>PCDSeST\o Vsem podrGŽmcam in drušiveiaikom! Hmeljarsko društvo javlja vsem svojim podružnicam in drugim svojim članom, da je ministrstvo saobračaja prošnjo Hmeljarskega društva z dne 14. maja tega leta br. 222 za polovično voznino hmeljskim obiralcem 1930 z odlokom dne 13. junija tega leta br. 11.998/30 z motivacijo odbilo, da zadeva nima zakonite mogočnostL Konierefsko drušivo za Dravsko banovino sporoča, da se vrši letošnje premovanje plemenskih kon} po odredbi Kraljevske banske uprave z dne 18. junija tega leta štev. III. L. 0.85-1 in sicer: dne 15. julija ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16. julija ob 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. julija ob 8. uri v Ormožu za sodni okraj Ormož; dne 19. avgusta ob 9. uri v Beltincih za sreze Dolnja Lendava in Murska Sobota; dne 23. avgusta ob 8. uri v Kranju za sreze Kranj, Radovljica, Ljubljana okolica in. Litija. — Na ta premovanja so dopuščenl le plemenski konji mrzlokrvnih pasem. Le za toplokrvne pasme so pa določena premovanja: dne 18. avgusta ob 8. uri v Ljutomeru za srez Ljutomer; dne 24. avgusta ob 8. uri pa v Sv. Jerneju naDolenjskem za sreze Brežice, Krško, Novo mesto in Litija. Slovenjgradec. Seja občinskega kmetijskega odbora v Črni pri Prevaljah se je vršila v pondeljek, dne 23. junija tega leta. Razprav- Ijalo se je najprej o škodi, ki jo povtročajo trupeni pliol rudnika y .vsem j)kolišu na j gozdnih kulturah. Kemična proiskava v Zag-: reba je ugotovila, da sega škodljivi uničevalni vpliv strupenih piinov predvsem, žveplo ria razdaljo 6 km od topilnice v. Žerjavu. Pcn sestnik Mlinar je moral poaekati 4000 drevea,: ki so vsled škodijivega plina začela hirati," Sirokovnjalii-teliniki so mnenja, da bi sa lah-. ko dale izvršiti varnostne naprave za omejitev škodljivega vpliva. Na predlog navzočega kmetijskega referenta g. Wernika se sklene, da se napravijo vloge na merodajna mesta radi vseh potrebnih varnostnih ukrepov. O sestavljanju kmetijske Statistike paroča sre&a ki kmetijski referent, ki povdarja, da i« glav-i no, da so osnovni podatki pravilni. Ostale podatke naj zbira občinski kmelijskl odborv Slilepa se dalje o usfanovitvi občinske klav^ nice ter se ugotovi, da bi spričo zmanjšan« kapacitete okraja in nazadovanja rudnika trenutno ne bilo umestno ustanavljati klav*. nice. Sklene se pa, da se v okviru občinskega odbora osnuje priprosta vnovčevalnica, cziroma posredovalnica za vse kmetijske proizvode. Tajnik bo zbiral vse priglase glede živine in pridelkov, ki so na prodaj; obratno pa bo tajnik dajal kupcem tudi vsa pojasnila, kja se ena ali druga stvar lahko kupi. Skleno s» tudi, da se napravi vloga na bansko upravo, ki naj z ozirom na posebne terenske in kra^ jevne prilike dovoli, da kmetovald lahko \ lastni režiji zakoljejo pri domačem meaarju v Črni živino, za katero pri domačih mesarjih ni odjemalcev. Okr. kmetijski referent poroča nato o potrebi medsebojnega zavarova* nja živine ˇ smotreni odbirl živine v domačem okolišu, o eventuelni ustanovitvi živino-: rejske zadruge ter o veliki potrebi, da obV čina čimprej izobrazi par domačih fantov y kmetijski in zadružni Soli za vodstvo vseh go* spodarskih poslov obtine. Sklene se, da s« občinski kmetijski odbor obrne na kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici radi po* gojev za sprejem. H koncu Se povdari kme* tijski referent, da je spriSo krize v lesni tj> govini iskati rešitev našemu planinskemu kmatijstvu edino v živinoreji In čimprejšnji organizaciji vzreje in prodaje dobre plemenske živine. Tostvarno so dani vsi naravni pogoji — dobra krma, planinski pašnikl ¦— traba je le jasnega načrta in zadružae _av«atf gjed kmetoval<^. Kinetovaicem pisvsljslic-ilravogradskega in slovenjgraškega okraja, ki gradijo ia popravljajo svinjake in druga gospodarska poslopja! Doznava se, da gradijo mnogi kmetovalci v omenjenih okrajih. svinjake, vendar jih gradijo ninogi nesmotrno, nepravilno In za zdravje in razvoj živall slabo in Igkodljivo. Napako, ki jo napravimo pri takih zgradbah, je le težko ali sploh nemogoee popravitl.I Vabimo radl tega jvse prizadetd kmetovalce, kl gradijo In bočejo graditi, da to sporoče z dopisnico na naslov kmetijskega referenta v Slovenjgradcu. Le-ta bo dal zdaj brezplačno vsa navodila in tostvarne s-mernice pismeno, ako bodo na razpolago tudi krediti za potovanja, si bo na licu mesta ogledal vse ©koliščine in delo gradnje ter bo napravil po možnosti tudi potrebni — mačrt. Elcftfrioio ©mref |e preko €€le Ewrope. Zadnje dni se je vršila v Berlinu Ičonferenca, na kateri so bili zastopani znanstveniki vseh evropskih držav in ki so se bavili z vprašanjem: Kako združiti elektiične sile posameznih dižav v Evropl v skupno ccntralo? Ob tej priliki je razgrnil pred zborovalci generalni ravnatelj dr. Oliven načrt evropskega težko-močn/ega omrežja, ki bl naj bilo razpeljano na izredne daIjave po vseh državah Evrope. Njegov velikopotezni načrt je bil odobren z velikim navdušenjem. Dr. Oliven Je obravnaval vprašanje Zvezo vseh evropskih držav potom skupnega težko močnega omrežja, da bi bila na ta način omogočena izmemjava ter porazdelitev ©lektriSne energi•je. Med prednostml naCrta je podčrtal govornik predvsem boljSo izrabo že obstoječih električnih central, ustvaritev novih naprav in napeljavo elektrike v najbolj oddaljene kraje. Težkoče, ki bi 88 upirale temu velikemu načrtu, bi bilo mogoče po mnenju dr. Olivena odstraniti in premagati. Baš sedaj je napočil čas, ko si moramo biti na jasnem, da je ta izmenjava in izenačenje električne energijo eno najvažnejših vprašanj za celo Evropo. Ravno sedaj se je treba pečati s tem načrtom, ker sicer se ne bo ozirala gradba posameznih pokrajinskih omrežij na skupno bodoče evropsko ornrežje. Po tem predlogu za evrapsko težkomočno omrežje, ki bl naj spajalo z vlsoko napetiml napeljavami najbolj oddaljene pokrajine Evrope, bi naj vodila ena linija iz Skandinavije preko Alp in protl Italiji, druga iz Calaisa ob morju med Francijo ter Anglijo v Lissabono na Portugalskem in tretja iz Varšave na Poljskem proti Balkanu. Od vzhoda proti zapadu bi naj bila zgrajena ena linija iz Poljske v Pariz, druga iz Rostova ob reki Don v južni Rusiji preko Avstrlje in Švlce v Lyon na Francoskem. Celotno evropsko omrežje bi naj obsegalo 10.000 km. — Električna energija bi se naj pošiljala po tem omrežju v obliki vertečega toka od 380 do 400 tisoč Voltov. Dr. Oliven je preračunal stroške za celo evropsko omrežje na 1.5 milijarde mark. K tej svoti bi bilo treba prišteti stroške za 25 postaj in 20 postaj za spremenjavo toka, da bi dosegli vsi stroški 2 milijardi mark, katere bi bilo mogoče zbrati z evropskim posojilom. Izvršitev tega načrta bi rabila 8 do 10 let. Ob koncu teh velevažnih ter zanlmivih izvajanj je dr. Oliven posebno povdarjal, da mora priti pobuda za udejstvitev evropskega električnega načrta ravno od teh svetovnih posvetovanj v Berlinu. Cciic in scfisisHe por#Cila Mariborskl trg. Na trg v soboto, dne 2c. junija so pripeljali špeharji 22 voz z 29 komadl zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo do 15 do 28 Din, špeh 17 do 19 Din. Stari kiompif 0.50 do 1, novi 2.50 do 3, italjanski 5 Din. Cebula 2.50, zeljna glava 1 do 5, 1 kumarca 1 do 6 Din. Pšenica 2.50, rž 2, ječrnen 1.50 do 2, oves 1.50, koruza 1.75 do 2, ajda 1.75, pres» 2, titol 2.50 do 3, grah 4 Din. Kokoš 30 no 50, piščanci 25 do 40, raca 20 do 45, gos 35 da 70 Din. Seno 60 do 05, slama 40 do 50 Din. CreSnJe 3 do 4 Din. Cssen 16 Din. Suli-3 sliv« 10 do U Din. Mleko 2 do 3, smstana 12 do 1| in surovo maslo 38 Din. Jajca 0.55 do 1 med 14 do 16 Din. Mariborski živiEjskl sejem. Prignanih je bl18 konj, 15 bikov, 96 volov, 313 krav in 2S telet, skupaj 464 komadov. Povprečne cene za različne živalske vr3te na sejmu, dne 24. junija so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive ts* že 8 do 9 Din; poldebeli od 7 do 7.50 Uia( plemenski vcli od 6.50 do 7 Din; biki za kla* nje od 7.25 do 9 Din; klavr.e krave debele od 7 do 8 Din; plemenske krave od 6 do 7 Dinj krave za klobasarje od 5.25 do 5.75 Din; moizne krave od 5.50 do 7 Din; breje krave od 5.50 do 7 Din; mlada živina od 7 do 9 Din} teleta od 10 do 12 Din. Prodanih je bllo 241 komadov. Marlborsko sejmsko poročilo. Na svinjaki S9jem dne 27. junija 1930 je bilo pripelja,ai_i 170 svlnj; cene so bile sledeče: Mladi pr%< šiči 5 do 6 tednov siari komad od 200 do 228 Din; 7 do 9 tednov stari od 270 do 300 Dinj 3 do 4 mesece stari od 350 do 400 Din; 5 <U 7 mesecev stari 480 do 560 Dln; 8 do 10 m*> secev stari 650 do 850 Din; eno leto stari od 1100 do 1200 Din. 1 kg žive teže od Din 11 d» 13; 1 kg mrtve teža od Din 16 do 18.50. Pr<sdanih je bllo 14 komadov. Mesna cene v Mariborn dne 24. junija e« bile sledeče: volovsko meao I. vrate k kg o4 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste od 14 do 18 Din; meso od bikov, krav in telic 10 do 12 Din; lelečje meso I. vrste od 20 25 Dln; telečje meso II. vrste 16 do 18 Diaf svinjsko meso sveže 15 do 28 Din.