dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 1/XXIV, januar-februar 1987 _ _____ 3 i i o i 0 Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in je par očetu. Z mamo se oče poljublja, z njo hodi spat in z njo vstaja in kar naprej ji obljublja vse od kraja. Z njo se fotografira objet preko rame in z njo se prepira, kadar se vleče zame. Mama očetu bere misli in vse njegove želje ugane. Pomaga mu, kadar so dnevi kisli, ali če z levo nogo vstane. Mama ne mora biti sama, ali imeti za par kakšnega strica, saj vsi vemo, da je mama boljša očetova polovica. Le kako bi bilo očetu brez mame, ko bi ga le pol hodilo po svetu in nič ostalo zame? VSEM SODELAVKAM IN UPOKOJENKAM ČESTITAMO ZA DAN ZENA! * *»//> dekorativna 2 OCENA POSLOVANJA V PRETEKLEM LETU IN NAČRTI ZA LETOŠNJE LETO Na delavskih svetih smo sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Delali in poslovali bomo v zaostrenih gospodarskih razmerah. Zato ne bo lahka naloga, da bomo dosegli postavljene cilje. O oceni poslovanja v preteklem letu in o napovedi za letošnje leto smo se pogovarjali s tov. Francem KRAGLJEM, pomočnikom generalnega direktorja. »Tovariš Kragelj, kako je Dekorativna poslovala v preteklem letu?« »Na osnovi znanih kazalnikov poslovanja v preteklem letu ocenjujem, da smo poslovno leto 1986 uspešno zaključili. Poslovanje so spremljale mnoge težave, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali. Dosegli smo načrtovani fizični obseg proizvodnje. V primerjavi z Jetom 1985 smo izdelali nekoliko manj kvadratnih metrov tkanin. Pri tem pa moramo upoštevati, da smo proizvajali finejše tkanine in je bolj realen prikaz naše proizvodnje v zatkanih vot-kih. Tu pa smo dosegli celo rahlo povečanje v primarjevi s preteklim letom. Manj zadovoljni pa smo s kakovostjo naših izdelkov, ki jo bomo morali v letošnjem letu pomembno izboljšati. V letu 1986 smo izvozili za 18 % manj tkanin kot v letu 1985. Novi devizni predpisi so prizadeli vse izvoznike. Nekoliko vzpodbudnej-ši je bil izvoz v drugi polovici preteklega leta, ko nam je družba priznala in izplačala izvozne stimulacije, ki pa so le delno nadomestile razlike med ceno na domačem in tujem tržišču. Finančni rezultat bi bil slabši, če bi še več izvažali. Dosegli smo pozitiven finančni rezultat. Z ustvarjenim celotnim prihodkom in dohodkom smo pokrili stroške poslovanja ter obveznosti do širše družbene skupnosti. Z ostankom čistega dohodka pa smo oblikovali sklad skupne porabe, rezervni sklad in sklad za razširitev materialne osnove dela, iz katerega pa imamo nemajhne obveznosti do družbene skupnosti.« »Kaj najpomembneje vpliva na poslovne rezultate?« »Vplivov je več. Pomembni sta produktivnost in kakovost dela, kar mora biti posledica znanja in motivacije delavcev za dobro delo. Na poslovne rezultate pa prav gotovo zelo pomembno vplivajo prodajne cene. V zadnjem tromesečju preteklega leta nam je uspelo doseči primerno prodajno ceno naših tkanin. Na naše rezultate so nekoliko vplivali tudi ukrepi za izboljšanje poslovanja, ki so jih sprejeli delavski sveti v preteklem septembru. Celotno preteklo leto smo se srečevali tudi s problemom likvidnosti, ki smo jo reševali tudi z najemanjem kratkoročnih kreditov. V obratnih sredstvih imamo 50 % lastnih sredstev, 50 % pa je kreditov. Najpomembnejši vzrok slabše likvidnosti je bilo neskadje med prodajnimi cenami naših tkanin in hitrejšim naraščanjem cen surovin, reprodukcijskega materiala in ostalih poslovnih stroškov. V začetku leta 1986 so bile naše prodajne cene zelo nizke, vendar jih zaradi konkurence in manjšega povpraševanja po pohištvenih tkaninah nismo mogli dovolj hitro zviševati« »Kakšni so naši cilji v letošnjem letu?« »V letošnjem letu načrtujemo, da bomo izdelali 6,6 milijonov m2 tkanin in pletenin, vendar v spremenjeni sestavi in drugačnem izboru. 25 % želimo izvoziti, 45 % prodati pohištveni industriji, 20 % avtomobilski industriji in 10 % celotne proizvodnje nameniti maloprodaji. S povečanim izvozom moramo zagotoviti večji uvoz kakovostnih surovin in ostalega reprodukcijskega materiala, ki ga na domačem tržišču ne moremo dobiti. S tem se želimo izogniti težavam v preteklem letu, ko smo pogosto prejeli surovine slabše kakovosti ali pa je prišlo do nepravočasnih dobav. Zato nismo mogli pravočasno in kakovostno proizvajati naših tkanin. Posledica tega pa je bil manjši dohodek. Zagotoviti bomo morali naročila za daljše obdobje in za to proizvodnjo pravočasno preskrbeti potrebne kakovostne surovine. Spremeniti bomo morali sistem planiranja in temu prilagoditi organizacijo proizvodnje. Sproti bomo morali spremljati stroške poslovanja ter na tržišču doseči primerno prodajno ceno in s tem primerno akumulacijo. Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena v izboljšanje poslovanja. Za doseganje tega cilja bomo morali prav vsi izpopolnjevati znanje, hkrati pa pridobiti delavce s potrebnim strokovnim znanjem. Veliko pozornost moramo nameniti tudi dopolnitvi sistema nagrajevanja, ki bo vzpodbujal k produktivnemu kakovostnemu in gospodarnemu delu.« »Tovariš Kragelj! Na koncu bi vas rad vprašal, kaj pričakujete od naših sodelavcev, da bomo dosegli postavljene cilje.« »Za svoje sodelavce štejem prav vse, ki v Dekorativni delamo. Postavljene cilje, za katere smo se s planom za leto 1987 opredelili, bomo dosegli le, če bomo vsi delali dobro, pošteno in odgovorno. Ponovno poudarjam - vsi, ker neomajno zaupam v moč kolektiva, v ljudi, ki želijo dobro delati in želijo delovni organizaciji večji uspeh in ugled. Nekoliko slabši rezultati naše delovne organizacije nas morajo vzpodbuditi k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Vse je odvisno od nas, upoštevajoč seveda objektivne pogoje, v katerih se nahaja naša panoga oziroma proizvajalci dekorativnih tkanin. Če gre nekoliko slabše, je potrebno še bolj poprijeti in zaupati v svoje delo, ki če je dobro mora obroditi sadove. Potrebno pa je seveda biti nekoliko potrpežljiv, predvsem pa objektiven v presoji trenutnih razmer. Pričakujem, da bomo vsi skupaj zmogli zbrati potrebno moč in da bomo v naše delo vložili vse svoje znanje in sposobnosti ter na ta način realizirali vse naloge, katere smo si z letnim planom začrtali.« Tov. Kraglju sem se zahvalil za razgovor in mu zaželel nadaljnjih delovnih uspehov. Vladimir Kočevar PRODAJA NAŠIH TKANIN V LETU 1986 Obseg prodaje naših tkanin smo med letom večkrat obravnavali, zlasti pa še ob tromesečjih in polletjih. Sedaj, ko je leto 1986 za nami, pa poskušamo oceniti našo prodajo skozi vse leto. Zaradi izredno težkega položaja v industriji oblazinjenega pohištva v zadnjem tromesečju leta 1985, smo leta 1986 pričeli za nas z neobičajno veliko zalogo, ki je znašala 812.000 tekočih metrov. Kljub temu, da prvo tromesečje ni pokazalo večjih trendov oživljanja, smo prodali celotno tekočo proizvodnjo in še 10 odstotkov zaloge. V drugem tromesečju smo zagotovili tekočo preskrbo potrebnih surovin iz uvoza, ki nam je omogočila v večjem obsegu proizvajati blago, ki ga potrebuje avtomobilska industrija. Naša preusmeritev, kakor tudi delno oživljanje proizvodnje v industriji, sta omogočila, da smo v preteklem letu prodali 6.300.000 tekočih metrov blaga. Naša zaloga iz začetka leta 1986 se je na ta način zmanjšala za 27 %. Na dan 31. 12. 1986, je v naši zalogi gotovih izdelkov 50 odstotkov blaga, ki je delano po naročilu za izvozni in domači trg in bo od-premljeno naslednji mesec. Ostalih 50 odstotkov zaloge pa predstavlja blago, ki smo ga izdelovali v času pomanjkanja surovin in blago, ki ostaja od izvoznih naročil in ne ustreza pogojem izvoznih 3 dekorativna kvalitet. Zaloga, ki smo jo prenesli v leto 1987, ni problematična in je podobna zalogam iz prejšnjih obdobij. Preostala količina je bila namenjena domačim kupcem in sicer: 56 % za industrijo oblazinjenega pohištva, 11 % za transportna sredstva in 11 % za široko potrošnjo. Plan izvoza za leto 1986 nismo dosegli, zaradi naslednjih razlogov: 1. Izvoznih spodbud v prvem polletju nismo imeli. Srečevali pa smo se tudi z nerealnim deviznim tečajem dinarja. 2. V drugem polletju so se izvozni elementi popravili, vendar sprejeta izvozna naročila nismo mogli v celoti realizirati, ker nismo bili oskrbovani s potrebnimi surovinami, predvsem nam je pri- manjkovalo kakovostne akrilne preje. Naši vhodni materiali so bili v letu 1986 neprestano pod pritiskom cen. Prilagajati smo se morali tudi zakonskim določilom s področja cenovne politike. Zaradi tega so se cene naših proizvodov trikrat spremenile. Prva sprememba je bila v mesecu marcu, druga sprememba v juniju in tretja sprememba v mesecu oktobru. V primerjavi z letom 1985 so cene v letu 1986 za okoli 100 % višje, seveda odvisno od posameznih artiklov. Glede na dane pogoje gospodarjenja ocenjujemo, da smo v letu 1986 pri prodaji naših izdelkov realizirali vse planirane naloge. Mitja Kus KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI V 1986 LETU Začelo se je novo leto in pred nami so nove delovne naloge, vendar pa je to tudi čas, ko pregledujemo in ocenjujemo svoje delo v preteklem obdobju. Običaj je že, da v našem časopisu napišemo tudi nekaj besed o naši delovni disciplini, o storjenih kršitvah, o delu disciplinske komisije in o ukrepih, ki jih je komisija izrekla kršiteljem. V preteklem letuje disciplinska komisija obravnavala 41 primerov kršitev delovnih obveznosti in discipline. Primerjava s skupnim številom uvedenih disciplinskih obravnav v preteklih letih pokaže, da se njihovo število bistveno ne spreminja. Nekoliko večja pa je razlika v strukturi kršitev, ki so privedle do uvedbe postopka in pa glede izrečenih ukrepov kot posledice nespoštovanja delovnih obveznosti in discipline. Najpogostejša kršitev delovnih obveznosti je neopravičeno izostajanje z dela, pa naj si bo to izostajanje za dan, dva ali pa za daljše obdobje. Nekaj je bilo tudi primerov alkoholiziranosti in težav, ki so s tem povezane, srečali smo se z nenamensko uporabo delovnih sredstev oziroma njihovo protipravno prilastitvijo, imeli pa smo tudi primere povzročanja nereda in sploh netovariških odnosov, kar vse vpliva na slabše doseganje delovnih rezultatov. Disciplinska komisija pri svojem delu ni imela lahkega dela, saj se je morala posvetiti vsakemu primeru posebej in pri izbiri in izreku disciplinskega ukrepa upoštevati težo in način kršitve, siceršnje obnašanje delavca na delovnem mestu, njegov odnos do sodelavcev, socialni položaj itd. Ob upoštevanju navedenih kriterijev je komisija izrekla različne ukrepe. Najpogostejši je bil ukrep prenehanje delovnega razmerja, ki ga je komisija izrekla 18-krat. Sledi ukrep prenehanje delovne- ga razmerja pogojno za dobo 6 ali 12 mesecev - izrečen je bil 8 krat, poleg tega pa je bilo izrečenih še 7 javnih opominov. V 4 primerih je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka naknadno umaknjen, v 1 primeru pa seje komisija odločila, da ne bo izrekla nobenega ukrepa. Pozornost vzguja veliko število primerov, ko je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, zato je tukaj potrebno dodatno pojasnilo. V večini primerov, ko je bil izrečen omenjeni disciplinski ukrep, je šlo za hujšo kršitev de- lovne discipline v obliki daljšega nepojasnjenega in zato neopravičenega izostajanja z dela.Kasnej-še obravnave v disciplinskem postopku so pokazale, da je šlo največkrat za namen prekinitve delovnega razmerja in to še pred potekom odpovednega roka. Namen ukrepov, ki jih je izrekla disciplinska komisija, je predvsem vplivati, da bi povečali delovno disciplino pri vsakodnevnem opravljanju svojih delovnih obveznosti in da ne bi ponavljali že storjenih kršitev. Relativno majhno število disciplinskih postopkov seveda ni čisto odraz obsega kršitev delovnih obveznosti; ravno tako pa ni razlog za samozadovoljstvo, češ da smo vestni delavci. Veliko manjših nepravilnosti ostane skritih, čeprav bi se morali zavedati, da vsak od nas, ki svojega dela ne opravlja z vso zavzetostjo in odgovornostjo, že s tem na nek način krši delovne obveznosti in tako vpliva na nekoliko slabši uspeh pri naših skupnih prizadevanjih. Vsak posameznik se mora zavedati, kako pomembno je njegovo delo za celotni kolektiv in ko bo vsem nam prišlo v zavest, kaj je naša dolžnost, bo tudi disci-pinska komisija postala »nepotreben« organ. Marko Čadež PROGRAMSKA KONFERENCA OOZSS DEKORATIVNE Leto je naokrog in treba je bilo organizirati delo naše OOZSS in se dogovoriti za delo v bodoče. Na taki konferenci smo se dobili lani v decembru. Prva napaka, ki smo jo naredili je bila, da člane nismo dovolj obvestili, kdaj in kje bo konferenca, zato je bila tudi udeležba zelo slaba. Škoda je, ker nimamo toliko priložnosti, da bi skupaj sedli in razčistili vsakdanje stvari. Najprej smo napravili pregled dela in nanj ni bilo pripomb. Vendar mislim, da vse le ni bilo tako dobro, da bi bili lahko zadovoljni. Moti me predvsem to, da vsi mislijo, da je sindikat samo organiziranje izletov, ozimnice ipd. Tudi to mora biti, vendar to ni najbolj nuj- dekorativna 4 no in pomembno. V naši delovni organizaciji imamo toliko vsakodnevnih problemov, katere bi morali nujno vsi s skupnimi močmi reševati. Velik problem nam predstavlja fluktuacija delavcev, tako da bomo morali v najkrajšem času nadomestiti tiste ljudi, ki so odšli, da bodo komisije lahko nor- malno naprej delovale. Kritična je tudi udeležba na naših sestankih. Veliko je kritziranja, vendar tistih, ki bi bili pripravljeni delati, ni. S skupnimi močmi bi lahko veliko naredili za naš kolektiv, vendar tista peščica, ki je pripravljena delati, vsega ne zmore. Okviren program dela je torej izdelan. Sedaj se bo pa v najbližji prihodnosti treba sesti, povabiti zainteresirane ljudi, ki so pripravljeni delati, ni. S skupnimi močmi bi lahko veliko naredili za naš kolektiv, vendar tista peščica, ki je pripravljena delati, vsega ne zmore. Okviren program dela je torej izdelan. Sedaj se bo pa v najbližji prihodnosti treba sesti, povabiti zainteresirane ljudi, ki so pripravljeni delati in imajo nekaj izkušenj. Zato prosim vse, ki imajo smisel za delo v športu, kulturi oziroma organizaciji katerekoli stvari - od prodaje ostankov do organiziranja izletov - naj se nam oglasijo. Dušan Vidmar NOVOSTI V ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU 00 ZSS IN SINDIKALNE KONFERENCE Statutarna komisija ZSS je konec preteklega leta izdelala nova pravila o organiziranosti in delovanju 00 ZSS ter sindikalne konference. Določila novih pravil so usklajena s statutom ZSS, v njih ni ponavljanja določil, ampak so le natančno opredeljene tiste naloge, ki so temeljne za uveljavljanje politične vloge in funkcije ZSS. Posebej je dan poudarek nalogam ZSS pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, urejanju odnosov s samoupravnimi organi, delegacijami in drugimi DPO, varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, reševanju sporov, socialni in kadrovski politiki ter uresničevanju zasnove SLO in družbene samozaščite. Nekatere spremembe pravil delovanja 00 ZSS v 5. členu, kjer so opredeljene naloge in področ- je delovanja 00, je dejavnost 00 obdelana po tematskih skupinah, kot so navedene v uvodu. Med organi 00 ni več predviden članski sestanek, pač pa je občnemu zboru dana pristojnost spreminjanja oziroma dopolnjevanja pravil o svoji organiziranosti. Nova so tudi določila o delovanju 10 00, ki podrobneje določajo sestavo 10, opozoriti pa je treba na dodatne pomembne naloge omenjenega organa in sicer - organiziranje pravne pomoči članom 00 - politična odgovornost za delovanje delegacij in uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov - skrb, da se v samoupravnih aktih OZD opredeli odgovornost članov delegacij pri izpolnjevanju nalog sprejetih z izvolitvijo. Med imenovanimi funkcijami v 10 00 je uvedena funkcija pod- predsednika kot pomoč in nadomestilo predsednika, nalogam blagajnika pa je dodana dolžnost priprave poročila o plačevanju in uporabi sredstev sindikalne članarine. Spremenjeno je tudi besedilo pečata 00 ZSS; 10 oziroma ustrezni komisiji pa je dana pristojnost predlagati, da se članom podelijo državna odlikovanja in druga družbena priznanja. 00 ZSS ni vase zaprta organizacija, ampak se skladno s pravili o organiziranju in delovanju povezuje v sindikalno konferenco. Tudi na tem področju, to je v delovanju sindikalne konference je nekaj sprememb, zato si jih na kratko oglejmo. Glede urejanja delovanja sindikalne konference (sklic sej, dnevni red, vodenje zapisnika itd.) nova pravila dopuščajo dve mož- PRENOVA ZVEZE KOMUNISTOV Izhajajoč iz ocene razprav v osnovnih organizacijah in seje občinskega komiteja ZKS je proces prenove zveze komunistov proces dolgoročnega prilagajanja in usposabljanja zveze komunistov vsem zahtevnejšim nalogam, ki stojijo pred nami. Pri tem ne gre za enkratno akcijo ali zgolj za politično diferenciacijo znotraj zveze komunistov, ampak predvsem za usposabljanje zveze komunistov, da se v vsakem okolju konkretno loteva problemov in s svojimi akcijami in aktivnostmi pripomore k spreminjanju razmer. Samo na ta način lahko zveza komunistov, ki deluje v okoliščinah družbene krize, postane vodilna sila izhoda iz družbene in gospodarske krize. Čeprav je nujna daljša kontinuirana aktivnost, pa lahko in moramo na podlagi dosedanjih razprav, stališč in ugotovitev v osnovnih organizacijah ZKS načrtovati smer in vsebino nadaljnje prenove zveze komunistov. Sinteza dosedanje razprave kaže, da je v ospredju spoznanje o prelom- nosti današnjega trenutka, mnogo manj pa je jasno, da je ta naloga komunistom tudi spreminjanje lastne zavesti in pa predvsem delovanja. Nujno je potrebno preseči kritičnost do stanja v zvezi komunistov, ki velikokrat že meji na brezup, še vedno je prisotna premajhna samokritičnost in nesposobnost v akciji realno oceniti in upoštevati objektivne razmere v posameznem okolju ali družbi kot celoti. Zato je še kako v ospredju vprašanje samega razumevanja vloge zveze komunistov, saj sta si v praksi še vedno nasprotujoča ta dva načina razumevanja vloge zveze komunistov: programski, kjer morajo prevladovati kriteriji odpiranja organizacij in organov ZK v delegatski sistem ter druge družbenopolitične organizacije; in notranje partijski, kjer se dogovarjamo, kako bomo stališča in sklepe uveljavili v institucijah političnega sistema. Pri tem ne moremo in ne smemo pristajati na tezo, da bi morala reševanje vseh perečih problemov v družbi vzeti v svoje roke zveza komunistov. Tudi v teh razpravah so bile prisotne tedence, da naj nekdo drug zunaj organizacij združenega dela zaobrne sedanja neugodna družbena in ekonomska dogajanja, nakar se bosta sami po sebi okrepili tudi aktivnost in učinkovitost zveze komunistov oziroma komunistov temeljnih okoljih. Prav tako se je pokazalo, da gre za precejšnje razlike in sicer v intenzivnosti, smeri in vsebini delovanja posameznih osnovnih organizacij ZKS, kot posledici nekaterih značilnosti zveze komunistov iz preteklosti, ki močno zadržujejo njena hitrejša odstopanja tako v političnem sistemu, kot glede na sedanje ekonomske in politične razmere. Tukaj moramo biti samokritčni vsi, tako v občinskem komiteju kot v osnovnih organizacijah, da produciramo veliko sklepov in stališč, hkrati pa delujemo precej forumsko. Del članstva tudi nima sposobnosti v idejni bitki ohraniti stališč zveze komunistov, kar seveda govori o tem, da moramo spremeniti odnos do idejnopolitičnega usposabljanja tako ved- nosti. Omenjena tematika se lahko zaobjame v samem pravilu o delovanju sindikalne konference ali pa se ločeno uredi s posebnim poslovnikom. V primeru, da konferenca izvoli predsedstvo (kot kolektivni izvršno-politični organ), so v novih pravilih opredeljena navodila za delovanje predsedstva. Nova je funkcija namestnika predsednika z nalogo pomoči predsedniku oziroma njegovega nadomeščanja (kar je doslej opravljal sekretar). Novo uvedeni organ sindikalne konference je nadzorni odbor (pravila določajo sestavo in naloge odbora), dana pa je tudi možnost ustanovitve različnih svetov, odborov in komisij kot stalnih ali občasnih delovnih teles. Nova pravila o delovanju 00 ZSS in sindikalne konference bodo stopila v veljavo z dnevom sprejetja. Marko Čadež štev kot članov zveze komunistov. Seveda se takoj zastavlja vprašanja, kaj nam je storiti v naslednjem obdobju, oziroma kaj je tisto, kar je treba opustiti v našem načinu delovanja in kaj je tisto, kar je treba vpeljati na novo. Ena temeljnih nalog je zanesljivo prevzeti iniciativo pri razreševanju vseh nakopičenih družbenih problemov. Stališča zveze komunistov je moč oblikovati le v široki demokratični razpravi in to ne le znotraj zveze komunistov. Zveza komunistov mora biti tam, kjer so ljudje v socialistični zvezi, v sindikatu, v delegacijah itd., torej tam, kjer s svojo aktivnostjo, zgledom in argumenti lahko prepričujemo ljudi za takšno delovanje, kakršnega smo si začrtali ali v osnovni organizaciji ali v organu zveze komunistov. Seveda pa to pomeni, da mora imeti vsak član zveze komunistov konkretne naloge, da ve, zakaj je član nekega organa, delegacije ipd., ne pa samo zato, da se podpisuje na listo prisotnih na sestankih. Ne smemo dovoliti, 5 dekorativna da bomo imeli na eni strani tiste, ki se bodo trudili kaj storiti, na drugi pa tiste, ki bodo prve le opazovali. Pri tem je treba poudariti še nekaj: ljudje nas ne ocenjujejo po tem, kaj smo v organu ali osnovni organizaciji rekli, ampak po tem, kaj bomo v praksi skupaj z njimi spremenili. Samo tak način dela zveze komunistov bo lahko presegal sedanje gledanje, da je neposredni krivec za vse napake le zveza komunistov. Ali pa, ko delavci smatrajo osnovno organizacijo ZKS kot podaljšano roko poslovodne strukture, občinski komite pa kot podaljšek državnih organov. Stališča in sklepi, ki so predlagani, niso običajen program družbenopolitičnih organizacij. Gre za opredelitev nalog, ki so pred občinsko organizacijo zveze komunistov kot celoto in naloge za daljši čas. Program aktivnosti je odprt, kar pomeni, da ga bo mo- goče kadarkoli razširiti s pomembno temo, ki jo bodo predlagale osnovne organizacije ZKS, člani OK ZKS, predsedstvo ali posamezne komisije. Pri tem pa moramo upoštevati našo skupno težnjo, da želimo v naslednjem obdobju delati manj formalno in se bolj posvetiti neposrednemu delu v organizacijah zveze komunistov, v socialistični zvezi, delegatski skupščini in drugih institucijah političnega sistema. Prevelika ambicioznost, da bomo tako bistveno spremenili svoj stil dela, ni realna, pripelje nas lahko le do tega, da bo prenova postala politična parola, v praksi pa ne bomo spremenili ničesar. Stvari se moramo lotiti trezno in realno, načrtno ter jo izpeljati brez velikih obljub, toda z veliko volje in s kar največjim prizadevanjem večine komunistov v naši občinski organizaciji ZKS. Marko Bricelj SAMOZAŠČITNA OSVEŠČENOST Družbena samozaščita je širok pojem, ki pomeni skrb delovnih ljudi in občanov za varovanje ustavne ureditve, družbenega in osebnega premoženja itd. Na tem področju je zlasti pomembna osveščenost ljudi. Mnogi so neprevidni tudi v osebnem življenju. Nemalo tatvin se zgodi zaradi malomarnosti ob- čanov: ključi v odklenjenem avtomobilu, ključ pod predpražnikom, odprto okno v praznem pritličnem stanovanju in še bi lahko naštevali. Tudi požarna varnost je del družbene samozaščite. Velik del požarov je povzročila človeška malomarnost: kajenje na nedovoljenem mestu, odvržen ogorek v koš za smeti, prižgan štedilnik brez nadzorstva. Prav tako pomeni družbeno samozaščito tisti del našega dela in življenja, kjer je pogosto ogroženo človekovo zdravje. To sta varstvo pri delu in varstvo okolja. Koliko nesreč pri delu ali na cesti se zgodi zaradi človeške neprevidnosti! Mnogo takih primerov bi lahko naštevali. Vsakdo izmed nas se mora najprej zamisliti nad svojem ravnanjem, nato pa pogledati okrog sebe. Mislim pa, da lahko prav vse prispevamo k temu, da bo naše samozaščitno ravnanje učinkovitejše. Vladimir Kočevar IZOBRAŽEVANJE ZA RAZVOJ V povojnem obdobju se je pri nas uveljavila koncepcija gospodarskega oziroma tehnološkega razvoja. Zahvaljujoč navedeni koncepciji je Slovenija hkrati z Jugoslavijo doživljala hiter gospodarski in družbeni razvoj. Ta razvojni koncept je dosegel vrhunec v šestdesetih letih, v sedemdesetih letih pa je njegova moč pospešeno pojenjevala. Slovenija je dosegla stopnjo mobilizacije prebivalstva, ki je značilna za industrijsko razvite dežele. To je bila točka, na kateri bi bili morali začeti s prestrukturiranjem gospodarstva, to je z uvajanjem tehnologij, zahtevnih po znanju. Na kadrovskem področju pa bi morali pospešiti vlaganja v znanje, saj kadrovskega potenciala ni bilo mogoče več povečati z vključevanjem velikega števila novih delavcev, ampak intenzivno s povečanjem količine znanja in sposobnosti na delavca. Vendar se to ni zgodilo. Prispevek izobraževalnega sistema k izboljšanju kadrovskega potenciala je bil manjši, kot bi lah- ko bil. Vlaganje v delovno intenzivno tehnologijo je vse manj spodbujalo izobraževanje. Izobraževanje izgublja svoj pomen kot merilo napredovanja in nagrajevanja. Vse bolj jo nadomeščajo delovne izkušnje in različne interne kvalifikacije. V petdesetih in šestdesetih letih prenesena tehnologija iz razvitih dežel, ki je po zahtevnosti presegla usposobljenost kadrovskega potenciala, je bila generator kadrovskega in ekonomskega razvoja. Prispevala je k začetnemu razvojnemu zagonu v času, ko je bila delovno intenzivna industrija še razmeroma akumulativna. Takrat smo zamudili priložnost za tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje. K temu je veliko prispevalo vodstvo v delovnih organizacijah, v gospodarskih združenjih in politiki, ki je vztrajala pri končnem konceptu industrializacije, kljub temu da so bili osnovni viri za to izčrpani. Po eni strani ni bilo sposobno dojeti, kako nujen je obrat v razvojni koncepciji, po drugi strani pa bi ga najbrž ta obrat sam spravil z vodstvenega po- ložaja. To je nedvomno tudi eden temeljnih razlogov za razvrednotenje izobrazbe in za poveličevanje dela in delovnih izkušenj. Tako smo se znašli sredi osemdesetih letih v začaranem krogu vzajemnega blokiranja kadrovskega in tehnološkega razvoja. Takšno je stanje tudi v tekstilni industriji. Četudi bi bili vsi pogoji izpolnjeni, bo pomanjkanje znanja onemogočilo tehnološki razvoj. Ne le, da ne bomo sposobni prispevati k tehnološkemu razvoju, ampak ne bomo sposobni niti sprejemati tujih tehnologij. Kaj storiti, da presežemo navedeno stanje in dvignemo izobrazbeno raven? Samo vrhunski strokovnjaki ne bodo sposobni izpeljati svojih načrtov v praksi, če se ne bo bistveno dvignila izobrazbena raven vseh ljudi. Dileme, kako izobraziti ravno pravšnje število ustrezno izobraženih kadrov, ni mogoče rešiti s podrobnim načrtovanjem kadrov, saj je izobraževanje preveč dolgotrajen proces, dinamika spreminjanja tehnologij in proizvodnih programov pa prevelika, da bi bilo mo- goče oboje vnaprej in dolgoročno uskladiti. Treba jo je rešiti predvsem z ustrezno organizacijo izobraževanja. Na eni strani potrebujemo stabilen sistem rednega izobraževanja, s pomočjo katerega si bodo udeleženci izobraževanja pridobili temeljna znanja, ki jim bodo omogočala usposodobitev za najrazličnejša delovna področja in to v času, ko bodo zapuščali srednje šole in fakultete. Na drugi strani pa potrebujemo visoko fleksibilen sistem izobraževanja za delo, ki bo nadaljeval tam, kjer bo končal sistem rednega izobraževanja. Sistem izobraževanja za delo bi moral biti organizacijsko ločen od sistema rednega izobraževanja, hkrati pa tesno povezan s proizvodnimi organizacijami. Več kakovostne izobrazbe ne bo kaj dosti pripomoglo k tehnološkemu razvoju, če bo novo znanje ostalo neizkoriščeno, to je če same proizvodne organizacije ne bodo čutile potrebe po visokih usposobljenih kadrih oziroma če tem kadrom ne bo omogočena uporaba njihovega znanja. DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE STROKOVNEGA KADRA Dopolnilno izobraževanje strokovnega kadra je nuja, ki marsikdaj in marsikjme sega v prazno. Vsem skupaj nam je znano, da je tehničnega kadra, ki deluje v neposredni proizvodnji, premalo. Ne glede na opazne pozitivne premike v zadnjih letih, je družbeni pomen znanja pri nas še vedno premalo vrednoten. Mlad tehniški izobraženec naleti po prihodu v tovarno še vse prevečkrat na starejše a vplivne vodstvene ljudi, ki jih po formalni izobrazbi prekaša. Namesto, da bi se v takem prime- ru ustvarjalno združila sodobna teoretična misel mladih z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami starejših, se žal ne tako malokrat zgodi, da mladi izobraženec nima dekorativna 6 nobenega vpliva na izboljšanje slabega stanja. Pomemben razlog za neučinkovitost tehniških strokovnjakov je v njihovem pomanjkljivem znanju. V prvih letih po šolanju teoretična sestavnina znanja seveda močno prevladuje nad praktično. Kasneje, z leti se ti dve komponenti nekako izenačita, sčasoma pa zaradi povsem pomanjkljivega dopolnilnega izobraževanja čedalje močneje prevlada izkustvena plat in marsikdaj se tak tehnik ali inženir - namesto da bi bil ustvarjalen strokovnjak - sprevrže v izvrševalca naročenih nalog. Prvi pogoj za napredek sta spoznanje in ustrezna zavest posameznikov o nujnosti obnavljanja in izpopolnjevanja znanja. Pri nas in po svetu še marsikje tega spoznanja še nismo v polni meri dojeli in vse prevečkrat se uspavamo ob statističnem preračunavanju podatkov o številu diplom in drugih spričeval, ki naj bi bila merilo o stopnji izobraženosti družbe. Za diplomante ob času zaključka njihovega študija oziroma šolanja to sicer v precejšnji meri velja. Usodno narobe pa je, če ob tem pozabljamo, da podobno kot oprema v proizvodnji, tudi znanje zelo hitro zastareva in če ga sproti ne oplajamo, postane prej ali slej nično. Statistiki so izračunali, da se v našem stoletju v povprečni delovni dobi tehnično-tehnološko znanje najmanj trikrat bistveno spremeni, ko doživi nekakšen dialektični preskok in kar nam govori o tem, kako je znanje nujno že za zasledovanje razvoja v svetu. Dopolnilno izobraževanje potemtakem ni nekaj deklarativnega, pač pa življenjska nuja, s pomočjo katere ostane strokovnjak še nadalje zanimiv za organizatorje proizvodnje. Osnovno gonilo slehernega strokovnjaka za izpopolnitev znanja bi morala biti njegova lastna zavest. Žal pa iz raznih razlogov ni vedno tako. Človeška lagodnost, nezdravo delovno okolje in še kaj so razlogi, da se bo marsikateri strokovni delavec ob pozivu na dopolnilno izobraževanje vprašal: »Zakaj?« »Ali res moram?« »Kaj bom od tega imel?« Da bi take in podobne dileme odpravili, bi morali razmišljati o tem, da bi obveznost do dopolnilnega izobraževanja vnesli med delovne dolžnosti. In še nečesa ne smemo pozabiti: na tako imenovano samo-izob-raževanje s pomočjo strokovne literature, tehnične dokumentacije in drugih strokovnih pripomočkov. POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU Uresničevanje spremenjenih družbenopolitičnih razmerij v praksi, da vsaka delovna organizacija usmeri svoj napor k uveljavljanju novih dohodkovnih odnosov, ki vodijo k doseganju večje produktivnosti posameznika in večje družbene produktivnosti kot celote. Vse to pa je možno doseči le z resnimi organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi, pri katerih imata izobraževanje in vzgoja zaposlenih izreden pomen. Izobraževanje zaposlenih ima 3 osnovne funkcije: 1. Izobraževanje za delo 2. Izobraževanje za samoupravljanje 3. Izobraževanje za razvoj 1. Izobraževanje za delo mora zaposlene usposobiti za funkcijo dela z vsemi normativnimi in planskimi zahtevami kvalitete in količine dela ter pričakovanimi rezultati v procesu dela. 2. Izobraževanje za samoupravljanje mora zaposlene usposobiti za uveljavljanje samoupravnih vlog, to je vloge odločanja, samoupravnega komuniciranja in oblikovanja samoupravnih delovnih odnosov. Pri tem pa mora to izobraževanje nuditi tudi temeljna znanja tudi o gospodarjenju in poslovanju, ki omogoča, da delavci tekoče spremljajo informacije potrebne za samoupravno odločanje. 3. Izobraževanje za razvoj ima namen pripraviti zaposlene za razvojne naloge delovne organizacije, za lasten osebnostni in strokovni razvoj posameznika, prav tako pa tudi za spremljanje samoupravnih odločitev, ki zagotavljajo uresničevanje razvojnih ciljev določenih v programih razvoja. Potreba delovnih organizacij je izobraževanje že zaposlenih kakor tudi novih delavcev. Izobraževanje že zaposlenih delavcev se nanaša na dopolnjevanje manjkajoče temeljne strokovne izobrazbe, ki jo zahteva delovni proces, na izpopolnjevanje pomanjkljive usposobljenosti izkazane v problemih, ki jih delavec povzroča pri delu, na usposabljanje za samoupravne funkcije, na permanentno ažuriranje in izpopolnjevanje znanj, ki jih odpira razvoj tehnologije, organizacije in družbe- noekonomskih odnosov. Potrebe po izobraževanju novih delavcev pa se nanašajo na njihovo poklicno formiranje, uvajanje in stažiranje ter funkcionalno izobraževanje za delo in samoupravne vloge, ki jih imajo v združenem delu. Sodobni, tehnični, tehnološki, organizacijski in družbenoekonomski razvoj neprestano vpliva na spremembo strukture zahtevanega znanja v delovnih procesih. S tem pa narekuje kadrovski funkciji tudi načrtno usmerjanje in pripravo novih kadrov ter spreminjanje in razvijanje znanja že zaposlenih delavcev. Stalno izobraževanje je postalo sestavina kadrovske funkcije, ki preko priprave in realizacije kadrovske politike pomembno vpliva na uspešnost poslovanja. Milan Kočar SODOBNI RAZVOJ TEHNOLOGIJE V čem je bistvo razvoja tehnologije? V tretji.revoluciji oziroma tretjem valu, kot temu pravimo? V tem, da prihaja do akumulacije tehnoloških prebojev hkrati na različnih področjih - elektroniki, telekomunikacijah, biotehnologiji itd. - drugače, kot se je dogajalo v preteklosti? V tem, da tehnologija zdaj - spet drugače kot v preteklosti - temelji na znanosti? Da sta tehnologija in znanost do konca skomercializirani in popolnoma integrirani v gospodarstvu? Vse to je važno, ni pa bistveno. Odločilna je nenehnost tehnološke inovacije, zaradi česar se je sodobna industrija spremenila v industrijo znanstvenih odkritij, znanost in tehnologija pa sta postali proizvajalna sila številka ena. Ali ta teza drži? Če ne - le kako je lahko Jugoslavija pri vsem uvozu materializirane tehnologije v obliki tehnike oziroma strojev tako zelo zaostala? Ali se ni to zgodilo zaradi defekta v učinkovitosti gospodarjenja, defekta v učinkovitosti lociranja proizvajalnih potencialov, zaradi česar smo nesposobni doseči mednarodno raven, pa čeprav imamo moderno tehnologijo? Ali Sovjetska zveza zaostaja za ZDA, ko gre za osnovne raziskave? Nikakor, na nekaterih področ- jih celo prednjači. Zato pa je strahotno zaostala v tehnologiji. Njen gospodarski sistem namreč -enako kot naš - ni usposobljen za nenehno generacijo tehnoloških inovacij. Pri snovanju strategije tehnološkega razvoja bomo storili napako, če se bomo preveč motali okoli vprašanja, katero področje je prednostno, pri tem pa pozabili na tisto, kar je v resnici bistveno: na izgradnjo fleksibilnega gospodarskega mehanizma; ki sili k nenehni inovaciji. Drugo, kar ne bi smeli pozabiti, pa je človeški kapital. Problem tehnološkega razvoja je predvsem vprašanje inten- zivnega inventiranja v človeka, v razvoj znanstvenoraziskovalnih ustanov (pa ne le na akademski ravni, pač pa tudi v industriji) in razvoja celotnega vzgojnoizobra-ževalnega sistema. Če ne bomo razvijali sposobnosti proizvajalca, da bo mogel biti inovator in tehnolog, hkrati pa ustvarili takega družbenoekonomskega vzdušja, v katerem bo ta ustvarjalec lahko nenehno razvijal tehnologijo, nam ne bo pomagala nobena strategija tehnološkega razvoja. Kam se bomo usmerili, pa je vprašanje življenja, ne pa birokratske pameti in njene strategije. Kočar Milan X; DOPISUJTE V NAŠEM GLASILU! 7 dekorativna PROBLEMATIKA PRODUKTIVNOSTI DELA V TEKSTILNI INDUSTRIJI Razvoj tekstilne industrije je zelo odvisen od tehnoloških inovacij, predvsem takšnih, ki vodijo v spremembo novih izdelkov. Neposreden stik s centri tehnološkega napredka omogoča tekstilni industriji razvitih dežel, da ostaja konkurenčna pri uvajanju novih tehnologij, ki prihranijo energijo, surovine in izboljšajo kakovost že standardiziranih izdelkov. Nesporno je dejstvo, da se je v zadnjih letih povezava med proizvajalci tekstilij in oblačilnih izdelkov ter proizvajalci tekstilne, tehnološke opreme močno okrepila, kar je tudi pospešilo razvoj tehnološko novih izdelkov. Čeprav se pri nas zelo zanimamo za tehnološke inovacije, pa je vendar še vedno v ospredju prioriteta v razvoju pri postopkih, ki potrebujejo veliko delovne sile. Države v razvoju so v glavnem prisiljene uvažati tekstilno strojno opremo in z njo tudi tehnologijo, ki je osnova za kakovostnejšo in produktivnejšo proizvodnjo. V razmerah, ko je tehnološka oprema postala silno draga, se zaostrujejo zahteve po boljši izrabi časa in boljši kakovosti. V razvitem svetu je produktivnost z vlaganji v sodobno tehnološko opremo, ki potrebuje manj delovne sile, vidno porasla. Mi pa se obnašamo, ko uvajamo sodobno tehnološko opremo, kot da bi še naprej predli na kolovratu in tkali na ročnih statvah. Rezultat je znan: produktivnost je nižja od potencialno možne, namesto njene rasti je naša realnost v stagnaciji ali celo v negativnih trendih. Kočar Milan NEKATERE UGOTOVITVE ANALIZE BLAGOVNE MENJAVE S TUJINO V OBDOBJU l.-IX. 1986 Izvoz blaga in storitev v tekstilni industriji v devetih mesecih leta 1986 se je v primerjavi z istim obdobjem leta 1985 povečal za 3,9 % in je znašal 120,8 milijonov dolarjev. Vendar je treba pripomniti, da gre ta relativni uspeh pripisati znatnemu povečanju izvoza storitev, ki predstavlja kar 11,6 milijonov dolarjev več, medtem ko je izvoz blaga manjši za 7 milijonov dolarjev. Po panogah so rezultati različni. Bombažarji so izvozili blaga in storitev za 14,4 % manj, volnarji za 1,6% manj, pletilci za 3,2 % več in konfekcionarji za 29,1 % več. Uvoz reprodukcijskega materiala in opreme je bil večji za 17,6 %. Tekstilna industrija Slovenije je v devetih mesecih leta 1986 uvozila iz konvertibilnega področja za 23,2 milijona dolar- jev, leta 1985 pa le 7,9 milijona dolarjev. Podatki kažejo na določen premik v dobro modernizacije tehnologije. Na področju uvoza repromateriala pa je presenetljiv podatek, da so »primarci« uvozili znatno manj kot leta 1985, da pa so pletilci uvozili za 25,8 % več, konfekcionarji pa za 37,8 % več reprodukcijskega materiala kot v devetih mesecih leta 1985. V primerjavi z letom 1985 so v letu 1986 plan izvoza blaga in storitev presegli le konfekcionarji in to za toliko, da je skupni plan tekstilne industrije presežen za 3,1 %. Plan uvoza pa je bil v istem obdobju dosežen 77 %. Kočar Milan SAMOPRISPEVEK V OBČINI LAŠKO JE USPEL V nedeljo, 7. decembra 1986 je bil v občini Laško referendum o uvedbi IV. samoprispevka. Kljub nekaterim neuspelim referendumom po Sloveniji (Ljubljana, obalne občine ...) in turobnemu ter hladnemu vremenu so občani občine Laško v vseh 13-tih krajevnih skupnostih prišli na številna volišča v velikem številu, saj je bila udeležba na voliščih več kot 90 %. Za boljši jutri pa se je z »ZA« odločilo od vseh volilnih upravičencev dobrih 60 %. Čeprav smo se z glasovanjem za uvedbo IV. samoprispevka odločali kot celota za vse programe skupaj in je torej pomemben le skupni rezultat glasovanja v vsej občini, pa vendar le ni mogoče mimo dejstva, da so bili rezultati glasovanja pozitivni, kar v 12. krajevnih skupnostih in da je samo v KS Marija Gradec bil delež občanov, ki so se odločili za samoprispevek le nekoliko manjši od 50 %. To dokazuje, da so organi krajevnih skupnosti dobro zastavili delo v pripravah na samoprispevek in da so bili programi samoprispev- ka pravilno izbrani (da so upoštevali želje in potrebe krajanov) ter tudi na zborih krajanov pravilno prikazani. V naslednjih 5 letih bomo plačevali samoprispevek po stopnji 1,5 % od čistega osebnega dohodka. Od skupaj 1,5% se bodo sredstva v višini 0,4 % namenila za realizacijo programa izgradnje šolskih objektov (izgradnja prizidka k osnovni šoli Anton Aškerc Rimske Toplice in priprava dokumentacije za gradnjo osnovne šole v Debru). Ostala sredstva v višini 1,1 % pa se bodo namenila za gradnjo zdravstvenih, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov, s katerimi pa bodo gospodarile le posamezne krajevne skupnosti seveda v skladu s programi samoprispevka. Z uresničitvijo oziroma realizacijo zastavljenih programov bomo zagotovo prepričali o potrebnosti samoprispevka tudi tiste občane, ki se pod vplivom zaostrenih pogojev življenja v dani situaciji, niso odločili za samoprispevek. Skok Igor dekorativna 8 § PRAVNI NASVETI V letošnjem letu bomo v našem glasilu uvedli novo stalno rubriko z naslovom »Pravni nasveti«. Strokovna služba bo v tej rubriki obravnavala pravno in samoupravno problematiko ter odgovarjala na vprašanja delavcev. Vse delavce vabimo k sodelovanju! Vprašanje: Ali lahko delavec zahteva pre- kinitev bolniškega staleža zato, da bi lahko začel koristiti letni dopust? Odgovor: V primeru delavčeve nezmožnosti zaradi bolezni delavec ne more nastopiti letnega dopusta; če pa delavec zboli med letnim dopustom, se mu čas bolezni ne všteje v letni dopust. O tem, ali je delavec nezmožen za delo zaradi bolezni ali ne, ugotavlja pristojni zdravnik oziroma konzilij zdravnikov. Zdravnik oziroma konzilij zdravnikov ne moreta odločati na podlagi delavčeve želje oziroma volje in ne moreta ugotoviti, da je delavec zdrav in zmožen za delo, če dejansko zaradi bolezni dela ne bi smel opravljati. Prav zaradi tega tudi ni možno na željo delavca prekiniti bolniški stalež, čeprav bi delavec po prekinitvi nastopil letni dopust. Letni dopust bo lahko delavec nastopil šele tedaj, ko bosta zdravnik ali konzilij zdravnikov zaključila bolniški stalež. Služba za samoupravne-pravne zadeve iv A £ X x:xvX'X-; FRANCETU PREŠERNU Sem majhna drobna deklica modrosti ni še v glavi, le kaj naj bi povedala vam danes ob proslavi. Prešerna danes vsi časte veliki in mi mali, o, da njegove pesmice bi kdaj na pamet znali. Kot slavček je prekrasno pel in strune je ubiral, v radosti vriskal do neba, od žalosti umiral. Ko včasih v mislih zatopljen po Kranju je korakal, je roj otrok navihanih vesel za njim priskakal. In resk in tresk frče okrog otrok že sladke fige. Navihanci zdaj pa domov! Poglejte malo v knjige. Dejal je, da meglice nam se bodo razpršile, milejše, lepše zvezdice nam bodo zasvetile. Zato zakličem iz srca Prešernu slava, slava odmeva naj čez rodno vas na beli vrh Triglava. 8. FEBRUAR - SLOVENSKI PRAZNIK Danes Slovenija, takrat pa dežela Kranjcev. Dežela, ki jo je naš največji pesnik tako zelo ljubil. In mislim, da ne pretiravam, če trdim, daje Prešeren naša duša. Nikoli ga ni bilo sram izražati svojih čustev v slovenskem jeziku. Ja, v jeziku dekel in hlapcev, kajti »gospoda« je takrat prisegala na nemščino. Jernej Kopitar je menil, da se v slovenščini ne da tako lepo pisati kot v nemščini, Prešeren pa mu je z enim samim stavkom povedal vse: »Le čevlje sodi naj kopitar«. Dokazal je sebi in celemu svetu, da je tudi slovenščina jezik za izražanje najglobljih misli in občutij. Mislim, da je bil prav Prešeren tisti, ki je postavil najtrdnejši temelj naši kulturi, jo dvignil iz anonimnosti in jo ponesel v svet. Pokazal je smernice, ki kažejo na to, da je kultura nekega naroda hkrati tudi kultura jezika in pripadnosti svojemu narodu. Zato jaz ne bi napisala Prešernovo ime samo na listič Cankarjeve »Bele krizanteme«, ampak bi ga vtkala v vse liste rdečih vrtnic. In vse te lističe bi prepustila vetru naj jih nosi do vseh src, ki so jih pripravljena sprejeti in jim v sebi pustiti svobodo, da se razplamtijo. Prešeren, hvala za vse! Polona Vrtačnik I 1 | :;XyXXx%vXX-x-XvXvX Drage sodelavke in sodelavci Ko odhajam po 39. letih službovanja v Dekorativni v pokoj, se vam najlepše zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga izročili ob slovesu, saj mi bo drag spomin na sodelavce za ves čas, ki smo ga preživeli skupaj v slabem in dobrem. Želim vam še mnogo delovnih uspehov. Adolf Rotar Na solunski fronti so na nekem sektorju izdajali vojaški list, ki so ga razmnoževali s pisalnim strojem. Da bi se dvignilo zanimanje za list, je uredništvo razpisalo nagradni natečaj za najboljšo zgodbo iz življenja v strelskih jarkih. Zgodba pa ne bi smela imeti več kot tristo besed, ker je bil prostor v listu zelo omejen. Prvo nagrado je dobil avtor naslednjega prispevka. V našem rovu imamo - oprostite - poljsko stranišče. Nekdo se je hotel pošaliti in je nažagal tram za sedenje... Do tu obsega pripoved osemnajst besed. Ostalih dvestodvainosemdeset je izgovoril naš kaplar, ko je ves umazan prilezel iz luknje. 9 dekorativna DEDEK MRAZ V DEKORATIVNI Pravljični dedek Mraz, ki tako buri domišljijo naših malčkov, nas tudi tokrat ni razočaral. Z zvrhanim košem in sanmi nas je obiskal v nedeljo, 21. decembra, v dvorani nad jedilnico. V dveh skupinah ga je pričakovalo veliko otrok v spremstvu svojih staršev. Poleg običajnih spremljevalcev kot so medvedi, zajčki, srnice snežinke je pripeljal s seboj pravo pravcato pravljico, v kateri so nastopili trije snežaki, miška, zajček, volk, medved in spomladanske rožice. Seveda so bile glavne osebe v igrici trije snežaki, ki se niso ustrašili prav nikogar. Bili so sitni in zelo samozavestni, dokler ni posijalo toplo pomladansko sonce, ki jihje pregnalo. Na pomoč so klicali botro Zimo, vendar to ni nič pomagalo. Umakniti so se morali topli pomladi, na njihovo mesto pa so prirajale rožice. Ko je bilo igrice konec, so otroci poklicali dedka Mraza. Dedek Mraz je nato obdaroval vsakega otroka posebej pa še slikal se je z njim. Tisti, najbolj pogumni, so mu kaj povedali ali pa zapeli, tako, da je bilo vse skupaj prav prisrčno. Tokrat se je sindikat v Dekorativni odločil, da bo sodeloval z Državno založbo Slovenije. Že zgodaj jeseni smo bili povabljeni k njim, kjer so nam pokazali vse razstavljene pakete. Okvirno smo se že takrat dogovorili za število in za vsebino paketov. Nekoliko pozneje pa smo se točno dogovorili za ceno, ko smo zvedeli koliko denarja nam bo ostalo. Otroke smo razdelili v tri starostne skupine in tudi obdaritev smo uredili tako, da so bili mlajši prej na vrsti. Vsaka skupina je imela svoj znak na vabilu in na paketu. Cene paketov so bile približno 3.500, - din. Za izvedbo igrice Trije snežaki smo se dogovorili z OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke. Menili smo, da bo otroška igrica še najbolj primerna za to priložnost in nismo se zmotili. Vzdušje je bilo čudovito in otroško prisrčno. Kulturni krožek iz osnovne šole je imel igrico pripravljeno za škofjeloške kolektive, vendar so bili zelo veseli, ker so lahko sodelovali z nami. Na koncu smo se jim zahvalili in jih pogostili. Dvorana jS bila tako kot vsako leto čudovito pripravljena. Nastopajoči in naključni obiskovalci so menili, daje lahko Dekorativna za vzgled tudi drugim, ki se poklicno ukvarjajo s temi dejavnostmi. Kdo je pripravljal dvorano, ste sami videli, v glavnem pa tisti, ki jo pripravljajo vsako leto. Zelo pohvalno je tudi delo naše mladine, ki je našla razvedrilo v delu, pripravah in izvedbi tega dogodka. Vsem še enkrat iskrena hvala! Dušan Vidmar NOVOLETNA ZABAVA V soboto, 27. 12. 1986 smo mladinci organizirali novoletno zabavo v jedilnici DO. Na zabavo smo povabili tudi nekaj vojakov iz kasarne Boris Kidrič. Zabava se je pričela ob 19.00 uri, za nekatere pa že veliko prej, saj je bilo treba okrasiti dvorano in pripraviti muziko. Mislim, da se je na zabavi zbrala super družba. Primanjkovalo nam ni ničesar. Bilo je dovolj hrane in pijače, pa tudi glasba je bila prilagojena različnim okusom. Imeli smo tudi dva skeča in srečelov. Žur je bil tako dober, da smo odšli domov šele naslednji dan zjutraj. Prej smo seveda še vse pospravili za seboj. Mislim, da so take zabave enkratna priložnost, da se med seboj bolje spoznamo, kar je tudi pogoj za uspešno delovanje mladinske organizacije. Laznik Vera: Organizacija je bila dobra, samo premalo je bilo družabnih iger. Pri muziki so primanjkovali bolj hitri komadi. Družba se mi je zdela zelo v redu in zabavna. Mislim, da je organizacija takih zabav nujno potrebna, kajti to je enkratna priložnost, da se med seboj bolje spoznamo. Kovač Danilo: Bila je žurka. Bekšič Irena: Zabava je bila zelo dobro organizirana. Za glasbo je bilo tudi dobro poskrbljeno. Všeč mi je bilo, ker ni nobeden težil in ker se ni nobeden napil. Želim si še veliko podobnih zabav. Strajnar Janez: Bilo je v redu, samo premalo nas je bilo. Če bi bili vsi, ki so se prijavili, bi bilo še bolje. Vse ostalo pa mi je bilo všeč. Polona Vrtačnik Klobučar Lidija: Ujemi drobno Lidija Klobučar: Ujemi v dlan dežno kapljico v dlan, glej, v nji iskri se srečnih otrok nasmeh, ki s prvimi koraki Tebi Ujemi drobno odkrivajo sveta skrivnosti. Nestrpno čakam dežno kapljico v dlan, vročega poletja morda pa najdeš Ujemi drobno in hrepenim v njej kanček veselja, dežno kapljico v dlan, po tebi. morda odgovor na vprašanja, in prisluhni veseli ki ti jih zastavlja živlenje. pravljici iz otroštva, Ljubim vse, ki v srcu še živi. Ljubim vse ljudi kar je lepo, Ujemi v dlan in med njimi a najbolj drobno dežno kapljico, Ujemi v dlan tudi tebe. ljubim tebe. ki ti razodene, vse, kar je lepo kje bistri studenček izvira, in predaj se radosti; Iščem mnogo V srcu hranim ki s seboj prinaša veselje ne pusti, lepih stvari lepe spomine, in s seboj odnaša da bi žalost in med njimi a svoje srce žalost in bolečino. zagrenila ti srce. tudi tebe. hrahnim za tebe. dekorativna 10 FOLKLORNA SKUPINA DEKORATIVNE Poteka deveto leto, kar je bila v Dekorativni ustanovljena folklorna skupina. V začetku smo plesali pod vodstvom tov. Zore Pavlin. Za učenje prvega plesa smo imeli samo dva tedna časa, zato smo imeli vaje vsak dan. Naučili smo se gorenjske plese. Pri plesih nam je pomagala s harmoniko tov. Štefka Škulj. Ker pa nismo imeli narodnih noš, smo si jih morali sposoditi. Noše smo si sposojali v Šentjakobskem gledališču in pri folklornih skupinah Emona iz Ljubljane in Sava iz Kranja. Kas- neje pa nam je narodne noše kupila delovna organizacija. Zatem smo vadili pod vodstvom tov. Ljube Vrtovec, na harmoniko je igral tov. Marjan, za katerega pa ne vem priimka. Sedaj pa vadimo pod vodstvom tov. Saša Galeta in to s spremenjeno koreografijo. Plesati znamo gorenjske, dolenjske, belokranjske, prekmurske ter slavonske plese. Ker pa je bila velika menjava članov skupine, moramo vaditi vse plese od začetka. Delovna organizacija nam je sedaj kupila še belokranjske narodne noše. Morda so se nekateri že naveličali, da gledajo vedno ene in iste plese. Težava je v tem, da se plesov ne da tako hitro naučiti, kot se recimo pesmi pri pevskem zboru. V tem času smo imeli največ nastopov v delovni organizaciji pri proslavah, srečanjih upokojencev, jubilantih, pa tudi pri obiskih drugih organizacij. Nastopili pa smo tudi izven delovne organizacije in sicer v domu starejših občanov v Dravljah in Mostah, v krajevnih skupnostih Dolomitskega odreda, Bratov Babnik, Komandanta Staneta v Šentvidu, v kasarni Borisa Kidriča, obiskali smo tudi brigadirje v Novi Gradiški. Nastopali smo v delovni organizaciji Tomos v Kopru ter v Dolini pri Trstu na njihovi Šagri in to skupno z dramsko skupino. Pri svojem delovanju imamo podporo vodstva delovne organizacije. Upam, da bo tako tudi v bodoče in da folklorna skupina ne bo prenehala z delovanjem. Zato vabim vse tiste, ki imajo veselje do narodnih plesov, da se nam pridružijo. Vera Laznik PRVI GOSTJE POČITNIŠKIH GARSONJER V BOHINJSKI BISTRICI Nakup dveh izredno lepih garsonjer v Bohinjski Bistrici je za delavce naše delovne organizacije nova pomembna pridobitev. Počitniških prikolic še nisem koristila in zato sem bila še toliko bolj vesela, da mi je komisija odobrila letovanje v garsonjeri počitniškega objekta Murka v Bohinjski Bistrici. Prevzem teh lepih objektov je bil v mesecu decembru leta 1986. Res je, da ni bilo še vse tako kot je bilo dogovorjeno, vendar so se manjša popravila še pravočasno uredila. Garsonjeri sta bili našim delavcem na razpolago že pred novim letom. Garsonjera ima predsobo, dnevni prostor s kuhinjo in kopalnico s sanitarijami. Skratka vse kar človek potrebuje, da se počuti sproščeno in udobno. Lepo je opremljena z omarami in ležišči. V neposredni bližini so za tiste, ki radi smučajo urejena smučišča, lahko si privoščite čudovite sprehode ali pa boste tekli na smučeh. Domačini so nas lepo sprejeli. Ljudje so pri- jazni tako v trgovini, na ulici ali v gostišču. Povsod lep pozdrav in nasmeh. Ta naložba je bila pametna, saj smo jo že dolgo potrebovali. Za naše delavce v preteklosti ni bilo najbolje poskrbljeno. Vsem je težko ustreči. Morje in vroče sonce nekaterim ne ustreza. Ta prelepi gorenjski kot pa bo prav gotovo vsem pri srcu. Poznavalci pravijo, da je zlasti poleti tukaj prekrasno. Lepoto vzhajajočega sonca v naših gorah je treba občutiti in doživeti. Škoda, da človek ne more vseh občutkov spraviti na papir. Prijavite se za to letovanje! Ne bo vam žal. Meni ni bilo. Vsem tistim, ki bodo koristili te garsonjere, pa tale nasvet: »PAZITE NA VSE KAKOR , DA JE VAŠE!« kajti le tako bomo imeli še dolgo tako lepo kot sedaj. Uživajte na snegu, na sprehodih, sprostite in oddahnite se in si naberite novih moči. Skratka, imejte se super! Bronislava Starc NAŠI DELAVCI ODHAJAJO V POKOJ ADOLF ROTAR TEHNOLOG PLIŠ TKALNICE Le kdo ni poznal »Dolfeta« tako so ga radi imenovali sodelavci in sodelavke tkalnice, saj je k nam prišel že kot mlad fant leta 1945 in ostal v tkalnici vse do zaslužene upokojitve. Če se povrnemo v tista začetna leta njegovega dela, lahko rečemo, da delo na zastarelih strojih in njihovo popravilo ni bilo lahko. Vendar tudi tedaj, ko smo zgradili nove prostore in zastarele stroje zamenjali z novimi je bilo potrebno veliko strokovnega znanja. »Dolfe« se je zavedal, da je osnova dobrega dela strokovno znanje in njegova uporaba pri delu. Cenili smo njegovo delo in strokovne nasvetč. Ob odhodu v pokoj mu vsi skupaj želimo mnogo zdravja ter prijetnih in srečnih dni, saj v življenju naj bi šteli le-te. Marija Tanko PREDSTAVLJAMO VAM NOVE SODELAVCE »Moje ime je SABRA CRNOLIČ. Stara sem dvaindvajset let. Po poklicu sem geološki tehnik. Šolo sem obiskovala v Prijedoru. Doma pa sem iz Bosne in Hercegovine iz mesta Ključ. V domačem kraju nisem dobila zaposlitve, zato sem se odločila za Ljubljano, kjer imam tudi sestro. Pri iskanju zaposlitve sem se odločila za delovno organizacijo Dekorativna. Napisala sem prošnjo, ki je bila hitro in ugodno rešena. Delam v pripravljalici kot sukalka. Ob vstopu v delovno or- ganizacijo mi je bilo težko zaradi novega okolja pa tudi zaradi nepoznavanja slovenskega jezika. Sodelavci so me v svojo sredino lepo sprejeli. Vsi se trudijo, da bi težave čimpreje premagala. Sedaj, ko sem se na delo že privadila, se počutim bolje.« BOŽENA JOKIČ je v naši delovni organizaciji zaposlena sedem mesecev. Dela v šivalnici. Doma je iz Bosanske Gradiške in je v Ljubljani sedem let. O svojih vtisih pripoveduje takole: »V delovno organizacijo sem stopila z optimizmom. Zavedala sem se, da je potrebno povsod delati. Dela sem navajena že iz otroških let, saj sem doma iz kmečke družine. Prvi vtisi o delovni organizaciji in delavcih so bili dobri. Sodelavci so me dobro sprejeli; z njimi se razumem. V primerjavi s prejšnjim delom, ki sem ga opravljala, je to delo lažje. Delovni pogoji so boljši. Sedaj delam samo dopoldan. Prihodnji mesec pa bom začela delati na izmene. Počutim se dobro.« ILIJA PAVLOVIČ se široko nasmeje in pove, da je eden izmed tistih delavcev, ki so bili že zaposleni v delovni organizaciji in so se vrnili. »Po poklicu sem šofer. Doma sem iz Tesliča. V Ljubljani sem šest let in imam družino. Delam v barvarni tkanin na delovnem mestu barvar II. V Dekorativni sem po vrnitvi iz tujine zaposlen dva meseca. Delam na stroju Kusters. Delo se mi ne zdi težko. S sodelavci se dobro razumem.« Tončka Klavs 11 dekorativna KRONIKA DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI TOZD PROIZVODNJA TKANIN JOVIČIČ GORAN - apretura DUZELOVIČ ZLATKO - tkalnica NUSSDORFER BORUT - SGI MARKOVINA FRANJO - SGI DEKLEVA IGOR - apretura JAREB PERO - šivalnica MARIČ BOŽICA - tkalnica HIDANOVIČ RAŠAN - šivalnica PRODIČ MILICA - tkalnica OSMANKIČ RUKIJA - šivalnica MEŠTRIČ ALEKSANDRA - pripravljalnica NOVAK DAMJAN - šivalnica MIČIČ ACO - apretura SAFTIČ MATEJA - pletilnica BALTIČ SUADA - pripravljalnica TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE GAGOVIČ RATOMIR - zunanji transport DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ČADEŽ MARKO - služba za samoupravne pravne zadeve NAJDIČ MARIJA - služba kontrole kakovosti MIHELIČ SONJA - GPS TOZD PREDILNICA LAŠKO FRECE ALOJZ - predilnica 2 UKMAN IVAN - vzdrževanje in energetika VREČKO SILVA - predilnica 1 GLAŽAR MILAN - vzdrževanje in energetika AŠKERČ TEREZIJA - predilnica 2 ZORKO BRUNO - vzdrževanje in energetika KRANJC ANA - KSS BOŽIČ OTO - proizvodna služba DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI TOZD PROIZVODNJA TKANIN PESTOTNIK FRANC - izjava delavca RADELJAK STIPE - izjava delavca KRAJC TATJANA - izjava delavca IBRAHIMOVIČ EDIN - izjava delavca DOMANJKO DARKO - hujša kršitev TKALEC DRAGUTIN - izjava delavca ROTAR ADOLF - upokojitev HABIBOVIČ SENAD - prenehanje v poskusni dobi OPRIČ MILA - izjava delavca MEZEK VIKTOR - JLA GROS TEREZIJA - hujša kršitev MIKŠA VINKO - hujša kršitev OSMANČEVIČ ENISA - hujša kršitev MUŠIČ HASIBA - prenehanje v poskusni dobi KUTIČ MILIVOJKA - prenehanje v poskusni dobi ŠTEH ANA - izjava delavca SEJFULAH SENI JE - hujša kršitev MOHARIČ BRANKO - hujša kršitev ROBNIK DARJA - prenehanje v poskusni dobi TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE NOVAK LEOPOLD - izjava delavca GAGOVIČ RATOMIR - prenehanje v poskusni dobi DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB BIZJAK LIDIJA - izjava delavca MUTIČ DANICA - ..izjava delavca TOMIŠ OLGA - izjava delavca KIRN SLAVICA - izjava delavca MUSIČ ISMETA - izjava delavca TOZD PREDILNICIA LAŠKO POLAK ANA - upokojitev GRAČNER VOJKO - izjava delavca FRECE ANTON - smrt RAJH JANEZ - sporazumno PINTER JOŽE - sporazumno GORIŠEK BORIS - sporazumno ŠIPEK MARIJA - invalidska upokojitev DEŽELAK ŠTEFANIJA - upokojitev POSPEH MARIJA - izjava delavca TOVORNIK ALOJZ - izjava delavca KASUN IVAN - smrt ILIJEVEC JOŽICA - sporazumno DELOVNI JUBILEJI 30 let KOGOVŠEK ALOJZ PINTAR VINKO GOLOB ANDREJ MUSTAR MARIJA ROZMAN MILKA SILJAN DUŠAN 25 let LESICA ANA HRIBERŠEK FRANC 20 let MIKEC MARIJA REBSELJ TEREZIJA ROŽANC TATJANA KRAMPUŠEK MIRKO 15 let VUKOVIČ MARIJA ŠKULJ STANKA BEVEC KARLINCA MISLOVIČ MARJETA CVETKO MARIJA TERBOVC JOŽICA 10 let KIC FRANC KONDA STANISLAV ČARE BOJAN OSTANEK DANIJELA ROJSTVA NOVAK JAKOB - sin JAČIMOVIČ MIRA - sin ZELENOVIČ JOVAN - hči HRASTNIK VIDA - hči POLIČNIK MIRKO - sin ZEME JANKO - sin POROKE VEJNOVIČ BORKA por. BABIČ UMRL JE IVAN KASUN (12. 6. 1930 - 17. 11. 1986) Smrt, ta težka in kruta beseda, ob kateri zadrhti srce tudi najtr-dosrčnejšemu človeku nas je ponovno pretresla v torek, dne 17. 11. 1986, ko smo nepričakovano zvedeli, da je tako na hitro in za vedno odšel od nas KASUN Ivan. Ob smrti vsakogar se človek zamisli in zresni, toda če umre človek, katerega si dalj časa dobro poznal in z njim sodeloval je ta zresnitev daljša in bolj boleča. Ivan nas je zapustil star 56 let, to je v dobi, ko bi kmalu začel uživati sadove svojega dela, saj bi že tako kmalu odšel v zasluženi pokoj. Iz svojega rodnega Hrvatskega zagorja je odšel v svet že s 16. leti, se najprej ustavil v Škofji vasi in se zaposlil v tamkajšnji tovarni volnenih odej. Tu je tudi končal triletno obrtno šolo kovinske stroke in se izučil za ključavničarja, nato pa odšel na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi iz JLA pa je nadaljeval svojo pot v Laško, kjer se je leta 1954 zaposlil v naši tovarni, takrat še v Industriji volnenih izdelkov VOLNA Laško. Torej v tovarni, kateri je ostal zvest več kot tri desetletja in to kljub njenim večkratnim težavam, saj je verjel, kot je večkrat dejal, da lahko z dobrim in pridnim delom premagamo vse nastale težave. Kot smo sodelavci težko sprejeli nepričakovano novico o smrti Ivana, tako bo spomin nanj v naših srcih ostal trajen. S. I. ZAHVALA ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca, ki sem ga dobila ob smrti mojega dragega očeta. Prav tako se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečena sožalja. Ob boleči izgubi moje drage mame, se zahvaljujem sindikalni organizaciji za venec, kolegicam iz GPS za cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Angelca Turšič Terezija List ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za ZAHVALA denar namesto venca. Marija Tomažič Ob smrti mojega dragega očeta, se lepo zahvaljujem OPRAVIČILO sindikalni organizaciji za Tovarišici Tomažič Mariji venec. se za neljubo napako, ki je Sodelavcem in sodelavkam nastala pri tiskanju glasila pa lepa hvala za izrečena Dekorativna št. 4, septem- sožalja in za spremstvo na ber, oktober, november, njegovi zadnji poti. december 1986, opraviču- Jože Zupan jemo. dekorativna 12 1 2 3 4 5 6 7 j 8 n y 10 11 12 13 14 15 □ 16 17 □ 18 19 20 □ 21 22 □ □ 23 24 □ 25 □ 26 27 26 29 □ 30 51 □ 32 □ 33 34 35 □ 36 37 36 39 □ 40 □ 41 42 43 □ □ 44 □ 45 46 47 46 □ 49 □ 50 51 52 53 54 55 56 Vodoravno: 1. poškodba telesa zaradi mraza, 6. vremenski pojav na nebu, 11. francoski filmski igralec junaških vlog (Jean), 13. strmina, 15. ime slovenskega violinskega virtuoza Ozima, 16. začetnici priimka in imena ustanovitelja moderne sovjetske države, 18. obraba, kalo, 20, žival, ki živi v rovih pod zemljo, 21. posledica potega z rezilom, 23. kemični znak za stroncij, 24. začetnici izraelskega zunanjega ministra, 25. »ladja puščave«, 26. meniška halja, 28. vojaška ali delovna enota, dekorativna Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Vrtačnik Polona, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Barbara Tekavec-Benedičič -odgovorna urednica. Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33.Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121 /72) je glasilo oproščeno davka na promet. 30. mera za zlato in drago kamenje, 31. srbsko moško ime (prevajalec Velikanovič), 32. avtomobilska oznaka Novega Sada, 33. čebeli podobna žuželka, 34. odprto ognjišče, 36. zofa brez naslonjala, 39. kompozicija vagonov in lokomotive, 40. del električne napeljave, ki ga vtaknemo v vrtični-co, 41. kratica za »nogometni klub«, 43. začetni črki naše abecede, 44. reklamni lepak, 45. število z dvema ničlama, 46. risalna potrebščina, 49. kratica za »avtonomno pokrajino«, 50. trska, 51. zadana obveznost, 53. delovna skupina v določenem času, 55. izdelovalec rešet, 56. kovanec za pet denarnih enot. Navpično: 1. izobrazba, 2. glavno mesto naše sosednje republike, 3. krilati spremljevalec boga ljubezni, amoret, 4. nočni lokal, 5. troprsti brazilski lenivec, 6. ang-loameriška kratica za »vse v redu«, 7. del ženske garderobe, 8. ime nekdanje ameriške filmske igralke Turner, 9. dalmatinsko žensko ime, 10. obžalovanje, 12. omlačeno žito, 14. prometna pot, 17. pomembna stvar, vrednost, 19. matematični znak za množenje, 21. zalet, zanos, 22. trak z vpletenimi gumijastimi nitmi, 25. za življenje nujno potreben plin, 26. tekmovalni konj, 27. pomembna radioaktivna prvina, 29. ujemanje besed na koncu vrstic v pesmi, 30. del konjske opreme, 34. poškodba, okvara, 35. moško ime, 37. redka afriška žival, sorodnica žirafe, ki so jo odkrili šele leta 1891,38. priprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnega valovanja, 40. zasedba mesta v gledališki igri, 42. element hoje, 44. ograja, 45. planet, na katerem živimo, Zemlja, 47. pripadnik starega germanskega plemena, 48. ime gledališkega in filmskega igralca Ranerja, 50. naziv, 52. ploskovna mera, 54. kratica za »zadnjo pošto « Anekdote »Izredno mi je žal, da ste pokopali svojo ženo.« Žarek razumevanja obsije ledene črte starega Angleža: »Ah, da. Moral sem. Ali niste vede/z, da je umrla?« Angleško pisateljico Marie Co-relli so vprašali: »Zakaj se pravzaprav ne OMOŽITE?« Začudila se je: »Da bi se omožila? Doma imam psa, ki zjutraj zarenči name, papigo, ki se ves dan dere in mačko, ki se celo noč klati, zjutraj pa se potihoma priplazi domov. Čemu mi bo potemtakem še mož?!« Fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vlakom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne karte. Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka ne najde. »Bom pa malo pozneje prišel«, reče prijazni sprevodnik, ki je prepoznal učenjaka. »S tem mi ne boste dosti pomagali,« odgovori Einstein. »Če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam potujem.« SHUJŠEVALNA DIETA POZNAMO PRAVŠNJA ŽIVILA. TA SO BISTVENA ZA VAŠE ZDRAVJE OB TEH SE NE BOSTE DEBELILI. Meso brez masti, perutnina, divjačina, jetra, ledvice itd. -kakorkoli kuhana, vendar brez moke, drobtinic ali omak (na ražnju pečeno meso le sem ter tja). Ribe (ne iz konzerv) - na ražnju ali kuhane, brez omak. Jajca: zakrknjena ali mehko kuhana. Sir: v majhnih količinah. Vse vrste zelenjave: sveža, konzervirana ali zamrznjena -kakorkoli kuhana. Vse vrste solat, brez olja, majoneze ali podobno, vendar okisane. Vse vrste svežega sadja, tudi banane in grozdje. Tudi vloženo v kozarcih ali v konzervah, nikar pa v sladkorju ali sirupu. Mleko (ne kondenzirano) do 1/4 I na dan v kavi ali kot pijačo. Pijače: čaj, kava, voda, bujon, paradižnikov sok, tonik. Sladkano le s saharinom ali saksinom. Kruh in maslo: dve tanki rezini belega ali črnega kruha, ne težji od 10 dkg, na tenko premazani z maslom ali margarino. UŽIVANJE TEH JEDI VAM BO VEČALO TELESNO TEŽO. IZOGIBAJTE SE: 1. kolačev, piškotov ali rolad. 2. krekerjev ali podobnega; 3. pudingov, sladoledov, posušenega ali konzerviranega sadja ter lešnikov; 4. sladkorja, marmelade, medu; 5. žitnih izdelkov za zajtrk; 6. makaronov, špagetov, riža in krompirja: 7. alkohola, (piva, mošta, vina, žganja) 8. kakava ali čokolade kot napitka; 9. slaščic ali čokolade.