Zdrav Vestn 2007; 76: 821–6 821 144. SKUPŠČINA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA RAKAVE BOLEZNI V SLOVENIJI Novo mesto, 19. in 20. oktober 2007 MEDNARODNA PRIMERLJIVOST USPEŠNOSTI ZDRAVLJENJA RAKA V SLOVENIJI Branko Zakotnik Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana Izvleček Izhodišča V prispevku avtor želi prikazati, kako se spreminjajo 5-letna relativna preživetja nekate- rih malignih bolezni v Sloveniji s časom in primerjati preživetja z drugimi državami Evropske skupnosti (EUROCARE 4), na primeru raka dojke pa trende incidence in umrljivosti za Slovenijo in ostale države EU. S časom se pri večini rakov v Sloveniji 5-letno relativno preživetje izboljšuje (razen izjem), zmanjšuje se razlika v preživetju med moškimi in ženskami. Preživetje vseh rakov pri moških je med najslabšimi v Evropi, verjetno največ na račun slabega preživetja pri raku prostate, za katerega moški pogosto obolevajo. Raki, ki se obravnavajo centralno na Onkološkem inštitutu, imajo zelo dobra preživetja, nad evropskim povprečjem, nekateri celo med najboljšimi v Evropi (ščitnica, Hodgkinova bolezen, sarkomi mehkih tkiv, ne-Hodgki-novi limfomi), slabša so pa preživetja pri rakih, ki se obravnavajo razpršeno po vsej Sloveniji. Ključne besede maligne bolezni; incidenca; preživetje Abstract Background The aim of this overview is to show time trends of 5-year relative survival rates of some malignant diseases in Slovenia, to compare them with other countries of the European Union (EUROCARE 4) and to compare incidence and mortality rates for breast cancer. The 5-year relative survival is improving with timo for most cancers, the difference in survival rates between men and women is diminishing. Survival rate for all cancers in men is between the lowest in Europe, mainly on the account of low survival in prostate cancer, a frequent cancer in men. Cancers that are treated centrally, mainly at the Institute of Oncology Ljubljana have very good survival rates, above European mean, some even among the best in Europe (thyroid, Hodgkin’s disease, soft tissue sarcomas, non-Hodgkin lymphomas) while worse survival of cancers treated all over Slovenia is reported. Key words malignant diseases; incidence; survival Uvod Dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva bolnikov, ki zbolijo za maligno bolezen, je zagotovljen z ustavo. Dobro informirani državljani (internet) se te pravice vse bolj zavedajo in zahtevajo vsa zdravljenja, ki so v svetu na razpolago za njihovo bolezen, v veliki meri pa seveda zanemarjajo tudi v ustavi zapisano dolžnost, da morajo narediti vse, da se bolezen prepreči. Naloga države seveda je, da prebivalstvu nu- di vse možnsti, da to dolžnost lahko izpolnjujejo. Podobne pravice in dolžnosti so zapisane v vrsti dokumentov evropskih držav, vendar se pa možnosti preživetja zaradi raka med njimi pomembno razlikujejo. Ali lahko izmerimo, kako te pravice in dolžnosti uresničujemo? Ali se lahko primerjamo z ostalimi državami? Le, če bomo to merili in rezultate primerjali tako v času kot med državami, bomo lahko planirali racionalne ukrepe za izboljšanje izhoda zdravljenja. 822 Zdrav Vestn 2007; 76 Osnova za vrednotenje novih metod zdravljenja so denarja, ki jih države namenijo za zdravstveno var-klinične raziskave, v katerih sodeluje le nekaj odstot- stvo. Po navadi uspešnost zdravljenja prikazujemo s kov izbranih bolnikov, vendar le z vrednotenjem vseh 5-letnimi relativnimi preživetji kot oceno specifične-dejavnikov na nivoju celotne populacije lahko spre- ga preživetja.. Le-to predstavlja razmerje med dejan-jemamo racionalne ukrepe za izboljšanje preživetja skim preživetjem zaradi določene maligne bolezni in in zmanjševanja umrljivosti. preživetjem celotne populacije podobne starosti. Res Kako torej lahko merimo, kako smo uspešni? Nači- je, da 5-letno preživetje za nekatere maligne bolezni, nov je več, vendar je najpomembneje, da izbrane na- ki imajo daljši naravni potek (npr. dojka, prostata, ...), čine spremljamo v času in s tem ugotavljamo, če so ni natančen pokazatelj, vendar so relativne primerja-ukrepi, ki jih sprejemamo, stroškovno učinkoviti. Manj ve velikega števila bolnikov, kjer so intervali zaupa-pomembna, vendar prav tako potrebna je primerjava nja zelo ozki, dovolj zanesljive za odločitve o ugotav-z drugimi državami. Ob tem je potrebno upoštevati ljanu razlogov za uspeh/neuspeh in planiranje novih vrsto spremenljivk (npr. rasne, ...) kakor tudi količino ukrepov. Za večino bolezni je glavni dejavnik, ki odloča o preživetju, stadij bolezni. S preživetjem torej ocenjujemo, kako zgodaj bolezen odkrijemo, kako uspešno jo zdravimo – operacija, obsevanje, sistemsko zdravljenje. Z incidenco in umrljivostjo ocenjujemo poleg zdravljenja tudi uspešnost primarne (npr. zmanjšanje incidence raka pljuč pri moških zaradi upada kajenja) in sekundarne preventive. V tem prispevku želim prikazati, kako se spreminjajo 5-letna relativna preživetja nekaterih malignih bolezni v Sloveniji s časom in preživetja v državah Evropske skupnosti. Na primeru raka dojke pa trende incidence in umrljivosti za Slovenijo in ostale države EU. 100 -80-lo 60- Tj o 40- 20- 83-87 88-92 93-97 98-02 00-04 -¦- Moški / Males (%) 30 33 38 47 50 -¦- Ženske / Females (%) 48 52 57 63 64 Sl. 1. Pet letno relativno preživetje vseh bolnikov z rakom v Sloveniji po spolu in obdobjih, ko so zboleli. Figure 1. Five year relative survival of all cancer patients in Slovenia by gender and period of diagnosis. Sl. 2. Petletno relativno preživetje pri moških za obdobji 1995–99 in 2000–04. Figure 2. Five year relative survival for males, periods 1995–99 and 2000–04. Ponatis iz: Incidenca raka v Sloveniji 2004 Poročilo št 46. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2005: 84. Z dovoljenjem založnika in avtorjev Modo Testis (C62) Ščitnica Thyroid gland (C73) Hodg^SaS Malignant meiaKaSc^ Prostata Prostate (C61 ) Grlo Larynx (C3 2) Lymohoidleukae-^Xrl^-C^ Lymphobiast^ui^SÄ Non-Hodg^Äaic^j Debelo črevo Colonici 8) Ledvica z ledvičnim mehom Kidney with renal pelvis (C64-C65) Rec,umandre^:oi^o:g^iS Sečni mehur Bladder (C67) Usta Mouth (C00-C09) Želodec Stomach (C16) Žrelo Pharynx (C10-C14) Trachea, broncho'iungtÄ Požiralnik Oesophagus(C15) Trebušna slinavka Pancreas (C25) MOŠKI / MALES ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- RSJ ---- ---- ---- 51 ---- ---- — fa — — Uverandint^rASr Vse lokacije All sites (C00-C96) S^ Bh — — Br1 patients diagnosed in 2000-2004) ---- ---- _HB HR — ca — HFT rFi — S^ 3^ — ^ Preživetje je več 10-50% (27,5 % vseh ugotovljenih rakov v 2000-2004) 10-50% survival (27.5 % of all patients diagnosed in 2000-2004) ---- ---- ---- Y ff" :g^ -j=F ^s^^SSSS^: igggil^i — —r 10 20 —r 30 HE 50 r 60 r 70 80 90 --- 100 Preživetje (%) / Survival (%) | 2000-2004 (N = 24.424) |] 1995-1999 (N = 20.423) 0 Zakotnik B. Mednarodna primerljivost uspešnosti zdravljenja raka v Sloveniji 823 ŽENSKE / FEMALES HodgSSaS Ščitnica Thyroid gland (C73) MalignanfmeSaSc^ Maternično tela Corpus uteri (C54) Dojka Breast (C50) Maternični vrat Cervix uteri (C53) Usta Mouth (C00-C09) Grlo Larynx (C3 2) Ledvica z ledvičnim mehom Kidney with renal pelvis (C64-C65) Non-Hodg^sÄa^S; LymphobiasSui^SÄ Limfatična levkemija, druga Lymphoid leukaemia, other (C91,1 -C91,9) Debelo črevo Colon (C18) Rectum and Ä'MÄ^ Sečni mehur Bladder (C64-C67) Jajčnik Ovary (C56) Žrelo Pharynx (C10-C14) Želodec Stomach (C16) Požiralnik Oesophagus(C15) Trachea, bronchSlu^Ä UverandinXrSXS Trebušna slinavka Pancreas (C25) Vse lokacije All sites (C96) --- ---- ---- ---- --- ---- ---- ---- --- ---- ---- ---- ---- ---- ---- --- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- —î --- S---' ^ & ^ B 3=* 33 Preživetje je več kot 50°/c ,5o:Lr2Äoij More than 50 °/c H survival (50.1 % of ail patientsdiagnosedin Pr^Senin^*2S^0^ 10-50 % survival (19.5 % of all patienfsdiagnosedin 3" PC^nSÄs^^,l(!iS^^SnSedin ISS» 30 40 50 60 70 Preživetje (%) / Survival (%) 2000-2004 (N = 23.393) Q 1995-1999 (N = 19,823) Sl. 3. Petletno relativno preživetje pri ženskah za obdobji 1995–99 in 2000–04. Figure 3. Five year relative survival for females, periods 1995–99 and 2000–04. Ponatis iz: Incidenca raka v Sloveniji 2004. Poročilo št. 46. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2005: 84. Z dovoljenjem založnika in avtorjev. Razpr. 1. Starostno standardizirano 5-letno relativno preživetje za rak želodca, debelega črevesa in danke, pljuč, sarkomov mehkih tkiv in ščitnice. Table 1. Age standardized 5-year relative survival for cancer of the stomach, colorectum, lung, soft tissue sarcomas and thyroid. Želodec Debelo črevo in danka Pljuča Sarkomi mehkih tkiv Ščitnica Stomach Colon and rectum Lung Soft tissue sarcomas Thyroid RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) Finska / Finland 27,3 (24,8-29,4) 59,4 (57,8-61,1) 9,2 (8,2-10,3) 58,5 (53,1-64,4) 87,5 (84,3-90,9) Islandija / Iceland - 58,9 (52,6-65,9) 16,8 (12,8-22,2) - 96,0 (85,6-107) Norveška / Norway 24,7 (22,1-27,5) 59,5 (58,2-60,9) 11,2 (10,3-12,3) 61,8 (54,2-70,6) 84,2 Švedska / Sweden 21,5 (19,8-23,5) 59,8 (58,8-60,9 13,9 (13,0-14,9) 62,1 (58,2-66) 82,3 (79,2-85,4) Anglija / England 16,9 (16,3-17,6) 51,8 (51,4-52,2) 8,4 (8,1-8,6) 57,5 (55,4-59) 80,5 Irska / Ireland 18,8 (16,5-21,5) 54,3 (52,6-56,0) 10,9 (9,8-12,2) 60,2 (52,4-69) 75,8 (69,3-82,9) Severna Irska / Northern Ireland 18,9 (15,6-22,8) 54,5 (52,1-57,0) 10,7 - 59,2 (49,2-71,3) 80,9 (72,6-90,1) Škotska / Scotland 16,6 (14,9-18,6) 54,1 (52,8-55,4) 8,2 (7,5-8,9) 55,9 (49,3-63,3) 81,4 Wales 18,3 (15,8-21,1) 53,3 (51,6-55,1) 10,4 (9,1-11,8) 58,6 (51,4-66) 74,1 (67,5-81,3) Avstrija / Austria 29,2 (26,9-31,6) 59,3 (57,8-60,9) 14,1 (13,0-15,3) 57,5 (51,1-64,7) 85,1 (81,7-88,6) Belgija / Belgium 32,7 (30,2-35,4) 60,7 (59,5-62,0) 16,3 (15,4-17,2) 65,3 (59,5-71,7) 73,1 (68,4-78,2) Francija / France 20,7 (13,9-30,9) 59,9 (55,5-64,6) - - - Nemčija / Germany 31,4 (25,3-39,1) 61,2 (57,7-65,0) 14,7 (12,1-17,8) - - Nizozemska / Netherlands 20,1 (18,1-22,4) 58,5 (57,1-59,9) 12,9 (12,1-13,8) 59,8 (54,4-65) 76,7 (71,5-82,3) Švica / Switzerland 25,6 (21,9-29,8) 63,8 (61,4-66,2) 15,3 (13,6-17,2) 72,0 (61,9-83) 85,5 (80,0-91,2) Češka / Chech Republic - 45,2 (41,0-49,9) - - 73,5 (63,7-84,8) Poljska / Poland 20,0 (17,7-22,6) 46,0 (44,0-48,0) 14,0 (12,8-15,3) 60,4 (51,5-70,8) 89,7 (85,8-93,9) Italija / Italy 33,2 (32,1-34,3) 59,4 (58,6-60,1) 13,4 (12,8-14,0) 61,8 (58,3-65,6) 89,5 (88,0-91,1) Malta - 51,5 (45,8-57,9) 4,6 (2,7-7,8) 61,0 (49,3-75,5) - Slovenija / Slovenia 23,2 (20,5-26,2) 50,5 (48,2-53,0) 9,9 (8,6-11,3) 64,0 (53,7-76,2) 93,3 (87,4-99,5) Španija / Spain 31,8 (25,9-39,2) 61,5 (57,7-65,5) 12,2 (10,1-14,8) 50,7 (35,0-73,5) 82,9 (67,0-102) Povprečje Eurocare-4 24,9 (23,7-26,2) 56,2 (55,3-57,2) 10,9 (10,5-11,4) 61,2 (58,3-64) 83,2 (80,9-85,6) r— 0 RS = relativno preživetje, 95 % CI = 95 % interval zaupanja, – = ni podatka RS = relative survival, 95 % CI = 95 % confodence intervals, – = data not available 824 Zdrav Vestn 2007; 76 Trendi 5-letnega relativnega preživetja v Sloveniji Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji je pomemben pokazatelj uspešnosti zdravljenja. Natančni podatki za različna obdobja so objavljeni v dveh knjigah o preživetju,1, 2 v zadnjih letih pa v vsakoletnem poročilu Registra raka RS. Na Sliki 1 so prikazani trendi 5-letnih relativnih preživetij od leta 1983, na Slikah 2 in 3 pa primerjave 5-letnih relativnih preživetij po posameznih rakih po spolu za zadnja dva petletna obdobja.3 Razpr. 2. Starostno standardizirano 5-letno relativno preživetje za rak dojke, vrat maternice, telo maternice, prostate in Hodgkinove bolezni. Table 2. Age standardized 5-year relative survival for cancer of the breast, cervix uteri, corpus uteri, prostate and Hodgkin’s disease. Dojka Vrat maternice Telo maternice Prostata Hodgkinova bolezen Breast Cervix uteri Corpus uteri Prostate Hodgkin’s disease RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) Finska / Finland 85,7 (84,4-87,0) 65,8 (60,9-71,0) 79,8 (77,3-82,4) 84,3 (82,7-85,9) 86,2 (82,3-90,3) Islandija / Iceland 93,4 (87,4-99,8) 70,6 (61,1-81,6) 69,7 (56,5-86,1) 84,4 (79,6-89,4) - Norveška / Norway 84,1 (82,6-85,5) 67,5 (63,7-71,4) 86,1 (83,2-89,1) 79,0 (77,5-80,6) 87,1 (82,3-92,2) Švedska / Sweden 86,3 (85,4-87,2) 66,7 (63,8-69,6) 83,9 (82,2-85,7) 82,5 (81,5-83,6) - Anglija / England 77,8 (77,4-78,2) 58,6 (57,3-59,9) 75,7 (74,7-76,8) - 79,5 (78,0-81,0) Irska / Ireland 76,2 (74,3-78,2) 63,8 (58,8-69,3) 77,0 (72,3 -81,9) - 77,2 (72,0-82,7) Severna Irska / Northern Ireland 79,5 (77,0-82,1) 63,5 (56,6-71,2) 70,2 (64,4-76,6) - 72,4 (63,9-82,1) Škotska / Scotland 77,3 (76,0-78,6) 61,0 (57,3-65,0) 76,6 (73,1-80,1) 71,0 (68,8-73,3) 80,9 (76,3-85,9) Wales 78,4 (76,7-80,1) 52,6 (47,8-57,8) 75,7 (71,7-79,9) 71,8 (69,1-74,5) 76,5 (70,8-82,5) Avstrija / Austria 81,4 (79,9-82,8) 64,2 (60,4-68,2) 76,1 (73,1-79,2) 88,9 (87,6-90,3) 83,7 (77,7-90,2) Belgija / Belgium 79,7 (78,6-80,9) 66,0 (62,6-69,6) 79,5 (76,9-82,1) - 83,7 (79,5-88,1) Nemčija / Germany 78,2 (74,5-82,1) 55,5 (47,4-65,1) 82,7 (75,0-91,2) 85,3 (80,7-90,2) - Nizozemska / Netherlands 83,1 (81,8-84,3) 69,2 (64,8-73,9) 79,3 (76,2-82,6) 81,7 (79,3-84,2) 81,6 (77,8-85,6) Švica / Switzerland 84,5 (82,6-86,5) 66,8 (60,0-74,5) 79,2 (74,5-84,3) 87,3 (84,6-90,1) 86,4 (80,8-92,4) Češka / Chech Republic 68,9 (62,9-75,4) 59,8 (53,0-67,5) 80,5 (70,4-92,1) 58,4 (50,1-68,0) - Poljska / Poland 73,9 (71,7-76,1) 56,0 (52,6-59,5) 74,5 (70,3-78,8) 70,7 (66,5-75,2) - Italija / Italy 83,7 (83,1-84,4) 67,0 (64,7-69,4) 77,4 (75,7-79,0) 85,0 (83,5-86,4) 80,7 (78,4-83,0) Malta 76,0 (70,7-81,8) 46,5 (32,5-66,6) 76,5 (66,7-87,7) - - Slovenija / Slovenia 75,3 (72,7-78,1) 65,2 (60,8-69,9) 78,7 (74,3-83,3) 63,3 (59,2-67,6) 84,2 (75,1-94,3) Španija / Spain 82,8 (79,8-85,8) 60,4 (48,6-75,0) 73,6 (66,4-81,5) - 87,2 (84,0-90,6) Povprečje Eurocare-4 79,0 (78,1-80,0) 60,4 (57,7-63,2) 78,0 (76,2-79,9) 77,5 (76,5-78,6) 81,4 (78,9-84,1) RS = relativno preživetje, 95 % CI = 95 % interval zaupanja, – = ni podatka RS = relative survival, 95 % CI = 95 % confodence intervals, – = data not available Razpr. 3. Starostno standardizirano 5-letno relativno preživetje za ne-Hodgkinov limfom, akutno mieloično levkemijo, kronično mieloično levkemijo, vse rake pri moških in ženskah. Table 3. Age standardized 5-year relative survival for non-Hodgkin’s lymphoma, acute and chronic myeloid leukaemia, all malignancies in men and women. Ne-Hodgkinov limfom Non-Hodgkin’s lymphoma Akutna mieloična levkemija Acute myeloid leukaemia Kronična mieloična levkemija Chronic myeloid leukaemia Vsi raki (moški) Vsi raki (ženske) All malignancies (men) All malignacies (women) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) RS (95 % CI) Finska / Finland Islandija / Iceland Norveška / Norway Švedska / Sweden Anglija / England Irska / Ireland Severna Irska / Northern Ireland Škotska / Scotland Wales Avstrija / Austria Belgija / Belgium Nemčija / Germany Nizozemska / Netherlands Švica / Switzerland Češka / Chech Republic Poljska / Poland Italija / Italy Malta Slovenija / Slovenia Španija / Spain 56.3 (53,2-59,5) 56,8 (39,5-81,7) 57.0 (53,2-61,1) 60.1 (57,6-62,8) 53.4 (52,2-54,5) 52,0 (47,5-56,9) 54,6 (49,2-60,6) 53.5 (50,2-57,0) 51.3 (46,8-56,3) 48,8 (45,6-52,2) 58.4 (55,0-62,0) 63.4 (55,5-72,4) 52,0 (48,4-55,8) 64,0 (58,6-70,0) 60.5 (48,2-75,9) 44.2 (38,5-50,8) 58,0 (56,6-59,4) 58,4 (45,1-75,6) 55,5 (48,9-63,0) 63,2 (53,2-74,9) 13,4 (9,1-19,7) 22,0 (17,9-27,1) 13,9 (12,4-15,6) 26,9 (18,7-38,8) 14,8 (10,8-20,3) 12,6 (8,1-19,5) 18,7 (13,7-25,4) 16,0 (14,1-18,1) 8,0 (4,4-14,4) 28,1 (21,3-37,1) 38.4 (30,4-48,6) 40.7 (35,3-46,8) 33.8 (31,4-36,4) 33,8 (25,3-45,3) 38,1 (27,0-53,9) 40,1 - 31.8 (23,9-42,2) 32.9 (25,1-43,2) 37.5 (30,8-45,7) 41,8 (33,5-52,2) 41.6 (30,2-57,2) 34,5 (25,1-47,2) 42,8 (39,0-46,9) 18,8 (9,8-35,9) 55,9 (55,1-56,6) 57.7 (54,6-61,0) 53.0 (52,3-53,8) 60.3 (59,8-60,8) 44.8 (44,6-45,0) 48.1 (47,2-49,0) 42,0 (40,8-43,3) 40.2 (39,6-40,9) 47,9 - 55.4 (54,5-56,2) 53.2 (52,5-53,8) 50,0 (47,9-52,2) 47,1 - 54.6 (53,4-55,9) 37.7 (35,3-40,3) 38.8 (37,8-39,8) 49,8 (49,4-50,2) 42.3 (39,5-45,3) 36,6 - 49.5 (47,6-51,5) 61,4 (60,7-62,1) 61.8 (58,3-65,4) 58,4 (57,7-59,2) 61,7 (61,2-62,1) 52.7 (52,5-52,9) 51.9 (51,0-52,8) 51,0 (49,8-52,2) 48.0 (47,4-48,6) 54.1 (53,3-55,0) 58,0 (57,2-58,8) 61.6 (61,0-62,3) 58.8 (56,8-60,8) 58,3 (57,5-59,0) 61,1 - 49,3 (46,6-52,0) 48,3 - 59.7 (59,4-60,1) 54,6 (51,7-57,5) 52,9 (51,7-54,1) 59,0 (56,9-61,2) Povprečje Eurocare-4 54,6 (52,7-56,6) 14,8 (13,4-16,4) 32,2 (29,0-35,7) 47,3 (46,8-47,8) 55,8 (55,3-56,2) RS = relativno preživetje, 95 % CI = 95 % interval zaupanja, – = ni podatka RS = relative survival, 95 % CI = 95 % confodence intervals, – = data not available Zakotnik B. Mednarodna primerljivost uspešnosti zdravljenja raka v Sloveniji 825 Primerjava preživetij v evropskih državah Podatke o incidenci in preživetju v evropskih državah prikazujejo EUROCARE raziskave. Podatki o zadnji, EUROCARE 4 so ravnokar objavljeni.4, 5 V razpredelnicah 1, 2 in 3 so prikazani podatki o 5-letnem starostno standardiziranem preživetju za posamezne rake in za vse rake skupaj za moške in ženske. Z namenom, da se čimbolje prikaže vpliv intervencij in zdravljenja v zadnjem času (2000–2002), so podatki prikazani s pomočjo periodne analize, ki sta jo prva uporabila Brenner in Gefeller.6 Ravno zaradi poudarka na zadnjem obdobju so podatki o preživetju podani za države, v katerih so registri raka lahko zagotovili potrebne podatke do vključno 31. decembra 2003, med njimi, kot je razvidno iz razpredelnic, tudi Register raka RS. Trendi incidence in umrljivosti zaradi raka dojk za nekatere evropske države in Slovenijo Sl. 4. Starostno standardizirana incidenca raka dojk v Češki, Danski, Angliji, Finski, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Poljski in Švedski. Figure 4. Age standardized incidence of breast cancer in Chech Republic, England, Finland, Germany, Netherlands, Norway, Poland and Sweden. Sl. 5. Starostno standardizirana umrljivost zaradi raka dojk v Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji. Figure 5. Age standardized mortality rate of breast cancer for England, France, Germany, Italy and Spain. Veliko dejavnikov okolja vpliva na pojav malignih bolezni. Čeprav raka ne moremo izkoreniniti, lahko z boljšim poznavanjem nastanka bolezni in ustreznimi ukrepi incidenco (rak pljuč in kajenje) in/ali umrljivost zmanjšamo. To so vsekakor ekonomsko najučinkovitejši in za potencialne bolnike najprijaznejši ukrepi. Da so takšni ukrepi lahko uspešni, želim prikazati na primeru raka dojk. Podobne padce umrljivosti v zahodnih državah beležijo pri raku pljuč pri moških kakor tudi pri kolorektalnem raku. Sliki 4 in 5 prikazujeta gibanje incidence in umrljivosti za raka dojk v nekaterih evropskih državah,7 Slika 6 pa za Slovenijo.3 Diskusija Na prikazanih slikah in razpredelnicah je razvidno, da se s časom pri večini rakov v Sloveniji 5-letno relativno preživetje izboljšuje (razen izjem) in da se razlika v preživetju med moškimi in ženskami zmanjšuje (Sl. 1), vendar je preživetje pri moških med najslabšimi v Evropi (Razpr. 4). Razlog za to je predvsem slabo preživetje pri raku prostate, ki postaja Sl. 6. Grobe in starostno standardizirane incidenčne in umrljivostne stopnje za raka dojk v Sloveniji (ASR* = starostno standardizirana stopnja). Figure 6. Crude and age standardized incidence and mortality rates for breast cancer in Slovenia (ASR* = age standardized rate). 826 Zdrav Vestn 2007; 76 najpogostejši rak pri moškem. Statistično se je občutno izboljšalo preživetje pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke (Sl. 2 in 3), ki je rak, za katerega v Sloveniji zboli letno največ bolnikov, incidenca pa je še vedno v strmem porastu. Še vedno ga odkrijemo v stadijih I in II le pri približno 15 % bolnikov,3 zato so tudi naša preživetja pomembno pod evropskim povprečjem (Razpr. 1). Tu bo potrebno napore predvsem usmeriti v znižanje stadija bolezni (presejanje), če želimo dohiteti ostale evropske države. Najverjetnejši razlog, da smo dosegli pomembno izboljšanje v preživetju v zadnjem obdobju, je leta 1991 pričeto uvajanje natančnih smernic zdravljenja in standardizacije patoloških izvidov v okviru vseslovenske raziskave OIGIT ter kasneje sprotnem uvajanju novih dopolnilnih zdravljenj in sistemskih zdravljenj razsejane bolezni. Če bo odstotek raka odkrit v tako napredovalem stadiju še vedno tako visok kot do sedaj, bodo ta zdravljenja predstavljala preveliko finančno (in kadrovsko) breme za naše zmožnosti. Preživetje se je ravno tako pomembno izboljšalo pri raku prostate, vendar je kljub temu občutno nižje od evropskega povprečja (Razpr. 2). Razlog je verjetno ta, da z uporabo določanja PSA in s tem zgodnejšo registracijo ujamemo bolezen, ki ima izrazito kroničen potek prej. Zaradi slabega preživetja bi bilo potrebno natančneje analizirati podatke o prijavljanju in preživetju pri raku prostate in raku mehurja ter napraviti drugačno strategijo za obravnavo teh rakov, ki se obravnavajo za razliko od drugih izrazito razpršeno po Sloveniji.2 Nasprotno imajo raki, ki se obravnavajo centralno na Onkološkem inštitutu izredno dobra preživetja, nad evropskim povprečjem, nekateri celo med najboljšimi v Evropi (ščitnica, Hodgkinova bolezen, sarkomi mehkih tkiv, ne-Hodgkinovi limfomi). Dobra preživetja nad evropskim povprečjem so tudi pri ginekoloških rakih. Pri raku dojke smo se že skoraj povsem približali evropskemu povprečju, vendar ga verjetno ne bomo presegli, če ne bo pričel delovati program presejanja. To trditev bi lahko podkrepil s slikami 4, 5 in 6, kjer kljub večanju incidence povsod v Evropi upada, umrljivost pri nas pa ostaja enaka. Res, da ta ni naraščala kljub rasti incidence, predvsem na račun uspešnega dopolnilnega zdravljenja, ki pa postaja vse dražje in si ga za tako veliko število Prispelo 2007-10-01, bolnic ne bomo mogli privoščiti, če bolezni ne bomo odkrili v zgodnejšem stadiju. Ne nazadnje je potrebno omeniti slaba preživetja bolnikov z akutno in kronično mieloično levkemijo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami (Razpr. 4), saj gre za bolezni, kjer je angažiranega zelo veliko zdravstvenega kadra in finančnih sredstev. Ravno zaradi tega je nujno potrebno, da se ti podatki za Slovenijo ponovno analizirajo. Potrebno je opredeliti, ali gre za pomanjkljivo, sicer z zakonom predpisano prijavljanje teh bolezni, ali so vzroki drugje, ki jih je potrebno seveda čimprej odpraviti. Zaključki Zbiranje podatkov o incidenci in preživetju bolnikov, ki zbolijo za rakom, je nujno in z zakonom predpisana, saj je brez tega nemogoče načrtovati zdravstveno politiko, ker rak postaja tako po incidenci, ozdravlji-vosti in dragem zdravljenju vse pomembnejši. Podatke bo nujno dopolniti z natančnejšimi podatki o zdravljenju, saj bo le na ta način možno analizirati razloge za uspeh oziroma neuspeh zdravljenja in na osnovi tega sprejemati ustrezne ukrepe. Literatura 1. Pompe-Kirn V, Zakotnik B, Volk N, Benulič T, Škrk J. Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji: 1963–1990. Ljubljana: Onkološki inštitut, 1995: 121–6. 2. Pompe-Kirn V, Zakotnik B, Zadnik V. Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji: 1983–1997. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2003: 16–24. 3. Primic-Žakelj M, Bračko M, Hočevar M, Pompe-Kirn V, Strojan P, Zadnik V, et al. Incidenca raka v Sloveniji 2004. Poročilo št. 46. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2005: 84. 4. Berrino F, De Angelis R, Sant M, Rosso S, Bielska-Lasota M, Coe-bergh JW, Santaquilani M. Survival for eight major cancers and all cancers combined for European adults diagnosed in 1995–99: results of the EUROCARE-4 study. Lancet Oncology 2007; 8: 773–83. 5. Verdecchia A, Francisci S, Brenner H, Gatta G, Micheli A, Mangoni L, Kunkler I. Recent cancer survival in Europe: a period analysis 2000–02 of the EUROCARE-4 data. Lancet Oncology 2007; 8: 786–96. 6. Brenner H, Gefeller O. An alternative approach to monitoring cancer patient survival. Cancer 1996; 78: 2004–30. 7. Jonsson B, Wilking N. The burden and cost of cancer. Ann Oncol 2007; 18: Suppl. 3: 2–67. sprejeto 2007-11-25