porabljenih 957.000. 000.- kar pomeni tudi za vzdrževanje komunalnih naprav realno za letos manj denarja glede na visoko inflacijo. Kot smo v uvodu omenili, bo letos na Tolminskem manj sredstev za lokalne in krajevne ceste v primerjavi s sredstvi, ki so namenjena za komunalno dejavnost. Tako je predvideno, da bo na razpolago 1.415.290.000.- din za lokalne ceste in krajevne poti. Za primerjavo: lani je bilo porabljenih 386.422.000. - din. Iz sredstev za te na- mene je predvidena gradnja ceste Dolenja Trebuša - Gorenja Trebuša, gradnja ceste na Trnovo, širitev ceste Tolmin do industrijske cone na Polju-binu, sanacija ceste Idrija pri Bači -Ponikve, Tolmin - Čadrg, začetek urejanja ceste v Lepeno in druga manjša cestna dela. Seveda pri tem niso računana sredstva in dela cestnega podjetja iz Nove Gorice, ki ima na skrbi regionalne ceste, ki peljejo skozi Tolminsko. —o— Deželne volitve skupno s pokrajinskimi in občinskimi TRST — Deželni odbornik za krajevne uprave Renato Bertoli je na včerajšnji seji svetovalske komisije, ki proučuje vprašanja predsedstva deželnega sveta potrdil, da bodo istočasno z deželnimi tudi volitve za obnovitev občinskih in pokrajinskih svetov, katerim bo mandat zapadel spomladi. Do združitve glasovanj v razna upravna telesa bo prišlo na osnovi odloka izpred petih let, ki je določil enake predpise - v podobnih pogojih -za volitve leta 1983. Svetovalska komisija, ki ji predseduje demokristjan Angeli je na isti seji ponovno odobrila zakonski osnutek o deželnih referendumih, ki ga je osrednja vlada zavrnila z nekaterimi pripombami. Poročevalec Ciriani (PRI) je sprejel omenjene pripombe, z njimi se je strinjal tudi pristojni odbornik Braida (KD). Zakonski osnutek bo morala sedaj ponovno odobriti tudi deželna skupščina. Jutri v Kopru otvoritev novega doma vodnih športov KOPER — V Kopru, ob mestnem kopališču, te dni dobiva dokončno podobo novi dom vodnih športov oziroma prostori pomorskega športnega društva Koper. V društvo sta povezana jadralni klub Jadro in veslaški klub Nautilus. Dom, ki ima skupno več kot 1000 kv. metrov površine, ima v pritličnih prostorih, delno adaptiranih delno pa na novo zgrajenih, prostore za hrambo plovil, slačilnice in druge spremljajoče prostore, v nadstropju pa lokal odprtega tipa, šest sob s 24 posteljami za tekmovalce in goste, udeležence raznih tekmovanj v Kopru, trim kabinet in druge klubske prostore. Dom pomorskega društva Koper bodo otvorili 27. februarja, 220 milijonov din sredstev zanj pa so zbrali v okviru telesno kulturne skupnosti občine Koper, republiške TKS, s prispevki ozdov, iz tako imenovanega občinskega prispevka 2,8, s posojili in lastnimi sredstvi društva. DUŠAN GRČA Družinska vzgoja na kongresu v Veroni ■t, VeRONA — V dvorani Palasport v k®ron* Je bil v nedeljo meddeželni "Sres gibanja »Movimento dei lo-d ari - famiglie nuove«, posvečen Zln* in problemom vzgoje. are ravo ° pomenu družinske vzgoje tjr. ?. Pe(fa9of>kih predlogih »Novih (j, ,n<<' se je udeležilo okrog 2500 Lrai°V Posameznih skupin iz raznih 200 *^ države, med temi tudi okrog Uiske k* *Z dežele Furlanije - Ju- PrU^anizatorli kongresa so za to ianščfn°St pripravili vabila v itali-ni' slovenščini in furlanščini. V koprskem Iplasu zadovoljni z lanskim poslovanjem KOPER — Kljub temu da zaključnega računa v koprskem Iplasu še niso utegnili narediti, so vodilni delavci te delovne organizacije kemične industrije pri Kopru zagotovili, da so v lanskem letu dobro poslovali. »Neglede na to, kaj bodo pokazali zaključni računi, nam ostali kazalci gospodarjenja, ki jih že poznamo, potrjujejo, da je za nami izredno uspešno leto,« meni Silvo Guštin, član KPO Iplas za organizacijo in informatiko. Novinarje so povabili v svojo delovno organizacijo na ogled proizvodnje in zato, da bi jih podrobneje seznanili z delom, najbolj pa zato, ker so po zadnji ekološki nesreči v tej delovni organizaciji ocenili, da so imeli v tej delovni organizaciji premalo stikov s predstavniki sredstev obveščanja. V Iplasu so poslovanje zadnjih trinajstih let preračunali v dolarje po srednjih, veljavnih dolarskih tečajih za vsako leto posebej in ugotovili, da so skozi dolarski zaslužek v minulem letu ustvarili 90,6 milijona dolarjev celotne realizacije (kar je v dolarjih gledano -petkrat več kot v letu 1975), oziroma 22,2 milijona dolarjev dohodka (kar je 6,8-krat več kot v letu 1975). Lani so tudi ustvarili deset milijonov dolarjev izvoza, kar je dvakrat več kot leto prej, oziroma celo 28-krat več kot v letu 1975. Število zaposlenih pa so v teh 13. letih povečali s 602 le na 702 delavca. Zanimivo je, da je ta delovna organizacija (kot tudi druge do kemične industrije v državi) uvozno odvisna in da potrebuje letno za 20 milijonov dolarjev uvoženih surovin. Zastavili pa so si načrt, da bi najkasneje prihodnje leto uvoz izenačili z izvozom in sicer tako, da bodo večino svojih uvoznih poslov vezali na izvoz, tako da bodo skušali uvažati, oziroma izvažati po sistemu ena proti ena. To pa pomeni popolno osamosvojitev delovne organizacije, ki je pretekla leta občutno bremenila našo devizno bilanco. In če upoštevamo, da so uspeli lani izvoz celo podvojiti v primerjavi s predhodnim letom, potem lahko v tem vidimo jamstvo, da bodo v tem ali prihodnjem letu res vsaj približno uresničili ta izreden načrt. '»V tako menjavo, oziroma izenačevanje uvoza z izvozom smo prisiljeni predvsem zato, ker dobivamo od države vse manj deviz. Če nočemo obstati, kot se to dogaja drugim kemičnim tovarnam v državi, potem se na kakršnokoli delitev deviz ne moremo več zanašati,« pravi predsednik Iplasa Sergej Čehovin. Drugi podatek, ki kaže, da so poslovali dobro, je podatek o povečanju fizične proizvodnje, ki so jo dosegli lani - največ pri anhidrid-ftalni kislini (za 15 odstotkov), ki pomeni največji - finančni in proizvodni delež tovarne. Na dobro delo po svoje kaže tudi uspeh, ki ga imajo s proizvodnjo katalizatorja. Gre za ključno sestavino pri pridobivanju njihovega ključnega proizvoda anhidrid-ftalne kisline. Ne gre sicer za velike količine katalizatorja, toda cena enega kilograma te snovi znaša približno 50 tisoč dinarjev, največji delež v tej ceni pa predstavlja znanje. S poslom je zadovoljen tudi tuj sovlagatelj - Rollechim iz Italije, ki je prinesel tehnologijo Iplasu. Skupen načrt obeh podjetij, ki sta udeleženi v tem Joint-Venture poslu pa je osvojitev vzhodnih tržišč. Te dni bodo na ta trg prodali prve količine katalizatorja. Ker pa gre za tehnološko zahteven proizvod pa si bodo s tem odprli vrata še za prodajo še drugih proizvodov na omenjene trge. Največja naložba, ki zdaj poteka v tej delovni organizaciji, je v tozdu Mehčala, kjer bodo popolnoma prenovili 20 let staro opremo, s pomočjo katere pridelujejo mehčala (dioktilftalat in dibutil ftlalat). Gre za snovi, ki dajejo elastičnost PVC (skaju, cera-di, PVC vrečkam...). Naložbo smo začeli lani, končati bi jo morali letos jeseni, vredna pa je 2,5 milijarde dinarjev. BORIS ŠULIGOJ Še enkrat neploden sestanek o bivši rafineriji Aquila Monteshell ni predstavil pričakovanih proizvodnih in zaposlitvenih načrtov Usoda delvcev bivše rafinerije Aquila je bila včeraj spet osrednja tema sindikalnega dogajanja. Za skoraj pretesno pogajalno mizo na deželnem odborništvu za industrijo so se to pot posedli miljski župan Mutton, tržaški župan Staffieri (resnici na ljubo je ta odšel takoj ko so snemalne ekipe krajevnih medijev prisotne ujele v TV kamere), člani delovnega kolektiva naftnega skladišča v Viscu, predsednik Pokrajine Locchi, člani tovarniškega sveta Aquile, seveda zastopniki Monteshella in deželni odbornik Carbone ter sindikalisti, Začelo se je s pikrimi pripombami sindikalistov na račun zamude, zlasti pa glede odsotnosti tako rekoč glavnega "žonglerja", tekstilnega industrijca Pezzolija, ki naj bi v Žavljah odprl hiper moderno tekstilno tovarno. Pogovor pa se je kmalu utekel. Kot je bilo pričakovati, so zastopniki Monteshella vztrajali pri že starih zahtevah po naftnem obalnem skladišču, le da so bili že kar ozkog-ledni, saj so vse posege osredotočili zgolj na ta problem. Iz besed odgovornega za "tržaško stvarnost" (Monteshell je imenovala posebno komisijo, ki se ubada z njo), smo lahko tudi zaslutili, da ima v rokah začasno koncesijo za upravljanje že obstoječih struktur; ni pa znano od kod, saj mu je nista odobrila ne Občina Milje ne Dežela. Skrivnosti pa je bilo še precej, tudi glede proizvodnih in zaposlitvenih načrtov. Monteshell namreč še ni izdelala niti okvirnih načrtov za uporabo obalnega skladišča, še manj pa za zaposlitev 80 delavcev bivše Aquile, za katere se je 11. januarja obvezala, da jih bo porazdelila po alternativnih industrijskih dejavnostih, ki bodo vezane na kemični sektor. (Pred časom se je namreč govorilo o pridobivanju industrijskega olja in bitumnov.) Zastopnik Monteshella se je izgovarjal, da zahtevajo podrobni in uresničljivi načrti svoj čas, kajti če naj bodo trajni in ne le začasno slepilo, morajo sloneti na trdnih temeljih. Zaustavil se je tudi pri javnih finančnih sredstvih, ki jih ponuja deželna uprava, češ da je treba javni denar ustrezno naložiti. Podrobni načrti za skladišče bodo tako baje nared čez približno dve leti. "Resda je to že kar precej časa," je dejal dr. Patron, "upoštevati pa je treba, da bo tedaj skladišče sodobno urejeno, razpolagalo bo z vsemi varnostnimi normami, imelo bo večjo operativno zmogljivost, nenazadnje pa bomo v tem času tudi preverili možnosti razširitve tržišča, s katerim razpolagamo." Vse to so sindikalisti sprejeli v vednost, pričakovali pa so, da bo včerajšnje srečanje le privedlo do rešive nekaterih ključnih vprašanj, na primer zaposlitev presežne delovne sile. Kot znano bo Monteshell zaposlila 70 enot v skladišču, 80 v postranskih dejavnostih, 30 v skladišču v Viscu, nekaj pa naj bi vključili v tekstilni sektor, v skrajnem primeru pa bi starejše delavce predčasno upokojili. Sindikalisti pa so vztrajali pri zahtevah, ki so jih sredi januarja podpisale tudi krajevne uprave, in sicer, da se zagotovi popolna zaposlitev in da delo v skladišču ne steče brez ustreznega proizvodnega načrta Monteshella. Le-ta pa je vztrajal pri dejstvu, da tega dogovora ni podpisal, sindikat pa ni podpisal rimskega dogovora, ki je dvignil toliko prahu prav zaradi dvoumne vsebine. Odprlo se je nada- lje tudi vprašanje, kako to, da je ustanova EZIT že odobrila prošnjo industrijca Pezzolija za 100 tisoč kvadratnih metrov zemljišča bivše Aquile, čeprav ni predstavil načrtov niti za gradnjo novih objektov, kot to narekujejo splošna pravila. Monteshell je na^ to vprašanje odgovoril rekoč, da nima s tekstilnim sektorjem nobenega opravka, da pa slepo zaupa Pezzo-liju, ki baje že ve, kaj dela. Miljski župan Mutton je s kančkom slabe volje pripomnil, da kar se tiče obalnega skladišča, ne bo njegova Občina odstopila od dosedanjih obvez in sicer, zanj ne bo dala koncesije, dokler ne bo celotna slika žaveljske afere jasna kot beli dan. In replika zastopnika Monteshella češ da taki pogoji omejujejo možnosti uresničitve načrtov in da je nemogoče, da bi njegovo podjetje kar čez noč popravilo škodo, ki jo je povzročilo skoraj dveletno mirovanje dejavnosti rafinerije. Po dveurnem predajanju besed, je deželni odbornik Carbone nekako le povzel zaključke. Prihodnjega srečanja, do katerega naj pride čimprej, naj se udeleži tudi industrijec Pezzo-li, nove dejavnosti naj se začnejo postopoma in urejeno, čeprav bo za to potrebno več časa, prenehajo naj se izsiljevanja na račun sindikalnih predstavnikov kolektiva Aquile (kot znano je Monteshell nekaterim že ponudila posebne finančne ugodnosti, če se odrečejo tej dejavnosti), Monteshell pa naj tudi za sanacijo starih objektov zaposli predvsem delavce bivše Aquile in naj pri tem spoštuje njihovo kvalifikacijo in končno, naj novo lastništvo spoštuje vse dogovore, tudi one, ki so jih tržaške krajevne uprave podpisale s sindikatom. (mi) Novo gostovanje v Kulturnem domu Zločin na Kozjem otoku z Mladinskim gledališčem Nocoj gostuje v Kulturnem domu v Trstu Slovensko mladinsko gledališče z Bettijevo dramo Zločin na Kozjem otoku. Delo, ki je pred davnimi leti doživelo velik uspeh v izvedbi naših tržaških gledališčnikov, se je v interpretaciji režiserja Paola Magellija prebilo med najuspešnejše slovenske uprizoritve prejšnje sezone. Gre za moderno in drzno predstavo, ki si jo je vsekakor treba ogledati. Bettijeva drama je postavljena v prva povojna leta v »osamljeno hišo sredi nerodovitne in negostoljubne goljave«. Seveda je Kozji otok le prispodoba za katerikoli samotni prostor na svetu, prispodoba človeške samote kot take. Sama zgodba je zelo preprosta in jasna, dramska struktura se približuje antični tragediji. Z mitskim in simbolnim odslikavanjem dogodkov na Kozjem otoku se Betti odmika od realističnega toka pripovedi in z uporabo znakov dosledno izpeljuje svojo dramaturgijo. V samoti, izolirani od civilizacije, dramski junaki delujejo z vso svojo primarno energijo. Tri ženske, ki jih pisatelj označuje že z imeni: Agata - dobra, Pia - pobožna, Silvia - gozdna, prebivalka gozda, živijo, vsaka s svojo samoto, vsaka s svojo posebno izkušnjo, odmaknjene od sveta, na »otoku«, kjer so le koze, sonce, veter in voda. Moški - tujec prihaja v ta prostor kot odposlanec mrtvega moža, očeta in brata, da pekel spremeni v raj. Med »koze« pride »kozji pastir« Angelo kot glasnik pozabljene ljubezni. Mojstrski interpreti drame so Milena Zupančič, Veronika Drolc, Marinka Štern, Željko Hrs in Pavle Rakovec. Na sliki: Milena Zupančič (desno) in Veronika Drolc. Pred volitvami za šolske zborne organe Kjer je vzdušje dobro je tudi delo plodno Na zadnji seji občinskega sveta Na Repentabru odobrili proračun in triletni načrt javnih storitev V včerajšnji številki PD smo objavili pogovora s predstavnikoma zavodnih svetov na všjih srednjih šolah. Zanimalo pa nas je, kako delujejo zborni organi na nižjih šolah in kako deluje svet didaktičnega ravnateljstva. Najprej smo se obrnili na predsednico zavodnega sveta nižje srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini Gabrielo Abram - Bandi. O delovanju tamkajšnjega zavodnega sveta se je izrazila zelo pozitivno: » S problemi nižje srednje šole se v bistvu ukvarjam že četrto leto, imam pač dva sinova. Mandat sem sprejela zadnji dve leti in moje izkušnje so bile do sedaj pozitivne. Sodelovanje s starši, profesorji in ravnatelji je bilo plodno in brez problemov. K sreči šola ni imela večjih težav, menim pa, da je delovanje zavodnega sveta veliko odvisno od ravnatelja. Dosedanji ravnatelj je stalno sledil našemu delu in se vanj aktivno vključeval. To je bilo odločilno. Sedaj smo dobili novega ravnatelja in bo treba pač videti, kakšen bo njegov pristop. Zakoni in pravilniki so zelo strogi in tudi omejevalni, če jim sledimo s pretirano natančnostjo, potem se marsikatera pobuda ustavi. Ravnateljev odnos do predpisov je zelo pomemben. Odnosi s profesorji so bili vseskozi dobri. Starši, ki so bili v zavodnem svetu, so z veliko odgovornostjo opravljali svojo dolžnost. Pa še nekaj je potrebno povedati; vzdušje je bilo na naši šoli zelo sproščeno in domače. Med sabo smo se poznali in to tudi izven šolskih zidov. V drugačnih razmerah je verjetno delo dosti težje in bolj birokratsko. Pri nas pa so bili sestanki takšni, da ni prišlo do konfliktov in ni nam bilo težko doseči sporazumnih rešitev. Zelo odkrito lahko povem, da sem svoje delo opravljala rada in z zadoščenjem.« Pia Cah, predsednica sveta didaktičnega ravnateljstva iz Nabrežine, nam je izrazila ravno tako pozitivno mnenje; »Sestanke smo imeli vsak mesec, prisotnost članov pa je bila skoraj stoodstotna. Sestankov se je redno udeleževala tudi ravnateljica. Problemov nismo imeli in v bistvu smo dosegli to, kar smo zahtevali. Iz pogovorov z drugimi starši sem izvedela, da ni povsod tako, pri nas pa smo lahko dobro sodelovali z učitelji in ravnateljico. To pa je bistveno, saj nam je prav ravnateljica s svojim znanjem in posluhom za probleme veliko pomagala. Pred njenim imenovanjem so bile tudi pri nas stvari precej drugačne in delo je bilo veliko težje. Na seje ni prihajala ravnateljica, opravka smo imeli z namestnikom in to se je krepko poznalo. • Seveda je tu vprašanje pristojnosti, morali bi jih imeti več, vendar se v do- brem vzdušju lahko dela in dosežepozi-tivne rezultate. Naš svet nikakor ni bil zgolj formalno telo in zato smo tudi za- « vzeto delali. Ob krajših pogovorih, ki smo jih objavili, moramo zapisati, da izjav nismo izbirali po nekem »predvolilnem« ključu, skratka, nismo iskali le pozitivnih ocen. To pa zelo preprosto pomeni, da za-vodni sveti niso odvečno telo, veliko je odvisno od ljudi, ki v njih delajo, od profesorjev in seveda od ravnateljev. Slabo je tam, kjer prevladajo birokratski odnosi, kjer pa je volja do sodelovanja odpade marsikatera zapreka. To pa je bistveno sporočilo, ki ga lahko posredujemo bralcem in seveda vsem, ki bodo šli v nedeljo na volišča. Repentabrski občinski svet je v sredo odobril proračun za finančno leto 1988 in triletni načrt javnih storitev. V podrobni obrazložitvi je župan Pavel Colja razčlenil posamezne postavke predvidenih dohodkov in izdatkov ter ugotovil, da postaja sestava občinskih proračunov vse bolj upravno in vedno manj politično dejanje. Krajevne uprave se namreč nahajajo v zaskrbljujočem in čedalje bolj nevzdržnem položaju, saj se razpložljivost sredstev za tekoče poslovanje vse bolj krči. Država namreč zagotavlja za leto 1988 nominalno isti priliv sredstev kot za lansko leto in spričo inflacije je ta prispevek za kakih 6 odstotkov nižji. Ker ni predviden večji priliv že itak neznat- nih samostojnih občinskih dohodkov in ker so predvideni poviški plač v skladu z izvajanjem delovne pogodbe (kar 52 odstotkov vseh proračunskih sredstev je rezerviranih za prejemke in socialne dajatve stalnega osebja), so morali okrniti nekatere postavke za tekoče stroške. Osnovne socialne usluge so še zmeraj zajamčene kot tudi skrb za kulturno in družbeno delovanje v občini. Kar zadeva investicije, uresničitev, katerih je vezana na dodelitev prispevka pristojnih javnih ustanov, pa je med drugim predvidena realizacija obrtniške cone, popravil na cestah, ureditev ambulante v domu Albina Bubniča, popravilo zidu na Tabru, redno in izredno vzdrževanje poslopij ter nakup avtomobila. Precej živahna razprava se je razvila predvsem okoli vprašanja doklade za dvojezičnost, ki jo predvideva člen_60 predsedniškega odloka št. 268/87. Župan je še enkrat potrdil, da se v celoti strinja z omenjenim principom in se bo s pooblastilom občinskega sveta povezal s sosednjimi občinami za skupno in enotno akcijo v prid uveljavljanja slovenskega jezika. Ker pa ministrska okrožnica izključuje to možnost in zato so nekateri nadzorni odbori v naši deželi že razveljavili take sklepe, ni mogoč? formalno vključiti te postavke v proračun (sicer bi le-ta bil gotovo zavrnjen), pa tudi z vsebinskega vidika je to neizvedljivo, saj ni s strani države predvideno finančno kritje tega stroška, ki bi za re-pentabrsko občino znašal 35 milijonov lir letno. Slovenska skupnost pa je vztrajala, da se doklada za dvojezičnost formalno vključi in je zato napovedala vzdržanje pri glasovanju o proračunu, ki je tako bil odobren z glasovi napredne liste. Zatem so bile soglasno odobree strh.e ravntev ambitev, za katere morajo zasebniki kriti 32 odstotkov stroškov, in pa višina nakazil občinskim upraviteljem. V uvodnem posegu je župan poročal, da se redno odvijajo pripravljalne seje za izdelavo variante k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki naj bi ga odobrili pred poletjem. V zvezi s primerom Pahor pa je župan informiral, da je takoj poslal brzojavko vladnemu komisarju zaradi nezaslišanega postopka proti človeku, ki je zahteval svojo pravico, Pahorju pa je posredoval solidarnostno izjavo v jetnišnico. Na specifična vprašanja je bil govor tudi o čiščenju dvorišča in razsvetljavi obzidja na Tabru ter o nuji, da se v Repnu zqradi avtobusna čakalnica. (B.S.) Potovanje z Zemlje v vesolje V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 bo nocoj s pričetkom ob 20. uri predaval prof. Gallieno Denardo na temo; »Potovanje z Zemlje v vesolje«. Večer prireja Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko«. Prof. Denardo poučuje relativnostno teorijo na Tržaški univerzi in je znanstveni sodelavec Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Študiral je v Trstu, Princetonu (ZDA) in Klausthallu (ZRN), preučuje pa teorije polja, najmanjših delcev in splošne relativnosti. Svoje nocojšnje predavanje bo popestril z diapozitivi. Ogledati si bo mogoče planete, zvezde, kvazarje in galaksije, kakor so bili posneti z umetnih satelitov. Danes se zaključi L pokrajinsko srečanje UNICEF v Trstu Pravice otroka naj določa mednarodna konvencija izvedenec Urada za študije in načrtovanje italijanskega odbora UNICEF Carlos Talamas, ki je govoril na tnmn- «Ttalnanclrn irrlrnčnio na rinHrnrin U7noie Z3 V slavnostni dvorani Oficirskega krožka pri Tržaškem vojaškem poveljstvu (Ul. Università 8) se je včeraj pričelo dvodnevno 1. pokrajinsko srečanje o vzgoji za razvoj pod naslovom »Za novo podobo otroštva«. Srečanje prireja tržaški pokrajinski odbor Sklada združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) ob podpori italijanskega zunanjega ministrstva. Srečanje naj bi prispevalo k boljšemu poznavanju večkrat težkih razmer, v katerih živijo otroci po svetu (pomislimo samo, da letno umre okrog 15 milijonov otrok zaradi bolezni in lakote), vključuje pa se tudi v vsedržavna in mednarodna prizadevanja, da bi Organizacija združenih narodov čim prej odobrila Mednarodno konvencijo o pravicah otroštva. Združeni narodi so pokazali globoko občutljivost za probleme otrok že leta 1946, ko so ustanovili UNICEF. Ta sklad je prva leta nudil pomoč predvsem otrokom, ki so bili žrtve vojne v Evropi. Pozneje pa je svojo dejavnost razširil in si začrtal dolgoročne programe, ki naj bi pripravili otroke vsega sveta za samostojno, produktivno življenje. V tem okviru je tudi nastala Deklaracija o pravicah otroka, ki jo je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela 20. novembra 1959. Toda »deklaracije« so zelo šibak dokument, saj obvezujejo le moralno, ne pa pravno. .Zato se je že pred časom porodila misel, naj bi OZN sprejela Konvencijo o pravicah otroštva, ki bi jo morale ratificirati vse države članice, s čimer bi se obvezale, da bi jo izvajale. Konvencija namreč ima za razliko od deklaracije značaj mednarodne pogodbe. In dejansko se je pri OZN osnovala delovna skupina, kije že pripravila osnutek za takšno konvencijo. Predvidevajo, da bo Generalna skupščina o njej razpravljala čez približno leto dni. Italijanski odbor UNICEF je predlagal, naj bi osnutek Konvencije o pravicah otroštva v šolskem letu 1987-88 nudil šolnikom, vzgojiteljem, učencem in staršem izhodišče za raziskave in sploh za premislek o položaju otroka v svetu, pa tudi o vprašanjih razvitosti in nerazvitosti ter mednarodnega sodelovanja za razvoj. O tem predlogu in širše o strategiji UNICEF za uveljavitev pravic otroka je včeraj na tržaškem srečanju govoril rimski časnikar Vito Sansone, ki je član italijanskega odbora UNICEF in tajnik Mednarodnega kluba časnikarjev za pravice otroštva. Njegova izvajanja sta dopolnila deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, ki je govoril na temo; »Vzgoja za razvoj v šolskih vzgojnih programih«, in na temo: »Italijanske izkušnje na področju vzgoje za razvoj.« V včerajšnjem prvem delu dvodnevnega tržaškega posveta je po svoje izstopal poseg Paole Pagniru, redne profesorice za politično in ekonomsko geografijo na Tržaški univerzi. V svojem predavanju je namreč postavila pod težak vprašaj tradicionalno pojmovanje razvoja. »"Razvoj" je tipična evropska kategorija,« je med drugim dejala, »ki je vezana na line-arno pojmovanje časa in sploh na način življenja, ki je značilen za našo civilizacijo. Tega smo se doslej premalo zavedali, a tu je treba iskati vsaj nekatere izmed vzrokov za faliment, ki so ga zabeležili vsi posegi razvitega sveta v korist nerazvitih.« Za nadaljnja prizadevanja na tem področju je predavateljica pripisala velik pomen najnovejši papeževi enciklik »Sollicitudo rei socialis«. Srečanje, ki se ga udeležujejo tudi nekateri slovenski šolniki, se bo nadaljevalo danes s pričetkom ob 9.15. Govorili bodo osnovnošolski ravnatelj Prim Marinelli iz Ferrare, psihologinja Maria Luisa Corri doni iz Firenc, srednješolski profesor Antonio Zane la iz Pordenona. Srečanje se bo zaključilo okrog P° dne z debato, (mb) LpT in demagoško potvarjanje resnice Kdo je izboril dodatno leto cenenega bencina? Tržaški »dobrodelni«.predstavnik v rimskem parlamentu si res ne vzame premora. Zavzema se ne samo za sedanje koristi svojega mesta, pač pa tudi — in predvsem — za njegovo prihodnost oziroma za odvračanje vseh nevarnosti, ki bi mu utegnile groziti od naše narodnostne skupnosti in od večno nevarne vzhodne jadranske sosede. Vendar mu včasih (da ne rečemo največkrat) stvari spodletijo, saj imajo v Rimu verjetno še kako večjo skrb od tistih, na katere tako dosledno opozarja poslanec Camber in katerih skupni imenovalec je huda ogroženost Trsta s »slovansko nevarnostjo«. Podlo potvarjanje dejstev in skoraj pomilovanja vreden način lastnega povzdigovanja sta nam znova dokazali tiskovni poročili, ki ju je tudi našemu dnevniku poslala Lista za Trst. Listarji so se namreč hudo užalili, ker so komunisti in demokristjani glasovali proti Camberjevemu dopolnilu k zakonskemu odloku o bencinskih kontingentih za tržaško pokrajino. »Zaslužni« poslanec je namreč predlagal, da bi odlok dobil neomejeno veljavo oziroma, da bi kontingenti veljali, tako kot za Gorico, vse do sprejetja novega zakona, ki naj bi to področje celovito uredil. Ker je šlo za dopolnilo, ki ga je Camber že predstavil v zbornični komisiji, in proti kateremu so »po trdih pogajanjih s predstavniki vlade glasovali komunistični in demokristjanski poslanci, je Camber v zamenjavo za umik svojega dopolnila dosegel, da je vlada predstavila lasten amandma, s katerim je bila trajnost zakonskega odloka o kontingentih podaljšana s treh na štiri leta« (do 31. decembra 1991, namesto 1990). »V tem smislu,« beremo v sporočilu LpT, »je poslanec Camber nato dal glasovalno izjavo, v kateri je oznanil umik svojega amandmaja glede na to, da je vlada kot alternativo predlagala podaljšanje veljavnosti odloka za vse leto 1991.« Tiskovno sporočilo se seveda ni moglo zaključiti drugače kot z »izrazom zadovoljstva političnega tajništva LpT spričo briljantnega rezultata, ki ga je poslanec Camber uspel iztrgati v korist Trsta, in to kljub nasprotovanju drugih političnih sil«. Toliko o velikih Camberjevih zaslugah, ki je sicer hotel Trstu brezcarinski bencin priboriti za zmeraj, a je zaradi svoje donkihotske osamljenosti dosegel samo enoletni podaljšek režima. Kako pa so nesramni ostali tržaški poslanci, ki so jim koristi Trsta pri srcu kot lanski sneg, je jasno razbrati v drugem tiskovnem sporočilu Liste za Trst, ki pravi, da je bil Camberjev »dobrodelni« amandma zavrnjen s skupnimi glasovi komunističnih in demokristjanskih poslancev. Povsem jasno je, da gre za potezo, iz katere naj bi »mučeniški« Trst v tej preuranjeni volilni kampanji razumel, da je Lista s svojim poslancem še vedno edina sila, ki resnično skrbi za njegove koristi. Odveč bi bilo njene somišljenike prepričevati, da je Camber s svojo potezo v poslanski zbornici spravil v nevarnost samo sprejetje zakonskega odloka, ki so jo komunisti in demokristjani uspeli odvrniti le z neposredno pomočjo pristojnega ministra Mattarelle. O tem priča tudi včerajšnji komunike tržaške federacije KPI, ki izraža zaskrbljenost zaradi Camberjevega demagoškega obnašanja, s katerim je spravil v resne težave vse tiste, ki so že dolgo delali za sprejem zakonskega odloka. Gre za natančno izbiro po vzoru reka »čim slabše, tem boljše«, ki spravlja v nevarnost tudi druge življenjsko pomembne zakone za nov razvoj Trsta in Dežele, zaključuje sporočilo Danes na Opčinah občni zbor Skupine 85 Skupina 85 bo na današnjem rednem občnem zboru podala obračun svojega delovanja v preteklem letu, obenem pa bo vsaj okvirno začrtala smernice za svoje delo v letošnjem letu. Na občnem zboru, ki bo ob 17.30 na sedežu ustanove Villaggio del Fanciullo na Opčinah (Ul. Conconello 16) bodo tudi izvolili nov upravni odbor in nadzorni odbor organizacije. V svojem dosedanjem udejstvovanju je zabeležila Skupina 85 vrsto pomenljivih uspehov. Število njenih članov se veča iz leta v leto (sedaj jih šteje 140), prav tako je pomenljiv vse večji odziv na pobude Skupine. Organizacija se pa mora še vedno spoprijemati z nekaterimi težavami, ki otežkoča-jo njeno delo. Med temi je gotovo najhujše pomanjkanje primernega samostojnega sedeža, kjer naj bi si Skupina tudi uredila svoj arhiv in dokumentarno gradivo. Skupina 85 je že pripravila vr-■sto načrtov za srečanja in prireditve v prihodnjih mesecih. Tako bodo člani v petek, 11. marca, obiskali Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru. Maja meseca ima Skupina 85 v programu manifestacijo v spomin na Ju-liusa Kugyja. Nato bodo na sporedu še srečanja o tržaški glasbi, o družbenih in kulturnih problemih v Italiji in Sloveniji, počastila bo spomin 100-letnice rojstva Scipia Slataperja, predvideni pa sta tudi srečanji s tržaškima pisateljema Alojzom Rebulo in Renzom Ros- V TK predstavili zadnje Pregarčevo delo Zbirka Jedra v sedmih jezikih V Tržaški knjigarni so včeraj predstavili sedemjezično pesniško zbirko zamejskega pesnika Aleksija Pregar-ca Jedra. O delu, avtorju in o odnosu med italijansko in slovensko kulturo v Trstu sta spregovorila Bogdan Pogačnik in Roberto Damiani v italijanščini. Prvi je poudaril, da so Jedra knjiga z mednarodno odmevnostjo (omenil je odziv, ki jo je imela v Parizu, Beogradu in v drugih mestih), v kateri se slovenski jezik uveljavlja preko priznanja v drugih jezikih (v italijanščini, srbohrvaščini, nemščini, madžarščini, francoščini in angleščini). Pregarčeve poezije so tudi v prevodih tekoče, smiselne, skoraj izvirne, kar je tudi kvalitetai_ knjige, ki jo je likovno opremil Edi Žerjal. Roberto Damiani je podčrtal, da se tukajšnji italijanski svet še do pred kratkim sploh ni zmenil za slovensko kulturo. Zadnja leta je prišlo do pozitivnih premikov. Tudi Pregarčeva večjezična zbirka, avtentičnih in doživetih poezij, je korak naprej na poti medsebojnega spoznavanja. Avtor in Gianmaria Bugatto sta nato recitirala nekaj pesmi iz zbirke. Prvi v izvirniku, drugi v italijanskem prevodu Jolke Milič, predstavitev pa so sklenili zvoki kitare Marka Ferija. t Včeraj, 25. t. m., nas je zapustila naša draga KLAVIRSKI RECITAL BRANKE ŽIRAVAC Mlada beograjska pianistka Branka Žiravac bo danes gost Glasbene matice. 22-letna glasbenica bo nastopila v Gallusovi dvorani v Ul. Manna 29 ob 18. uri. Izvajala bo dela G. F. Hàndla, J. Brahmsa, F. Schuberta in F. Liszta. Ida Peric Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 14.45 iz hiše žalosti v šempolajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra Slava z možem Stankom, svakinja Dragica, nečaka Franko in Slavica z družino. Prispevki za uveljavljanje slovenščine V zadnjih dneh smo prejeli naslednje sezname darovalcev prispevkov za uveljavitev slovenskega jezi- Marta Bevk 10.000 lir, Sonja Slokar 10.000, družina Jagodic-Slokar 20.000, Stanko in Anda Andolšek 20.000, Justina Bizjak 10.000, Maura Čepar 10.000, Vida Košuta (Križ) 10.000, Lucija Hrovatin 20.000, Valerio Majer (Lonjer) 25.000, Miloš Kralj (Slivno) 10.000, Ernesta Nabergoj 30.000, Danilo Turk-Joco 10.000, Zlata Rodošek 10.000, Meri in Pino Rojc 30.000, Franka Sla-yec 10.000, Darinka Tavčar 20.000, družna Siškovič 10.000, Saša Vuga 10.000, Breda Budal 10.000, Maks Morelj 10-000, Miran Pečenik 10.000, Dragica Blaževič 10.000, Janko Gabrovec 20.000, D. K. 50.000, Drago in Diomira Bajc 100.000, Angela in Karlo Gec 20.000, Stana in Riko Čuk 20.000, Mira !n Andrej Saksida 20.000, Marko Ardu-®i 10.000, Igor Brana 10.000, Aleš Ron-Celli 10.000, Franco Taucer 10.000, Leo-P°ld in Franc Ažman 50.000, Ema Nižmančič 10.000, Ana Orel 25.000, S. fagar in Z. Milkovič 25.000, L. Čandek 1°'000, L. Gec 10.000, Edi Sosič 10.000, ^aolo Paoli 10.000, Edi Ferluga 10.000, Ido Strajn 10.000, Slobodanka in franc Mahnič 100.000, družina Suban 2U-000, Boža Dobrila 10.000, Ida Klarič U.000, Vilma Rosso 10.000, Leonida gruden 10.000, Vesna Zahar 10.000, inena Vidali 10.000, Bonija Koren ru.000, Majda Corbatti 10.000, Luisa rnari 10.000, Edvin Bernetič 15.000, ,Byo Fatur 10.000, Metka Morovic ru.ooo, R. P. 10.000, V. in V. Di Lenardo V ',°°' M- in Z. Terčelj 30.000, Štefka I ell®k 10.000, Elda Doles 10.000, Mari-ln Mosetti 10.000, Korado Jakomin 3n n ' ivan-Nini Furlan (Gabrovec) ln'ri ' Alojz Sedmak (Gabrovec) l(inn ' družina Bazilija Gombača n ’°®0' Lilijana Gombač 10.000, druži-5 Ono artelanc 15.000, Ivo Mozetič in d, Romina Sossi 10.000, Rudi Buda n-OOO, Klavdija Gleria 5.000, Robi Ko-pj~lc: 10.000, Evgen Kovačič 10.000, ‘anico Drasič 20.000, Dušanka Gabri-tytjClc 26.000, Susanna Guštin 28.000, nyam Hvala 30.000, N. N. 30.000, Vi-nian^O^rižmančič 80.000, Andrej Križ- Le- . Lia Legiša 50.000, Miriam vstik 30.000, Willy Mikac 30.000, Narik° °blak 30.000, P. M. 32.000, 30nnn ,pabor 40,000, Nevo Radovič Re .' Magda Rebula 28.000, Silvana 30nnn° BO.000, Anna Maria Volpi m=x U' Ivan Černič 60.000, Stevo Kos-Zde Marino Vertovec 10.000, yoda ° hlvnln 10.000, uslužbenci Za-Bpptr Zà, sl°vensko izobraževanje iz duj ?n 1^.000, Milka in Alojz Gran-Darn; 'bb0; namesto cvetja na grob Marj0 že lO^9 ^amieta Jolanda in s*ho j®orai navedenimi prispevki lir. uose9li skupno vstoto 7.751.000 Danes protokol za mednarodno šolo za pomorske tehnologije Danes ob 12.30 bodo na sedežu tržaške pokrajinske uprave v Palači Gaiatti slovesno podpisali protokol za ustanovitev Višje mednarodne šole za pomorske tehnologije. Protokol bodo podpisali odposlanca italijanskega zunanjega ministrstva Incisa in Foresti ter generalni tajnik Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz Londona Srivastava. Kot predvideva sklep, ki ga je tržaški pokrajinski svet odobril na svoji zadnji seji, naj bi Višjo mednarodno šolo za pomorske tehnologije namestili v paviljonu »T« bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. S podpisom protokola se bo italijanska vlada obvezala, da bo razpisala štipendije za študente iz držav v razvoju, IMO pa bo zagotovila šoli gmotno in drugačno podporo. Udeležbo na današnji slovesnosti so napovedali predsednik Pokrajine Locchi, pokrajinski odbornik Bonat, rektor Tržaške univerze Fusaroli, predsednik Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina Belci, devinski princ Thurn und Taxis ter komandant Itri s Pristaniškega poveljstva. Iz cisterne se je izlilo 50 litrov metanola Na openski železniški postaji so včeraj dopoldne le za las preprečili ekološko nesrečo in eksplozijo. Iz cisterne, ki je pripeljala iz Jugoslavije in je bila namenjena v Turin, se je zaradi okvare na odtočnem ventilu izlilo 50 litrov metanola. Hitri poseg gasilcev in železniških delavcev pa je preprečil, da bi iz nezgode nastala katastrofa. Da strupena tekočina ne bi prišla v dotik s kabli električne napeljave (metanol je namreč izredno vnetljiva tekočina) in da hlapi ne bi zastrupili ljudi, so cisterno takoj premaknili na mrtvi tir. Tu so za silo popravili ventil, nato pa so o nesreči obvestili sežansko upravo jugoslovanskih železnic, ki je še bila odgovorna za vlak. Dokler niso prispeli delavci sežanskega podjetja, pa so cisterno varovali policijski agenti. Sežanska uprava je nato poskrbela za dokončno popravilo cisterne. Z uvedbo countertraderske službe FRIULGIULIA krepi pomoč izvoznikom Včerajšnji občni zbor deželnega konzorcija za razvoj zunanje trgovine FRIULGIULIA pomeni važen mejnik v prizadevanjih, da se posli med podjetji iz Furla-nije-Julijske krajine in inozemskimi partnerji — zlasti jugoslovanskimi in vzhodnoevropskimi — še bolj razmahnejo. V izrednem delu skupščine, ki mu je sledilo poročilo predsednika Roberta Variole o lanskem oz. triletnem delovanju konzorcija, je članstvo soglasno odobrilo nekaj statutnih sprememb, tako tudi sklep o ustanovitvi tako imenovanega »trgovskega centra«. S sredstvi iz Sklada za Trst, ki jih je obljubil njegov predsednik Gianfranco Carbone s pripombo, da bo treba smotrneje urediti celoviti finančni servis, bo konzorcij najpozneje aprila uvedel countertradersko služ-bo ~ z izrazom countertrade označujemo posebne oblike izmenjave blago za blago. Ta bo pomagala interesentom pri kompenzacijskih poslih, industrijskem sodelovanju, samostojnem ali združenem izkoriščanju patentov itd. V bistvu gre za specializiran servis, ki bo dajal izvoznikom trdna finančna jamstva pri sklepanju pogodb countertrade in razne oblike pomoči pri plasiranju kompenzacijskega blaga v tretjih državah. Ne samo, FRIULGIULIA ima v načrtu tudi ustanovitev prave trading company, za kar naj bi dobila sredstva po državnem zakonu v korist tukajšnjih obmejnih predelov (toda Carbone je glede tega skeptičen). Predsednik Variola je ob temeljitem prerezu živahne dejavnosti konzorcijevih članov v mednarodnem merilu poudaril izjemne možnosti za prodor deželnih podjetij na tržišča Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč s sovjetskim na čelu oziroma za izkoriščenje širokih možnosti, ki jih odpirajo najnovejši italijansko-ju-goslovanski protokoli za tuje investicije v Jugoslaviji. D. G. Pri Domju srečanje ženskih zborov s Tržaškega »Zapojmo si pesem veselo« V Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju bo jutri ob 20.30 že tretje srečanje ženskih pevskih zborov s Tržaškega pod geslom »Zapojmo si pesem veselo«. Organizator srečanja je ženski pevski zbor KD Ivan Grbec iz Škednja, ki se je moral zaradi svojega pretesnega sedeža poslužiti dvorane pri Domju. Poleg škedenjskega zbora bodo na reviji nastopili še ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, ženski zbor Tabor z Opčin in ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža-Zgonika. Srečanje, na katerem se bodo posamezni zbori predstavili vsak s štirimi skladbami slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, se odvija prav v času med 8. februarjem, dnevom slovenske kulture, in 8. marcem, praznikom vseh naprednih žensk. »Tako bo nastop štirih ženskih pevskih zborov tudi naš prispevek k obema pomembnima praznikoma,« nam je povedala Melita Valli, članica ženskega zbora Ivan Grbec iz Škednja. »Pobuda je nastala iz želje,« nam je še povedala, »da bi se zbori med seboj bolje spoznali in da bi ustvarile pogoje za čim uspešnejše medsebojno sodelovanje. Ta želja je postala sedaj že nekakšna potreba, ki kaže, da hodimo po pravi poti in da so takšni skupni nastopi obogatitev naše dejavnosti, naših pevskih zmogljivosti; za vse Slovence pa tudi potrditev, da so ženski zbori pomembna komponenta v naši kulturni ustvarjalnosti.« (ni) Samo Pahor drevi v Prosvetnem domu na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20.30 srečanje s prof. Samom Pahorjem. Na srečanju bo tekla beseda o uveljavljanju že priznanih pravic slovenski manjšini v Italiji. Zanimivi in aktualni debatni večer prireja knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Grozilno pismo ga je privedlo v zapor Miljska policija je v preteklih dneh aretirala 20-letnega Massima Umerija pod obtožbo, da je izsiljeval delovno kolegico. 32-letna G. R„ ki je kot Umeri zaposlena v supermarketu pri Škofijah, je v preteklih dneh namreč prejela anonimno pismo, s katerim so ji neznanci grozili, da se bodo znesli nad njeno družino, če ne bi na domenjenem mestu pustila kuverte z desetimi fotografijami, ki bi jo prikazovale... v Evini obleki. Ženska pa se ni ustrašila ustrahovanja in je stvar prijavila policiji. Ta je nekaj dni prežala na domenjenem mestu in končno zasačila Umerija, ko je prišel po kuverto. Umeri, ki še ni imel opravka s pravico, je namestniku državnega pravdnika Grohmannu povedal, da je tudi sam prejel anonimno pismo, s katerim so ga izsiljevali, naj zastavi ženski past. V tem primeru so bile grožnje naperjene proti njegovi zaročenki. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da gre za neokusno šalo, ki so jo Umeriju in njegovi sodelavki pripravili kolegi iz supermarketa. Praprot, Nabrežina, Križ, 26. februarja 1988 t Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Marica, sinova Boris in Alex z družinama, sestra Mira z družino in vsi sorodniki. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Božje polje, Trst, 26. februarja 1988 (Primaria impresa Zimolo) Ob nenadni izgubi dragega Slavka Štreklja izrekata iskreno sožalje prizadeti družini Ankica in Drago Sedmak. Občinska uprava iz Zgonika izreka občuteno sožalje podžupanu Borisu Štreklju ob nenadni izgubi očeta Slavka, dolgoletnega uslužbenca Občine. Ob izgubi dragega Slavka Štreklja sočustvujejo z družino Marina in Franco z družinama Ob hudi izgubi dolgoletnega predsednika Miroslava Štreklja izreka svojcem iskreno sožalje FC Primorje Ob težki izgubi dragega Slavka izrekata ženi Marici in sinovoma Ale-xu in Borisu globoko sožalje Lučka in Marjan Ob bridki izgubi očeta Slavka Štreklja izreka občuteno sožalje družini ter svojima članoma Borisu in Alexu sekcija PSI Zgonik-Repentabor @b5 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE - LJUBLJANA UGO BETTI ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU Režija: Paolo Magelli DANES, 26. t. m., ob 20.30 ABONENTI IMAJO POPUST GLASBENA MATICA TRST danes, 26. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 klavirski recital Branka Žiravac Na sporedu: G. F. Handel J. Brahms F. Schubert F. Liszt Vabljeni! gledališča ROSSETTI Nocoj ob 20.30 BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett: izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red F/H) sedma predstava opere ARIADNA NA NAKSOSU. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitvi bosta 28. februarja ter 2. marca. Jutri, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes. Danes, ob 18.45 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI. Prisoten bo tudi avtor. Vstop prost. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Flaiano-vo delo MELAMPO. Režija telassimo De Rossi. Odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri Utatu, Pasaža Protti 2 in v gledališču Cristallo eno uro pred pričetkom programa. V torek, 1. marca, ob 9. in 11. uri bo gledališče Teatro Viaggio iz Bergama uprizorilo RACCONTI za vrtce in prve razrede osnovnih šol. V sredo in četrtek ob 10. uri pa bodo predstavili SCRICK za osnovne in srednje šole. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ponovi danes, 26. t. m., ob 11.10 "Krst pri Savici". koncerti Società dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 7. marca., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert baritonista T. Hampsona. Glasbena matica Trst: danes, 26. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani, Ul. _R. Manna 29 klavirski recital BRANKA ŽIRAVAC. Na sporedu: G. F. Handel, J. Brahms, F. Schubert in F. Liszt. Vabljeni! VERDI Prihodnjo nedeljo (28. t. m.) ob 11. uri se bodo spet pričeli v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) NEDELJSKI KONCERTI. Dirigent Severino Zannerini in njegov ansambel komorne glasbe"bosta v prvem koncertu izvajala Mendelssohnove skladbe in skladbe Čajkovskega, Arenskega in Lutaslavskega. Vstopnice so na prodaj danes pri blagajni gledališča po 5.000 lir. razstave V Mestni galeriji v Piranu je odprta velika retrospektivna razstava del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA. V galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča. V galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, razstavlja do 7. marca slikar ŽELJKO BUBALO. V galeriji Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, bodo v jutri, 27. t. m., ob 18.00 otvori-li razstavo Maurizia BONORA. V knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici bodo danes odprli razstavo grafik in knjižnih ilustracij Klavdija Palčiča. Razstava bo trajala do 12. marca. V prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani bodo v torek, 1. marca ob 17. uri otvorili razstavo likovnih del Pier Paola Pasolinija. čestitke MARIJA TAVČAR-MILIČ praznuje danes 81. rojstni dan. Vse najlepše, najboljše, srečno nadaljevanje lepega življenja in Bog naj ji da zdravja, ker veselja ima že, ji želita sin Pavel in družina. kino ARISTON - 16.00, 22.00 Una fiamma nel mio cuore, □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Rosso sangue, dram., Fr. 1987, r. L. Carax; i. M. Piccoli, J. Binoche, S. Reggiani. EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Ti presento un'amica, kom., It. 1987; r. F. Massaro; i. Giuliana De Sio, Michele Placido. EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 La visione del Sabba, dram., It. 1987 r. Marco Bellocchio; i. Beatrice Dalle, Omero Anto-nutti, Daniel Ezralolow. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Erotic City, porn., □ NAZIONALE I - 16.00, 22.00 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Cain; i. J. Belushi, L. Grosset Jr. FENICE - 16.00, 22.15 Dragnet - La retata, kom., ZDA 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □. MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske. EDEN - 15.30, 22.00 La casa del piacere bestiale, porn., NAZIONALE III - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel. VITTORIO VENETO 16.15, 22.10 La trasgressione, dram., It. 1987; r. Fabrizio Rampelli; i. Milly D'Abbraccio, Claudia Čavalcanti, CAPITOL - 16.00, 22.00 Biancaneve e i 7 nani, ris. 1937, 83'; prod. Walt Disney. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Affittasi ladra, kom., ZDA 1987; r. H. Wilson; i. W. Goldberg, B. Goldthwait. ALCIONE - 15.30, 21.30 L'ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. OToole. RADIO - 15.30, 21.30 Giarettiera nera, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razne prireditve Društvo naravoslovcev in tehnikov prireja danes, 26. t. m., predavanje na temo "Potovanje z Zemlje v vesoljstvo". Ob predvajanju diapozitivov bo predaval prof. Gallieno Denardo, profesor relativnostne teorije na tržaški Univerzi in znanstveni sodelavec Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri. Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom: danes, 26. t. m., ob 20.30 bo srečanje s SAMOM PAHORJEM na temo "Uveljavimo priznane pravice". KD I. Grbec - Skedenj, SKD Tabor -Opčine, KD Prosek-Kontovel in KD Rdeča zvezda - Salež priredijo jutri, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju 3. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO". Sodelujejo: ŽPZ Prosek-Kontovel, ŽPZ Tabor, ŽPZ Rddča zvezda in ŽPZ I. Grbec. Vabljeni! MePZ Sv. Jernej priredi ob prazniku slovenske kplture, Prešernovem dnevu, jutri, 27. t. m., ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah VEČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo: dekliška skupina Vesela pomlad, MePZ Mačkolje, priložnostni govor Jelka Cvelbar, skupina mladih z nizom Prešernovih ljubezenskih pesmi, Ljuba Berce-Košuta z dvema samospevoma ob klavirski spremljavi Andreja Pegana in MepZ Sv. Jernej. Povezoval bo Andrej Štekar. Vabimo te na DRUŽABNO SREČANJE , ki bo jutri, 27. t. m., ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141 oz.42 . Na sporedu bo nastop dijakov slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek in koncert skupine The hard knobs. Sledila bo družabnost. . Osnovna šola O. Župančič pri Sv. Ivanu vabi na proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo jutri, 27. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih. KD Kraški dom vabi v nedeljo, 28. t. m., ob 18.30 v občinsko telovadnico v Repen na KULTURNI VEČER. Predstavila se vam bo domača dramska skupina z lepljenko »Vaški vrtiljak«. Režija: Drago Gorup. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom -v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri gostuje amaterski oder J. Štoka z veseloigro Ati-lija Kralja »Kdo je na vrsti« v režiji Igorja Malalana. Vabljeni! KD Primorsko praznuje DAN SLOVENSKE KULTURE s petjem in glasbo mladih in najmlajših. Pridite v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje. Zaradi nepredvidenih organizacijskih zapletljajev bo revija otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO, ki jo prireja KD V. Vodnik iz Doline, teden kasneje, in sicer v nedeljo, 6. marca 1988, ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3 priredi v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 predavanje na temo CERKEV IN DRŽAVA. Predaval bo pravnik Franc Miklavčič iz Ljubljane. KD F. Venturini - Domjo in KD Slavec - Ricmanje vabita na Proslavo dneva slovenske kulture Sodeluje C.O.Š. M. Samsa -Domjo in I. Trinko Zamejski -Ricmanje danes, 26. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. včeraj - danes Danes, PETEK, 26. februarja MATILDA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 3.37. Jutri, SOBOTA, 27. februarja GABRIJEL PLIMOVANJE DANES: ob 3.17 najvišje 17 cm, ob 12.48 najnižje -33 cm, ob 20.47 naj višje 19 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 997,2 mb raste, veter 8 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Tringali, Barbara Lima, Riccardo Stefinlongo, Mara Nascimben, Omar Turchetti, Luca Iaco-ninoto, Andrea Cuciniello, Giulio Riosa. UMRLI SO: 97-letna Valeria Ambroset, 84-letna Ludmilla Giberna, 73-letna Antonia Perich, 90-letni Rodolfo Giaquinto, 74-letna Carla Iurkic, 89-letna Anna Gar-dina, 66-letna Anna Marinuzzi, 84-letna Ernesta Stermin, 75-letna Viola Robba, 77-letna Maria Vrabiz, 84-letni Gualtiero Wernigg, 65-letni Emilio Burolo, 77-letni Aurelio Conti, 62-letni Miroslavo Stre-kelj, 100-letna Ludmilla Taucer, 67-letna Angela Romito, 67-letni Sergio Della Torre. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - dr. LONGO (422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE). OPČINE - dr. LONGO (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - dr. LONGO (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Obvestilo staršem: starši otrok bazov-skega otroškega vrtca vabijo na posvet z odvetnikom Berdonom v zvezi s plačevanjem mesečnih prispevkov za jedilne obroke v slovenskih otroških vrtcih - plačevanje tekočih računov na pošti v materinem jeziku. Posvet bo danes, 26. t. m. ob 20.30 v Bazovskem domu. KD Slovan - Padriče vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 1 . marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gozdne zadruge. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica staremu odboru, volitve in razno. Nadzorni odbor KD Vesna sporoča, da bo prva seja društvenega koordinacijskega odbora v ponedeljek, 29. februarja ob 20.00 v Domu A. Sirka v Križu. Seja je odprta vsem članom, ki jim je društvo pri srcu. izleti Združenje bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča ANED -Trst priredi izlet v Salzburg in Linz (Avstrija) z ogledom koncentracijskega taborišča v Mauthausnu od 13. do 15. maja t. 1. Vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi, tel. 730306, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Zveza žena občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet na Brione 12. marca. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v gostilni Dolina pri občini tel. 228497 ali 232223, cena 70.000 lir. Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo v evropski parlament v Strasbourg (Francija) od 6. do 9. marca. Za vse informacije in vpisovanja tel. na ZSKD (tel. 767303) v uradnih urah. Sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič obvešča vse izletnike s TPPZ P. Tomažič od 23. do 27. marca 1988 po sledeh prekomorskih brigad, naj poravnajo potne stroške v celoti do 6. marca 1988. V nedeljo, 13. marca, ob 10. uri bomo na sestanku v Bazoviškem partizanskem domu udeležencem razdelili programe in dodelili številke ležišč v trajektu Slavija. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Zbor Jadran, vrtec in osnovna šola vabijo na Prešernov večer danes, 26. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu pri Korošcih. _________mali oglasi_______________ OSMICO so odprli pri Menigu - Štivan št. 23. Točijo belo in črno vino._ OSMICO ima odprto Sonja Štrajn v Mačkoljah - Križpot. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju pod Logom. OSMICO je odprl Josip Lovriha, Dolina 45. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran. PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah. 20-LETNA knjigovodkinja s trimesečno prakso v uradu, z B vozniškim dovoljenjem, dobrim znanjem angleščine in nemščine ter z diplomo operaterja in programerja cobol išče katerokoli zaposlitev. Tel. 226564. DERMATOLOG dr. Majda Cossutta sporoča, da je nova telefonska številka ambulante 362985 (ali 361286). Sprejema vsak dan po dogovoru. VAJENCA z znanjem slovenščine zaposli trgovina jestvin v Gorici. Zglasiti se v trgovini Semolič v Raštelu št. 49. ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost Trst, Ul. Cicerone 8/B (Patronat INAC), išče sodelavce/ke za nego in pomoč oskrbovancev na domu. Prošnje naj interesenti dostavijo osebno v jutranjih urah (z izjemo sobote) od 9. do 12. ure. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije vseh predmetov za nižje šole ter italijanščine in latinščine za višje srednje šole. Tel. 229145 od 9. do 10. ure. TRŽAŠKO PODJETJE zaposli takoj vestno tajnico. Pogoji: znanje jezikov, vsaj angleščine, praksa uradniškega dela, korespondenca, stenodaktilogafija, akreditivi, smisel za red, organizacija in samostojno delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primroskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sposobna". IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. na št. 57640. PRODAM lesene sode velikosti 700 1 in 100 1. Za informacije tel. 750286. PRODAM seno v balah. Tel. 228547 in 226113. PRODAM hišo z gostilno v bližini Trsta. Tel. na št. 212197 od 11. do 13. ure. PRODAM ford sierra 3 volumi, po ugodni ceni. Tel. 220722. PRODAM fiat 500 L. Cena po dogovoru. Tel. 227497 po 19.30. PRODAM motorni kopač in kosilnico, primerna za manjše njive ali za obdelavo zemlje med trtami. Tel. 815824. PODARIM nemškega ovčarja, starega eno leto. Tel. 0481/489530. 4-ČLANSKA profesorjeva družina išče 3-sobno opremljeno ali delno opremljeno stanovanje ali hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št. 291217. ŠTEDILNIK bele barve št. 6 za centralno kurjavo, malo rabljen, zamenjam za manjšega navadnega ali za voz drvi. Tel. 226560 ob uri kosila. V PONEDELJEK, 22. t. m., popoldne se je izgubil v okolici Brišč-Križa majhen črn psiček pasme Yorkshaire. Najditelj naj telefonira na št. 220454 — nagrada. DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 20. uri. TOVORNJAK Volkswagen, nosilnost 1 tona v dobrem stanju prodam. Tel. 421508 po 20. uri. Danes praznuje 80. rojstni dan naš dragi KARLO ŽETKO Ob tem lepem jubileju mu čestitajo žena, sin z ženo, vnuk, vnukinja z možem in pravnuk. SERGIJU VERČU, članu predsedstva in referentu za gledališko dejavnost čestitamo ob prejemu Grumove nagrade Zveza slovenskih kulturnih društev. prispevki V spomin na Marijo Purič darujeta Lojze in Julka Vitez 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Marijo Ravbar vd. Purič daruje družina Škabar (Repen 104) 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Marijo Ravbar vd. Purič daruje družina Škabar (Repen 72) 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Iginia Bogatea darujeta Ivanka in Mirko Gabrovec 20.000 lir za Godbo na pihala iz Križa. V Spomin na Iginia Bogatea darujeta Ivanka in Mirko Gabrovec 20.000 lir za Godbo na pihala iz Križa. V spomin na Tončko Čuk-Regent darujeta Olga in Stojan 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. Ivanka in Marija Sosič 10.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ano Pertot vd. Caharija, Drago Pertot vd. Pertot in Adelaide Jenko vd. Zandomeni daruje družina Grilanc (Nabrežina 109) 60.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na Drago Pertot vd. Pertot daruje Anica Grilanc 20.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na Marico Trobec darujejo Anica in Slivio Carli iz proseške postaje 20.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka in Ida Bukavec 20.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. Ob 10. obletnici smrti Riccarda Bernet-tija se ga spominja žena Grozdana in daruje 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Angela Sedmaka darujeta Gabrijela in Alojz Sedmak 20.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Ignacija Ote daruje družina Slavko Slavec 20.00Ó lir za KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Viktorja Mahniča daruje družina Nino Slavec 20.000 lir za pihalni orkester Breg in 30.000 lir za KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Viktorja Mahniča daruje družina Vojteh Lavriha 15.000 lir za KD V. Vodnik. V spomin na pok. Ignacija Oto daruje družina Branko Svetina 20.000 lir za KD V. Vodnik. Ob 11. obletnici smrti Edija Briščika darujeta sestrični Barbara in Tiziana 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Davida Kalca daruje Miro Kalc z družino 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za KD Lipa. Ob 20. rojstnem dnevu dragega Borisa Kralja se ga z žalostjo spominjajo oče, mama in sestra Sonja ter darujejo 20.000 lir za Godbo V. Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob pok. Fedora Pečariča daruje Igor Kosmina z družino 10.000 Ur za Dijaško matico. menjalnica 25. 2. 1988 Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling___ Danska krona Grška drahma .. Kanadski dolar . 1238.— Japonski jen....... 734.— Švicarski frank __ 216.— Avstrijski šiling_ 653.— Norveška krona ... 34.— Švedska krona...... 2190.— Portugalski eskudo 1930.— Španska peseta 189,— Avstralski dolar ... 8.— Debeli dinar....... 950.— Drobni dinar...... 8,— 893,— 104,— 192,— 204,— 8,— 10.—. 850,— 0,80 0,80 dFIi/d BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DkJlxD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 ' na DrA*bi” oz. POSEBNE KNJIŽNE PONUDBE S POPUSTI OD 1 0% DO 50% Dobite jih od 1. do 19. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI filmi na tv zaslonu kinoateljc NON SI UCCIDONO COSI ANCHE I CAVALLI? — They Shoot Horses, Don’t They? — Ne streljajo tako tudi konje, mar ne?, ZDA 1969. Režija: Sidney Pollack. Igrajo: Jane Fonda, Michael Sar-razin, Susannah York, Gig Young. V soboto, 27. februarja, ob 20.30 na RAI 2. Smo v letu 1932, v času velike ameriške depresije. Robert in njegova soplesalka Gloria sodelujeta pri plesnem maratonu, skupaj s številnimi drugimi pari. Vsi so pripravljeni na vse in se borijo do zadnjih moči samo zato, da bi lahko dosegli 1500 dolarjev prve nagrade. "Svet (gre sicer za obdobje Depresije, a isto dogajanje bi lahko uokvirili tudi v današnje čase) je plesišče, v katerem so plesalci vpreženi kot živali, prisiljene plesati do norosti ali smrti za pest dolarjev." (Tullio Kezich) S tem filmom, ki na surov način prikazuje dramatične in tragične izkušnje poprečnega Amerikanca med veliko krizo 30. let, se je Sidney Pollack dokončno uveljavil kot avtor izrazito družbenokritičnih del, med katerimi so Come eravamo, Trije dnevi kondorja, in drugi. Pa tudi izvrstna protagonistka Jane Fonda se je s to vlogo otresla klišeja lahkotne filmske zvezdice in se posvetila resnejšim interpretacijam. MOBY DICK, LA BALENA BIANCA — Moby Dick, VB 1956. Režija: John Huston. Igrajo: Gregory Pečk, Richard Base-hart, Orson Welles, Leo Genn. V nedeljo, 28. februarja, ob 17.05 na RAI 3. Le John Huston, eden redkih literarno in intelektualno podkovanih ameriških režiserjev, si je lahko upal filmsko uprizoriti mitični roman H. Melvilla. In priznati je treba, da je dolgoletno in drzno kapetanovo zasledovanje belega kita posnel dovršeno, v učinkovitih, slikovitih in epskih sekvencah. Tudi simbolika nadvse laičnega Melvillovega romana je jasna: neizprosen boj kapetana Achaba je naperjen proti zlu, ki ga Huston istoveti z bogom: "Hotel sem, da bi Moby Dick jasno predstavljal absolutno zlaganost boga, njegovo krutost in nečloveškost. Film je bogokletstvo in čudim se, da se nihče ne zgraža." I RECUPERANTI, It. 1969. Režija: Ermanno Olmi. Igrajo: Antonio Lunardi, Andrei-no Carli, Alessandra Micheletto, Pietro Tolin. V ponedeljek, 29. februarja, ob 24.00 na RAI 2. Za tem nevsiljivim naslovom se skriva ne preveč kričeče ali spektakularno, vendar čisto lirično delo enega največjih sodobnih italijanskih režiserjev. Kajti po soglasni oceni kritike spada Ermanno Olmi med najbolj občutljive in pozorne opazovalce italijanskega vsakdanjega življenja, nevidnih preobrazb, malih tragedij posameznikov in tudi globinskih družbenih preokretov, do katerih je v Italiji prišlo v povojnem obdobju. To izpričujejo naslovi kot II posto, I fidanzati, La circostanza, ne nazadnje tudi njegov najnovejši film Dolgo življenje za gospo, ki je zaradi svoje neizprosne slike sodobnosti šokiral gledalce lanskega beneškega festivala. V filmu I recuperanti analizira Olmi na nekonvencionalen način okolje malih revnih ljudi, njihove težave pri delu, pri golem, vsakdanjem bivanju... Res škoda, da tudi državna TV topoglavo naseda "objektivnim" zakonom tržišča in pošilja v eter šele opolnoči tak biser čiste poezije! L'ULTIMA NOTTE A WARLOCK — Warlock, ZDA 1959. Režija Edward Dmytryk. Igrajo: Richard Widmark, Henry Fonda, Anthony Quinn, Dorothy Malone. V torek, 1. inarca, ob 22.35 na Rete 4. Tolpa nasilnih kavbojev straši in ubija po Warlockovem mestu. Nebogljeni meščani najamejo zato dva spretna re- volveraša in jima naložijo nalogo, da na katerikoli način ustavita takšno razsajanje in izsiljevanje. Oba plačanca kmalu uničita razbojniško tolpo, vendar s svojim krutim nastopom sprožita v deželi val nasilja, ki mu ni konca. Meščanom pa bo priskočil na pomoč šele "mirni" kavboj, ki mu ni več do streljanja in prelivanja krvi... V tem klasičnem vesternu nastopajo znani filmski igralci, kot sta Henry Fonda in Anthony Quinn, vendar glavni junak filma je Richard Widmark, ki se ga bo marsikdo spomnil iz neštetih pustolovskih filmov v vlogi živčne in razgaljene figure: Rumeno nebo (W. Wellman), Jesen Che-yennov (J. Ford) idr. Rete 4 posveča temu izvrstnemu ka-rakteristu pravzaprav cel torkov večer, saj pred je pred Warlockom na sporedu (ob 20.30) znameniti vojni film Oki-nawa, ki ga je režiser Lewis Milestone posnel leta 1951 in v katerem glavnega junaka igra prav tako Richard Widmark. ULICA ČRNIH KOLIB — Rue cases nègres, Martinika, Fr. 1983. Režija: Euzhan Palcy. Igrajo: Garry Cadenat, Darling Le-gitimus, Douta Seck, Joby Bernabe. V sredo, 2. marca, ob 20.05 na RTV Ljubljana. Režiserka Euzhan Palcy, po rodu iz Martinike, je prvič prišla v Pariz leta 1975, njena edina prtljaga pa so bili kitara, film in velika želja, da bi se posvetila filmski ustvarjalnosti. V Parizu je dokončala študij literature, dramskih in filmskih umetnosti. Pri 14. letih je odkrila roman Josepha Zobela Ulica črnih kolib. Delo jo je pretreslo z resničnostjo, lepoto, nasiljem in veličino, zato ga je povzela v film, ki je bil prvič predstavljen na Beneškem festivalu leta 1983. Gre ,za problem črnih prebivalcev, ki si služijo kruh na plantažah sladkornega trsa in jih belci plačujejo tako slabo, da živijo v bedi. Nedaleč od vasi je razkošno mesto, v katerem vladajo belci. Razlike med mestom in vasjo so velikanske. V vasi vladata nevednost in ponižnost pred belci. Idilično živijo le otroci. Le-ti se zavedajo, da jim lahko samo znanje omogoči beg iz ulice črnih hiš, saj jih znanje postavlja na isto raven belcev. V ospredju zgodbe je 11-let-ni Josè, izredno nadarjen deček, ki se v šoli izkaže, da kljub svojemu poreklu dobi štipendijo in s tem tudi možnost, da zapusti revno okolje. Palcyjeva prikazuje z nenavadno psihološko ostrino otrokov odnos do priletne babice, do odraslih in okolja, vsekakor pa ostaja vseskozi v ospredju njena prizadeta analiza imperializma in neznosnih odnosov izkoriščanja, v katerih so prisiljeni živeti delavci plantaž. CHIEDO ASILO — Otroški vrtec, It. 1979. Režija: Marco Ferri. Igrajo: Roberto Benigni, Dominique Laffin, Chiara Moretti, Carlo Monni in otroci bolonjskega vrtca Peep Bentini. V sredo, 2. marca, ob 23.30 na Italia 1. Marco Ferri je nepoboljšljivi ikonoklast mitov in stereotipov sodobne potrošniške (predvsem pa italijanske) družbe: v svojem zadnjem filmu Kako dobri so belci npr. polemično demistificira paternalistično in egoistično osnovo pomoči (bogatih) Evropejcev (revnim) Afrikancem. V tem filmu pa na paradoksen način izpostavi odnos med otrokom, ki noče ne jesti ne govoriti, in alternativnim vzgojiteljem, ki se skuša otroku približati s tem, da sprejema njegovo različnost in odklone. Tako želi Ferri poudariti, kako se ustvarjalnost otrok praviloma izgubi in izgine zaradi vsiljene racionalnosti odraslih, kako lahko postane tudi vzgojitelj, ki noče uničiti otroške domišljije, prevratnik ustaljenega reda. Bo zmogel neobičajni talent Roberta Benignija prenesti utopijo v realnost? Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče GEORGE HARRISON - CLOUD NINE LP Bližamo se letu 1990 in še vedno je aktualna glasba takega legendarnega ansambla, kot so bili Beat-lesi. Mogoče manj aktualni in posrečeni pa so bili »izdelki«, ki so jih zadnje čase izdajali posamezni člani tega ansambla. Pomislimo samo na Georgea Harrisona, ki je v preteklih letih izdal nekaj ne prav dobrih long playev tako, da se sploh ni uvrstil niti med prvih trideset najboljših v top lestvici. Tokrat pa je z albumom Cloud Nine dosegel izreden uspeh, saj je v par tednih njegov album zasedel prva mesta vseh svetovnih lestvic lahke glasbe. Glavna zasluga za ta uspeh pa gre osebi, ki že vrsto let in na raznovrstne načine obuja spomine na glasbo Beatlesov. To je Jeff Lynne, ki je do pred nedavnim vodil ansambel Electric Light Orchestra. Jeff Lyne je v tem primeru naredil pravi čudež, bodisi kot avtor pesmi, bodisi kot producent celotnega dela. Njegove pesmi Thats What It Takes, This Is Love in When We Was Fab zelo dobro pristajajo Harrisoma, ki se je vokalno in interpretativno popolnoma vživel v stvar. Seveda so Harrisonove pesmi tokrat odlične, kot so odlični tudi glasbeniki, ki so mu priskočili na pomoč: Jim Kelter, Elton John, Eric Clapton, iz te skupine pa seveda ni mogel izostati niti Ringo Starr. Pesmi albuma so: Cloud Nine, That's What It Takes, Fish On The Sand, Just For Today, This Is Love, When We Was Fab, DeviTs Radio, Someplace Else, Reck Of The Has-pherus, Breath Away From Heaven in Got My Min Set On You. Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:........................................................ Naslov:................................................................ Glasujem za: .......................................................... Moj predlog:........................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. v iiiiiiiiiiiiiiii iliiiHUHiiiiilij!:; L H RAM današnji televizijski in radijski sporedi RAI 2 RAI 3 RTV Ljubljana TV Koper 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Mistero in galleria 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Glasbena oddaja: Discoring 15.00 Dokumentarec: Skrivno orožje žuželk 16.00 Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke 17.55 Rubrika: Danes v parlamentu 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi, domani 19.40 Almanah in vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Glasbena oddaja: 38. festival italijanske popevke (iz Sanrema, 1. del) 22.30 Dnevnik 22.40 38. festival it. popevke (2. del) 1.15 Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 'Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno è... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik 14.35 Športna rubrika: Oggi šport 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè 17.05 Oddaja o zdravju in estetiki 18.25 Šport: ženski slalom, 1. tek (iz Calgaryja) 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Dnevnik - športne vesti ' 20.30 Kviz: Conto su di te 21.55 Šport: ZOI - dnevni pregled 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Dimmi che mi ami, Junie Moon (dram., ZDA 1970, r. Otto Preminger, i. Liza Minnelli, Ken Howard) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo 13.15 Glasbena oddaja: 3. mednarodni natečaj Maria Callas (iz neapeljskega gledališča San Carlo, 4. del) 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo - 17.30 Športni dnevnik: Derby, vmes konjske dirke (iz Bologne) 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobr. oddaja: Le terre del Drago - Kmet župan 20.30 Aktualno: Vroča linija (1. del) 22.00 Dnevnik - vesti 22.05 Aktualno: Vroča linija (2. del) 23.15 Variete: Pubblimania 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 10.00 TV Mozaik. Tednik 10.55 Informativna oddaja: Po sledeh napredka (pon.) 11.40 Film: Ljubimec velikega stila (kom., VB, r. Melvin Frank, i. Glenda Jackson, George Segal) 15.20 Videostrani 15.35 TV Mozaik. Tednik (pon.) 16.35 Nanizanka: Grizli Adams (4. del) 17.00 ZOI 88 - Olimpijski studio, Nato Pod drobnogledom - moški veleslalom 17.30 Dnevni olimpijski pregled 18.20 Slalom: ženske, 1. spust (prenos iz Calgaryja) 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.59 Zrcalo tedna in Rezerviran čas 20.35 ZOI 88 - Olimpijski studio 20.55 Slalom: ženske, 2. spust (prenos iz Calgaryja) 22.00 Dnevnik 22.20 Nadalj.: Sever in Jug (22. del) 23.05 Film: Ne krop, ne voda (kom., ZDA 1977, r. Michael Ritchie, i. Burt Reynolds, Kris Kristoffer-son) 13.00 Odprta meja in TVD Novice V današnji Odprti meji, ki je še vedno v skrajšani obliki zaradi ZOI, bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Napoved šolskih volitev TRST — Pobude UNICEF za otroke TRST — Jazzovski koncert 13.15 Olimpijski pregled 13.45 Hokej: Švica-ZDA (posnetki iz Calgaryja) 16.00 Športni spektakel 17.00 Umetnostno drsanje: Short Prog-ramm (posnetki iz Calgaryja) 18.30 Slalom: ženske, 1. spust (prenos iz Calgaryja) 19.15 Hokej: ZRN-Kanada (prenos iz Calgaryja), vmes TVD Vsedanes 21.00 Slalom: ženske, 2. spust (prenos iz Calgaryja) 21.46 Športni sjaektakel 22.25 Hokej: CSSR-Finska (prenos iz Calgaryja) 00.40 Biatlon: 4 x 7,5 km (posnetki iz Calgaryja) C CANALE5 7.00 Rubrika: Dobro jutr Italija 7-20 Risanke 8.20 Inf. oddaja: News 9.00 Nanizanki: Arcibald 9.30 General Hospit, 10.30 Kvizi: Cantando ca: tando, 11.15 Tuttinf. miglia, 12.00 Bis, 12.? Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Dietro la pori chiusa (dram., ZD. 1948, r. Fritz Lang, Joan Bennett, Michai Redgrave) ;^15 Nanizanka: Alice 17.45 Kviz: Doppio slalom l°-15 Nanizanke: Webste 18.45 I cinque del qui » to piano, 19.15 I Robir 1 son 9.45 Kviz: Tra moglie e me rito 40.30 Nanizanki: Dynasri 21.30 IColby 4.30 Variete: Maurizio Co: tanzo Show 0-30 Rubrika: Première 0-40 Nanizanki: Gli intoc cabili, 1.40 Bonanza RETEQUATTRI 8.30 Nanizanka: La grani vallata 9.15 Film: La leggenda di Genoveffa (fant., It. 1962, r. Arthur M. Ra-benalt, i. Rossano Brazzi, Anne Vernon) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška-oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Oscar, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Dok.: Big Bang 21.30 Film: 1999 - conquista della Terra (fant., ZDA 1972, r. Jack Lee Thompson, i. Roddy McDowell) 22.55 Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 23.55 Nanizanke: Switch, 0.45 II Santo, 1.35 Shannon HITALIA 1 ~ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch 20.00 Risanka: Hilary 20.30 Film: Il mucchio selvaggio (vestern, ZDA 1969, r. Sam Peckin-pah, i. William Hol-den, Ernest Borgnine) 23.10 Film: La ballata di Cable Hogue (vestern, ZDA 1970, r. Sam Pec-kinpah, i. Stella Ste-vens, David Warner) 1.30 Nanizanka: M.A.S.H. [ginfijf telepapova 11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Moby Dick, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: Roma violenta (krim., It. 1975, r. Franco Martinelli, i. Maurizio Merli, Richard Conte) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: košarka 1.00 Film r^ telefriuli 13.30 Nad.: Amor gitano 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Music Box 17.00 Nadaljevanki: L'amante dell'Orsa Maggiore, 18.15 Canne al vento 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj 21.30 Športna rubrika 22.00 Aktualno 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo rw TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 .Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriš-kem valu (pon.); 9.00 Za vakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 1130 Zbornik: umetnost in kultura, izkustvo filma; 13.20 Naša pesem: zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 13.40 LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Okoli po svetu; 15.00 Roman: Senčni ples (5. del); 15.30 Zbornik (2. del); 1530 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 16.45 Postni govori; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Revival za danes. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.00 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Simfonični pesnitvi Franza Listza; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.50 Človek in zdravje; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Ansambel Ivana Ruparja;18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno: Arthur Schnilater - Tujec. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizir∋ 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz music; 18.00 Filmska glasba; 18.33 Glasba; 19.00 Operete; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Zadovoljstvo in zadoščenje — Zdaj je treba ugodnosti spremeniti v delovna mesta V Kulturnem domu nocoj koncert Tržaškega okteta Ministrski odlok o podaljšanju go-riške proste cone je bil sinoči, z glasovanjem v senatni zbornici, spremenjen v zakon. Parlamentarni postopek ni bil lahek. Določila o podaljšanju Goriške proste cone in uvedbi kontingentov za Trst in občine na Videmskem, so bila namreč vključena v maksi odloku, ki je obsegal še številne druge ukrepe za razne kraje v državi. Obstajala je resna nevarnost, da se zadeva zaplete in da odlok ne bo potrjen v roku, do 29. t.m. Težave s finančnim zakonom in enotedenska kriza vlade so predstavljale razlog za dodatno zaskrbljenost. Nazadnje je za "presenečenje", poskrbel tržaški poslanec Camber. Kljub vsemu, se je zadeva zaključila ugodno. Že včeraj smo poročali o prvih, previdno optimističnih (pod vtisom dogodkov v poslanski zbornici namreč) izjavah. Po zaključenem parlamentarnem postopku pa se je vsul plaz izjav zadovoljstva s strani predstavnikov političnih strank, ustanov, sindikatov. Nekaj teh izjav smo uspeli zabeležiti že sinoči, ko je iz Rima, kmalu po 19. uri prišla vest, da je postopek tudi v senatni zbornici zaključen. "To kar se je zgodilo v Rimu, v zadnjem trenutku, je odraz lokalnih spletk. Vsekakor se je vse končalo dobro. Za Gorico zelo dobro. Zdaj je treba delati, da bomo te ugodnosti čimprej pretvorili v nova delovna mesta", je komentar dr. Enza Bevilacqua, predsednika Trgovinske zbornice. Te dni sta se sestali delegaciji KPI in PSI, ki sta ju vodila pokrajinska tajnika Bucovini in Blasig. Po srečanju so izdali skupno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je bila izmenjava mnenj odkrita in pozitivna. Ocenili so, da morata stranki, ob spoštovanju politične avtonomije obeh, nadaljevati z odprtim dialogom v perspektivi kon-struktivnejšega sodelovanja v krajevnih upravah. Na srečanju so posvetili pozornost predvsem nekaterim vprašanjem v zvezi z zaščito okolja. Ob aktualnem referendumu o energetskih vprašanjih, ki bo v nedeljo v Tržiču, sta pokrajinski vodstvi KPI in PSI soglasno pozvali svoje somišljenike in občane, naj se udeležijo glasovanja in naj odgovorijo dvakrat DA, tako zavrnitvi nameščanju nove termoelektrarne kot potrebi po sanaciji obstoječe. Enako gledanje med obema strankama obstaja tudi glede vprašanja uničevanja odpadkov. Tako so ocenili, da deželni načrt za uničevanje odpadkov ne odgovarja potrebam Goriške. Potrebna je njegova revizija, ki naj v prvi vrsti upošteva možnosti ločenega pobiranja raznih vrst odpadkov in predelave vseh uporabnih snovi in šele nato naj se določi sistem uničevanja in morebitno lokacijo naprav. Vsekakor, ugotavljajo, je treba tudi v primeru povečanja že obstoječih naprav upoštevati učinke na okolje po predpisih EGS. Kar zadeva možnost povečanja goriškega upepeljevalnika so poleg vsega drugega ugotovili še, da bi bila ta rešitev preveč odmaknjena od dela pokrajine, ki bi ga lahko povezali tudi z drugimi predeli izven pokrajine, predvsem pa ta predlog ne upošteva problemov onesnaževanja območja, ki je tako malo oddaljeno od Sovodenj. Pokrajinski vodstvi sta se dogovorili o nadaljevanju stikov v zvezi s trenut- Zadovoljstvo izraža goriški župan Scarano, ki je obdobje med sredo in četrtkom označil kot najdaljši dan za Goriško prosto cono. "Izreči moram toplo zahvalo zlasti poslancu Rebulli, ki je dokazal izredno sposobnost posredovanja, da je zadeva le šla v pravo smer. Ne morem razumeti ravnanja poslanca Camberja". "Izjemno pomemben dogodek. Zakon upošteva zahteve in smernice, ki smo jih sindikati, skupaj z drugimi političnimi in gospodarskimi silami na Goriškem zagovarjali. Mislim, da je velik prispevek k utrjevanju enotnosti *v pokrajini", je ocena tajnika sindikalne zvze CGIL, Luciana Pinija, ki je tolmačil tudi zadovoljstvo drugih dveh sindikatov. "Lahko smo zadovoljni z zakonom, ker so bile v glavnem upoštevane zahteve političnih in družbenih no najpomembnejšimi vprašanji naše pokrajinske stvarnosti. PSI: Zanini namesto Fontaninija? Tajnik mestne sekcije PSI Silvio Fontanini zapušča dosedanjo funkcijo, namesto katere bo predvzel v okviru stranke deželno vodstvo za vprašanja socialne oskrbe. Tajniško mesto v goriški sekciji bo Fontanini prepustil predstavniku iste struje, ki se sklicuje na tajnika Craxija in v deželnem merilu, posl. Renzullija. Kot možnem nasledniku se govori o Fabiu Zaniniju, ki je sedaj pokrajinski tajnik socialistične mladine. sil. Lahko z večjim optimizmom gledamo v prihodnost. Potrditev odloka je osnova na kateri bo mogoče graditi tudi nov zakon o prosti coni,"je menil Predsednik Pokrajine prof. Silvio Cumpeta. "Zadoščenje, da smo napravili velik korak naprej. Na krajevni ravni se moramo zdaj domeniti, da ugodnosti uporabimo predvsem v korist gospodarstva". Tako pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig. "Zadovoljstvo in zadoščenje, saj je dosežek sad velikih skupnih prizadevanj naših parlamentarnih predstavnikov, posebej senatorja Battella in predstavnikov drugih političnih sil. Ne bi bilo pametno, če bi se ob tem prvem cilju uspavali. Treba je delati za pripravo novega zakona, ki bo zares omogočil splošni razvoj". Tako pokrajinski tajnik KPI Enzo Bucovini. Včeraj dopoldne je bila v ladjedelnici v Tržiču krajša slovesnost ob postavitvi gredlja ladje Nuova Lloydiana v pristaniški dok. Včeraj so spustili v dok prvi del ladijskega trupa, ki mu bodo nato sledili drugi s katerimi bo dobilo končno obliko celotno ogrodje nove admiralske ladje komercialnega brodovja tržaškega Lloyda. Na včerajšnji slovesnosti so bili prisotni generalni direktor Fincantieri Corrado Antonini in predsednik Lloyda Vittorio Fanfani z drugimi sodelavci in direktorjem ladjedelnice inž. Testo. Na srečanju ob predstavitvi nove ladje so podali nekaj osnovnih podatkov o njenih značilnostih in o pomenu tega naročila, ki sodi v okvir celovite obnove brodovja tržaškega Slovenski univerzitetni študentje, združeni v Klubu UNIFAX, bodo v petek, 26. februarja 1988 priredili koncert Tržaškega okteta, ki bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30. Pobuda spada v široki krog kulturnih prireditev, ki jih razna društva in organizacije priredijo za zbiranje sredstev namenjenih Skladu Mitja Čuk. Celotni izkupiček prireditve je torej namenjen Skladu, ki skrbi za pomoč družinam duševno in fizično prizadetih otrok. Slovenski univerzitetniki hočejo s to pobudo podpreti prizadevanja Sklada, tudi zato, ker želijo, da se njihovo delovanje ne bi omejilo le na prirejanje sicer zanimivih družabnih srečanj ali nastopov raznih svetov- Lloyda, ki predvideva z investicijo 700 milijard lir sedem novih ladij. Dve manjši že izdeluje ladjedelnica v Cas-tellamare di Stabia, še štiri pa bodo naročili naknadno. Nuova Lloydiana bo 231 metrov dolga in 32 metrov široka kontejnerska ladja z največjo nosilnostjo 39 tisoč ton. Na njenem krovu bo prostora za 2510 kontejnerjev, kar je precej več od zmogljivosti sedanje največje Lloy-dove ladje, ki jih lahko sprejme 1650. Ladjo bo poganjal 31.500-konjski motor GMT-Sulzer, dosegala bo hitrost nekaj nad 20 vozlov in imela 18 tisoč milj avtonomije. Ladjo bo Lloyd uporabljal predvsem za plovbo med severno Evropo in morji Avstralije in Nove Zelandije. Značilna za novo ladjo bo sodobna tehnološka oprema. Njeno delovanje bo kar se da avtomatizirano, tako da jo bo lahko upravljala posadka 18 mož namesto sedanjih 31 na ladjah podobne velikosti. Najznačilnejša tehnološka odlika nove ladje pa bo hladilna naprava, ki bo omogočala prevoz 600 (z možnostjo povečanja na 800) hlajenih kontejnerjev. Z možnostjo uravnavanja temperature med prevozom od -25 do +12 bo ladja lahko prevažala tudi pomrznjeno blago na dolgih razdaljah. Na krovu bo tudi posebna hala, v kateri bodo po raznih pristaniščih sveta sporazumno s Konzorcijem Friulgiulia razstavljali izdelke podjetij, ki so včlanjena v Konzorcij. Celotna investicija za ladjo Nuova Lloydiana znaša okrog 100 milijard lir. Petina tega stroška bo namenjena prav realizaciji hladilne naprave, ki bo stala okrog 20 milijard. Predvidoma bodo ladjo dokončali in izročili naročniku ob koncu leta 1989. no znanih glasbenikov, pač pa želijo dati svojemu delovanju morda še nekoliko globlji pomen. Tako so pred zadnjimi političnimi volitvami priredili debato na temu »Dileme slovenskega volivca«. Kot ni bila takrat diskusija sama sebi namen, tudi koncert Tržaškega okteta nima samo glasbenoumetniških ciljev, pač pa je neke vrste pretveza za osveščanje ljudi glede problemov prizadetih otrok. Problem žal ne najde v današnji družbi ustreznih rešitev, tako, da so družine in prizadeti otroci največkrat prepuščene samim sebi. Tržaški oktet bo na koncertu nastopil brezplačno, organizator je o pobudi obvestil tudi slovenska podjetja in jih grosil za prispevke za Sklad Mitje Cuk. Slednji bodo tudi objavljeni v tisku. razna obvestila Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesne tečaje: začetnega za otroke, nadaljevalnega, tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila pri Ivani Butkovič (tel. 882105) in Katarini Kovic (tel. 882421). Društvo "Doberdob" priredi od 11. do 13. marca izlet na Svetovno lovsko razstavo v Niirnbergu. Prijave do 27. februarja pri Jožetu Pahorju in Juriju Ukmarju. Plesni tečaj bo marca in aprila v Kulturnem domu v Gorici. Prijave do 4. marca v uradih ZSKD, Ul. Croce 3, tel. 84495. Vrhovske žene pripravljajo skupno večerjo in družabnost ob prazniku žena. Družabnost bo 5. marca ob 19.30 v Kulturnem in športnem središču Danica. Prijave sprejemajo v trgovini Frandolič ter Irena Černič in Boža Devetak. Na sedežu sekcije CAI v Gorici, bo drevi, ob 20.30 predaval speleolog Ciril Mlinar iz Ljubljane. Na sporedu tudi kratkometražni film in diapozitive. koncerti V kulturnem domu v Novi Gorici bo danes ob 20.15 koncert komornega zbora Collegium Musicum iz, Beograda. Vodi ga Darinka Matič - Marovič. Koncert je v okviru zelenega glasbenega abonmaja, na razpolago pa so tudi proste vstopnice. čestitke Petdeset let skupnega življenja praznujeta danes LUDOVIKA MASTEN in LADISLAV CIJAK iz Sovodenj. Ob lepem jubileju jima iz srca čestita sin Lado z družino. kino Gorica V Števerjanu, Doberdobu in Gabrjah Tri kulturne prireditve Jutri in v nedeljo se bodo po raznih naših društvih odvijalekulturne prireditve v počastitev dneva slovenske kulture. V kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu, ki so ga uradno odprli s slovesnostjo v nedeljo, se bo jutri zvečer zaključil bogat spored otvoritvenih prireditev. S pričetkom ob 20.30 bodo nastopili harmonikarji tržaškega ansambla Sythesis, sledil pa bo nastop pevskega zbora Skala iz Gabrij. V prostorih doma na Bukovju je še na ogled slikarska razstava treh umetnikov, Silvana Bevčarja, Hijacinta Jusse in Vladimira Klanjščka. Dan kulture bodo jutri zvečer počastili tudi v Doberdobu v župnijski dvorani na pobudo kulturnega društva Jezero. Na večeru bodo predstavili pevsko recitacijski nastop Srce mi drugo ustvari. Na kakovostni predstavi, ki je bila v režiji Janeza Povšeta pripravljena za osrednjo proslavo v Gorici, nastopajo člani Gledališke skupine Gorica in moški pevski zbor Jezero pod vodstvom Ivana Klanjščka. Prireditev bo s pričetkom ob 20.30. V Gabrjah bo prireditev v počastitev dneva kulture v nedeljo s pričetkom ob 18. uri na sedežu kulturnega društva Skala. V programu je nastop domačih učencev z recitacijami in gostovanje moškega pevskega zbora Andrej Paglavec iz Podgore. Fiat tipo odpeljal v Buttrio V novogoriški igralnici so v sredo žrebali zmagovalca avtomobila fiat tipo, ki ga je dala na razpolago podružnica avtomobilov Biauto iz Vidma. Sreča se je tokrat nasmehnila fantu, Venizio mu je ime, iz Buttria, ki je že dolgo reden gost igralnice v Novi Gorici. Reklamna poteza se je obrestovala, saj je približno 1.500 gostov v četrtek do zadnjega kotička napolnilo igralnico, na ta dan so namreč žrebali tudi srečko, ki je veljala denarno nagrado v višini dveh milijonov lir. Tudi to nagrado je odnesel gost iz videmske pokrajine. Kot znano so v Novi Gorici pred dvema mesecema izročili avtomobil fiat uno, originalna oblika privabljanja novih gostov pa se je iskazala za posrečeno, saj se je obisk v igralnici od takrat kar precej zvišal. Tokrat je temnolaska iz plastične prozorne krogle »izbirala« med 28 tisoč srečkami, organizatorji pa pričakujejo, da jih bo 24. marca še več, takrat bodo namreč dodelili avtomobil peugeot 205. Soglasje med KPI in PSI glede vprašanj okolja Včeraj slovesnost ob spustitvi v dok V Tržiču izdelujejo Lloydu novo kontejnersko ladjo Sindikati in upravni odbor KZE za srečanje z deželno vlado Od znanca zahteval denar V priporu pod obtožbo ropa Kako rešiti številna zapletena vprašanja javne zdravstvene službe. O tem so razpravljali te dni predstavniki treh sindikalnih zvez za Goriško in upravnega odbora KZE. Srečanje je bilo nujno, spričo težav, ki zavirajo izvajanje načrta reorganizacije zdravstvene službe na Goriškem. Težave se pojavljajo, kakor znano, predvsem na Deželi. Kakor izhaja iz daljšega poročila za tisk, je bila v pogovorih naglašena potreba po okrepitvi osnovnih bolnišničnih uslug na Goriškem in po zagotovitvi primerne zdravstvene oskrbe na celotnem teritoriju, vključno v Krminu in Gradežu. Poudarili so nadalje nujnost, da se čimprej organizirajo zdravstvena okrožja, preko katerih je edino mogoče začeti uresničevati preventivno politiko v zdravstvu. Restrukturiranje javne zdravstvene službe se mora izvesti postopoma, ob tem pa ne sme trpeti kakovost osnovnih storitev. Na srečanju so predstavniki sindikatov in KZE izrazili zaskrbljenost zaradi zamud pri izvajanju restrukturira-nja javne zdravstvene službe na Goriš- kem in obenem zahtevali, da Deželni odbor spoštuje sprejete obveznosti. Ker obstaja še kopica nerešenih vprašanj in nejasnosti, je bil osvojen predlog o čimprejšnjem sestanku z deželnim odborom. Predstavniki sindikalnih zvez pa so predlagali, naj bi o problematiki razpravljali na prihodnji seji medobčinske skupščine KZE, ki bo 3. marca. Sindikati se bodo pred tem sestali z načelniki skupin v skupščini. Klavdij Palčič v Novi Gorici V knjižnici naravoslovnega šolskega centra v Novi Gorici bo danes slovesnost ob 40-letnici obstoja šole in ob vselitvi v nove prostore. Istočasno bodo odprli tudi razstavo knjižnih ilustracij in grafik Klavdija Palčiča. Na ogled bo do 12. marca. Na slovesnosti bo govorila predsednica izvršnega sveta Občinske skupščine Jolanda Slokar. Mogoče bo za danes predvidena kazenska obravnava pred sodiščem razkrila ozadje dogodka, ki se je pripetil predvčerajšnjim v Ronkah. V priporu je, pod obtožbo ropa, 18-letni Mauro ' Marchesan iz Tržiča, Ul. Gramsci 6. Od svojega znanca , 21-letnega Paola Papa, iz Ronk, Ul. D'Annunzio 84, naj bi namreč zahteval, svojo zahtevo pa podkrepil s krepko zaušnico, da mu izroči ves denar, ki ga je le ta imel pri sebi (okrog 200 tisoč lir). Dogodek zaradi katerega so Marchesana priprli, naj bi se pripetil pred nekim javnim lokalom v Drevoredu Serenissima v Ronkah. Papa je Marchesanu menda dejansko izročil denar, zadevo pa prijavil. Marchesana so že kmalu po prijavi izsledili v nekem lokalu in ga priprli. Pri njem so našli le približno 25 tisoč lir. Po prepiru zapor Policijski agenti so dvakrat poskušali pomiriti 63-letnega Vincenza Lo Faro iz Tržiča, tretjič pa so mu nataknili lisice in ga pospremili v goriški zapor, kjer bo počakal, na sodno ob- ravnavo, ki bi se morala odvijati po hitrem postopku. Policijsko obhodnico je po telefonu poklicala 19-letna hčerka, potem ko se je v družini vnel hud prepir med Lo Farom in njegovo ženo Beatrice Miniussi. Zgleda, da posredovalna vloga agentov ni obrodila uspeha in so šele lisice spravile možakarja kolikor toliko k pameti. Turist obsojen zaradi nožev Zaradi posesti štirih nožev so včeraj na Preturi obsodili na mesec in tri dni pripora ter 120 tisoč lir globe 28-letne-ga Ludovica Petronija iz Siene. Mladeniča so julija lani ustavili na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, ko se je vračal iz Bližnjega vzhoda. Morda so financarji sumili, da prinaša mamila, tako so ga pregledali in našli v nahrbtniku nože. Mladenič je izjavil, da jih je kupil kot spomin in da jih nameravati podariti prijateljem. Kljub soglasni zahtevi branilca in tožilca po oprostitvi je pretor obsodil mladega turista. CORSO 18.00-22.00 »Balle spaziali«. VERDI 18.00-22.00 »Dirty Dancing (Balli pfoibiti). VITTORIA 17.30-22.00 »Rapsodia in eros«. Prepovedan mladini pod 18. le' tom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. COMUNALE 20.30 Koncert "La musica e il computer ". Nova Gorica SOČA Ob 18.15 in 20.15 »Pot v Indijo«-Filmsko gledališče (mala dvorana). DESKLE 19.30 »Vohuni kot midva«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 242 te • 84606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Terenziana i tel. 44387. OGREBI lanes v Gorici od 8. uri Rodolfo Va > iz mrliške veže glavnega pokopali ir cerkev Srca Jezusovega in na 9la , pokopališče, ob 9.30 Luisa Zulian v ■ cutto iz splošne bolnišnice v cerke ržice in na glavno pokopališče, °n . Giuseppe Di Cecco iz mrliške v išne bolnišnice na glavno pokopa ob 12.30 Astelio Turus iz splošne no lice v cerkev v Podturn in na gla lopališče. Jubilejni prireditvi bosta marca v Trstu in Gorici Da pa nacó - 15 let delovanja folklorne skupine »Stu ledi« Petnajst let kulturnega udejstvovanja, skrbi za ohranjanje našega ljudskega izročila, petnajst let temeljitega raziskovanja in ponovnega odkrivanja ljudskega bogastva, ki v naših časih s tako izredno lahkoto tone v pozabo, predvsem pa petnajst let prizadevanja, da plesno in pesemsko ljudsko izročilo spet zaživi v svoji nekdanji lepoti in izvirni izraznosti: to in še marsikaj prihaja na dan ob praznovanju 15-letnice Tržaške folklorne skupine Stu ledi. Skupina je bila ustanovljena januarja 1973 kot amaterska folklorna skupina, ki naj bi po poznopovojnem skorajšnjem mrtvilu ponovno obudila folklorno dejavnost na Tržaškem. Sprva se je TFS Stu ledi zgledovala po vrstnicah v matični domovini in program takrat znanih tržaških plesov obogatila še z drugimi plesi. Vendar si je hkrati zadala še posebno nalogo, da javnosti predstavi čim več plesnega izročila domačega okolja. Iz začetne zasnove, ko je skupina vključevala tudi prese drugih jugoslovanskih narodov, se je v letih delovanja izluščila želja po poudarjanju primorske pripadnosti, obenem pa sta prišli predvsem do izraza tudi želja in volja, da bi zvesto in dosledno prikazovala plesno in pesemsko izročilo naših krajev. V tem prizadevanju je 1985. leta izšla tudi knjiga Deklica podaj rokot v kateri je v celoti predstavljeno gradivo, ki so ga člani in sodelavci skupine skrbno zbrali na vsem območju, kjer v Italiji živijo Slovenci. Izsledke svojih raziskovanj in bogato bero novega gradiva je folklorna skupina že pred izidom knjige predstavila v dveh uspešnih postavitvah izključno tržaških plesov. Ob tem pomembnem časovnem mejniku folklornega udejstvovanja pa je nastala še drpga, povsem nova varianta celovite odrske postavitve. Za svoj jubilejni koncert bo TFS Stu ledi prikazala dva najvažnejša, vsekakor najbolj množična trenutka ljudskega praznovanja, in sicer v prvem delu pustne šege iz Rezije, Benečije in Trente, v drugem pa ženitovanjsko-svatbene običaje iz Kanalske doline, z Goriškega, iz slovenske Istre in s Tržaškega. Odrska postavitev ni bila zasnovana zemljepisno, pač pa vsebinsko. Tako velja, da bodo prikazani pustni običaji iz Rezije, Benečije in Trente, ker so tu najbolj pogosti, najbolj živi in doživeti- Ne nazadnje pa se v teh krajih še danes ohranja tisto najbolj pristno-jjudsko pustovanje kljub novostim, ki iz leta v leto duhovito dopolnjujejo izvirno srž tega starodavnega običaja. Tri ženitovanjsko-svatbenih obredih Pa bodo imeli glavno besedo običaji Slovencev iz Kanalske doline, Gorice, istre in Trsta, ki so se le delno in ponekod ohranili. S plesom in petjem bodo zaživeli dviganje mlaja v Kanalski dolini (ki je prisotna na tem večeru slovenske Primorske kljub temu, da P° izročilu sodi h Koroški), goriška sagra, istrska snubitev in ob koncu še tržaška ohcet. Ta večer domačih in "sosedovih" plesov, pesmi in običajev nosi zgovoren in sugestiven naslov po rezijanski ljudski pesmi Da pa nacó. Že to daje prireditvi poseben, skoraj magičen prizvok, ki ga lahko pričara le ljudska pesem. Ta večer ne bo klasična folklorna prireditev, v kateri se najpogosteje zvrstijo posamezni plesi, ponavadi spleteni z ljudskimi pesmimi in glasbenimi medigrami. Prvič se bosta namreč pust in ženitovanje, kot izrazita ljudska trenutka množične prisotnosti v različnih, a vendar sorodnih primorskih krajih, prepletala v dveh celotah. Sicer je to pravi odrski prikaz, ki pa skuša ostati čimbolj zvest običaju, predvsem vaškemu duhu. Vsako pokrajino bo zato značila njej primerna glasbena spremljava, seveda čim bolj sorodna pristnemu krajevnemu izvajalskemu duhu. Ob tej priložnosti je k TFS Stu ledi pristopila tudi moška pevska skupina. Ne smemo pa pozabiti, da v okviru folklorne skupine že deset let plodno in uspešno deluje Ženska pevska skupina, ki je ob svojem prvem okroglem jubileju posnela tudi kaseto. Poleg godčevskih viž so na kaseti, ki nosi naslov (prav tako kot celotna prireditev) po rezijanski Da pa nacó, še ljudske pesmi od Kanalske doline do Istre. Da bi bil odrski prikaz čim bližji vaškemu duhu običajev, so se prireditelji dosledno izogibali koreografske obdelave, sodelovali so z izvirnimi skupinami in si tudi sposodili značilne noše in maske. Predstava je nastala po zamisli Nadje Kriščak. V poldrugi uri se bo na odru zvrstilo skoraj sedemdeset godcev, pevcev in plesalcev. Prvi koncert bo v soboto, 5. marca, v tržaškem Kulturnem domu, drugi pa v nedeljo, 27. marca, v goriškem Kulturnem domu. Večer pesmi, plesov in običajev pa vseskozi prežema želja, da bi na ta način pokazali, kako je lahko tudi Primorska mikavna, prijetna in dovolj raznolika... DAMJANA OTA Nova biografska knjiga A Ida Fegatellija Luigi Tenco - kantavtor ki se ni izognil Sanremu Na jubileju bo »nastopila« tudi pustna kokoš iz Marsina (foto Ferrari) V morju priložnostnih publikacij, posebih prilog časopisov in revij in raznoraznih spominskih izdaj o san-remskem festivalu italijanske popevke se je te dni pojavila na knjižnih policah tudi knjiga, ki je vsaj posredno tesno povezana s festivalom italijanskega »mesta cvetja«; knjiga, ki ne proslavlja zunanjega blišča največjega italijanskega pevskd’ga biznisa, pač pa ponovno razkriva vso njegovo notranjo bedo. Knjigo z naslovom Tenco je napisal Aldo Fegatelli, izšla pa je pri pado-vanskem založniku Franco Muzio Editore, ki začenja s tem delom novo zbirko Radici s podnaslovom Utrinki avtorske pesmi. Sam avtor je knjigo predstavil pred dnevi v Trstu na srečanju, ki ga je priredil tržaški Klub Tenco. Avtor je pri pripravi tega novega biografskega zapisa o Tencu, njegovem življenju in ustvarjanju zbral ogromno, doslej še neznano gradivo. Razgovoril se je z več kot 80 ljudmi, ki so pevca pobliže poznali, pregledal je njegovo dokaj bogato zapuščino in v njej izbrskal nekaj zanimivih novosti. Na podlagi teh spoznanj je skiciral podobo Luigija Tenca, ki se v mnogo-čem razlikuje od doslej dominantnih predstav o tem nesrečnem kantavtor-ju. Tenco ni bil tako turoben, zaprt vase, kot bi na prvi pogled kazalo. Bil je živahen, iskriv, v družbi genovskih prijateljev pravi veseljak. Lauzija, Pa-olija in druge glasbene sopotnike je zabaval s smešnicami, včasih jim je ponagajal... Glasbeno je bil zelo nadarjen. Študiral je klavir, nato klarinet in saksofon. Kulturno je bil široko razgledan, načitan. Nič čudnega, če je postal v kratkem eden od najbolj vidnih predstavnikov genovskega »glasbenega podzemlja« (če se lahko tako izrazimo). V začetku šestdesetih let se je prebil do »uradnega« italijanskega glasbenega sveta, njegov odnos do tega sveta pa je bil zaradi značilnosti Ten-covega ustvarjalnega dela vedno zelo napet. Tenco, ki bi prav čez mesec slavil 50. rojstni dan, je italijanski lahki glasbi odprl nova obzorja. Bil je prvi, ki je vnesel v pesmi zelo osebne izkušnje. Bil je tisti, ki je v italijanski popevki razbil takrat dominantni oklep rime (amore-cuore). S svojimi teksti je prodiral na nova, dotlej neznana področja (na primer družbeno). Bil je skratka predhodnik tistega vala italijanskih kantavtorjev, ki je pljusknil na italijansko glasbeno prizorišče konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. De André, Venditti, De Gregori in Dalla so večkrat priznali, da Tencu mnogo dolgujejo. Aldo Fegatelli se v svoji knjigi zaustavi tudi ob Tencovih »slabih lastnostih«. Vedno je hotel prednjačiti, na vse viže je hotel biti protagonist in je prav trpel, če mu to ni uspelo. Po drugi strani pa se je bal občinstva. Nastopi pred ljudmi so bili zanj prava muka. Tako je bilo tudi 26. januarja pred 21 leti, ko je Tenco prvič in zadnjič nastopil na sanremskem odru. Fegatelli v knjigi posveča mnogo prostora vprašanju samomora, razkriva vse še nerazčiščene aspekte sanremske tragedije, blago postavlja tudi hipotezo o samomoru, ki naj ne bi bil samomor, pač pa tragično naključnje nekakšne nehotene ruske rulete. Tencovo tragično izkušnjo s festivalom zaključuje s pomenljivim citatom Umberta Eca: »V Sanremu ni dovolj, da izgubiš. Sanremu se moraš preprosto izogniti.« Š.Č. Intimni Klavirski kvartet RTV Ljubljana V akustično nehvaležni dvorani Kulturnega doma v Trstu je preteklo sredo nastopil v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice Trst Klavirski kvartet RTV Ljubljana. Komorni ansambel, ki že nekaj let uspešno nastopa na koncertnih odrih, sestavljajo pianist Andrej Jarc ter člani in solisti simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, violinist Karel Žužek, violist Franc Avsenek in čelist Stane Demšar - vsi trije znani slovenski glasbeni poustvarjalci. Za nastop v Trstu so izbrali pester in zanimiv glasbeni program, ki je obsegal dela treh stilnih obdobij. Prva je bila na vrsti kompozicijsko najtehtnejša in vsebinsko najbogatejša skladba glasbenega večera Klavirski kvartet češkega sklada- telja, ki ga je ustvaril v prvi polovici našega stoletja Bohuslav Martinù. Ob izvrstni izvedbi tega dela smo doživeli dramatičnost in liričnost, razigranost in otožnost. Vsi instrumenti so se vlili v zvočno skladje enega samega izvajalskega telesa, ki je nevsiljeno vzbujal pri poslušalcih široko paleto najrazličnejših čustvenih odtenkov. Tako je bilo tudi podajanje ostalih skladb koncertnega programa. Prvi del je sklenila kompozicijsko sodobno oblikovana skladba Rondeau sestavljena iz petih glasbenih utrinkov, ki so vsebinsko povezani v celoto. Delo je skomponiral lansko leto Ivo Petrič na pobudo samih izvajalcev. Skladba je iz-venela kot duet godalnega tria in klavirja, ki sta vsak zase enakovredno prinašala glasbene misli (drugi stavek sam klavir, četrti godalni trio) ali pa se zlila v skupno glasbeno razmišljanje. V drugem delu smo poslušali romantično (v posameznih delih nekoliko dolgočasno) skladbo francoskega skladatelja Gabriela Faureja Klavirski kvartet opus 15. št. 1 v c-molu (nastal je 1879. leta). Ta skladba bi vsebinsko in kompozicijsko bolj sodila v prvi del koncerta kot pa v zaključek glasbenega večera. Ob igri Klavirskega kvarteta smo doživeli v Kulturnem domu v Trstu lep večer intimno izpovednega komornega muziciranja. MIRKO SLOSAR Lubi Slovenci, deveta knjiga ameriške znanstvene revije Slovene Studies Zbornik ob jubileju znanstvenika Rada L. Lenčka Pred kratkim je izšla dvojna številka devete- 1 ® Gtnika znanstvene revije Slovene Studies, ki 2 1Z£faja Society for Slovene Studies (Družba zv sfovenslie študije) v Severni Ameriki. Oba krc ■ a te9a letnika prihajata v obliki.samostojne nhge (250 strani) z naslovom: LUBI SLOVENCI: Festschrift to Honor Rado L. Lenček on the ccasione of his Sixty-Fifth Birthday (Lubi ]_e°v®nc>: Jubilejni zbornik v čast Radu L. I ncku ob njegovem 65. rojstnem dnevu). Jubi-B im zbornik so uredili Tom M. S. Priestly, Olga ^Nedeljkovič in Henry R. Cooper, Jr., in je ja najlepše urejena in opremljena publikaci-ku p^z'3e za slovenske študije. Poročilo o zborni-Prof * ga objavljamo, je napisal Henry R. Cooper, dia eST>r s^ovenskih jezikov in književnosti na In-raf., a University, poznani avtor angleške monog-urJ6. ° Francetu Prešernu, ki je dolga leta sam Hial revijo Slovene Studies. 2borrvu Prost;e9a izraza za pojem Festschrift _ Šem :p.razPrav in študij, ki ga ob pomembne vzuoiH J:eiu. kakega uglednega znanstvenika a goviV ; a njemu v čast pripravijo in izdajo njf je tak° k študentje in prijatelji. Lubi Sloveni stnem Zborn*k posvečen petinšestdesetemu ro ga Dr-nf dnevu Profesorja Rada L. Lenčka, redni Polec, ®sorja Columbia University v New York: inbileii vabltridesetih razprav, posvečenih tem biograf - Pr'na*a zbornik tudi kratko slavljenčev nal Pok° m biblio?rafijo njegovih publikacij, 1 ga dela^^*0 infenzivnost njegovega znanstveni seg v‘f; smno podrčij, na katerih deluje, in ot lov zbor J1]eg°Ve?a dela na teh Področjih. Na: vdanost 1r|lka,i nai bi izrazil naše spoštovanje i rhoža Tn h s. vljencar je vzet iz predgovora Pr barja Ta evangelij svetega Matevži no6 angieščina ne slovenščina nimata eneg prevedenega in izdanega v letu 1555, V katerem Trubar govori o svoji nenehni ljubezni do svojih ljubih Slovencev. Tistim, ki poznajo Rada Lenčka, se ne bo čudno zdelo, da je velika večina prispevkov v zborniku s področja jezikoslovja. Posebno zanimiva za slovensko jezikoslovje je na primer razprava o obpanonskih izoglosah slovenskih izrazov zelo, celo, prav, zares, ki jo je napisal Robert Auster-litz (Columbia U.); enako prispevek Williama W. Derbyshireia (Rutgers U.) o študiju slovenščine v svetu. Ben M. Groen (U. of Leiden) in Jadranka Gvozdanovič (U. of Amsterdam), pišeta o problemih slovenskih govorov v Reziji. Prispevek Lewa R. Micklesena (U. of Washington) je posvečen analizi akcentologije južnoslovanskih jezikov. Pomembni so tudi razprava Toma Priestyja (U. of Alberta) o produktivnosti glagolskih form izposojenk v treh različicah slovenščine; prispevek Davida F. Stermoleta (U. of Toronto) o mladih slovničnih spremembah v koroških slovenskih pogovorih; razprava Georgeja Thomasa (Mac-Master U.) o vzorcih slavizacije slovenskega in hrvaškega besedišča; prispevek Jamesa W. Tol-lefsona (U. of Washington) o dejavnikih, ki podpirajo ohranjevanje slovenskega jezika, in razprava Jožeta Toporišiča (Ljubljanska univerza) o leksikalnih germanizmih v Trubarjevem Katekizmu (1550). Ostali jezikoslovni prispevki zbornika se dotikajo drugih slovanskih jezikov in splošno slovanske tematike. Tako Marija Zagorska Brooks (U. of Pennsylvania) v svojem članku govori o razvoju in strukturi pisave v slovanskih jezikih; Rasio Dunatov (U. of Illinois) o stanju srbohrvaškega jezika v Bosni in Hercegovini in Radmila Gorup (U. of California) o glagolih z dvojno vezavo v srbohrvaščini. Prispevek Ronalda F. Faldesteina (Indiana U.) razpravlja o gla- golskem sistemu starocerkvenoslovanskega jezika; Charles Gribble (Ohio State U.) piše o glasovni spremembi jata v e v vzhodnoslovanskih jezikih;_in končno Branislav Ostojič (U. v Nikši-ču) in Živojin Stanojčič (Beograjska u.) obravnavata dva problema srbohrvaščine; prvi iz leksike črnogorske jezikovne rabe, drugi iz sintakse sodobnega srbskohrvaškega jezika. Precejšnje število člankov zbornika je posvečenih vprašanjem književnosti in filologije, to je področjem, s katerim se Rado Lenček že dolga leta ukvarja v sklopu svojega zanimanja za zgodovino slovanskih kultur. Tako, na primer Jakov Bačič (U. of Oregon) v svojem prispevku daje novo razlago etnonima slav-/slov-, Sergio Bo-nazza (Videmska univerza) pa objavlja novo gradivo za biografijo Jerneja Kopitarja. Prispevek Henryja R. Cooperja jr. (Indiana U.) postavlja nekaj ključnih misli iz znanstvenega projekta, s katerim se sam že dalj časa ukvarja — o kulturnozgodovinski problematiki Biblije v slovanskih jezikih. Razprava Milana Fryščaka (New York U.) daje nekaj pogledov na sodobno obravnavanje zgodnje cirilmetodiane, zlasti na gledanja Dobrovskega nanjo. Henry Leeming (U. of London) govori v svojem članku o enem iz poglavij slo-vensko-čeških kulturnih stikov v preteklosti o prevodu živalske abecede Jana Komenskega v slovenščino; Thomas Magner (The Penn State U.) piše o jezikovno-kulturni problematiki dalmatinske ikavo-štokavščine; Marija Mitrovič (Beograjska univerza) razpravlja o pogojih in možnostih za razvoj primerjalne jugoslovanske književnosti; Kenneth E. Naylor (Ohio State U.) o razvoju preučevanja južnoslovanskih jezikov in književnosti v Združenih državah v prvi polovici našega stoletja. Olga Nedeljkovič (U. of Illinois) govori o srednjeveški motiviki v uvodu v slovnico Adama Bohoriča; Irma M. Ožbalt (PSC Language Trai- ning, Montreal) piše o Prežihovem Vorancu in njegovem delu; Lyubomira Parpulova-Gribble (Ohio State U.) razpravlja o odnosu zgodnje ruske književnosti do njene folklorne tematike. Prispevek Jožeta Pogačnika (U. v Osijeku) obravnava zanimivo vprašanje semantičnih premikov knjižnoznanstvenih pojmov v slovenščini. Nekaj prispevkov sega tudi preko ožjega jezikoslovnega in literarno-kulturnega okvira. Takšni sta, na primer, zgodovinska razprava Iva Banca (Yale U.) o hrvaško-madžraskih odnosih v letih 1904-1914 in semiotična študija Irene Portis Winner (Massachusetts College of Art) posvečena analizi dojemanja sveta, časa in prostora v mentaliteti slovenske etnične skupnosti v Clevelandu. Tak je končno tudi inovatorski in lingvistično zanimiv prispevek Jožeta Paternosta (The Penn State U.) o metaforiki slovenskih nagrobnih napisov. Na kratko: Festschrift v čast Radu Lenčku prinaša prispevke dvaintridesetih znanstvenikov iz osmih dežel sveta; njihove razprave obravnavajo tematiko cele vrste znanstvenih strok, od prazgodovine slovanskih plemen do vere v bodočnost slovenskega jezika. Njegovi trije uredniki so prepričani, da jubilejni zbornik primerno in dostojno predstavlja znanstvenika, učitelja in prijatelja, ki mu je posvečen. Publikacijo Družbe za slovenske študije je mogoče naročiti na sledeči naslov: Dr. Timothy Pogačar, Dept. of German, Russian & East Asian Languages, Bowling Green State Univ., Bowling Green, Ohio 43403 (USA). Člani Society for Slovene Studies prejemajo njene publikacije brezplačno; letna članarina v Society znaša 15 ameriških dolarjev. HENRY R. COOPER, jr. Indiana University s m = = = m M m m m H! : 1 m LGARF1988 Alberto Tomba nedosegljiv v veleslalomu Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA NAKISKA — Takšnega veleslaloma, kot ga je včeraj v boju za olimpijske kolaje na Mount Allenu pokazal Italijan Alberto Tomba, svet še ni videl. Kot da bi se igral na smučeh, se je z lahkoto sukal med vrati. Njegova va-leslalomska predstava je bila zadnja moda v tej dsciplini, moda »made in Nakiska«, kajti tudi na decembrskih veleslalomskih tekmah, ko je razen v Kranjski gori premagoval vse tekmece kot za šalo, njegova tehnika ni bila tako dognana kot včeraj. Morda je na olimpijskem veleslalomu Alberto Tomba nekoliko spominjal na prednika v italijanski reprezentanci, Gustava Thoenija, toda v Tombovi tehniki je vendar toliko novega, da je primerjava skoraj nemogoča. Homogena avstrijska veleslalomska ekipa, ki se je s tolikšno skrbjo pripravljala na veleslalomski olimpijski boj, homogena vrsta veleslalomistov, ki je poskusila vse, da bi Tombi preprečila pot do olimpijskega prestola, je bila povsem brez moči, prav tako ta čas najbolj vsestranski alpski smučar na svetu, Svičar Zurbriggen. Alberto Tomba je vso svetovno konkurenco deklasiral že na prvi veleslalomski progi, saj si je pred izvrstnim Avstrijcem Stroltzem zagotovil kar se- kundo in 14 stotink prednosti, kar je za razmeroma kratko progo skoraj neverjeten naskok. Tako je bil njegov nastop na drugi progi le demonstracija izredne in učinkovite tehnike. Nekatere tekmovalce z visokega smučarskega sveta je iztirila že prva proga, še najbolj luksemburškega reprezentanta Marca Girardellija, ki s 26. mestom gz prve proge ni imel več kaj početi. Še nižje pa je obtičal sloviti švedski smučarski as Stenmark. Pozornost je vzbudila tudi jugoslovanska reprezentanca, ki je bila tokrat bolj kot zadnje čase zvesta tradiciji svoje nekdanje veleslalomske vrste, ki je že slovela kot veleslila v svetovnem alpskem smučanju. Žal pa je bil žrtev napake, ko je prišel na zgornjo nogo, Tomaž Čižman, ki je imel naj večje možnosti za dobro uvrstitev (po prvi vožnji je bil osmi). Veleslalomski trener jugoslovanske reprezetance Matjaž Kranjc je po tekmi menil: »Deveto mesto Roka Petroviča in 15. Klemena Berganta sta razlog za zadovoljstvo s tem veleslalomom. Čižman bi se lahko uvrstil še nekaj mest višje, a mu izpada ne gre zameriti, saj edino brezkompromisen napad vodi k še večjim uvrstitvam.« VRSTNI RED: 1. Tomba (It.) 2'06"37; 2. Strolz (Av.) 2'07"41; 3. Zurbriggen (Švi.) 2'08"39; 4. Camozzi (It.) 2W77; 5. Nierlich (Av.) 2'08"92; 6. Wenzel (Liecht.) 2'09'03; 7. Mayer (Av.) 2'09"09; 8. Worndl (ZRN) 2'09"22; 9. Petrovič (Jug.) 2'09"32; 10. Gaspoz (Švi.) 2'09"57. Danes ženski slalom Priložnost za Svetovo Ženski slalom, bo danes z največjo intenzivnostjo privezal ljudi pred male ekrane. V borbo med Švicarkami in Avstrijkami in Španco Fernandez Ochoa bi se z dobrimi možnostmi morala vriniti tudi Mateja Svet. Italijani upajo na kolajno Italijani skačejo v štirisedežni bob, potem ko so dali vse od sebe, da bi sani na startu dobile čim večjo hitrost. V včerajšnjih poskusnih vožnjah je posadka Italija 1 zabeležila šesti čas (AP) Konec kanadskih sanj S porazom so se Kanadčani sprijaznili že v kvalifikacijskem delu hokejskega turnirja, nezgoda proti Finski pa še ni bila odločilna. Veliko so pričakovali od tekme proti SZ. "Zborna-ja" je med vsemi tekmami mlela neverjetno količino kakovostnih akcij, od kanadskega "Teama" pa so na včerajšnji tekmi pričakovali revival ponosa. Vse pa je bilo zastonj. Prva tretjina je bila vsaj po rezultatu (0:0) izenačena, dve nadaljevanji pa porazni. Kanadčani so prejeli 5 golov in dejansko izpadli iz borbe za kolajne. Švedska je v marsičem podobna Sovjetom. Prav na tem turnirju upravičuje svetovni naslov, do katerega je lani prišla bolj zaradi napak drugih. Češkoslovaško je odpravila z metodično igro, katere kakovost se iz tekme v tekmo stopnjuje. Nocoj bo tekma med SZ in Švedsko dejansko podelila zlato, ki je na pol (če ne več) že sovjetsko. Presenetljivo je na tekmi s Finsko propadla ZRN, ki je katastrofalno izgubila. Rezultat 8:0 je izven vsake logike glede na igro, katero so doslej prikazovali Nemci. Pred današnjim drugim kolom finalnega dela izgleda lestvica, ki upošteva tudi tekme iz kvalifikacij, naslednja: Sov. zveza 6 točk; Finska 5; Švedska 4; ZRN 2; Kanada 1; ČSSR 0. Presenetljiva Kira Ivanova Led Saddledoma očitno prinaša srečo sovjetskim drsalkam. V umetnos- tnem drsanju za posameznice je po obveznih likih presenetljivo prevzela vodstvo Kira Ivanova. Favoritinja Katarina Witt je naredila hujšo napako in je trenutno samo tretja. Prehitela jo je tudi Debra Thomas (ZDA), ki je na papirja druga kandidatinja za zlato. Predvidevanja pa so še vedno za Katarino Witt (NDR) in Američanko. 18.30 slalom ženske; 18.30 hokej ZRN - Kanada;19.00 biatlon štafeta 4x7,5 km; 22.30 hokej ČSSR - Finska; 02.00 hitrostno drsanje 1000 m ženske; 02.30 hokej SZ - Švedska. RAI2 18.25 ženski slalom, 1. tek; 21.55 dnevni pregled. TV LJ 17.00 olimpijski studio, sledi moški veleslalom; 17.30 dnevni pregled; 18.20 slalom, ženske, 1. spust; 20.35 olimpijski studio; 20.55 slalom, ženske, 2. spust. TV KP 13.15 olimpijski pregled; 13.45 hokej: Švica - ZDA; 17.00 umetnostno drsanje; 18.30 slalom, ženske, 1. spust; 19.15 hokej: ZRN - Kanada; 21.00 slalom, ženske, 2. spust; 22.25 hokej: ČSSR - Finska; 00.40 biatlon: 4x7,5 km. V teku na 20 km Izjemen uspeh Sovjetinj Tamara Tihonova CALGARY — Sovjetska ženska štafeta je na včerajšnji tekmi na 20 km dosegla izjemen uspeh, saj je na zmagovalni oder spravila tri svoje atletinje, Tihonovo, Rezcovo in Šmetanino. Še zlasti preseneča bronasto odličje veteranke Smeta-nine (letnik 1952), ki tekmuje že celih 15 let in je olimpijsko zlato osvojila v daljnem letu 1976 v Innsbrucku, na 10 km. Za zmagovalko Tihonovo, ki je prvič na olimpiadi (rodila se je leta 1964), je to že drugo zlato, saj je nastopila tudi v zmagoviti štafeti 4x5 km, na 5 km je osvojila srebro, na 10 km pa je bila peta. Velike poraženke včerajšnje preizkušnje so nordijske tekmovalke, ki na noben način niso mogle ogroziti Sovjetinj, saj so že pri merjenju vmesnih časov precej zaostajale. Zelo lep uspeh je dosegla Italijanka Manuela di Centa, ki je pristala na 6. mestu. V tem trenutku pa italijanska vrsta ni mogla pričakovati kaj več. Ekspedicija v Calgary se je. namreč začela pod nesrečno zvezdo. Bice Vanzetta, pravi steber ekipe, se je prav na oredvečer hudo poškodovala. Zatem je virusna influenca spravila na kolena skoraj vso ekipo, tako da res ni mogla dati od sebe vsega, kar bi lahko. Di Centova se je zako odločila, da ne nastopi v štafeti, tako da si je opomogla in se je včeraj lahko predstavila v dobri formi. VRSTNI RED: 1. Tihonova (SZ) 55'53"6; 2. Rezcova (SZ) 5672"8; 3. Smetanina (SZ) 57'22"1; 4. Gil-li-Brugger (Švi.) 57'37"4; 5. Opitz (NDR) 57’54"3; 6. Di Centa (It.) 57'55"2; 7. Moring (NDR) 58T7"2; 8; Dahlmo (Nor.) 58'31'T; 9. Fritzon (Šve.) 58'37"4; 10. Westin (Šve.) 58'39"4; 19. Dal Sasso 59'40"4; 29. Beimondo 1.01'36"9; 36. Desideri (vse It.) 1.02'54"8. Čeprav morajo podeliti še vrsto kolajn Prvi znaki o bližnjem koncu iger CALGARY — V olimpijskem Calga-ryju se že poznajo prvi znaki, ki zgovorno napovedujejo skorajšnji konec zimskih iger. Res je, da nas danes in jutri čakata še atraktivni tekmi, in sicer ženski in moški slalom, ampak vse kaže, da se končuje sezona belega športa. Tržnice na osrednji Stephn Avenue so že napol prazne, turisti in domačini pa so v preteklih dneh pokupili skoraj vse olimpijske spominke, od značk do majic, zastav in šalov. Tudi na obrazih prostovoljcev, ki pomagajo pri organizaciji, je vidna utrujenost po tolikih neprespanih nočeh, kjub temu pa večni smehljaj, pripravljenost za vsako uslugo, prirojena ali priučena prijaznost, vse to je še prisotno že na prvi pogled v tolikšni meri, kot na začetku iger. Prav tako pa evropski dopisniki še dolgo ne bodo pozabili na mitično pokrajino okrog Nakiske in Canmoras. Z dokajšnjo nevoščljivostjo gledamo turiste, ki se po tekmi odpravijo v bližnji Yoho National Park z ogromnimi kamperji, ki so s svojimi enajstimi metri prej podobni hišam na kolesih, kot pa kamperju evropskega pomena. Poganja jih bencinski motor (7000 ccm), ki obenem zagotavlja hišici na kolesih hlajenje in ogrevanje. Notra- njost je razkošna. Ob voznikovem sedežu se pričenja salon, v katerem poleg divana in dveh naslonjačev seveda ne manjka barvni televizijski sprejemnik. Nekoliko bolj proti zadnjemu delu kamperja je kopalnica s prho, nakar se pričenja kuhinja z vsemi udobnostmi in gospodinjskimi pripomočki, od 560-litrskega hladilnika do pomi-valnika in seveda štedilnika. Zadnji predel je spalnica z dvema posteljama, vendar je moč tudi salon spremeniti in pripraviti dodatnih pet ležišč. Potovanje preko naravnega parka mora biti čudovito, saj je povsod točno označeno, kje se lahko kamperji ustavijo čez noč. Tu je dovoljeno le premikanje z lastnimi nogami, ali peš ali pa na nekakšnih smučeh. Parkirišča so seveda izbrana na najzanimivejših točkah, na primer ob jezeru Esmerald, kjer je starinski hotel na otoku povezan s suho zemljo z lesenim mostom. Okrog hotela je nešteto hišic, ki si jih za noč najamejo kamperskega življenja naveličani gostje. Ribarjenje v jezeru je prosto, vendar je treba ulov pokazati nameščencu, ki skrbno pregleda ribe in nato zahteva malenkostno odškodnino za potrebe upravljanja naravnega parka. Lov je seveda strogo prepovedan, kot je tudi prepovedano nabiranje poljskih cvetic in rož. Upravitelj hotela pravi, da gostov ne manjka in to ne le poleti, pač pa tudi v zimskih mesecih, saj je temperatura pod ledeniško goro Cleveland še kar zmerna, ker je v dolini brezvetrje. Pozimi se na razdaljo nekaj desetin metrov približajo srne, gamsi, kdaj pa kdaj pa tudi volkovi in modvedi. Toda v zadnjih dvajsetih letih se še ni pripetilo, da bi lačna divjad napadla človeka. Sloves o nenapadalnih zvereh je prešel meje kanadske zvezne države Alberta, turisti prihajajo od vsepovsod, predvsem iz Združenih držav, opremljam s filmskimi in fotografskimi kamerami. Že kratek dveurni izlet, čeprav brez udobnega kamperja, bo ostal neizbrisno v .spominu. Morda se bo zdelo večkratno vračanje k istemu argumentu, lepotam kanadskih naravnih parkov že pretirano, toda ne pozabimo, da je zvezna država Alberta velika kot dobri dve Italiji s prebivalstvom, ki komaj dosega dva milijona, od tega jih tretjina živi v Calgaryju, zato je v takem okolju, pa naj bo tudi sredi olimpijskega dogajanja, neoskrunjena pokrajina na prvem mestu. SAŠA RUDOLF F. Drasič: odkritje hokeja Odbojkarski strokovnjak Franko Drasič sledi olimpijskim igram dokaj intenzivno, čeprav v strnjeni obliki, preko televizijskih pregledov. »Koprska televizija pokriva to prireditev zelo popolno in kakovostno. Poleg tega organizacija oddaj zaradi številnih kamer in dobre režije postavlja gledalca v živo dogajanj. Navdušen sem predvsem nad hokejem.« Kaj te je pri hokeju najbolj presenetilo? »Nedvomno velika hitrost izvajanja in izredna izenačenost med raznimi obrambnimi in napadalnimi vrstami. V celoti sloni moč ekip v homogenosti kadrov.« Razlika med pristopom k smučarskim tekom in alpskim panogam? »V tekih pride skoraj neizbežno na dan kakovost tekača, v alpskih panogah pa je rezultat odvisen od športne sreče. To je loterija,vsi do skrajnosti tvegajo.« Kratko mnenje o celotni prireditvi. »Igre so nekoliko predolge. Kvarne so tudi odložitve tekmovanj. Nedvom- no so imeli pri izbiri nesrečno roko. Prej bi morali preveriti vremenske pogoje okolja. Vse bi lahko strnili v 10 dneh.« Si opazil pri umetnostnem drsanju sodniške krivice? »Ne bi mogel strokovno ocenjevati dela sodnikov. Nerazumljive pa so bile včasih velike razlike med skrajnima ocenama. Vsekakor mislim, da pride v poprečju vedno do izraza kakovost tekmovalcev.« Sov. zveza KOLAJNE 9 9 7 NDR 7 6 4 Finska 4 0 2 Avstrija 3 4 2 Švedska 3 0 1 Švica 2 5 4 ZRN 2 2 1 ZDA 2 1 1 Nizozemska 1 2 2 Francija 1 0 1 Italija 1 0 1 Norveška 0 3 2 Kanada 0 1 3 ČSSR 0 1 2 Jugoslavija 0 1 1 Japonska 0 0 1 Kolesarstvo: dirka po Siciliji Baffi končni zmagovalec MODICA — Italijan Adriano Baffi (Gisgelati-Ecoflam) je zmagovalec 5. mednarodne kolesarske dirke po Sici-lji, ki se je včeraj zaključila v Modici (Ragusa). Zadnjo etapo (krožno dirko po mestu) je osvojil Danec Rolf Soe-rensen, ki je na ciljni črti v sprintu prehitel Silvia Martinella in Adrija Van der Poela (Niz.). Končna lestvica: 1. Adriano Baffi (It.); 2. Giuseppe Saronni (It.) 3"; 3. Camillo Passera (It.) 3"; 4. Rolf Soerensen (Dan.) 4"; 5. Laurent Fignon (Fr.) 5". Rosola sedmi v ZDA ORLANDO (ZDA) — Belgijec Mar-nix Lamiere je osvojil 2. etapo na kolesarski dirki po Amerikah, na kateri nastopa vrsta mednarodnih asov. Od Italijanov se je doslej najbolje odrezal Paolo Rosola, ki je 7. na skupni lestvici. Zaradi polemik, ki so nastale znotraj ekipe Bianchi, je Roberto Pagnin zapustil dirko in se že vrnil v Italijo. Kolesar je bil na tak način kaznovan, ker se ni hotel udeležiti krožne dirke pred Pričetkom tekmovanja samega. Vrstni red po 2. etapi: 1. D. Phin-ney (ZDA); 2. M. Lamiere (Bel.); 3. G. Lemond (ZDA) oba 35"; 4. D. Volker (ZRN) 55",- 7. Paolo Rosola (It.) 1'05". Po slalomu za evropski pokal Slavje Avstrijcev NEVEJSKO SEDLO — Avstrijec Michael Tritscher je zmagal slalomsko preizkušnjo na Nevejskem sedlu, ki je veljala za evropski pokal. Zmagovalec je na ciljni črti prehitel rojaka Orlain-skega ter Italijana Marca Tonazzija. Po včerajšnji preizkušnji je avstrijska ekipa, iz katere je izšel tudi slalomski prvak, zmagala pokal Duca D'Aosta, ki je upošteval najboljše uvrstitve dvodnevnega tekmovanja v slalomu in veleslalomu. Vrstni red: 1. M. Tritscher (Av.) 1'56"59; 2. C. Orlainsky (Av.) 1'57"13; 3. M. Tonazzi (It.) 1'57"16; 4. P. Staub (Svi.) 1'57"27; 5. R. Spampatti (It.) 1'57"48. Košarka: pokal prvakov Zmagi Arisa in Barcelone V včerajšnjih preostalih dveh tekmah 10. kola finalnega dela košarkarskega pokala prvakov sta zmagi dosegla solunski Aris in Barcelona. Grki so s 93:77_ (50:45) premagali telavivski Makabi, Španci pa so s 116:85 (54:39) odpravili kolnski Saturn. Boj za osvojitev mest od drugega do četrtega (prvo je oddano beograjskemu Partiza- nu) zadeva zdaj še štiri ekipe, saj je tudi Saturn skorajda že izločen iz vsakršne kombinacije. Popolna lestvica po 10. kolu je sledeča: Partizan 18 točk, Tracer in Aris 12, Makabi in Barcelona 10, Saturn 8, Orthez 6, Nashua 2. Spored 11. kola (3. marca): Tracer -Makabi, Saturn - Aris, Orthez - Nashua, Partizan - Barcelona. Nogometaši ne bodo stavkali RIM — Napovedane stavke italijanskih nogometašev, zaradi česar naj bi 6. marca ne odigrali prvenstvenih tekem A lige, ne bo. Tako je povedal predsednik sindikata nogometašev Sergio Campana po pogovoru, ki ga je imel včeraj popoldne s predsednikom nogometne federacije Matarresejem. Monzon ni narkoman BUENOS AIRES -— Bivši boksarski prvak srednje kategorije Carlos Monzon, ki je v zaporu pod obtožbo, da je umoril ženo, ni narkoman, kot so o tem pisali časopisi. Tako je povedal Monzonov branilec, ki je pristavil, da je boksar le nekajkrat zaužil kokain. Medtem je preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo o umoru, odredil zaplembo vsega Monzonovega imetja. Avstrijci (brez Blohina) razočarali Blestela le Pro Gorizia Pro Gorizia -Voirwaerts 3:1 (2:0) STRELCI: Romano v 22', Giacomin v 37', Dallos v 56’ in Maule v 7T. PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Lazzara, Cotterle, Marassi, Candoni, Gon, Giacomin, Romano, Lotti, Bašič. VOIRWAERTS: Fuchsbichler, Lukič, Dallos, Hochedlinger, Dorfer, Cvetko, Fazel, Pollanz, Reiter, Madlener, No-wak. ' V prijateljski tekmi so igralci Pro Gorizie presenetljivo premagali avstrijsko enajsterico Voirwaerts, ki vodi v prvenstvu B lige. Za tekmo je vladalo veliko pričakovanje, saj bi za goste moral nastopiti tudi sovjetski as Blo-hin. Zaradi zamud pri ureditvi vseh dovoljenj sovjetskega asa ni bilo na Rojcah. Domačini so pričeli zelo odločno in so tudi zasluženo povedli z Romanom po lepem predložku Bašiča. Jugoslovanski napadalec je tokrat zelo dobro opravil svojo nalogo, saj je tudi drugi zadetek padel predvsem po njegovi zaslugi. V drugem polčasu sta trenerja izvedla več zamenjav, igra sama pa je bila zelo dopadljiva. Gostje so takoj v začetku zmanjšali zaostanek, v nadaljevanju pa so domačini ponovno pre- vzeli pobudo v roke in dosegli tretji gol. Ob tem je treba povedati, da so zapravili še serijo lepih priložnosti, tako da bi bila lahko njihova zmaga še izdatnejša, (mal) Nizozemska ugnala Španijo MURCIA — V četrtfinalnem srečanju evropskega nogometnega prvenstva under 21 je izbrana vrsta Nizozemske v gosteh z 1:0 premagala Španijo. Odločilni zadetek so gostje dosegli v 89. minuti, ko je Plomp pravilno izvedel 11-metrovko. Zmaga Češkoslovaške MALAGA — Češkoslovaška nogometna reprezentanca je v Malagi z 2:1 premagala izbrano vrsto iz Španije. Srečanju je prisostvoval tudi Vicinijev opazovalec, saj bo Španija neposredni tekmec Italije na finalnem delu evropskega nogometnega prvenstva v ZRN. Cesena - Sportul 3:0 CESENA —. V prijateljskem srečanju je prvoligaš Cesena, brez večjih težav, s 3:0 premagal Sportul iz Bukarešte, v katerem nastopa več romunskih reprezentantov. Za domačine sta bila uspešna Lorenzo (2) in Ceramico-la. Atletika: lep dosežek na dvoranskem DP Ruzzier osmi z rekordom Jutri v tržaški športni palači (ob 15.30) Odločilno za Kras Trimac V torek in sredo se je v Firencah odvijalo absolutno državno dvoransko Prvenstvo v lahki atletiki. Na prvenstvu, ki je bilo letos rekordno obiskalo, je kot edini slovenski atlet nastopil tudi Fabio Ruzzier. Tekmoval je v hoji na pet kilometrov in dosegel svoj doslej najboljši tekmovalni uspeh, saj se je uvrstil na odlično osmo mesto in je hkrati s časom 2T09" za skoraj celo minuto izboljšal svoj osebni rekord (22’01"). Zmagal je evropski mladinski Prvak De Benedictis pred Pezzattini-jem. Cez dobra dva tedna (13. marca) bo v Firencah državno zimsko prvenstvo v hoji, tokrat na razdalji 25 km, Ruzzi-or pa bo spet imel možnost, da se izkaže na državni ravni. Tenis: zmaga Reggijeve OKLAHOMA CITY — Italijanka Raffaella Reggi se je z zmago (6-3, 0:6, °:4) nad Francozinjo Nathalio Herema-Povo uvrstila v tretje kolo mednarod- nega teniškega turnirja v Oklahoma Cityju. Na istem tekmovanju je Jugoslovanka Goleševa s 5:7, 6:2, 6:1 klonila pred Švedinjo Lundquistovo. Tyson - Spinks za svetovni naslov LAWRENCE TOWNSHIP — Konec junija (27.) bo v Atlantic Cityju boksarsko srečanje težke kategorije za svetovni naslov med Mikom Tysonom in Michaelom Spinksom. Vest je sporočil bogataš Donald Trump, ki je organizator Tysonovih dvobojev. Mennea ponovno nared SYDNEY — Pietro Mennea, ki je popolnoma okreval po poškodbi na levi nogi, bo danes tekmoval na atletskem prvenstvu v Brisbanu. Udeležil-se bo teka na 200 metrov. V naslednjih dneh bo italijanski Sprinter sodeloval še na nekaterih atletskih mitingih v Avstraliji. Jutri se bodo rokometaši Krasa Trimac v zadnjem kolu prvenstva D lige pomerili z ekipo Cividina, ki jo sestavljajo mladinci večkratnih državnih prvakov. Ta tekma je za kra-sovce zelo važna, saj bo odločala o napredovanju v višjo ligo. Obe ekipi sta namreč na čelu lestvice z enakim številom točk (16), daleč pred ostalimi. Prvo srečanje med Krasom in Cividinom v Zgoniku se je končalo z neodločenim izidom 19:19. Takrat so Lazarjevi varovanci pokazali, da so zmožni premagati Cividin, saj so bili večji del tekme v premoči in le v drugem polčasu so popustili zaradi živčnosti in neizkušenosti. V tržaški športni palači pa bodo morali naši fantje jutri res dokazati, da so boljši in si priboriti vozovnico za C ligo, ki jo nedvomno zaslužijo. Fantje namreč trenirajo redno od avgusta dalje, napredek pa je očiten, zlasti kar se tiče tehničnega znanja posameznikov. Naši rokometaši so hkrati odigrali veliko število tekem z ekipami Partizana iz Sežane, Jadrana iz Hrpelj ter z ekipo iz Ilirske Bistrice. Od teh nasprotnikov so se veliko naučili in se jim že znajo postavljati po robu. Večkrat je s krasovci treniral tudi vratar jugoslovanske državne reprezentance Mitja Valenčič, ki se je laskavo izrazil o naših fantih. Po besedah trenerja Lazarja bi naša ekipa brez težav lahko nastopala v C ligi, zato bi bilo res škoda, da bi ji letos spodletelo napredovanje. Krasovci so doslej igrali res izvrstno, saj so zmagali kar sedemkrat, dvakrat remizirali, izgubili pa niso nobene tekme. Kolo pred koncem prvenstva je najboljši Krasov strelec playmaker Gabrijel Raseni s 56 zadetki. Takoj za njim sta bek Vojko Sosič s 53 ter pivot Marko Sardoč s 50. Najboljši del ekipe je vsekakor obramba, šibka točka pa so sedemmetrovke, saj so jih naši zastreljali skoraj tretjino. Krasovci so v devetih tekmah dali skupno 224 golov, prejeli pa so jih le 165. Jutrišnja tekma se bo pričela ob 15.30. (PJOTR) Na sliki: najboljši Krasov strelec Gabrijel Raseni Državno prvenstvo kadetov Poraz jadranovcev kljub dobri igri Jadran Farco - Fantoni 83:93 (51:42) JADRAN FARCO: Prelec 4 (2:2), Daneu 22 (7:8), Šuligoj 11 (1:2), Sterni 8, ^anissa 11 (1:2), Paulina 19 (2:6), Pertot 4' Lesizza 2l Sosič. TRI TOČKE: Daneu 1, Paulina 1. To je bila najboljša Jadranova predstava v letošnji sezoni, saj so naši, še Posebno v prvem polčasu, igrali karsé-oa zagrizeno in učinkovito v obrambi, Uveljavili so se pod košema, hkrati pa So tudi raznoliko napadali ter spravili v težave renomirane goste. V drugem polčasu so naši obdržali rahlo vodstvo vse do 16. minute, tedaj Pa se je nekaj zataknilo in Fantoni je 2 delnim izidom 0:13 v usodnih treh ntinutah dobil tekmo. V soboto bo v tem prvenstvu na ?Poredu zanimiv slovenski derbi med ladranovci in borovci. Tekma bo v Nabrežini, s pričetkom ob 20. uri. Dijaško prvenstvo: smučarji Stefana ekipni zmagovalci Tudi prejšnji konec tedna so naši smučarji dosegli dobre rezultate. V okviru Dijaškega prvenstva za višje srednje šole je bil v petek na Zoncolanu veleslalom za naraščajnike in mladince. Rezultati so bili zelo dobri tako med posamezniki in posameznicami kot tudi ekipno. V moški ekipni konkurenci so bili dijaki zavoda Štefan odlični in so zasedli končno prvo mesto. V ženski konkurenci pa so bile dijakinje liceja Prešeren druge, z istim številom točk kot licej Dante. Med posamezniki sta v kategoriji naraščajnikov izstopala Erik Vodopivec in Aleksander 'Žezlina, ki sta zasedla odlično drugo oziroma tretje mesto. Isti mesti sta med naraščajnicami dosegli Gabrijela Pieri in Jagoda Škerk. V soboto in nedeljo pa so se odvijala tekmovanja v okviru smučarske zveze in to v vseh kategorijah. Miški in miške so nastopili v slalomu v Trbižu, dečki, deklice, naraščajniki in naraščajnice v veleslalomu na Piancavallu, mladinci pa v slalomu in veleslalomu na Zoncolanu. Na žalost se organizatorji tokrat niso posebno izkazali in niso še izdali vseh dokončnih lestvic, zato je naše poročanje manj popolno. Ne glede na to pa lahko tudi ob tej priliki podčrtamo nekaj zelo do- brih rezultatov, ki še potrjujejo napredek naših mladih smučarjev. Med naraščajnicami je Francesca Rapotec dosegla prestižno drugo mesto tako na absolutni kot na pokrajinski lestvici, med naraščajniki pa je bil David Taučer 8. na absolutni in 2. na pokrajinski lestvici. Peti v pokrajinskem merilu je bil v veleslalomu mladincev Aleksander Žezlina, med deklicami pa je bila Valentina Šuber 11. v absolutnem in 4. v pokrajinskem merilu. Prihodnjo nedeljo bodo naši smučarji tekmovalci nekoliko opustili zvezni koledar in bodo nastopili na domačih tekmovanjih. Na žalost so organizacijske težave in premajhna koordinacija privedli do tega, da bosta na isti dan kar . dve naši tekmovanji: na Zoncolanu v organizaciji SPDT in v Podkloštru v organizaciji SK Devin. Zares škoda, kajti zaradi tega se bodo morali tako tekmovalci kot rekreativci opredeliti le za eno tekmovanje, nedvomno pa je, da bosta obe tekmovanji izgubili na svoji privlačnosti in pomembnosti. Upati je, da se kaj takega ne bo v bodoče spet ponovilo, saj smo s tem izgubili kar dve priložnosti, da bi se vsi slovenski ljubitelji smučanja srečali med seboj in še utrdili prijateljske vezi, ki so predpogoj za razvoj te tako privlačne panoge. Rezultati Dijaškega prvenstva VELESLALOM NARAŠČAJNICE: 2. G. Pieri (Z), 3. J. Škerk (P), 4. T. Hrovatin (P), 5. T. Purič (Z), 7. V. Fakin (P), 8. J. Rudež (P), 15. A. Škabar (Z). VELESLALOM MLADINKE: 12. H. Volpi (P), 14. M. Ianezič (ST), 17. J. Miot (P), 26. N. Čok (P), 38. M. Rudež (SL). ŽENSKA EKIPNA LESTVICA: 2. Licej Prešeren VELESLALOM NARAŠČAJNIKI: 2. E. Vodopivec (ST), 3. A. Žezlina (ST), 5. D. Taučer (ST), 12. V. Legiša (SL), 13. M. Guštin (P), 14. A. Prelec (P), 21. M. Tence (Z), 25. V. Čuk (Z), 31. F. Fabec (P), 32. F. Perzan (SL), 35. A. Ferfolja (Z), 38. S. Adam (Z) VELESLALOM MLADINCI: 5. M. Franza (Z), 6. R. Paulina (Z), 11. S. Škerk (ST), 13. Ž. Pogačnik (ST), 14. E. Dolhar (P), 29. P. Panjek (P), 32. I. Devetak (ST , 33. D. Kovačič (Z), 37. G. Taučer (ST) MOŠKA EKIPNA LESTVICA: 1. Zavod Štefan, 5. TTZ Žiga Zois, 9. Licej Prešeren. LEGENDA: P-Licej Prešeren, ST-Zavod J. Štefan, SL-Učiteljišče A. M. Slomšek, Z-TTZ Žiga Zois. y « y «« r r ♦ r «» « 1 _ konjske dirke - konjske dirke | danes igra za vas - danes igra za vas | Vaterpolo: pionirsko prvenstvo TT V _ _• ii • v • 1 ima ugodno štartno številko. Soli-,.e® je tudi penalizirani Demetza (sk. 2j Rfesenetil bi lahko Fremura Sol (sk. V Padovi se izplača staviti na konja ti,?iri.*.an (sk- *)■ od nasprotnikov je naj-- Rsi Eveltim (sk. 2), lahko pa bi predeti! Fiusna od skupine X. f,. V Firencah bi lahko zmagal Esterno kah ■ R* ie na nekaterih prejšnjih dir-, h imel precej smole, a je dosegal doli 6 delne čase. Ugoden štart ima Frine -E (sk. 2), slab ni niti Enamcy (sk. 1). , ‘ežko je napovedati izid dirke v Mi-saj je konkurenca huda. Krepki rit*v*r°ne (sk. 2) je vsekakor naš favole y°‘ dru9e9a naj omenimo Ernibela Bii-v f met* Prvinii bo zanesljivo tudi ,,'nger (sk. 1). Wi Neaplju bi omenimo Fanumba, ki vse bolj napreduje in konja istega kluba Elviroseja, ki ima dober sprint. DIRKA TRIS Naši favoriti današnje dirke tris: številka 1 Duncan Bi; št. 12 Bioscal; št. 17. Blomette. Za sistemiste: št. 3 Bwana OM; št. 18 Folgore Sbarra; št. 5 Cabof-rio. ii totip lahko p ’ ‘veapiju bi lahko zmagal dr * 1), ki je bil prejšnjo nedeljo (sk ^°lJer antagonist je Eustorgio re