STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXVII januar 1980 št. 1 Gospodarski načrt za leto 1980 Letne gospodarske načrte za leto 1980 srno prvič uspeli pripraviti sredi decembra dm simo jih na osnovi javne razprave sprejeli ob koncu leta. V pianu smo opredelili naloge lin cilje samoupravnega in družbenoekonomskega razvoja, zato bi morali stremeti, da jih z dobro organiziranim delom preseže- mo, saj bo od večjega dohodka odvisen tudi osebni dohodek posameznika. Plan mora bilti odraz kritične analize doseženih rezultatov v obdobju 1976—1970. Nesporno je, da mora iz doseženega zlasti izhajati, kako izvajamo sprejete plane in kaj moramo v letu 1980 sito- Gradnja tapetniške delavnice v zamudi Že včasih so rekli: Gradnje so za spomladi in poleti in to kljub najsodobnejšim pripomočkom drži še danes. V jeseni se zunaj ne da toliko narediti, ker je dan kratek, pozimi pa graditelje spremljajo še druge nevšečnosti, proti katerim za sedaj še ni pomoči. Mraz, sneg, led. Naj bodo delavci še tako dobro oblečeni, ko pade temperatura deset stopinj pod ničlo, se bo storilnost močno zmanjšala. Novi Stolov tapetniški obrat ob tozdu 2 z gradnjo kasni. Pod streho bi moral biti nekako ob koncu leta in tako pripravljen za notranja dela. Gotovo bi izvajalci del pri objektu pred nastopom hujše zime pohiteli, pa niso imeli pripravljenih vach-betonskih elementov, ki jim jih pripravljajo v njihovih delavnicah. Sedaj so nosilni loki in ves ostali ((-§ UUBUANAfJ \ J material za pokritje objekta že nekaj časa na gradbišču, vendar dela ni moč normalno nadaljevati. Postavljeni in odkriti betonski elementi so že lep čas zaledeneli in sedaj še zasneženi, kar onemogoča varnost delavcev. Delni zastoj pri gradnji so povzročili delavci Slovenija ceste, ki so ob novoletnih praznikih odšli domov in se niso pravočasno vrnili na delo. Ob mili in suhi zimi bi se dalo kljub vsemu le nadaljevati z gradnjo. Najpomembnejša je streha, ki bi ob dograditvi pomenila prelomnico v težavnosti del. Do konca aprila bi morala biti gradbena dela pri kraju. Od vremenskih pogojev v bodoče je odvisno, če se bo zamuda lahko zmanjšala. Ciril Sivec riti, da bomo v c eloti izvedli pilam sike usmeritve, ki smo jih zastavili v srednjeročnem planu 1976—1980. Planirani ekonomski rezultati Izhodišča za plan proizvodnje iin plan prodaje določata Samoupravni sporazum o temeijliih plana in srednjeročni plan razvoja. Predvideno fcično povečanje proizvodnje v letu 1980 je 5 °/o, pri tem pa odpade 3 % na planirano povečanje produktivnosti dela in 2 % na -povečanje števila zaposlenih. Plan realizacije prikazuje naslednja tabela: (v mio din) Ocena 1079 Plan 1980 Indeks plan 80 ocena 79 Domači trg Izvoz 510 80 605 85 1119 106 Skupaj 590 090 117 Planiramo 690 milijonov din bruto realizacije proizvodnih tozdov, kar predstavlja glede na ocenO' za leto 1979 17' % povečanje. Na domačem trgu predvidevamo 605 milijonov din realizacije (po bruto prodajnih cenah), to je 119 % povečanje, planirana realizacija izvoza pa je 85 milijonov din, to je 6 % več, kot je bila v letu 11978. V letu 1080 planiramo povprečno 1.727 delavcev, kar predstavlja 2 % povečanje. V DO Stol planiramo 18 % povečanje celotnega prihodka, porabljena sredstva pa naj bi se povečala za 17 %. Pri tem je plan povečanja materialnih stroškov 17 %, plan povečanja minimalne amortizacije pa je 24 %• Piam dohodka, kot razlika med celotnim prihodkom iin porabljenimi sredstvi, je 431i.4i00.000 dilniarjev, kar predstavlja 18 % povečanje, dohodek na zaposlenega pa naj bi se povečal za 15 °/0. Planirani porast mase osebnih dohodkov je 16 %, enako stopnjo povečanja pa planiramo tudi za sklati Skupne porabe in sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Investicije Predlog investicijskega plana za leto 1980 v glavnem zajema naslednje dejavnosti: dokončanje začetnih investicij (tapetniška, kuhinja), nabava najpotrebnejše strojne opreme v ozkih gr- (Natialjevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) PLAN CELOTNEGA PRIHODKA TER RAZPOREDITEV DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA (v 000 din) DO STOL Ocena 1979 Plan 1980 Indeks plan 80 ocena 79 1. CELOTNI PRIHODEK 1.358.170 1.595.990 118 2. PORABLJENA SREDSTVA 992.560 1.164.590 117 — materialni stroški 973.876 1.141.390 lil 7 — airnort. po predpisani mlinlim. stopnji 18.684 23.200 1214 3. DOHODEK 365.610 431.400 118 — za amioit. nad predp. stopnjo 18.290 21.950 120 — za DSODSP 42.020 47.030 1,12 — Prispevki SIS 18.910 16.135 116 — davki, prispevki, plačila 43.071 51.560 120 4. CISTI DOHODEK 248.319 294.725 1119 — za osebne dohodke 186.4115 216.240 116 — za stanovanjsko gradnjo 1,3.049 15.140 116 — za Skupno porabo 21.550 25.000 116 — za poslovni sklad 19.000 28.503 160 — angažirani 1:5.170 17.547 116 — za lastni razvoj 3.830 10.956 286 — za rezerve 8.305 9.842 119 Mih (kovinska PE-3, površinska PE-8, TOZD-2, TOZD-4), oprema za novo tapetniško delavnico, transportna sredstva (kamioni, viličarji, dvigoVozi), zamenjajva dotrajane strojne opreme ter druga drobna oprema. Predvidevamo, da bodo razpoložljivi viirli lasltnffih sredstev za investicije znašali 25.510.000 din. Višina sredstev je odvisna namreč od uspešnosti gospodarjenja v letu 1979 (podatek bo znan šele po zaključnem računu) in od eventualne možnosti pridobitve kreditov za nakup opreme. Kot vidimo, bomo nabavili tisto strojno opremo, ki je glede na prodizvodne naloge, ki smo jih zastavili, najbolj upravičena ter bo omogočila najboljše ekonomske učinke v proizvodnji in ki bo delno nadomestila že iztrošeno. Plan osebnih dohodkov in skupne porabe Skladno s planirano maso osebnih dohodkov v letu U979 in planiranim povečanjem števila zaposlenih (2 %), bo povprečni: neto osebni dohodek v letu 1980 znašal 7.46:5 din, kar je za 14 % več kot v letu 1979. Mesečno gibanje osebnih dohodkov bo tako kot v lanskem letu odvisno od stopnje doseganja planiranega dohodka po zadnjem periodičnem obračunu in od doseženega porasta produktivnosti oziroma uspešnosti tozda, v primerjiavi z istim obdobjem preteklega leta. Vse odločitve na področju delitve osebnih dohodkov bomo sprejemali le na podlagi ustvarjenega dohodka tozda v skladu s planom in. določili Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozda in za delitev sredstev za osebne dohodke iin skupno porabo delavcev. Če bo ustvarjeni dohodek večji od planiranega, bodo večji tudi OD, če pa planira- nega dohodka ne bomo dosegli, bomo morali tudi za OD razporediti sorazmerno manj sredstev. Neto OD na zaposlenega bodo lahko večji od planiranih tudi, če bomo ‘planirani dohodek ustvarili z manjših številom zaposlenih ali z manjšimi stroški, ki so planirani. Pni tem moramo pripomniti, da Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana Jugoslavije za razdobje 1976 do 1980 za leto 1980 predvideva porast mase osebnih dohodkov za pet indeksnih Itočk počasneje od raste dohodka. Za skupno porabo v letu 11980 bodo na razpolago namenska sredstva, ustvarjena v letu 1979 v višini 211.560.000 din, s poslovanjem v letu 1980, pa je potrebno ustvarite za skupno porabo 25.000.000 din za porabo v letu 1881. V latu 1980 naj bi še sorazmerno pojačali regresiranje letovanja na račun enkratnega izpfeičilla regresov za letni dopust, tako da bi zneski enkratnega izplačila rasli počasneje kot zneski regresa za oskrbni dan. Piri nagradah za delovne jubileje je potrebno tudi pri nagradah za 10 let preiti na kriterij skupne delovne dobe. Iz ustvarjenih sredstev je treba v celoti pokriti regres za prehrano med delom, saj ga v letu 1080 ni več mogoče pokrivati iz tekočega dohodka. Stanovanjska izgradnja V prihodnjem letu bo potrebno kupiti vsaj štiri enosobna in tri dvosobna stanovanja, za kar bi bilo potrebno zagotoviti 4.256.000 din. Preostala sredstva bi namenili v pri.Mižno enakih deležih za kreditiranje individualnega nakupa stanovanj (doslej je evidentiranih 9 kandidatov), za kreditiranje individualne gradnje in za pripravljanje gradnje stanovanjskega bloka na Duplici. Planiramo, da se bo Skupaj z obstoječimi sredstvi v stanovanjski .sklad nateklo do konca leta 11980 okoli 10 mli- lijbnov din. Da bi zagotovili vse te potrebe, bi bilo smiselno vsaj del teh sredstev vnovčiti pri Stanovanjski banki in pridobiti ustrezne kredite. V začetku leta 1980 bo uveljavljen nov pravilnik o stanovanjskih razmerjih in bi takoj po uveljavitvi razpisali stanovanjska posojala. Rekreacija V zadnjih letih beležimo porast letovanja naših delavcev. Presojamo, da k temu prispeva sprejeta politika regresiranja letovanja in bi balo smiselno sklepati za prihodnje letto o povečanju deleža za regresiranje oskrbnega dne; s tem v zvezi, pa bo nujno poiskati nove oziroma dodatne počitniške kapacitete. Na področju rekreativnega športa, posebej v letošnjem letu beležimo velik razmah, saj aktivno deluje 15 športnih sekcij. V prihodnjem letu bomo skušali v okviru vseh sekcij s programi, ki bi bili usmerjeni predvsem v re-kreativnost, doseči še množičnejše vključevanje v sekcije. Varstvo pri delu V letu 1080 bo naše delo usmerjeno v tiste dejavnosti in aktivnosti iz Samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu, ki jih še nismo v celoti osvojili. Pri soočenju s slabostmi oziroma dejanskem stanju varnih in zdravih delovnih pogojev ismo dlaka j enotni, medtem ko smo pri odklanjanju le-teh zelo šibki. Zato bo osnovni poudarek pri nadaljnjem razvijanju naše dejavnosti, v poglobljenem in še tesnejšem sodelovanju s proizvodno in strokovnimi služ-. barni. Izobraževanje Na osnovi potreb po delavcih borno razpisali 2 štipendiji na biotehnični fakulteti — smer lesarstvo, 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo in 2 štipendiji na tehniški lesni šoli. v delo pa bomo vključili 9 pripravnikov, ki so naša štipendisti. Za izobraževanje ob delu bomo razpisali šolnine za izredni študij za delavce, ki imajo za opravljanje svojih del in nalog manjkajočo strokovno izobrazbo. Poleg rednih oblik bomo oblikovali program funkcionalnega izobraževanja za poslovodne delavce. Informiranje Skušali bomo popestriti vsebino našega Glasila in poiskati pot, kako bi se krog sodelavcev Glasila razširil. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti Informatorju, da bi pogosteje izhajal in obveščal zaposlene o vseh aktualnostih. Naloge na področju splošnega ljudskega odpora Delovna organizacija bo v skladu z obrambnim načrtom DO in obstoječih predpisov LO in DS razvijala svojo obrambno sposobnost in družbeno samozaščito. Janez Kanc Organizirano in delovno v leto gospodarske stabilizacije Zaposleni v DO Stol Kamnik smo v decembru 1979. leta sprejeli gospodarski načrt v tozdih in za DO za leto 1980 po obsežni in živahni razpravi v samoupravnih skupinah, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Še posebno živahna je bila razprava o investicijski dejavnosti, saj je bilo obravnavanih več variant in so bile dane številne tehtne pripombe. To je tudi razumljivo, saj v letu 1980 zaključujemo pomembne investicije v tozdu Tapetniške delavnice, kuhinjo in predvidevamo okoli 26 milijonov din naložb v strojno opremo. Plan predvideva še bolj angažirano delovanje vseh zaposlenih, še posebej pri izvajanju nalog in pri dograjevanju samoupravno družbenoekonomskih odnosov v tozdih, med njimi in drugimi asociacijami združenega dela ter našega političnega sistema. Še resneje in kompleksneje pristopamo k obravnavi stanja gospodarjenja, k čemur nas silijo nekateri negativni pojavi, od velike konjunkture, prevelikega uvoza, neurejenost cen itd., itd. Velika konjunktura bo 1980. leta mnogo manjša, uvoz moramo uravnavati z večjim izvozom, urediti moramo področje cen, zlasti surovinam in finalnim izdelkom. Cene surovin skokovito rastejo (hlodovina, iver plošče, furnirji, lepila itd.), rastejo tudi cene energiji, prevozni stroški itd.). V gospodarskem načrtu predvidevamo 18 % porast dohodka, 17 % porast stroškov, 16 % povečanje mase OD, 6 % povečan izvoz, 5 % rast fizičnega obsega proizvodnje, 3 % rast produktivnosti in 2 % rast zaposlenosti. Tako zastavljene naloge bomo v skladu z določili resolucij o družbenoekonomskem razvoju družbenopolitičnih skupnosti sprotno preverjali in usklajevali s politiko stabilizacije v naši družbi. V letu 1980 bomo dograjevali medsebojne dohodkovne odnose, združevali sredstva za skupne naložbe med tozdi, večali izvoz, posvetili večjo skrb boljši likvidnosti, sprejeli srednjeročni plan razvoja 1981 do 1985, zmanjšali materialne stroške, povečali produktivnost dela z novo opremo in boljšim izkoristkom fonda delovnega časa in zavzemali se bomo, da v družbenopolitičnih skupnostih, SIS in v delovni organizaciji uokvirimo osebno, splošno in skupno porabo z ustvarjenimi možnostmi. Ne glede na to, da je v naši DO že dalj časa praksa po temeljiti obravnavi periodičnih obračunov in zaključnih obračunov, bomo v 1980. letu še bolj poglobljeno obravnavali in odstranjevali težave in probleme v dobrobit posameznika in vse skupnosti. Najpomembneje je, da bomo 1980. leta namenili za skupno, osebno in splošno porabo nekoliko manj kot bomo ustvarili. Že od 1976. leta v naši DO pada udeležba dohodka v celotnem prihodku (30 % na 26,9 %), struktura OD v dohodku niha (od 50,6 % do 53,9 %), prispevek za DSSS (od 22,3 % do 11,5%), prispevki SIS, davki in druga plačila so udeležena v dohodku (8,9% do 15,6 %). V poslovnem poročilu za devet mesecev 1979. leta smo zapisali: Materialni stroški so rak rana naše DO (le-ti hitreje rastejo kot celotni prihodek) in istočasno je smotrna uporaba vseh materialov naša notranja rezerva za večji dohodek in tudi večji OD. Leto 1980 bo zahtevno toda prepričan sem, da se glede na samoupravno organiziranost, kadrovsko zasedbo, proizvodni program in s skupnimi napori lahko nadejamo, da bomo plan v celoti izvršili. K predloženim poslovnim poročilom za vsak tozd, DSSS in DO vedno prilagamo tabele primerjalnih stroškov v onosu na plan in enako obdobje prejšnjega leta. V tem sestavku želim razčleniti predvsem stroške za reklamo in ekonomsko propagando. Stroški za reprezentanco so v dkviru plaina in boido znašali 440.000 din. Pomen ekonomske propagande za plasma naših proizvodov Stroškom za reklame in ekonomsko propagaindo določimo vsako leto z letnim planom globalno Vilšiino in tako smo tudi za 119719. leto planirali 3,03 mio din, realizirali bomo 2,798 mio din. Ekonomska propaganda je pomemben element pri reklamiranju proizvodov in storitev, čeprav vemo, da je kvaliteta proizvodov, solidnost dobav, servisna dejavnost itd. osnova za prodajo proizvodov posameznih DO in tudi naše. Trg mora poznati proizvode, funkcionalnost le-iteh, lepo oblikovanje in tako dalje. To dosežemo tako, da namenimo sredstva za prospekte, sejme, razstave, oglase, panoje in druge oblike ekonomske propagande. V DO Stol smo porabili 780.000 din za prospekte (Modul program, kovinski stoM, almanah). 928.00 din za dotacije društvom pri reklamiranju naših proizvodov, za oglase in panoje (Dinamo Zagreb, NK Maribor, Virtus Duplica, ŠD Ilidža Sarajevo, NK Olimpija Ljubljana iltd.). 307.000 din za sejme in razstave. 253.000 din za storitve in ostali stroški (fotografije, diapozitive itd.). 530.000 din rdklama in propaganda za 75-letnico DO. Opredelitev in določitev za posamezne namene določa v skladu s, sprejetim planom komisija v tozdu prodaje v soglasju s poslovnim odborom DO, kjer se odločil o smotrnosti za posamezmit-strošek oglasa oz. izdelavo prospekta itd. Strokovna služba tozda Prodaje podpiše tudi ustrezno pogodbo. V statutu DO so naštete odgovornosti in naloge glavnega direktorja ter Poslovnega odbora. Po teh določilih se je Od 1.19170 odločalo o vseh stroških za reklame, oglase, prospekte iltd. Za 75-letnico pa je o reklami odločal še posebni odbor, imenovan od Izvršnega odbora DO. Vsake tri mesece poročamo delavcem o vseh stroških in tudi o stroških za reklame in oglase (posebna tabela stroškov za tozde in DO), ter do sedaj ni bilo nikoli pripomb. (Nadaljevanje na 4. strani) V začetku letošnjega leta je Stol obiskal naš kupec Earl Kendrick iz Amerike. Po pogovoru z vodjem izvoznega oddelka tov. Koritnikom se je za kratek čas pomudil pri glavnem direktorju Vinku Gobcu. Povedal je, da bo tudi v bodoče reden kupec naših kolonialnih stolov. Ob tej priložnosti mu je tov. Gobec izročil priznanje, ki ga mu je podelila naša delovna organizacija za dobro poslovno sodelovanje ob svoji 75-letnici. Pred volitvami v samoupravne organe (Nadaljevanje s 3. Istrani) Ustrezna komisija tozda prodaje je na IV. seji 21. 9. 1979 in na VI. seji, 27. lili. 1979 sklenila v soglasju s stališčem poslovnega odbora, da se plača na osnovi posebne pogodbe oglas za reklamiranje naših proizvodov NK Olimpiji Ljubljana v višini 300.000 in 200.000 dinarjev. Reklama je bila izvedena preko TV Ljubljana in za 1979. ter 1980. leto na posebni oglasni tabli na stadionu za Bežigradom. Glavni direktor je poročal Izvršnemu odboru DO dne, 24. 12. 1979 in odgovarjal na postavljena vprašanja na seji Delavskega sveta DO dne 27. 12. 1979. Reklamiranje naših proizvodov preko NK Olimpije je storjeno zaradi smotrnosti in utemeljenosti, ker bomo opremljali večjo poslovno stavbo v vrednosti od 15 do 18 milijonov din v 1(980. letu. Clanii IO in DS niso imeli pripomb na postopek, imeli pa so pripombe, da na ta načini ne bi reklamirali naših proizvodov, temveč bi se posluževali časopisov, RTV, prospektov itd. Menim, da nismo prekoračili samoupravnih pooblastil pri odločanju o uporabi sredstev za reklame, vendar pa smo na seji poslovnega odbora 1(5. 1. 1980. leta ugotovili, da je potrebno zaradi številnih sprememb v DO Stol od 1976. leta ter tudi za bolj precizno določitev pristojnosti o odločanju glede reklam, oglasov in prospektov pričeti aktivnosti za pripravo novega statuta DO in tozdov. Za rešitve v zvezi z odločanjem v posameznih primerih za reklame in oglase se bomo skupaj dogovorili. Prepričan sem, da 0,70 % dohodka za reklame in oglase je prej premajhen znesek kot prevelik, Itdda- z oz. na stanje na trgu zadovoljuje, čeprav sorodna podjetja namenjajo reklama znaitnb večja sredstva. Pri sredstvih za reklame in oglase moramo v naši DO storiti še en korak, da bo delavec odločal ne le o globalni vsoti za te namene v planu DO, temveč tudi o posameznih plasmajih sredstev, Ekonomska propaganda in reklama je v naši DO smotrna in upravičena ter sopriispeva k izvajanju postavljenih planskih nalog. Vinko Gobec Pripis uredniškega odbora: V 'Zvezi z reklamo na stadionu za Bežigradom smo lahko prebrali piismo našega nepodpisanega delavca v zadnji številki DE. Menimo, da ima tako pisanje namen razvrednotiti samoupravne Odnose, vzbujati dvom v sposobnost naših delavcev za samoupravno odločanje in škoditi delovnemu kolektivu. 'Potbk dogodkov in sklepi samoupravnih organov (Izvršni odbor in delavski svet delovne organizacije sta ugotovila, da je reklama eden od potrebnih ukrepov za 'plasiranje naših proizvodov, da pa naj se v prihodnje naših proizvodov ne reklamira n,a ta način.) v zvezi z zgoraj omenjeno reklamo, sami najbolje dokazujejo, da so naši delavci sposdhni take, pa tudi mnogo 'zahtevnejše zadeve samostojno in uspešno reševati po samoupravni poti; pisanje (senzacionalističnih in zlonamernih člankov pa k temu nič pozitivnega ne prispeva. Pred nami so volitve delegatov v delavske svete temeljnih organizacij, svet skupnih služb in delavski svet delovne organizacije. Po ustavi SFRJ in zakonu o združenem delu se delavski svet oblikuje po delegatskem načelu. To je ena izmed bistvenih karakteristik našega samoupravnega sistema. Oblikovanje delavskega sveta po delegatskem načelu zagotavlja, da delavci tudi tako — preko delavskega sveta — realizirajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice v organizacijah združenega dela. Delegatski sistem zagotavlja, da delavci niso odmaknjeni od upravljanja, saj se morajo delegati ravnati po smernicah in napotilih delavcev, ki so jih izvolili. Delavski svet temeljne organizacije sestavljajo delegati vseh delov delovnega procesa v temeljni organizaciji. To pomeni, da morajo biti v delavskem svetu zastopani vsi delavci temeljne organizacije. S tem naj se zagotovi, da so pri odločanju na delavskem svetu obdelani vsi interesi delavcev iz vsakega dela delovnega procesa. Del delovnega procesa je lahko po zakonu o združenem delu delovna enota (obrat, poslovna enota) ali kakšni drugi deli tozda, kot delovna enota, skupina, izmena, pa tudi še kaj drugega, odvisno od narave dela, lokacije, organizacije dela in podobno. Sestava delavskega sveta mora biti po naših statutih (prav tako tudi po zakonu o združenem delu) takšna, da ustreza socialni sestavi delavcev v tozdu. To pomeni: Delegati v delavski svet morajo biti izvoljeni iz vseh kategorij delavcev. Pri tem moramo ponovno ugotoviti, da delavec ni samo tisti, ki dela za strojem, ampak smo delavci vsi, ki smo sklenili delovno razmerje. Zakon pa predvsem misli pri socialni kategoriji na kvalifikacijsko strukturo delavcev, to je od nekvalificiranih delavcev do kvalificiranih, tehnikov in inženirjev, delavcev z nižjo, srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo, nadalje na spol, starost in tako naprej. Število delegatov mora biti sorazmerno številu delavcev v vsakem delu delovnega procesa, s tem da ima vsak del delovnega procesa vsaj enega delegata. Tako bodo tisti delavci delovnega procesa, koder je zaposlenih sorazmerno več delavcev, lahko imeli v delavskem svetu tudi po več delegatov. (Nenadni zvok sirene je bil ta dan, v ponedeljek, 1(5. 1. 11980, ob 14.30, že drugič dian za nevarnost požara, tokrat je gorelo v Stolu. Zagorelo je v gradbeni baraki GP Graditelj, ki je na gradbišču poleg upravne zgradbe. Požar je nastal na ostrešju in stropu poleg dimnika. Vzrok požara pa je bilo pretirano in nenadzorovano kurjenje v peči na trda goriva. Po Mitri intervenciji naših gasilcev je bil požar v zelo kratkem času zadušen, vendar Pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet temeljne organizacije ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje v tozdu, zakon pa daje to pravico tudi učencem, ki se v tozdu usposabljajo za določen poklic. Vendarle pa zakon o združenem delu splošno pravico biti voljen za delegata v delavski svet omejuje. Prva omejitev je, da nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za delegata. Cilj te omejitve je zagotovitev stalnega obnavljanja sestava delavskega sveta. Ta omejitev velja le za volitve v delavski svet iste temeljne organizacije, ne pa za izvolitev v delavski svet druge temeljne organizacije, če je delavec na primer prišel iz enega v drugi tozd. Druga omejitev je v tem, da v delavski svet ne morejo biti voljeni tisti delavci, ki opravljajo vodilne ali vodstvene delovne naloge. Že z ustavo je določeno, da ne more biti voljen v delavski svet delavec, ki opravlja funkcijo individualnega poslovodnega organa (direktor), niti delavec, ki stalno opravlja vodilne ali vodstvene funkcije, določene s statutom. To ustavno določilo je bilo z zakonom o združenem delu podrobneje določeno in se glasi: V delavski svet temeljne organizacije ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ oziroma kot predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa svetu odgovoren in tudi ne drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kot so namestnik in pomočniki poslovodnega organa, vodje posameznih sektorjev ali drugi v statutu temeljne organizacije in zakonu določeni delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so odgovorni neposredno delavskemu svetu. Še nekaj besed o kandidacijskem postopku. Zakon določa: Kandidate določi in izvede kandidacijski postopek sindikat. Slovenski zakon posebej določa, da je nosilec in organizator volilne aktivnosti v delavski svet sindikalna organizacija, ki v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami omogoča delovnim ljudem široko iniciativo in sodelovanje v celotnem volilnem postopku. Sindikat mora torej organizirati tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo delavcem omogočil, da se v celotnem volilnem postopku svobodno in neomejeno odločijo pri predlaganju in določanju kandidatov. Konrad Vavpotič pa so bili ogroženi sosednji objekti, ktot je staro skladišče laka, kjer so še uskladiščene surovine in pa kope žaganega lesa, ki so v neposredni bližini. To nam kaže, da so vsa slabo grajena in slabo zavarovana kurišča zelo velika požarna nevarnost, zlasti v zimskem času, ko so maksimalno obremenjena. Zato se izogibajmo, kolikor je le možno, dodatnih ogrevalnih pripomočkov, na katera po končanem delu kaj radi pozabimo. Miha Šlebir Požari tudi v zimskem času ne prizanašajo! Občni zbor osnovnih organizacij sindikata Že v decembrski številki Glasila sem napisal prispevek o sedanjih aktivnostih OOS, vendar je pomotoma izpadla polovica prispevka skupaj z naslovom, zato prispevek dopolnjujem v tej številki. Največjo aktivnost smo v OOS posvetili obravnavi rezultatov dela TOZD za prvih devet mesecev preteklega leta, evidentiranju kandidatov za nova sindikalna vodstva, ter pripravam na občne zbore. V razpravi o devetmesečnem poslovanju so bile iznesene mnoge pripombe delavcev, kako izboljšati gospodarsko poslovanje kljub temu, da smo z rezultati devetih mesecev zadovoljni, še posebno, ker se predvideva, da bo stanje ob zaključnem računu za preteklo leto še boljše. Med pripombami je bilo slišati, kot že večkrat, kritiko na račun vzdrževanja strojev, predvsem v tozdu 2 (strojni oddelek), kjer delavci ugotavljajo, da stroji, oziroma strojne linije večkrat ne morejo delati zaradi raznih okvar, ki se predolgo časa ne odstranijo, ker manjka rezervnih delov. To so predvsem razni pogonski jermeni, pasovi itd. Ker so ti stroji uvoženi in zelo dragi je škoda še toliko večja. Iz tozda 5 so delavci dobili pojasnilo, da je rezervne dele zelo težko dobiti in da dolgo traja, preden se dobijo uvozna dovoljenja. Pripombe so bile tudi na preveliko skopost pri obnavljanju in nabavi novih sodobnih strojev in drugih delovnih pripomočkov. Z njimi bi bistveno posodobili tehnologijo, s tem pa tudi dvignili produktivnost. Le na ta način bomo šli v korak s prehitrim naraščanjem cen surovin in raznim repromaterialom. Kritično je bilo ocenjeno tudi obnašanje posameznih delavcev glede delovne discipline na raznih področjih dela. Dosti pripomb in pobud je bilo danih glede varčevanja, saj ugotavljamo, da so materiali in tudi čas zelo dragi in lahko prav vsak delavec na svojem delovnem mestu s tem precej prispeva, da bodo rezultati še ugodnejši. Občni zbori OOS bodo v vseh tozdih delovne organizacije Stola v času od 21. januarja do Z. februarja. Na občnih zborih bomo obravnavali poročila o delovanju osnovne organizacije v devetletnem obdobju in sprejeli naloge in delovno usmeritev za nadaljnje delovanje. Izvolili bomo nova vodstva po dosedanjem sistemu tako, da vsako samoupravno (sindikalno) delovno skupino predstavlja v izvršnem odboru OOS v tozd po en že v tej skupini izvoljen član. Ker se OOS v Stolu povezujemo v sindikalno konferenco, bomo na občnih zborih izvolili tudi člane sindikalne konference, ki naj bi jo sestavljali vsi člani izvršnih odborov OOS v tozdih, predsedniki pa naj bi praviloma sestavljali tudi izvršni odbor sindikalne konference. Sklep izvršnega odbora sindikalne konference je, da bo volilna konferenca OOS Stol 23. februarja ob 9. uri v Kulturnem domu na Duplici. Na občnih zborih in konferenci bomo razpravljali tudi o gospodarjenju v preteklem letu, o predlogu izvršnega odbora sindikalne konference za delo v eni ali dveh prostih sobotah, katerih dohodek naj bi vsak delavec Stola na- Stanovanjska pravica Ustavno sodišče j e preverilo zakoni-toslt nekega samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerah. S tem sporazumom je namreč bilo določeno, da stanovanje, s katerim razpolaga temeljna organizacija, lahko dobi v uporabo samo tisti delavec, kii je član sindikata. Znano je namreč, da je članstvo v simSdiikaltu prostovoljno in se vsak delavec sam odloči, ali bo član sindikata alii ne. Na tem je tudi temeljilo sporno določilo samoupravnega sporazuma. Ko je ustavno sodišče razpravljalo o navedeni določbi., je ugotovilo, da je v nasiprot-jlu z usitatoo. Ustavno sodišče namreč meni, da članstvo v sindikatu samo po sebi ne more bilti pogoj, za pridobitev StanlovanjSke pravice. Zato je nesprejemljivo, da je delavčeva pravica do stanovanja pogojena s članstvom v sim- menil za nakup počitniških kapacitet, ter o drugih zadevah, ki so v interesu delavcev, članov zveze sindikatov. Ena izmed prvih nalog novih vodstev OOS bo evidentiranje članov novih samoupravnih organov na vseh nivojih, zato je iprimerno, da že na občnih zborih in sindikalni konferenci ocenimo dosedanje delo tudi delegatov, članov raznih samoupravnih organov in komisij, ter v nove organe predlagamo zares delovne sodelavce, Franc Sikošek vezana na delo dlilkaltu, tilstim pa, ki niiiso Slani sindikata, pa se ta pravica oporeka, oz. se jilm pravica enostavno jemlje. Stanovanjska pravica za stanovanje, s katerim 'razpolaga temeljna organizacija, je vezana na delo in ustvarjanje celotnega dohodka, torej tudi n,a tisti del sredstev skupne porabe, iz katerih se zadovoljujejo delavčeve stanovanjske pdtrebe. Članstvo v sindikatu torej ne more bilti ptagoj za pridobitev stanovanjske pravice, saj je sindikat le najširša organizacija delavskega razreda, v kateri Ise delavci, prostovoljno organizirajo ter skupno kot člani borijlo za doseganje ciljev in nalog, ki izhajajta iz zvezne iin republiških ustav in dokumentov ZKJ in Zveze Sindikatov Jugoslavije. Ida Kočar Pred osmimi leti je bila formalna žaga v tozdu 2 sodoben stroj. Delavci so pričeli z njim z veseljem delati jn ekskurzije, pa naj so bile sestavljene iz dijakov tehnične šole ali zrelih strokovnjakov, so ga z veseljem ogledovale. Formalna žaga je leto pred tem prišla v Stol in je predstavljala pojem sodobnega razrezovanja iverk. čas hitro mineva. Postarala se je tudi žaga. Nakladanje iverk na razžagoval-no podlogo je še vedno ročno in predstavlja največji problem pri razrezu. Ena iverka je težka od 100 do 200 kg, za enkratni razrez pa jih je potrebno na žago naložiti od 500 do 800 kg. Ni si težko predstavljati, da je to delo izredno težko, težje pa je še zato, ker je potrebno iverke na formatovko naložiti zelo točno. Vsak rez na formatni žagi je potrebno ročno naravnati in tudi spremljati. V zadnjem času je razrezovanje oteženo tudi zaradi slabših reznih listov. Najboljša rezila proizvaja TRO Prevalje, toda kaj, ko jih navečkrat ni mogoče dobiti. Poseben problem razrezovanja predstavlja razrez lesonala, ki se zaradi malo daljšega uskladiščenja skrivi. Lesonal je izredno težak, podložno ploskev pri celem paketu pa predstavljajo štiri vzdolžne deske, ki se že po tednu skladiščenja skrivijo. Lesonal pa je potrebno nabavljati na zalogo, ker ga večkrat po cel mesec ni mogoče dobiti. Krive plošče lesonala se podložni ploskvi na formatni žagi ne priležejo in jih je zato zelo nevarno razžagovati. Nova formatna razžagovalka z avtomatsko nakladalno napravo je nujno potrebna za varnejše in lažje delo pri pripravi ploskovnih elementov v tozdu 2. Sklepi delavskega sveta Dne 2.7. decembra 1979 je bila 14. redna seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so člani razpravljali in sklepali o naslednjem: 1. Člani delavskega sveta delovne organizacije so pregled Sklepov in zapisnik zadnje 13. redne seje sprejeli in potrdili. 2. Obravnavali so poročilo o poslovanju temeijtnilh organizacij, skupnih služb in celdtne delovne organizacije za čas od 1. 1. 19719 do 30. 9. 1979 in talko kot delavski sveti tozdov, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet skupnih služb sprejeli oz. potrdili poročilo. 3. Delavski svet delavne organizacije je verificiral sklepe delavskih svetov tozdov, zbora delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svelta skupnih služb o sprejemu gospodarskega načrta za leto 1980 in sprejel predlog z manjšimi predlaganimi spremembami. 4. Delavski svet DO je ugotovil, da so smernice in elementi za srednjeročni plan 19181—1985 zreli za javno razpravo. Enako ugotovitev so sprejeli že vsi DS TOZD, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet skupnih služb. 5. Člani delavskega sveta delovne organizacije so obravnavali predlog SI-SEOT za: a) pristop k samoupravnemu sporazumu o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev, ter odliva deviz za leto 1980; b) spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo SISEOT; c) spremembe samoupravnega sporazuma o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev, ter odliva deviz za leto 1979; in sprejeli naslednje Sklepe: a) DO pristopa k samoupravnemu sporazumu o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980. b) Sprejme se sprememba 7. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo SISEOT v naslednjem besedilu: »7. člen samoupravnega sporazuma se spremeni in se glasi : Prispevek iz 1. točke 6. člena tega sporazuma se uporabi za kritje dela stroškov enot.« c) Temeljna organizacija (delovna skupnost oz. delovna organizacija) pristopa k spremembam samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979 v besedilu, ki ga je določila skupščina SISEOT na 117. seji, dne 27. 9. 1979. 6. Člani DS DO so bili informirani tudi o tem, da so delavski sveti tozdov, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet skupnih služb sprejeli predlog za konkretna določila in dogovorjene cene za leto 1979 (po osnovah in merilih samoupravnega spora- zuma o urejanju medsebojnih dohodkovnih razmerij med tozda delovne organizacije Sttil Kamnik). 7. Delavski svet DO je sprejel samoupravni .sporazum o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. Enak sklep so sprejeli vsi DS tozdov, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija in svet skupnih služb. 8. člani delavskega sveta delovne organizacije so v zveži s predlogom o imenovanju poveljnika CZ v DO Stol Kamnik sprejeli naslednji Sklep: a) ing. Skušek Petra se razreši funkcije poveljnika CZ Stol Kamnik, b) za poveljnika CZ delavne organizacije Industrija pohištva STOL Kamnik se imenuje tog. Uršič Braneta, vodja razvoja. 9. Obravnavali to sprejeli so delovni koledar za leto 1980, katerega So DS tozdov, zbor delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija to svet skupnih Služb že tudi sprejeli. 10. Verificiral je sklepe delavskih svetov toždov ter sprejel informacijo o nabavi nekaterih osnovnih sredstev in investicijske opreme. 11. Potrdili so Sklep IO DO, z dne 18. 4. 1978, da se znižajo ižklione cene, oz. likvidirajo naslednja osnovna sred: stva: 1. Avtomatska čeparka tov. št. 1684 2.. Enolistna .krožna žaga inv. št. 41156 3. Traktor ZCtor tov. št. 2166 4i. Tovorni avto TAM 200 inv. št. 2609. 12. a) Potrdili so sklepe delavskih svetov tozdov, zbora delovnih ljudi TOZD Delavska restavracija to sveta skupnih služb to na predlog Analize OD sprejeli naslednje Sklepe: 1. 12. člen Pravilnika o normativih to merilih rezultatov dela — izračun razporejenih sredstev za OD se dopolni tako, da se mu doda točka 14., bi se glasi: 14. Obseg proizvodnje vzorcev to izdelkov za sejme to razstave se obračuna talko kot proizvodnja za inženiring, to je, da se porabljene ure, evidentirane na ustreznem nalogu pomnoži s faktorjem 1,6 Obseg proizvodnje izdelkov v količinah, manjših od 20 kosov se obračuna tako, da se obračunano število ekvivalentov poveča za 0,6. Povečanje se prikazuje .posebej. Obračunati to prikazati ga je treba tudi v poročilih za preteklo leto. 2. Visa, do 25. 12. 1979 neporabljena sredstva Sklada skupne porabe v skupni višini 989.041,00 din, se prerazporedijo to porabijo še v letu 1979. Za najnujnejše potrebe in neodložljiva plačila iz prerazporejenih postavk ostane v skladu 55.946,00 din. Prerazporejena sredstva po posameznih postavkah se upoštevajo pri planu porabe sredstev Skupne porabe v letu 1980. b) Predlog Komisije za vrednotenje dela, ki ga je sprejel IO DO, je delavski svet delovne organizacije, potrdil in sprejel dopolnitev 55. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD to za delitev sredstev za OD ter skupno porabo delavcev, ki se glasi: »Za čas nadomeščanja v času izrednih odsotnosti nad 1 mesec do 3 mesecev, ko delavec opravlja tudi svoje redno delo, se delavcu obračuna poleg ocene rezultata dela dodatek za nadomeščanje do 20 odstotnih točk, za čas nadomeščanja nepretrgoma nad 6 delavnih dni do 1 meseca pa do 10 odstotnih točk, če povečan obseg dela ni obračunan kot delo v podaljšanem delovnem času. Dodatek se predlaga to sprejme tako kot ocena rezultata dela, o uporabi določil tega člena pa mora ocenjevalec predhodno obvestiti komisijo za vrednotenje dela, ki izda soglasje. Nadomeščan je za čas odsotnosti nad 3 mesece se uredi z začasno prerazporeditvijo delavcev, imenovanjem vršilca dolžnosti, zaposlitvijo za določen čas ali z drugimi ustreznimi organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi.« 113. 1,. Verificiral je Sklepe delavskih svetov TOZD U 2, 3, 5, 9 in sveta skupnih služb to sprejem naslednje sklepe: a) V TOZD-l se na SM 1790 odpre DM: 663-118 — VODENJE EMBALIRA-NJA POHIŠTVA; b) v TOZD-2 se na SM 2144 odpre DM 677-06 DOVRŠEVANJE ORGANIZACIJSKIH SREDSTEV; c) v TOZD-3 se na SM 3055 odpre DM 675-H VZDOLŽNO KROJENJE IPRENA; d) v TOZD-5 se na SM 5250 odpre DM 673-20 REFERENT ZA KOOPERANTSKA DELA; e) v TOZD-9 se na SM 9047 odpre DM 276-12 ADMINISTRATOR PRODAJE; f) v DSODS se na SM 0161 odpre DM 742-18 DELAVEC PRI OBRAMBNIH PRIPRAVAH. 2. Za delegata v organe upravljanja LB - Stanovanjske komunalne banke Ljubljana je za mandatno obdobje 1980/81 delavski svet delovne organizacije izvolil tov. Kohek Terezijo. 3. Ker je tov. ing. Skušek Petru zaradi prenehanja delavnega razmerja prenehala funkcija člana Komisije za cene je delavski svet delovne organizacije v to komisijo izvolil novega delegata, tov. ing. Skrin.jairič Zvoneta. Delavska, svet je načelno podprl predlog o nakupu stanovanja v Sarajevu, Sklep da odbor za kadre DO, ki preveri, kdko stanujejo naši delavci v Sarajevu. Tov. glavni direktor Vinko Gobec je odgovoril na delegatsko vpražanje DS TOZD Sedežno pohištvo, v zvezi s plačilom 500.000,00 din za -reklamo pri NK »Olimpija« Ljubljana. Delavski svet DO je pojasnilo glavnega direktorja sprejel s pripombo, naj se v prihodnje naših proizvodov ne reklamira na tak način, pač pa naj se koristi droge načine (televizija, radio, časopisi itd.). Helena Križane Dodatek za izjemne delovne pogoje Pri vsakem delu vpliva na nas na različne načine -tudi delovno Okolje. TilSte vplive, ki nals pri delu motiijo ali nam delo otežujejo, označujemo kot otežujoče delovne pogoje. Zaradi teh vplivov porabimo za delo več energije in se pri delu 'bolj utruditmo, kot M se, če teh vplivov ne bi bilo. Najpomembnejši od -teh vplivov, (ki otežujejo delo v naši DO so: delovni umik, nevarnost nesreč iin obolenj, ropot, umazanost, smrad, prah, temperatura. Glede na velikost in trajanje upoštevamo učinek teh vplivov pri ugotavljanju zahtevnosti dela. Pri- tem upoštevamo tiste delovne pogoje, ki pri -del-u nastajajo v pretežni meri (poprečni delovni pogoji). Nekateri delovni pogoji nastopajo pri delu samo občasno ali se občasno poslabšajo ali pa nastopajo v taki meri, da presegajo dovoljene vplive. Te delovne pogoje označujemo kot ilzjemne delovne pogoje in si stalno prizadevamo, da bi jih odpravili, oz. zmanjšali potrebo po delu v takih okoljih. Za delo v izjemnih delovnih pogojih prejmejo delavci dodatke za izjemne delovne pogoje. Te dodatke razvrščamo po vrstah vplivov v 4 skupine, vsako skupino- pa po intenzivnosti vplivanja v 5 stopenj. Najnižji dbdatek znaša 1,00 dlita/h bruto, najvišji pa 4,60 diin/h bruto. Po posameznih skupinah in stopnjah so ti dodatki naslednji: Stopnja Din/h bruto Ddn/h bruto Stopnja 1 1, III. 1, IV. 1 4,60 II. 1 3,20 I. 2. III. 2, IV. 2 3,20 II. 2 2,20 1 3, III. 3, IV. 3 2,40 II. 3 1,60 I. 4, III. 4, IV. 4 1,80 II. 4 1,25 I. 5, III. 5, IV. 5 1,26 II. 5 1,00 Obračunavajo se pri naslednjih delih: I. Dodatki zaradi -izjemnega vpliva atmosferskih neprilik se obračunavajo v času od 1. 11. do 31. 3. na naslednjih DM: St. DM Naziv DM oz. dela Stopnja Načiln obrač. 283 Delavec na kriišču I. 1 DM 309 Upravljalec dvigala za žagan les I. 1 DM 293 Pomočnik voznika bočnega viličarja I. 1 DM 295 Prekladanje žaganega lesa I. 1 DM 337 Pofcrivalec kop I. 1 DM 244 Pomočnik pri pokrivanju kop I. 1 DM 348 Sorter žaganega lesa I. 1 DM 133 Letvičenje žaganega lesa I. 1 DM 343 Pirevzemalec žaganega lesa I. 1 DM 344 Razvrščevaiec žaganega lesa listavcev I. 1 DM 406 Pirevzemalec I. 1 DM — Odstranjevanje snega I. 1 ČAS 311 Upravljalec dvigala za hlodovino I. 1 DM 286 Nakladalec žaganega lesa I. 1 DM 120 -Dela na skladišču in transportu lesa I. 1 ČAS 145 Pomožna tesarska dela I. 1 ČAS 253 Strojna tesarška dela — zunaj nad 2 uri I. 1 ČAS 373 Samostojna tesarska dela — zunaj I. 1 ČAS — Čiščenje dvorišča, skladišča lesa I. 1 ČAS 647 Montažna dela na terenu (v odprtih prostorih) Upravljanje avtodvigaia Hiap I. 1 ČAS St. DM Naziv DM oz. dela Stopnja Načiln obrač. 356 Voznik bočnega viličarja (delo zunaj) I. 2 ČAS 390 Voznik bočnega viličarja (delo zunaj) I. 2 DM 422 Voznik avtodvigaia in viličarja Volvo I. 2 DM 266 Voznik čelnega viličarja v zunanjem transportu I. 2 DM 269 Voznik Viličarja — dobavl-jač (zunaj nad 2 uri) I. 2 Cas 166 Voznik viličarja v notr. tr. (zunaj nad 2 uri) I. 2 Cas 240 Paniiec hlodovine I. 2 DM 243 Pomočnik kurjača I. 2 DM — Delo pri sekalnem stroju I. 2 ČAS 268 Voznik traktorja I. 2 ČAS 624 Voznik traktorja v cestnem prometu I. 2 ČAS 130 Kurjenje peči I. 2 DM — Vzdrževalna dela zunaj (nad 2 uri dnevno) I. 2 ČAS — Obločno varjenje zunaj (nad 2 uri dnevno) I. 2 ČAS — Rezanje kovin zunaj (nad 2 uri dnevno) I. 2 ČAS Čiščenje kovin zunaj (nad 2 uri) I. 2 ČAS 351 Upravljalec poilnojarmendlka I. 3 DM 361 Branltist I. 3 DM 366 Jeirman-ičar I. 3 DM 245 Pomočnik pri polnojarmeniku I. 3 DM 2,87 Odstranjevalec žaganega lesa I. 3 DM 229 Čelilec na žagi I. 3 DM 242 Pomočnik čalilca na žagi I. 3 DM 310 Upravljalec eapilne tračne žage I. 3 DM 76 Nakladalec drv I. 3 DM 192 Nakladalec vagonov I. 3 ČAS 218 Transportni delavec — nakladalec I. 3 ČAS — Nakladanje kamionov in vagonov (zunaj nad 2 uri dnevno) I. 3 ČAS 459 Skladiščnik žaganega lesa I. 3 DM 314 Upravljalec roMnilka I. 3 DM 338 Pomočnik hren,tista I. 3 DM 3-39 Pomočnik jarmenličaria I. 3 DM 253 Strojina tesarska dela — v neogrev. prostorih I. 3 ČAS 373 Samostojna tesarska dela — v neogrev. prostorih I. 3 ČAS — Grobi razrez v TOZD-4 (nad 2 uri dnevno) I. 3 ČAS 431 Pomočnik vodje skladišča got. izd. I. 4 ČAS 465 Vodja tesarstva I. 4 ČAS 261 Urejevalec skladišča I. 4 ČAS 464 Vodja gradbene skupine I. 4 ČAS Prebiranje dec. lesa v lopi (DM: 049, lili, 095) (nad 2 uri dnevno) I. 4 ČAS 037 Odvoz odpadkov od luščilke I. 4 DM — Delo v lopi — TOZD-4 (nad 2 uri dnevno) I. 4 ČAS — Odvoz odpadkov (nad 2 uri dnevno) I. 4 ČAS — Čiščenje neogrevanih prostorov (nad 2 uri dnevno) I. 5 ČAS Peter Jerman (Drugi del sestavka bomo objavili v februarski št. Glasila) KOLEDAR 1980 DELOVNI ČAS • I. izm. 06-H II. iz m. 1A - 22 III. iz m. 22-06 odmori: /. 9.00-9.30 B. 9.A0 -10.10 IIU0.20-10.50 18.30-19.00 Januar Februar Oktober December del. d. del. d. del d. del. d. del, d. del. d. SOUP. OS DP 16 71979 PO. 16.10.1979 CDS 27.12.1979 LE&ENDA . VZV\ Nedelja HTTTTTTT1 Državni p raz. Prosta sobota EššS Kol ekAivni dopust D el. sobota za solid. sklad SKUPNO ŠT. DNI 31 29 31 30 31 30 31 31 30 37 30 31 366 Obralova 1 ni dnevi 21 22 23 23 21 22 17 23 23 23 21 21 260 II ure 168 176 18A 18A 168 176 136 184 184 184 168 168 2080 Kolek, dop- dni ~ ~ — — - - 5 — - — - 1 6 Pr a z n i ki 2 - ~ - 2 - 2 - - - 2 9 Dei. sob. za soh d.sklad ~ — — 1 - - - - — - - — 1 Plačani dnevi 23 22 23 23 (22) 23 22 2A 23 23 23 23 275 (27A ) H ure 784 176 18A M(nt! 18A 176 192 18A 18A 784 784 184 2200(2192 ) Proste sobote A 3 3 3 A 3 3 3 3 4 2 A 39 Nedelje A A 5 4 4 5 A 5 < 4 3 A 52 Ponovitev referenduma za sprejem samoupravnih sporazumov Unilesa v tozdu 2 Referendum je uspel, to je bila prva ugotovitev vdlilne komisije tozda 2, ko je dne 20. IB. 1979 ob 16. uri preštela oddane glasovnice. Udeležba je bila talkina, kolt smo si jo lahko želeli,, saj se je udeležilo kar 95,7 % sodelavcev. Zaikaij prvič neuskpeh? Zaikaij tokrat bolje? Na prvo vprašanje ine to ponovno odgovarjal, saj smo o tem že razlpraivlja*-li ničkolikdkirat. O tem simo pisali tudi v Glasilu. Dejstvo je, da smo šli tokrat v akcijo dobro pripravljeni in organizirani. S tem ne mislim, da to mi bilo že prvič, ampak poudarjam ugotovitve, hi so vplivale na negativen uspeh takrat. Te ugotovitve smo analizirali, napake popravili in sadovi dela so sprejeti samoupravni sporazumi, o katerih smo se izrekli. Kako smo to uspeli? Ponovno smo sklicali sestanke po sindikalnih skupinah, ponovno smo delavcem pojasnili namene iin, pridobitve naše DO v sestavljeni organizaciji UNILES. To smo naredili zato, ker je prišel IO OOS do zaključka, da je bila prva razlaga preveč odmaknjena od dneva referenduma in so bili zaradi tega sodelavci premalo obveščani. Odločili smo se tudi za razlaganje po sindikalnih skupinah in ne na Skupnem sestanku, ker ugotavljamo, da so delavci v manjiši skupini bolj zainteresirani. V tem primeru je to prišlo močno do izraza, saj so vpraševali in se zanimali domala vsi in ne tako koit je to na zboru, kjer sprašuje, oziroma tvorno sodeluje le peščica, ostali pa največkrat neprizadeto spremljajo. Odločili smo se tudi, da bomo po Skupinah razlagali sami člani IO OOS, ker probleme tozda in sodelavcev najbolj poznamo- in smo se zato o teh lahko najbolje pogovorili. Drugi- element uspeha je tudi v tem, da so delavci kljub dopustom prišli na volišče, kar je še posebej spodbudno. Visoko udeležbo smo zagotovili tudi tako, da je komisija obiskala bolnike na domu. Smatram, da je prvi neuspeh dobra šola za bodoče, visok odstotek udeležencev puli sedanjem odločanju pa vzpodbuda za nadaljnje delo. Alojz Pavlič Strelski šport je zelo primeren tudi za ženske. Prispeva k urjenju vida, sprošča duševne napetosti in veča tudi obrambno sposobnost naše države, ki ji v zadnjih letih posvečamo vedno večjo skrb. Zal ,v Stolu, ki zaposluje polovico žensk, sodeluje pri strelskih vajah le slaba desetina. Krivi so predsodki, ki jih dekleta in žene še vedno negujejo, češ: ta šport je le za moške in izgovori, da ni nikoli časa. Veliko članov našega kolektiva tu ■ di ne ve, kakšno je videti novo strelišče v spodnjem prostoru Kulturnega doma na Duplici. O tem so morda brali v našem glasilu, pri tem pa je tudi ostalo. Upamo, da se bodo v letu 1980 le opogumila tista dekleta in žene, ki so doslej čutile v sebi veselje do strelskega športa, vendar resnega koraka še niso storile. Ne pozabite: Novo strelišče in organizatorji vas pričakujejo! Poslovna enota IV V naslednjih številkah Glasila želimo predstaviti poslovne enote tozda-1. Res so to najstarejše delovne enote v Stolu in poznane skoraj vsem našim delavcem, vendar kaj več kot splošnega opisa le ne bi mogel skoraj nihče dati. Za to številko je o delu PE-4 odgovarjal Franc Štebe, za naslednjo pa bomo zaprosili za pogovor vodjo PE-6, tov. Ipavca in nato vodjo PE-8, tov. Leskoška. Upamo, da nam sodelovanja ne bosta odrekla. Pričujoči zapis o PE-4 je zelo zanimiv. PE-4 sestoji iz 4 oddelkov. To so: žagarski obrat, skladišče žaganega lesa, grobi rez ter oddelek struženja. Na vprašanja bo odgovoril tov. Franc Štebe — vodja poslovne enote 4. Bralcem je dobro poznan kot sodelavec našega časopisa po sestavkih tz raznih področij, pisanje o poslovni enoti 4 pa je tudi oris njegovega dela. Žaga pomaga preskrbovati Stol z masivnim lesom. Koliko ljudi je zaposlenih v tem oddelku? Pri vseh delih, od razkladanja hlodovine do pokrite kope na skladišču žaganega lesa in še oddaje v nadaljnjo predelavo ali prodaje je zaposlenih 57 sodelavcev. Na žagi imate še precej težkega dela. Kakšno je to delo? Ali je danes težko dobiti težake? Pravzaprav so vsa ta dela težaška. Najtežja pa so dela pri zlaganju žaganega lesa listavcev v pakete, razna dela pri hlodovini in pri odstranjevanju žaganega lesa in podobno. Delo je izpostavljeno vsem vremenskim vplivom, razen na žagi sami, kjer je prostor tudi neogrevan in izpostavljen močnemu prepihu. Ker je dela povsod dovolj, je logično, da za težko delo ni posebnega zanimanja. Kdaj bodo težaška dela odpravljena ali vsaj olajšana? O popolni odpravi težaških del je nemogoče govoriti, stalno pa se dela na tem, da bi se ta dela olajšala in vsa vlaganja v težko transportno mehanizacijo imajo v prvi vrsti ta namen. Na žalost pa moramo ugotoviti, da ravno za najtežja dela še niso dosežene zadovoljive rešitve. Kakšen les razžagujete? Razžagujemo predvsem bukovino, okoli 16 tisoč kub. metrov, in iglavce, okoli 4 tisoč kub. metrov letno. Praviloma se bukovina žaga v mesecih od septembra do maja, v letnem času pa smrekovina. Razrez lesa teče skozi vse leto. Ali to vpliva na kvaliteto lesnih izdelkov? Kateri les razžagujete v posameznih letnih časih? Vsako leto se dogaja, da se zarad'i prepoznih dobav, zaradi premajhnega števila ljudi na tem delu in zaradi dobav iglavcev v lubju razžagovanje zavleče v julij in celo avgust, kar prav gotovo slabo vpliva na kvaliteto žaganega lesa. Katere so najpogostejše dimenzije lesnih polizdelkov na žagi? Hlodovino razžagujemo v dimenzije, ki jih predpisuje jugoslovanski standard za žagan les. Količine posameznih dimenzij pa so prilagojene našim potrebam. Iglavce ravno tako žagamo po standardu, razen posebnih naročil. Ali razžagujete les tudi za ljudi iz okolice? Opravljamo tudi uslužnostni razrez. Za primer naj povem, da je bilo od avgusta 1978 do oktobra 1979 v ta namen razžaganih okrog tisoč kub. metrov hlodov. Kakšna je zmogljivost in kakšni stroji so v tem obratu? Imamo tri osnovne stroje, to so: pol-nojarmenik »Bogli« švicarske proizvodnje s popotno hidravliko in daljinskim upravljanjem, na katerem lahko žagamo hlode do 70 cm premera. V 12 letih je bilo na tem stroju razžaganih okrog 160 tisoč kub. metrov hlodov, in sicer 70% bukovine in 30% iglavcev. Drugi stroj je polnojarmenik Pini-Kay, avstrijske proizvodnje, ki teče že 17 let, tretji pa širokolistna tračna žaga firme Jucker — Milano, ki je namenjena za razžagovanje hlodovine debelejše od 60 cm. Montirana je bila leta 1946. Dnevna kapaciteta pri polni zasedbi v obeh izmenah je okrog 150 kub. metrov hlodov, pri primerni hlodovini pa tudi 180 kub. metrov in celo več. V zadnjem času je močno padla kvaliteta hlodovine. Kako to vpliva na kakovost vaših lesnih izdelkov? Padec kvalitete hlodovine močno vpliva na slabšo kvaliteto žaganega lesa, to pa ima za posledico slabše izkoriščanje v grobem rezu im poleg tega več stroškov na kub. meter decimiranega lesa. Les vozite v sortirnico z bočnimi viličarji. Kako to poteka? Transport žaganega lesa se opravlja z bočnimi viličarji, tako da od žage do sortirnice vozijo pakete, v katerih je povprečno po 2,5 do 3 kub. metre desk, ki jih že na žagi sortirajo na 3 dolžine. Ves les v sortirnici takoj ločite po kvaliteti in še po čem? V sortirnici se potem sortira še po debelinah in letviči v pakete, primerne za skladiščenje in naravno sušenje. Odvoz lesa v skladišče opravljate strojno. Kako poteka pravilno skladiščenje in koliko časa ostane les na naravnem sušenju? Odvoz od sortirnice na skladišče in skladanje v kope, zopet opravimo z viličarjem. Pod pravilno skladiščenje razumemo to, da je les zložen in zaščiten tako, da se zaradi vremenskih vplivov ne kvari, in da je omogočeno kroženje zraka. Naravno sušenje traja povprečno 6 do 8 mesecev. Kje so skladišča žaganega lesa? Glavno skladišče je ob cesti proti Volčjemu potoku, ker pa se moramo že nekaj let umikati novogradnjam in v letošnjem letu še obvozni cesti, smo bili prisiljeni urediti še eno skladišče na edinem praznem prostoru ob Korenovi cesti. Na glavnem skladišču imamo trenutno uskladiščenih okrog 9 tisoč 500 kub. metrov na skladišču ob Korenovi cesti pa okrog 4 tisoč kub. metrov žaganega lesa, kar po tržni vrednosti predstavlja blizu 4 milijarde starih dinarjev. Za en kub. meter žaganega lesa pa rabimo 3 kv. metre skladiščnega prostora. Po naravnem sušenju gre les v grobo predelavo. Koliko odstotkov vlage ima tedaj? V predelavo gre les običajno z 18 do 22 % vlage, kar je tudi najnižja stopnja, ki jo v naših klimatskih pogojih lahko dosežemo. Če pa je čas naravnega sušenja prekratek, ali pa so v tem času nenormalni pogoji, je stopnja vlage tudi preko 40 %. Kako poteka predelava lesa v grobem rezu? (Nadaljevanje na 10. strani) Stol ima sortirnico masivnega lesa pokrito. Tu so delavci varni pred padavinami, zaščiteni pa niso pred mrazom In drugimi nevšečnostmi, ki posebno v zimskem času ovirajo delavce pri delu. Delo pri prekladanju svežih desk in plohov je težko in terja vsakodnevno polno fizično angažiranost. — Tisti, ki vedno delate v toplih, zaprtih prostorih in si že ob prihodu na delo manete roke in tožite že pri nekaj stopinjah pod ničlo o hudem mrazu, pomislite na sodelavce v sortirnici, na voznike viličarjev in na druge delavce na žagi in v skladišču rezanega lesa. Ti so vse zimske mesece izpostavljeni mrazu, prepihu in vlagi. (Nadaljevanje z 9. strani) Imamo dva osnovna postopka predelave, lin sicer; predelujemo naravno suh les in ga umetno sušimo v gotovih dimenzijah, sem spada tudi ves les za krivljenje, ali pa predelamo že umetno posušen žagan les. Na to, kdaj in zakaj delamo po enem ali drugem postopku, vplivajo; predpisana dimenzija decimiranega lesa, stopnja začetne vlažnosti, namen uporabe, kapaciteta sušilnic, zahtevana stopnja vlage po umetnem sušenju, rok izdelave itd. Umetne sušilnice so tudi zelo pomemben dejavnik pri proizvodnji masivnega pohištva. Kako poteka to sušenje in ali je les vedno pravilno posušen? Umetno sušenje je izredno zanimiv in zapleten proces, katerega pa v naših zastarelih sušilnicah zelo težko, kolikor toliko zadovoljivo izpeljujemo. Ravno zaradi tega ne moremo trditi, da bi bil les vedno pravilno posušen. Potek sušenja sloni na gibanju vode v lesu in na poznavanju določenih zakonitosti, kot so, da se voda vedno giblje iz toplejšega na hladnejše mesto, da gre v smeri celic 4-krat hitreje kot pravokotno nanje, da pri prehitrem gibanju lahko pride do vdora celic kolapsa in tako dalje. Da ta proces pravilno poteka, je treba v sušilnicah vzdrževati vnaprej predpisano klimo. Ta predpis imenujemo režim sušenja. Mesečno gre skozi sušilnice les v vrednosti preko 200 milijonov starih dinarjev, ki pa je zaradi zastarelih lin izrabljenih naprav vedno bolj izpostavljen precejšnjemu tveganju. Grobo obdelan les imenujemo pri nas decimiran les. Koliko je teh dimenzij in koliko časa je les tako uskladiščen? Istočasno se v skladišču decimiranega lesa nahaja okrog 250 različnih dimenzij v skupni količini od 1000 do 1400 kub. metrov. Čas uskladiščenja pa je odvisen od usklajenosti našega plana, izvedba le tega in potreb v oddelkih za nadaljnjo obdelavo. Če zalogo razdelimo z mesečno proizvodnjo 500 do 600 kub. metrov, vidimo, da je čas uskladiščenja okrog 2 meseca. Stalno pa se dogaja, da nekaterih dimenzij manjka, druge pa ležijo leto ali več. Kateri obrati uporabljajo pripravljen les in zakaj se največ uporablja? Mesečno porabijo: krivi linica ca. 74 kub. metrov ali 14 ttt%, enako porabo ima PE-8, strojni oddelek PE-7 ca. 40 kub. metrov ali 8%, TOZD-2 (letve za oboje), 60 kub. metrov ali 12%. Okrog 10 kub. metrov ali 2% rabi TOZD-3, daleč največji porabnik pa je oddelek za struženje in izdelavo sredic za sedeže v naši PE, ki porabi mesečno ca. 256 kub. metrov ali 50% vsega decimiranega lesa. Tudi struženje je oddelek, ki spada pod PE-4. Kakšna je njegova naloga? Naloga tega oddelka je, da kvalitetno o struži in obrusi vse stružene polizdelke za izdelavo kolonialnega sedežnega pohištva in, da pripravi sredice sedežev za te stole. Na kakšnih strojih stružite les? Imamo 4 avtomatske stružnice nemške firme »Hempel«, ki so kombinirane z avtomatskimi brusilkami iste firme. Vsi avtomati so povezani s transportnim trakom, tako da se sortiranje in kontrola opravlja na enem mestu ob koncu traku. Poleg tega imamo še več stružnic za različne namene. V osnovi imamo dva načina struženja, in sicer: Pri enem se obdelovanec vrti in noži potujejo vzdolž osi, pri drugem pa se vrtijo noži vpeti v posebni glavi, potuje pa obdelovanec. Oba principa se uporabljata tudi pri brušenju; samo s to razliko da se obdelovanec, ki potuje, obenem tu- di vrti. Kateri polizdelki se stružijo in brusijo po enem ali drugem principu, je odvisno od profila in dolžine obdelovanca. Kakšna mora biti kvaliteta struženih polizdelkov pred predajo v drugo PE? Da lahko govorimo o dobri kvaliteti, morajo biti polizdelki gladko ostruženi, pri brušenju pa se lesna vlakna ne smejo zagladiti, pač pa morajo biti odrezana. Profili morajo ostati izraziti. Polizdelek mora imeti primerno stopnjo vlažnosti to je: 10 do 15%. Koliko ljudi je zaposlenih v grobem razrezu in v oddelku struženja? Pri celotnem procesu, to je od nihalne krožne žage v grobem rezu, do dostave decimiranega lesa, struženih polizdelkov ali sredic za sedeže v druge PE je zaposlenih 120 ljudi. Stanje vseh zaposlenih v naši PE se pa giblje med 175 in 185. Kako je s strokovnostjo delavcev in kako uvajate tiste ljudi v delo, ki so zanj premalo usposobljeni? Delavci, ki so že dalj časa zaposleni, poznajo svoje delo in ga lahko tudi kvalitetno opravijo, novi pa se uvajajo postopoma, ko med delom poznavajo potek proizvodnje. Jasno pa je, da je čas uvajanja odvisen od zahtevnosti dela. Se ljudje zavedajo delovnih nalog? Odkrito povedano, ne vsi. Kar preveč je takih, ki si lastijo nekatere pravice, nimajo pa dovolj posluha za dolžnosti in se ne zavedajo, da pravica lahko izhaja samo iz pošteno opravljenega dela. Pri razrezu lesa se da s tehtnim izkoriščanjem veliko prihraniti. Se vsi zaposleni tega zavedajo? Boljše izkoriščanje vseh materialov, ne samo lesa, se začne po mojem mnenju že pri oblikovanju in pripravi proizvodnje neha pa, ko je izdelek pripravljen za odpremo. Z nekoliko truda in pazljivosti se da veliko prihraniti. Trdim, da se tega vsi ne zavedajo dovolj in da so tu še velike rezerve. Kolikšna je aktivnost delavcev v oddelkih PE-4 v samoupravljanju? Precej sodelavcev aktivno sodeluje v sindikalni organizaciji, v organih samoupravljanja in v raznih komisijah. Vendar je aktivnost včasih odvisna od dobre informiranosti, ta pa je še vedno pomanjkljiva. Pomanjkljiva v tem smislu, da informacije niso vedno dovolj razumljive. S katerimi problemi se trenutno najbolj ukvarjate? Eden glavnih problemov je, kako zmanjšati fizični napor pri primarni predelavi. Na tem mestu in s tako opremo nismo v stanju kaj dosti spremeniti. Ravno tako je zastarela tudi tehnologija predelave v grobem rezu, da v modernejših sušilnicah sploh ne govorim. Pri struženju pa je problem v tem, da so serije velikokrat tako majhne, da predstava avtomata na novo dimenzijo in profil, zahteva tudi preko polovice časa, potrebnega za izdelavo. Želite v tem sestavku še kaj povedati sodelavcem v PE-4 ali v Stolu? Lepo bi bilo, ko bi se vsak sodelavec v Stolu zavedal svoje odgovornosti do dela, ki naj ga opravi, do sredstev, s katerimi razpolagamo in odgovornosti do sodelavcev. Prepričan sem, da bi od tega vsi imeli koristi. Vpraševal je Ciril Sivec Odgovarjal Franc Štebe Grobi rez pravimo oddelku, kjer razžagujemo les v letve in druge oblike. Tu se pripravlja les za krivilnico, stolarno, oddelek struženja, mizarno in še druge potrošnike v okviru Stola. Na prvi pogled Grobi rez ni posebno zanimiv, saj tu tečejo groba lesno-obdelovalna dela. Prav v tem oddelku pa se poleg obrata žage lahko les najbolj smotrno izkoristi in se ga tako lahko tudi največ prihrani. Z ene deske je mogoče odrezati pet letev In dva širša odpadka za drva, ob nenehni pozornosti pa iz vsake deske letev ali dve več. V skupnem sestavku so to veliki prihranki, ki so ob vedno večjih cenah lesa nujni. SREČANJE UREDNIKOV UNILESA Na predlog ikoardiiniacitjisikega odbora sinidiiknita isozda Uniles so se dervete-ga januarja sestali urednika glasil članic Uniiesa. Srečanje je bilo v Hojiinem tozdu Stavbno mizarstvo v Ljubljani. Res je, da smo se urednika večjiiih lesnih delovnih organizacij že nekajkrat srečali, vendar ne organizirano in ne vsi. Rili smo na seminarju v Piranu, na nekaterih sestankih v Ljubljani in na posvetu slovenskih urednikov in drugih delavcev, ki se ukvarjajo z informiranjem, letos jeseni v Radencih. Vendar se v okviru sestavljene organizacije Uniles še nismo sešli. Res je tudi, da prav o Undlesu se nobena izmed n jegovih Slanic ni v 'zadostni meri in dovolj ustrezno informirala svojih delavcev preko svojih sredstev obveščanja. Te pomanjkljivosti je bilo dobro čutiti povsod, tudi pri nas. Dejstvo je, da Uniles že lep čas obstaja, o njegovem namenu in kbrfisiti za vsako članico pa delavci niso bili dobro obveščeni. Kot primer naj navedemo le maše glasovanje v tretji četrtini lanskega leta, ko smo sprejemali statut Uniiesa in druge dokumente, M se nanašajo na omenjeno združenje, pa nismo Stdovim delavcem pravočasno in temeljito Obrazložili, -kaj bodo od Uniiesa imeli. Tudi to je bil eden izmed vzrdktov, da se Stoiovci niso lažje odločili za skupne interese. Ob ne dovolj temeljitem in morda zakasnelem informiranjem pa se rade pojavijo dezinformacije, ki store ravno obratno, kot bi bilo treba. Tudi danes nam še ni povsem jasno, kako bomo informirali o Umilesu. Ne nam v Stolu in ne drugim članicam. Na sestanku, o katerem pišemo — sklical ga je predsednik koordinacijskega odbora Uniles Franc Sikošek — se nismo mo^li vsega domenita. Na razpolago smo imeli le kratko -urico, kateri je takoj sledila skupna seja delavskega sveta Uniiesa. Vendar, prvi koraki so napravljeni, uredniki smo se spoznali in si povedali, s kakšnimi težavami se pri informiranju srečujemo v svojih delovnih organizacijah in koliko in kakšnih informacij o Unilesu srno doslej objavili. Jasno nam je tudi postalo, da delavci iz vsake izmed članic le malo vedo o drugih članicah, M jih je deset ih so raztresene po Sloveniji od Primorske do Štajerske. Tudi o tem bo potrebno načrtno in redno pisati, pa čeprav na kratko. Kako bomo v sozdu Uniles obveščali, je zaenkrat še stvar ponovnega dogovora, M bo v februarju in na katerem bomo izhodišča jasneje izoblikovali Jasno je, da vsak urednik na vsako izmed sej ne more priti, 'ker je teh le preveč. Potrebno bo najti sodelovanje s skupnimi službami Uniiesa, ki so pripravljene sodelovati, o ugotovitvah in sklepih organov Uniiesa pa bodo morali bolj poročati delegati posameznih članic, torej -tudi naši, Potrebno bo bolj temeljito sodelovanje teh delavcev z organizatorji Obveščanja v vsaki članici. Odpasti mora nezainteresiranost in izgovori, da ni časa in tako dalje. Delegat bo poročal le iz svojega področja; to pa vsak zmore, če le hoče. Samoupravnih organov v Unilesu je več. Razdeljeni so na posamezna po- dročja. Moramo jih čimpreje predstaviti in obrazložiti njihovo delo. Od mnogočesa je odvisno dobro delovanje Uniiesa. Največ gotovo od ljudi, ki bodo te naloge opravljali, od njihove zavzetosti in zaupanja v koristnost skupnih interesov in s tem tudi koristnost interesov vsake izmed članic. Uspeh Uniiesa bo dobil pravo vrednoto tudi od sprotnega, temeljitega, ven- dar razumljivega in kratkega informiranja, ki bo zanimal prav vsakega. Od nas je odvisno, če bo Uniles v letu 1980 in naslednjih letih zaživel Itako, kot pričakujemo. Če bomo to dosegli lih skupne naloge v prihodnosti boljše opravljali) poltem bomo opravičili njegov obstoj in zagotovili potrebo, da v tako velikem združenju lažje dosegamo skupne Ciril Sivec Prvi letošnji seji Unilesovega delavskega sveta so prisostvovali člani iz njegovih desetih članic. Seja je bila v Hoji, ki se je Unilesu pridružila pred nekaj meseci. Od enainpetdeset članov DS se je seje udeležilo 36 in od enajstih članov delavske kontrole sedem. Novi člani skupne delavske kontrole so se po seji delavskega sveta sešli na konstitutivni seji. Novi predsednik DS je Vidic Stojan iz Marlesa, podpredsednik pa Klavžar Niko iz Javorja. Ob podanem poročilu predsednika poslovnega odbora, potrditvi mandatov novega delavskega sveta in delavske kontrole, poročilu o rezultatih referendumov o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Uniles, priključitvi DO Hoje k Unilesu, izvolitvi razpisne komisije za imenovanje predsednika Uniiesa, poročilu o poslovanju Uniiesa v tretjem trimesečju lanskega leta, nalogah organov, teles in delovne skupnosti Uniiesa za letošnje leto, finančnem načrtu in predračunu stroškov skupnih služb je bil pogovor o zahtevnosti in resnosti dela šestnajsttisoččlanske združene delovne organizacije, ki je po velikosti na dvaindvajsetem mestu v državi. Področje skupnega delovanja, skupno načrtovanje in usklajevanje prodaje, pristopanje k izvozu, skupni marketing in ekonomska propaganda so nekateri izmed dejavnikov, ki jim morajo članice kot sestavni del Uniiesa, posvetiti vso skrb. Skupno delovanje strokovnih, poslovodnih, družbenih in drugih organov zahteva skrbno pripravljen pristop k delu. V letu 1980, ko se pogoji gospodarjenja zaradi nenehnega naraščanja cen surovinam, energiji in drugemu, zaostrujejo, bo potrebno še veliko bolj kot prejšnja leta, iskati stabilizacijske ukrepe znotraj in zunaj delovnih organizacij Uniiesa. K temu pa naj pripomore tudi dvig storilnosti in kvalitete proizvodov, S seje zbora združenega dela Na 18. zasedanju zbora združenega detla Skupščine občilne Kamnik so delegati obravnavati in isprej-elli1 naslednje pomembnejše točke: 1. Predlog resolucije o politiki izvajanja družb en ega iplana občiln e Kamnik za obdobje 1976—11980 v letu 1080. N.a naložbe v letu 1080 smoi ilmeli delegati iz Stiolia ponovno pripombo na planirano investicijo Graditelja Kaim-nilk, ki namerava graditi lesni obrat za izdelavo qpaižev, v predračunski vrednosti 30 milijonov dinarjev. Izvršni svet občinske skupščine podpira odločitev Gra|diltelja, meni pa, da naj soočita svoje proizvodne programe in naj se o tem dogovarjata na nivoju medobčinske Gospodarske zbornice. 2i. Predlog odloka o proračunu Občine Kamnik za lato 1980; predlog je bil prikazan in ohražložen v posebni prilogi Kamniškega občana z dne 10, lili. 10170. 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki predvideva znižanje stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev in občanov od 0,50 % do 0,10 %• 4. Delegati so sprejieM informacijo o vtiišihli' prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti za leto 11980 nia osnovi sprejetih aneksov k samoupravnim sporazumom. 5. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli še naslednje predloge Odlokov: — predlog Samoupravnega sporazuma o oMlilkovanjlu in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občimi Kamnik; — predlog odloka o nojvišji stanarini v občini Kamnik; — predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj iin povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik; — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj: is področja Zakona o blagovnem prometu; •— predlog odloka o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv tozda s področja gospodarstva občine Kamnik; — delegati so potrdili spremembe statuta delovne organizacije Zdravstveni dom Domžale. Janez Kanc KAJ POMENI... Delovno mesto, organizacijska enota človeškega dela. Z zakonom o združenem delu je ta termin opuščen. Nadomeščamo ga s terminom: dela (opravila, opravki) in delovne naloge. Način dela (organiziranje tehnološkega toka), značilnost odvijanja tehnološkega toka; npr.: delavniški, ki se odvija v posameznih delavnicah; linijski,, ki se odvija na strojnih linijah; tekoči trak s konvejerjem (transporterjem). V naši DO je linijski nadih organizacije tehnološkega toka v TOZD-2, to je linija za Strojno obdelavo fumliir-nih plošč. Primer tekočega traku s transporterjieim pa je površinska obdelava stolov v štolami TOZD-1. Normalizacija dela, ugotavljanje normalnega dela na podlagi porabljene človeške energije in časa; ugotavljanje normalnega dela z ocenjevanjem stopnje učinka. Stopnjo učinka (faktor učinka) ugotavlja analitik časa, ob snemanju (kronometriiranju) tako, da primerja posneto delo z normalnim delom. Obojeročno delo, izvajanje dela z obema rokama. Delo po času, k:i je merjeno in plačano s časom, ki se delo opravlja. V naši DO se tako delo beleži na listke VK-11 obračun po, času. Delo po učinku, normirano in plačano delo po storilnosti. V naši DO se tako delo beleži na VK-lfl obračun po normi. Srečo Smole Kadrovske spremembe za mesec december 1979 DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. MADŽOV D ose, NK delavec — PE 4 2. KOMATAR Marjan, KV mliziair — PES, iz JLA V tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO 1, BERČIČ Vinko, NK delavec, iz JLA 2. ROGLIČ Srečo, NK delavec, iz JLA V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. HAFNER Ana-Marija, NK delavka V tozdu DELAVSKA RESTAVRACIJA 1, PAVLOVIČ Milloislava, NK delavka DELOVNO RAZMERJE SO PRENEHALI: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. HADŽIČ Jasmina, NK delavka — PE 7 2. TIVADAR Ana, PK stroj, mizar — PE 8; inv. upokojena 3. MIHELČIČ Pavla, NK delavka — PE 8; upokojena 4. ŠTEBE Ivanka, NK delavka — PE 8 5. KORITNIK Ana, NK delavka — PE 7 V tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO 1. URŠIČ Ivana, PK mizar; inv. updk. V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO: 1. BALANTIČ Darko, NK delavec V tozdu TEHNIČNE STORITVE: 1. KOCIPER Štefan, KV strojni ključavničar, odšel v JLA V DS ODSP 1. MATIČIČ Božo, učitelj -matematike in fizike 2. JERMAN Marija, socialna delavka V tozdu PRODAJA: 1. JOVANOVIČ Dragan, gimn. maturant — Initerier Beograd Kadrovski oddelek Počasi smo se navadili, da prihajamo na delo na vse mogoče načine. Posebno v tistih dneh, ko velja prepoved vožnje z avtomobilom. Na tak dan -se peljemo s sosedom ali pa zajahamo krito. Izredno presenečenje pa je prinesel letošnji sneg, ki je v sredi januarja zapadel na Mitro. Tasti, ki niimaj-o avtomobilov pripravljenih za zimsko- vožnjo, -teh še iz garaž nilso mogli spraviti, kaj šele, da bi se peljali z njimi. Zato so v jutranji naglici vsi pohiteli na avtobus. Vendar ima avtobus tudi svojo prostornino. Čeprav so z vso močjo pritisnili v skupno- vozilo, sprevodniku ni preostalo drugega, k-olt da je preveliko .gnečo vsaj malo razredčil in naj-večje prerival c e postavil nazaj na cesto. Morali so jo peš ubrati proti. Dupiliici. Telovadnica na Duplici Končnb smo dočakali otvoritev tako zaželenega objekta, tat je telovadnica prič duiplitški osnovni šoli. Tokrat ne mislim pisati o tem, kaj pomeni nova pridobitev za naše šolarje, saj se tega vsi dobro zavedamo1. Dejstvo je, da je, oziroma bo nova telovadnica pomembna tudi za maše krajane. Vsi vemo, kako zeio je dandanes človek potreben aktivne rekreacije, ki pravzaprav pomeni tudi fizično sprostitev po napornem delu. Istočasno bomo mladim s telovadbo vcepljali ljubezen do take vrste udejstvovanja. Nekaj besed o saimd telovadnici. Žal še ni opremljena, tata' tat si želimo. Upam pa, da se boste v njej že pridno reikreiirali, ko boste brali te vrstice! Telovadnica ima dimenzije 30 X 20 m in bo v njej mogoče — poileg običajne telovadbe na različnem orodju — igrati predvsem odbojko, košarko, v skrajni sili pa tudi rokomet. Elanovi monterji še montirajo razne pripomočke, kot so plezalne vrvti in drogovi, leistviine in sidrišča za odbojkarsko mrežo ter telovadne drogove. Treba je omeniti, da ta dela napredujejo izredno počasi in da včasih ni blizu nikogar od Elana po več dni ali pa da delajo nekaj ur, potem pa se spet odpeljejo. Tudi telovadno orodje še ni v celoti dobavljeno; manjkajo npr. koši, ki jih menda še nekaj časa ne bo. Prav tako niso urejene sanitarije (tuši) in garderobe. Tudi na to bomo, kot kaže, še morali počakati. Tuširati se bomo morali verjetno kair doma, garderobe bomo pa zasilno uredili vsaj tako, da se bo dalo odložiti odvečna oblačila. Kot rečeno, bo telovadnica razen šolarjem koristila tudi nam, manj mladim, ki zaradi premalo gibanja že čutimo nekatere posledice, največkrat povečan obseg pasu. Zato so se predstavniki. KS Duplica, 5D Virtiuis, tovarne Sidol, OOS Skupščine občine ter košarkarskega kluba Kamnik sestali in se dogovorili za urnik uporabe telovadnice. Prav tako sO se dogovorili za Strokovno vodstvo posameznih športnih sekcij. Umik pa je tak: Ob koncu pa še nekaj besed! Vsi smo prispevali za telovadnico; naša je, zato tudi ravnajmo z njo, tako, kot ravnamo z našimi stvarmi, ki so nam dragocene in nam v Oliko pomenijo! Čuvajmo tako zgradbo kot njen inventar, da nam bo dolgo služila in nam tako vračala vsa leta želje in pričakovanje in ne nazadnje tudi sredstva, ki smo jih vložili vanjo! Hari Praper Dan Sekcija Cas PONEDELJEK 1. Rekreacija predšolskih otrok s starši 2. Košarka »Viirtus«, KS Smairca, DO »Stol« 3. Nogomet DO »Stol« 17.00— 18.00 18.00— 20.00 20.00—22.00 TOREK 1. OOS Skupščine občine 2. Odbojka — moški DO »Stol« 18.00—20.00 20.00—212.00 SREDA 1. Košarica »Viirttus« 2. Odbojka — ženske DO »Stol« 18.00—20.00 20.00—22.00 Četrtek 1. Nogomet »Virtus« (člani + III. selekcija) 2. Rekreacija — moški (KS Duplica) 18.00—20.00 20.00—22.00 PETEK 1. Rekreacija — ženske (KS Duplica) 2. Rekreacija — Sola »Fran Albreht« 18.00—20.00 20.00—22.00 SOBOTA 1. Nogomet »Viirtus« (I. + II. selekcija) 2. Košarkarski klub Kamnik 9.00—11.00 16.00—18.00 Tik pred otvoritvijo nove telovadnice pri osnovni šoli na Duplici se je zbralo na dvorišču veliko šolarjev, njihovih staršev, vzgojiteljev, prišli so predstavniki občine, predstavniki okoliških delovnih organizacij in drugi občani. Telovadnica, ta težko pričakovani in potrebni objekt, je bila pripravljena, da jo prično uporabljati mladi in vsi tisti starejši, ki si žele ohraniti telesno kondicijo in zdravje Ob otvoritvi telovadnice so dupliški otroci s svojimi vzgojitelji pripravili slavnostni in zabavni program. Vse točke osemletkarjev so bile dobro pripravljene, otroci pa so jih tudi zelo zavzeto izvajali. Med zabavne prizore, ki so najbolj navdušile gledalce, spada nastop najmlajših z zajčjo šolo. Otroci se številnega občinstva niso ustrašili, vedro in pogumno so pokazali kaj znajo. Potreba po novem počitniškem domu Zanimanje elanov kolektiva za letovanje ob morju je iz leita v leto večje. Naša delovna organizacija iima na razpolago 11317 počiltnilškiih ležišč, veindar to število ne zadošča več vsem našim potrebam. Največ prijavljenih želi letovati v domačih počitniških domovih, kar je zaradi zelo ugodnih cen povsem razumljivo. Ker pa je povpraševanje vedno večje, kott znašajti- možm-ositi naših kapacitet, je razporejanje prosilcev vedno težje, zlasti /tudi zato, ker največ klorištnilkov želi letovati, v itiuiriisltiičnii sezoni, torej julija in avgusta. Zato prihaja d'o vroče brvi pni tistih prosilcih, ki zaradi premajhnih kapacitet pri razporedu odpadejo. V preteklem letu smo si s pogodbo zagotovili 30 ležišč za 60 dni, in sicer pri turističnih organizacijah na Halbu, v Poreču in v Selcah. Zaradi visokih cen penzionov se člani delovne organizacije ne odločajo radi za itak način letovanja, pa rbudi naša organizacija je za ta načiln porabila kar precej sredstev. 10 sindikalne konference je na pobudo komisije za letovanja razpravljal o možnostih nakupa novega počitniškega doma. PraV tako je IO imenoval komisijo strokovnih sodelavcev, da pripravijo predlog za nakup. Dobili smo ponudbi v Njivicah in v Novigradu. Komisija isi lju je ogledala in ugotovila naslednje: — počitniška hišica na Njivicah: Ima 2 hišni števdlki in je v neposredni bližini morja. Hiša je delno zapuščena. Prosfarti so 'sicer veliki, vendar nilso takoj uporabni. Trenutno bi lahko postavili v 'hišo 9 ležišč, s preureditvijo prostorov pa bi jih dobili več, vendar bi v preureditev bilo potrebno vložiti kar precej finančnih sredstev. Ob hiši je 2000 ikv. metrov zemljišča, kamor bi lahko postavili naše prikolice in kjer bi lahko imeli itudl počitniški in reterea-diljlslki prostor. Cena je 170 starih milijonov neto. — pbčitnliška hiša v Novigradu: dvoetažna -stavba, adaptirana v -centru mesta, plaža in parkiranje v neposredni Mižim hiše. Prostori so: PRITLIČJE: 4 spalnice, 1 garaža, \1|WC, 1- prha, veža in glavni vhod; NADSTROPJE: 4 sobe, 1 kuhinja, 1 WC, 1 -prha, stopnišče in veža. Nadstropje ima balkon po celotni dolžini hiše, šilrok je 2 m. V hiši je trenutno ili8 (ležišč. S preureditvi jk) kuhinje in garaže bi pridobili še 5 ležišč, torej skupaj- '213 ležišč. V majhnih šobah bi zaradi utesnjenosti lahko napravili etažne postelje (pograde), kar M omogočilo namestitev omar za garderobo. Tako bi preuredili- 4 sobe. Ker ni -možnosti kuhanja, bi se gostje hranili v -bližnjem hotelu EMONA ali' drugje. Vise sobe so opremljene, voda je v sanitarijah. Dostop z avtomobilom do hiše je možen. Z manjšimi preureditvami lahko hišo takoj uporaMjamo. Cena je 180 S -milijonov. Komisija smatra, da- je cena zaradi majhnih prostorov previsoka. Poudariti moramo, da bi Mia to le začasna rešitev. Z nakupom ite hiše še vedno ne M rešili pro-Mema, saj potrebujemo 40 ležišč, če hočemo ugoditi vsem Slanom kolektiva, ki bi želeli letovati. Dne 18. 1. 1980 si je posebna komisija ogledala počitniško -hišo v Punatu na otoku Krku, za katero smo prejeli prodajno -ponudbo. Stavba je v privatni lastnini, ima tri etaže, izkoriščeno podstrešje, je adaptirana in v neposredni -bližini Maže na obali, ulica -Maršala Tita št. 40. Trenutno je v stavbi 7 ležišč, z dodatno predelavo pa M pridobili še 5 ležišč. Potrebno -bi bilo preurediti stopnice in tudi nosilnost stropa v pritličju je vprašljiva. Omenjeno -ddlo za dodatnih 5 ležič bi zahtevalo precejšnja finančna sredstva. Prodajalec n-udi omenjeno hišo za 170 starih milijonov, poleg tega plača kupec še polovico davka, kar M zneslo skupaj 200 starih milijonov neto. Komisija smatra, da je ponudba v Njivicah na Krku najbolj ugodna, ker bi se v doglednem času zaradi 2000 kv. m zemlje, ki je okoli stavbe, -dalo še marsikaj napraviti. V bližini te stavbe se nahajajo naši počitniški domovi. Tako je večja možnost skupnega vzdrževanja in dograditve prepotrebnih ležišč. Maks Stebe 3. šahovski brzoturnir za pokal Vinka Dobaja Kot zaključek tekmovanj naše šahovske ekipe, ki nas j;e letos uspešno zastopala na občinskem prvenstvu, kjer smo ponovno prvaki, na Slovenskem sindikalnem prvenstvu, kjer smo osvojili četrto mesto in drugih tekmovanjih (75-latnica Stola, 75detnica tovarne Menil Slovenj Gradec, lesariada — prva mesta) smo 9. decembra priredili še tradicionalna brzoturnir za prehodni pokal Vinka Dobaja. Povabili smo šes-t ekip, od katerih so prišle 3K Domžale, SK Mengeš, SK Radomlje, SK Stol in ŠK Viintus. Ekipa Elana iz Begunj se tekmovanja ni udeležila. Igralo se je dvokrožno, vsak z vsakim. Ekipa Stola se je močno upirala šahistom iz Domžal, ki tekmujejo v drugi zvezni ligi in imajo v svoji sredini tudi slovenskega in državnega prvaka v sindikalnem šahu. Na koncu tekmovanja sita imeli ekipi enako število točk in ker se je tudi medsebojni dvoboj končal neodločeno, sta se ekipi pomerili še enkrat. Tu se je pbkaizala večja izkušenost ekipe iz DOmžal, ki je ta dvoboj dobila in tabo osvojila prehodni pokal drugič zapored. Pohvaliti moram še ekipo Vlmtusa, ki je s tretjim mestom dosegla lep uspeh. Vrstni red je bil: 1. Domžale 26 točk, 2. Stol 26 točk, 3. Virtus 12 točk, 4. Mengeš 9 točk in 5. Radomlje 7 točk. V sredo, 10. decembra, pa srno se po nekajletnem premoru zopet pomerili šahistd naše tovarne v tekmovan ju med ekipami tozdov naše delovne organizacije. Tekmovanja so se udeležile ekipe: tozd-1, tozd-3, toZid-5 in DSSS. Čakali smo še ostale ekipe, ki pa jih ni Mio. Igralo se je hitropotezno z desetminutnim časom na posameznika. Po pričakovanju je Mi najboljši tozd-5, saj ima v svoji ekipi tudi mojstrskega kandidata Kannair Marjana, pa tudi Bergant Slavlko, Nikolič Janko in Berginc Marjan -so prekaljeni igralci. Vrstni -red je Ml: 1. tozd-5- 10,5 točk, 2. tozd-l 7,5 točk, 3. DSSS 3,5 točk in 4. tozd-3 2,5 točk. Tone Trebušak »Kaj se pa ti zavijaš, saj si vendar v novi upravni zgradbi, kjer je toplo. Poglej mene: Tako malo sem oblečena, pa mi je še vroče!« »Pridi k nam, pa boš videla, kako ti bo vroče. V debeli jopici sem, pa me še zebe!« Še kratek komentar (in to ne zloben). V eni pisarni je prevroče, v drugi prehladno, poprečna temperatura pa je nekje okoli 20 stopinj Celzija, torej skoraj pravilna. Slovenci smo po svoje čuden narod. To nismo ugotovili sedaj, premnogi so to že zapisali. Držimo se, kot kisle repe in tarnamo, da nam je dolgčas (pa ne pri delu). Želimo si razvedrila, sami pa zanj zagotovo ne bomo poskrbeli. V tovarni je skoraj edina priložnost za vedrejši trenutek konec leta, ko se tudi tisti najbolj zakrknjeni vsaj na skrivaj popraskajo za ušesom in na konceh povešene ustnice za spoznanje privzdignejo. K zaključku delovnega leta obvezno spada vino, če že ne viski. Saj vendar drugače ne znamo povedati stare šale. Ce ga ne bomo dali vsaj dva kozarčka na zob, bomo sedeli in molčali. Vendar so maligani od zlomka. Dobra volja se prikaže in sodelavce, ki jih med letom skoraj ne moremo videti, na lepem vidimo v najlepši luči. Kako razočarani pa smo zopet prvi dan po Novem letu, ko gledamo prazne steklenice, polite mize, umazana tla in sodelavce ob sebi, ko se sprenevedajo. Zdi se nam, da imamo že dovolj tehten vzrok, da smo zopet takšni, kot pred Novim letom. Novoletna obdaritev otrok Kot prejšnja leta smo tudi letos organizirali obdaritev otrok ob Novem letu. V letu 1(978 je bila piri osnovni organizaciji sindikata naše DO izmoljena komisija za prilpramo inf končno dizved-bo obdaritev. Komisija je bila izmoljena v sestavu pat članov: Kranc Gradišek, Vildia Grabnar, Andrej Perčič, Majda Pestotniik in Manija Perčič. Izvoljena (komisija je delala pod nadzorstvom IO OOS DO in jo o svojem delu spirala obveščala. Pri odločitvah je bil vedno povabljen k sodelovanju predsednik OOS DO tov. Prane Sdlko-šek, ki nam je veliko pomagal. Kasneje smo zaradi obilice dela pritegnili za sodelovanje še tov. Mileno Petek, to se je rada odzvala in nam vseskozi pomagala. V komisijo ni bil izvoljen član tozda Sloga Moste zaradi oddaljenosti, kar je (bilo dogovorjeno na seji IO OOS DO, tojielr je bil tudi zastopnik omenjenega tozda in je tudi sam tako predlagal. Vdova Rošlinka Lahko bi rekli — končno. Prvič je bila napovedana, pa ni prišla. Ker je ravno v tistem času odpadla še gledališka predstava, M naj bi jo zaigrali Motničami, smo postali še bolj črnogledi kar se tiče obiskov gledališčnikov na našem duipllškem odru. Prve karte za Rošlinko smo vrnili. Z občutkom negotovosti smo kupili druge. Vabilo, da bomo videli veseloigro s petjem, glasbo in plesom, je bilo le močnejše od ugibanja ali se bodo igralci Mestnega gledališča ljubljanskega znašli tisto nedeljo popoldne pred Novim tetam na Duplici ali ne. Večkrat je bilo že slišati pogovore v tovarni, da ljudje na razne predstave ne hodijo več radi, ker to nii več moderno in se raje drže v svojih stanovanjih in gledajo v televizorje ali kam dragam. Ob Rošliniki pa je bilo občutiti le nekaj drugega. Našim dupiiškim gledalcem ne gre za kako zahtevnejšo zabavo. Vsaj večini ne. Zelo -radi pa imaijo slečen film, kjer je na vabi« z rdečim napisano, da je otrokom prepovedan. Radii imajo tudi komedijo, pa če je še kako Stara. Torej, Vdova Ro-šMnfca je bila kot nalašč zanje. Dvorana je bila polna kot malokrat. V avli se je sprehajal Zlatko Šugman, saj ni mogel žene kar tako prepustiti mladim Igralcem, pa čeprav je Maja igrala že malo postarano vdovo. Tako je predstavljala na zunaj, znotraj pa je bila še bolj ognjena kot v mladih letih. Predstava je lepo stekla. Rošliinika je vsak trenutek dokazovala, da ji ni za nič nia svetu bolj kot za vročega moškega. Nazadnje bi ta lahko postal tudi njen mož. Maja Šugman je posebno dobro prepričala gledalce v pevskih in plesnih točkah, nekoliko man j ji je uspelo v govornih prizorih. Tudi drogi, igralci so se trudili, bolj kot smo navajeni V letu 1979 smo imeli na razpolago skupno 163.000,00 dih, iz česar smo pokrili vse stroške za darilne pakte in organizacijo programa ob obdaritvi v Kulturnem domu Duplica za otroke naših delavcev. Talko smo se z otroki', dne 30. 12. 1979 za eno leto poslovili od dedka Mraza. Potek obdarovanja smo imeli pripravljen po programu, kar pa nam ni v celoti uspela. Zaradi nestrpnosti staršev, ki niso mogli dočakati obdaritve svojih otrok. Starši ali spremljevalci otrbk so bili neSibrpnejšii (kot otroci sami. Delo je potekate, 'kot je balo najbolje mogoče. Nikakor pa ne tako, kot smo predvidevali. Vsak darilni paket je vseboval vrednost 245,00 din. Obdarovani so bili otroci, rojeni v letih 1971, 1972, 1073, 1974, 1975^ 1976 in 1977. Razdeljeni so bili v dve starostni skupini. V letu 1979 smo zajeli en letnik več kot pretekla leta. Tako je bilo obdarovanih 80 otrok več, na Duplici Ljubljančanov na podeželskih odrih. Avbljeva, Jezernik, Eržen, Markovič in drugi, Vsa zgodba je bila želja lepe vdove po postavnem možaku in prav to je vzbujalo nenehen smeh. Sicer pa zgodba o Rošldnto kaj drugega ne vsebuje. Godi se nekje pod Triglavom, v preteklem času iin z večno prisotno željo po ljubezni. Bolj po telesni! kot duševni. Urica in pol zabave. Zabave za Du-pličane, ki jim manjka razvedrila, pa čeprav je to komedija, ki v dogajanju le malo pretirava. Vendar, popeljala nas je iz vsakdana, i'z dogodkov, za katere vemo, da so bali in bodo. Hvala Maiji Šugmanovi in njenim osvajalcem in prepiri,čevalcem na odru. Hvala za preproste šale in kleno gorenjsko govorico. Za lepe narodne noše in poskočno glasbo. Ciril Sivec vsak darilni paket je zaradi tega vseboval okrog 25,09 din vrednosti manj. Komisija je bila mnenja, da vrednost darilnega paketa ni tako bistvena, kot veselje naših najimlajših, ko prevzamejo darilo. Pri izbiri vsebine paketov smo upoštevali pripombe iz preteMtih let in tako poizkušali pripraviti vsebinsko tak darilni paket, ki bo ustregel večini že-ljhm otrok. Morda naim to v celoti ni uspelo, ker je različnih želja toliko, kolikor je otrok. Poleg tega smo se odločili, da ob zaključku našega jubilejnega leta tudi ob dedku Mrazu poudarimo naš jubilej, saj je bilo še leto H979. Odločali smo se, da naročimo brisače z oznako našega jubileja. Vsi Slani komisije pa smo morali krepko zatisniti ušesa zaradi pripomb, ki so bile izrečene na ta račun že pred podelitvijo daril. S takimi pripombami so izstopali predvsem člani kolektiva, od katerih kaj takega ne hi pričakovali. Komisija jie tudi prišla do zaključka, da je še vedno nekaj staršev, ki mislijo, da so obdaritve otrok pred Novim letom za starše iin ne v veselje otrok. Organizacija obdaritve je potekala dobro. Veliko težav pa smo imeli pri odločitvi, naročilu iin pripravi darilnih paketov. Trudili smo se, da bi čim bolje izkoristili namenjala sredstva iz sklada skupne porabe. Že ob pričetku smo se zavedali, da vsem željam ali potrebam ne bomo mogli ustreči. Nihče ne more zahtevati od članov komisije, da ugodi željam 659 otrok. Zato hi morali tako delo, ki je nehvaležno, drugače ocenjevati in prihraniti članom komisije pripombe, to so tudi neutemeljene. Zaradi pomanjkanja časa smo večino dela opravili v prostem času. Za vise upravičence smo izdali darilne bloke, na osnovi katerih so lahko otroci- prevzeli darilne pakete, oziroma so jih Starši, prevzeli v .tovarni po -redni obdaritvi v Kulturnem domu. V tovarni smo izdajali nerazdeljene darilne pakete v času malic. Za ta čas smo člani komisije pripravili urnik dežurstva. Diislociiraniim Stoloviim enotam smo darilne pakete dostavili. Ob zaključku smo vse prejete bloke razvrstiti po številkah zaradi obvestil staršev o izgubljenih blokih. Tako smo ugotovili, da dejansko niso biti vnovčeni vsi bloki in smo na osnovi sklepa komisije naknadno izdali še te darilne pakete. Zato prosimo starše, naj v bodoče bolje pazijo. Marinka Perčič »SMEŠNO« V sredini januarja. Snega je toliko po poteh, da se avtomobili le stežka premikajo. V stranski ulici, je obstal fičo. Kolesa se mu vrtijo v prazno. Ljudje na bližnji avtobusni postaji se smejijo. Kot 'bdi -bEo kaj smešnega. Otroci -pridejo na stransko cesto. Ko zagledajo tička, se umaknejo na vzporedno ulico-. Po poti pripelje večji .avtomobil. Šofer ustavi- vozilo, obsedi na sedežu im krili z rokami, češ, kaj pa dela tukaj ta v tej škatli. Proti tičku pridejo trije mladeniči,. Neprijetno jima je, vendar se šoferju, ki z vozilom -ne more naprej, ne morej-o izogniti. Nejevoljno izvlečejo roke iz žepov in neradi poprimejo zasneženi avtomobil. (Kraj dogajanja: pri nas!) c^aa^ietriG pcazriG&cinže Prvi nemir se je začutil že petnajstega. Vsi po vrsti smo začeli bolj širokogrudno razporejati zadnjo plačo. »Mileni moram kaj kupiti,« je godel zase Maks in prihranil tri tardeče za svoj črni fond. Ker je bila po naključju tudi njegova žena dobre volje, ni opazila primnajkljaja v družinski blagajni. »Kakšno bonboniero ji moram dati, sicer mi je odklenkalo za celo prihodnje leto,« je razmišljal Maks. »Prav prijetno je malo skočiti k njej na kavico, če pa je razpoložena, je še bolj radodarna.« Nekateri drugi so od decembrskih osebnih dohodkov odškrtnili kar precejšen kos za silvestrovanje, darila, nakupovanja, silvestrske obleke itd. »Moji otroci bodo končno prišli na svoj račun« je rekel Miha sodelavcu. »V tozdu so jih kar prijetno obdarili, če pa še sam primaknem zraven kakšnega tazelenega, ne bodo prav nič zaostajali za sosedovimi, kjer je dvakrat nosil Miklavž, nazadnje pa so bili še dvakrat v vrsti ob dedku Mrazu.« »Francelj, Novo leto je le enkrat na leto, zato predlagam, da si podava roke in ga skupaj praznujeva,« je prišel sijočega obraza Tine k Potočarju. »Če sta se ženski malo postrani gledali, sta se pač gledali, zaradi tega ne bo konec sveta. Skupaj bi nabavili pečenko, šampanjec in potico, potem pa bi ga lomili tri dni in tri noči. Ni hudič, da se ne bi zbogali in postali spet najboljši prijatelji. Seveda — majčken predpogoj je — za mojo ne boš smel preveč gledati. Malo pa ti bom odpustil, ker si fest fant, hehehe.« »Bomo pri tebi?« je previdno vprašal Potočar. »Ah, kje pa, pri tebi vendar, ne! Ti imaš več prostora in tudi bolj domače se počutim v tvoji luknji. Sploh pa veš, da jaz sila nerad pospravljam, naši — saj veš, kakšna je — pa še veliko bolj smrdi cunja in metla.« Anton jo je že precej pred novoletnim praznovanjem stisnil v Avstrijo. »Kakšno veselje pa bi bilo, če ne bi imel petard. Zame je največji užitek, če ob polnoči vržem skozi okno petardo na sosedov balkon. Blazno uživam, ko vidim, da se je sosed sesedel od strahu, potem mi zagotovo pet minut čez polnoč pride voščit, ko se me tako grozno boji. Takoj se vidi, da cvika pred mano.« Zenski del z manjšo moško pomočjo se je zapodil v nakupe. Bali smo se, da bi zmanjkalo mesa, kruha, vina, toda tik pred Novim letom je zmanjkalo ne samo tega, ampak še marsičesa drugega. Občani so bili prepričani, da bodo imeli po nekajdnevnem praznovanju velikega mačka, kaj mačka, pravega tigra, pa so si nagrabili cele zaboje kisle vode. »Ja, radenska pa mora biti. Saj veš, kako si tečen, ko si žejen,« je bil stavek, ki se je uresničeval v dejanja, radenske pa je povsod zmanjkalo. Police so bile nasploh kot izropane. Škoda, da si jih ni ogledal tisti, ki tarna, da nam ne gre dobro. V neki trgovini so odnesli celo zaboje za mleko in stojala za knjige, najhuje pa je bilo v Kamniku, kjer je nekdo odpeljal že dva dni pred začetkom tudi prodajalko. Šefica jo je našla šele petega, nekoliko utrujeno. Najprej so štartali z novoletnim veseljem tisti intimni parčki, ki na zunaj nimajo pravnega statusa. »Milenca moja, danes bi te peljal na večerjo, če ti je prav,« je šepnil Tone na malici. »Saj veš, pozneje imam preveč dela z družino in drugimi neumnostmi.« Bila je prav prijetna večerja ob svečah, kramljanju in namigovanju. Preveč v podrobnosti ne bi šli, ker je verjetno med bralci tudi nekaj takšnih, ki bodo počakali na zrelost še leto ali dve. Mislite pa si tako in tako vsi enako. »Če mi ne boš kupil tiste obleke za dvesto jurjev, ne grem s tabo na silvestrovanje,« je rekla Marjeta svojemu možu in ta je moral pod težo argumentov kapitulirati, saj je vse govorilo proti njemu, še posebno, ker je silvestrovanje že vplačal. In tako naprej, od bluze do ogrlice in škornjev. Najprej smo zastavili po tozdih. Tradicionalne novoletne jelke z denarjem ali brez, vmes pa zabave, veselje v večjih količinah, nazdravljanje in čestitanje, poljubovanje in stiskanje rok. Kdor je bil bolj zagnan, je imel od tega nekaj več, nekateri pa so odšli predčasno domov in so imeli torej nekoliko manj. »Madonca, Ančka, danes te bom pa kušnil, če se vse podre,« je pobliskal z očmi Boštjan in nikakor ni mogel nehati čestitati, ko pa je bilo tako prijetno. Ančka je imela rdeča lica in devetnajst let, Boštjan pa kosmato brado in pet križev na grbi. V prevelike podrobnosti se ne bi spuščali, saj jih je vsak preživel v svojem tozdu po svoje. Zdi pa se, da se je lahko načestital. Po stanovanjih je vrelo do večera, ko so se nekateri odpravili od doma, drugi pa so ostali ob televizorjih ali ob radiu. Nihče pa ni pozabil na pijačo in jedačo. Celo ženske so ga srknile kakšen kozarček več, čeprav so potem vozile domov ali pa so morale še vse pospraviti. Lahko rečemo, da jih je večja večina dočakala sveže novo leto v pripitem stanju, tako so se ga veselili. Le malokdo pa je tisti trenutek razmišljal, kaj bo naredil boljšega, večjega, lepšega za to novo leto. Pokali so šampanjci, pokale so petarde, navzkrižno smo si čestitali, potem pa novoletni ples, dober film na TV ali počitek. »Nikdar več jih nočem videti v stanovanju,« je robantila Matilda, ko je Tine z ženo odšel. »On kar naprej kadi, pije kot krava, pripoveduje same opolzke vice, žre pa tako da je celo preproga šla k vragu.« »Toda, hk, lepo je imeti prijatelja, ali ne?« »Lepo, lepo, posebno, če ti vse posvinjajo. No, drugič se bomo pa mi povabili k njim. Le glej, da se ga boš dvakrat bolj nažrl kot on.« »Bom, bom, hk, brez skrbi, žena.« Prvi dan po novoletnih praznovanjih je bilo v tozdih še čutiti praznično razpoloženje. Pripovedovali smo si, kje smo praznovali in kako ga je vsak po svoje polomil, da ne uporabimo folklornega izraza, ki je češče v obtoku. »Bila sva sama v koči. Veš, da je padla, pa če bi bila svetnica,« je kazal Polde na sodelavko in svežo zaročenko Majdo. »Točno opolnoči smo pred blokom udarili z možnar-jem,« so se svetile oči Andreju. »Nimaš pojma, celo naš veliki šef je pritekel čestitat, ker je mislil, da se blok podira.« »Dva televizorja sta nam crknila, tranzistor pa je Tone spotoma pohodil,« je pripovedoval Srečko. »Ko ga imaš malo pod kapo, hoče imeti vsak svoj program, televizorji in drugi aparati pa tudi vsega ne prenesejo.« »Mi smo šli pa ob polnoči zafrkavat vratarja, če res ne sme piti in če mora res biti v službi. Tako je bil penast, da nas je polil s požarno vodo in smo v hipu zamrznili v čudovite kipe,« se je spominjal angine Ignac. »Saš, ali mi posodiš jurja za avtobus,« je milo zaprosil sodelavec. »Veš, pet dni je le malo prehudo, pa so pošle vse finance. Nimam pojma, kako se bom prebil do petnajstega. Morda je bila vsaj babnica kaj bolj varčna, na Silvestrovo. Brez denarja za avtobus pa se ne morem prebiti do nje.« Spomini na minule dni so se počasi ohlajali, skupaj z ljudmi vred. Če si desetega vprašal koga, kako se je imel za praznike, je samo zamahnil z roko, češ, saj ni vredno besed, na daleč pa se mu je tudi videlo, da ne bo kupil po malici nobenega šport piva ali soka, saj ima že na ure preračunano, koliko je še do plače. Najbolj zagnani so že dvanajstega, v soboto, začeli nakupovati na čeke. »Eh, preden pride ček, bodo mojo plačo že stokrat dobili,« so menili, drugi pa so jim sledili v ponedeljek. Nekako pa so se tudi skupna pota vedno bolj razhajala. Ob plači je vsak zase delal obračun, ki pa je bil tokrat resen, preračunljiv, nujen. Kar težko je bilo vrniti sodelavcu tistih sto, dvesto dinarjev, ki jih je hranil kot črni fond v denarnici. V očeh pa se je svetila neka daljna iskrica upanja. Čez mesec bo spet veselo. Ob pustu. Kakšna sreča, da bo tik pred tem še enkrat pomahala kuverta z denarjem. C. S. Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz ŠVIGELJ in člani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOŠEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČAR in Marjeta ŠEK. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.