m
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 18_julij 1988_št. 174
■ MIRAN BLAHA:

Poročilo dosedanjega glavnega in odgovornega urednika glasila Emona informator
Čeprav sem opravljal dolžnost glavnega in odgovornega urednika našega internega glasila E-informator skoraj 16 let in to vseskozi poleg svojih rednih delovnih dolžnosti (neplačano), bom podal poročilo predvsem za zadnje obdobje, ki ga boste vi kot delegati sedanjega delavskega sveta SOZD tudi najlažje ocenili, dah ±voje pripombe, sugestije in predloge za še bobke informiranj^ delavcev naše SOZD Eniona.
‘z zgodovine le to: E-informator je v sedanji obliki pričel izhajati po združitvi Prehrane in Agrokombinata Ljubbana leta 1970 kot nadaljevanje dotedanjega P-informatorja in AE Vestnika in to takrat v nakladi 4.500 izvodov.
E-informator izhaja danes v 15- 15.300 izvodih in to različno od S - 10 številk letno. Prejemajo ga aktivni delavci in štipendisti, Upokojenci, člani Kluba upokojencev (danes jih je že skoraj 1.700), Pošiljamo ga našim predstavništvom v Jugoslaviji in tujini in Predsednikom organov DPS in DPO v občinah, kjer so naše enote.
Leta 1986 smo prišli na dostavo delavcem in upokojencem na O^n Pre^° PTT, ker se je prejšnja distribucija preko tajništev izkazala za neučinkovito in delavci ali niso prejemali izvodov L-mformatorja ali pa so ga puščali na svojem delovnem mestu. fžostava na dom seje izkazala za izredno pozitivno, saj so se tako ‘Udi člani družin naših delavcev in njihovi znanci seznanjali ? dogajanji v Emoni. Remitenda (od pošte vrnjeni nedostavljeni ‘zvodi) je pravzaprav majhna, saj je bilo npr. od predzadnje Štefke 172. glasila vrnjenih le 239 ali 1,5% od naklade.
Čeprav so nekateri nasprotovali prehodu na dostavo na dom (na •° so prešla že pred nami tudi glasila drugih večjih organizacij) J*radi povečanja stroškov, naj podam podatek, da so stroški pošt-■“fle znašali v letu 1987 na izvod din 12.- v letu 1988 pa zaradi p°dražitve PTT ??? din
čebinsko zasnovo in koncept internega glasila je sprejel delavki svet takratne DO Emona že leta 1976 in seje vseskozi držimo do seveda vsebino prilagajamo razvoju naše SOZD in novim Jstvom, ki so seji priključile.
: Vseh teh letih sta se uredniški odbor in redakcija glasila Pr,zadevala poleg osnovnega namena internega glasila tj. obveš-z?jVe delavcev tako vehke organizacije o delu, zaključkih in usme-‘tVah najvišjih organov samoupravljanja (delavskega sveta, Izvrš-uoga odbora, organov DPO itd.), poročanja o dogajanjih v števil-g.PZP' vsem članom našega kolektiva predstaviti predvsem Vudi, tiste delavce, ki nosijo največje breme naših naporov in so najbolj zaslužni za dobre rezultate gospodarjenja, pa najsibo to trgovini, hotelirstvu in turizmu, kmetijski proizvodnji, izvozu ali administraciji.
L>a bi poživili vsebino glasila in da bi prav ti naši delavci v •osnovni proizvodnji* lahko več povedali o svojih težavah, Pfoblemih, pa tudi da bi jih za njihovo dobro delo pohvalili, smo ‘zvedeli nekajkrat posebne akcije E-informatoija. kot so bile: ‘iščemo najboljši market TOZD Maloprodaje*, pa zatem DO jestvine. Ilirije, Posavja, najboljše mesnice Mesne industrije ajP8, gostinskih obratov itd.
n *ec^no smo v glasilu obeleževali okrogle jubileje in obletnice asj7) TOZD in DO, pa tudi manjših poslovnih enot, saj so si to nckor zaslužili.	t
,ub vsakoletnem Dnevu Emone smo izdali slavnostno številko ‘gasila, v kateri smo obširneje predstavili prejemnike nagrad .Janca Nebca in visokih jubilejnih nagrad ter seznam vseh zvestih ’ 20, 30 in v zadnjem času tudi 35 in 40 letnih jubilantov.
Jef sPremembo podeljevanja teh jubilejnih priznanj v preteklem £ smo morali žal to navado opustiti. ir, rav posebej smo bili pozorni na pojave inovacij in uspešne iljvatorje skušali predstaviti v glasilu, vendar smo jih morali na pj^st iskati z »lučjo pri belem dnevu* in mimo komisije za inova-
cbe sozd.
hihec*no smo objavili rezultate emonskih zimskih in letnih šport-šn J^er In v glasilu so vedno našli prostor prispevki s področja izpji‘1} m rekreacijskih dejavnosti v naših organizacijah, kot tudi
c'a ‘n življenja Kluba upokojencev.
*re- •	-	-	-
or~rerhalo smo pisali v glasilu o delovanju družbeno političnih piZan'zacij, tako na nivoju SOZD kot v naših OZD, to pa iz PoI>n0stega razloga, ker so bile ali neaktivne ali pa nam niso yale zapisov iz svoiih sestankov ali prispevkov o svoji dejav-
hosti.
Vsi
prefesk?z‘ smo pazili na to, da nismo po nepotrebnem objavljali Jah UJf.bienih kritik raznih negativnih pojavov v naših organizaci-Em a ‘ nepreverjenih vesti, da ne bi s tem krnili ugleda naše onaj!J?- Tako v primeru »zadeve Inženiring* nismo sledili senzaci-mm prispevkom v nekaterih javnih občilih, temveč smo po
(Nadaljevanje na 8. atranl)
■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA
Sprelet letni načrt naložb
LJUBLJANA, 7. julija - Na seji delavskega sveta SOZD Emona, ki je bila v veliki sejni dvorani poslovne stavbe Emona so delegati končno sprejeli skupni letni načrt investicij.
Tokratna seja je bila pravzaprav nadaljevanje junijske seje ko delegati zaradi nestrinjanja DO Emona Posavje in
DO Merkur Ljubljana letnega načrta niso sprejeli.
Vsklajevalna komisija je na osnovi pomislekov in pripomb pripravila ustrezne dopolnitve. Tako se bo za organizacije. ki bodo v letošnjem letu imele statusne spremembe izračunavala obveznost na osnovi uveljavljanja teh sprememb. Po spre-
jetem letnem načrtu se bodo združila le sredstva za realizacijo investicij v teku in novo začetih investicij v skladu s sprejetim letnim načrtom.
Na tokratni, sicer zelo kratki, seji so delegati sprejeli poročilo o reorganizaciji doslej največje emonske delovne organizacije Merkur,
imenovali za novega predsednika odbora za osebne dohodke in kadrovsko politiko Franca Molana, sprejeli popravke analitičnih ocen poslovnih organov in sprejeli informacijo, da se je na razpisano mesto podpredsednika za notranjo trgovino in trženje prijavil kandidat, ki izpolnjuje pogoje razpisa. Dokončno imenovanje bo po pridobitvi vseh potrebnih mnenj in soglasij, opravljeno na naslednji seji.
Pavel G.
■ NOVA NALOŽBA KOPRSKE JESTVINE
Market v Ankaranu odprt
ANKARAN, 28. junija - V turističnem naselju Ankaranu pri Kopru je delovna .organizacija Emona Jestvina slovesno odprla, prav v samem centru naselja, večjo samopostrežno trgovino z bifejem in manjšo restavracijo. Slovesni otvoritvi so prisostvovali predstavniki koprske občine. poslovodnega odbora sozda Emona in njenih delovnih organizacij. predstavniki izvajalcev gradbenih del. družbenopolitičnih organizacij tamkajšnje Krajevne skupnosti ter številni krajani.
Slavnostni govornik je bil Božo Ostanek, direktor delovne organizacije Emona Jestvina, ki je po uvodnih pozdravnih besedah spregovoril o delu, dosežkih, težavah ter o nadaljnjih prizadevanjih in načrtih njihove delovne organizacije. Med drugim je dejal:
»Le redko je slišati o trgovini in o delavcih, ki delajo v njej, kaj pohvalnega, ker je bilo vkoreni-njeno v zavesti celotne družbe, da je ta dejavnost tujek za obstoječi družbeno-ekonomski sistem, in jo je potrebno zato postaviti na rob ekonomskih dogajanj.
Prav zaradi takih pojmovanj, in poslabševanje pogojev dela od leta 1971 dalje, smo morali v trgovini uporabiti vsa ekonomska znanja in nam bo zato v obdobju, ki prihaja nekoliko lažje kot tistim, ki so ves ta čas uživali, če se tako izrazim, družbeno podporo.
V vsej zgodovini Emona Jestvine zasledimo kontinuirano rast in razvoj. Po izraziti recesiji v letih 1982 in 1983, ko so nas bremenile tudi visoke obveznosti za kredite, ki so bili najeti za center na Markovcu, ki bi v tem trenutku stal najmanj 300 milijard dinarjv, smo se v letih 1984
ih 1985 finančno konsolidirali, tako da od tega leta naprej skoraj ne poznamo kreditov, in se' razvijamo izključno na lastni razvojni sposobnosti.
V letu 1986 smo odprli manjši market v Pridvoru, lani pa market v stanovanjskem naselju Livade v Izoli. Vzporedno s temi gradnjami pa smo pričeli s pripravami dokumentacije za samopostrežnico, ki jo danes odpiramo tu v Ankaranu.
Pričakovani sn o, da bo vse steklo hitro in brez kakšnih problemov, saj združeno delo izdatno finansira vse institucije, ki se ukvarjajo z načrtovanjem prostora in z zagotavljanjem infrastrukture. Sedaj, ob koncu vse del pa ugotavljamo, da smo največ naporov, energije, denarja in časa morali vložiti prav pri prebijanju ovir - naše administracije kjer je vsak hotel primakniti svoj lonček, lahko bi rekli kar lonec. Izje-
ma pri vsem tem je bil le Sklad za urejanje mestnih zemljišč Koper. V celotni naložbi bo vseh teh stroškov kar polovica, kar je skoraj neverjetno in nedoumljivo, saj smo gradili trgovino, ki je del infrastrukture vsakega urejenega naselja.
Ne glede na vse, tako manjše pomanjkljivosti, ki smo jih spregledali ob projektiraju marketa,
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Ankaranu je samopostrežnico simbolično odprla Dora Korošec, ki ima v koprski Jestvini najdaljši delovni staž.
■ IZ DELA DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ
Emonska perestrojka
LJUBLJANA, 8. julija - Predsedniki delavskih svetov, izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, zveze komunistov in mladine (preko 80 udeležencev) so na današnjem skupnem posvetu obravnavali aktualne probleme pri uresničevanju poslovno in samoupravno dogovorjenih interesov in odnosov ter perspektivah razvoja SOZD Emona v cilju zagotavljanja večje uspešno-
sti poslovanja vseh emonskih organizacij.
Dosedanja organiziranost je že v marsičem preživela. Cilj organzacijske prenove naj bi bil po besedah v. d. predsednika poslovodnega odbora Mitje Svetelja, da postane Emona tak gospodarski sistem, ki bo z delovanjem po podjetniških načelih, na podlagi določanja pravih ciljev, z izbiro vseh možnosti, ki jih nudijo strokov-
Del delovnega kolektiva črnomaljskega E-marketa, ki praznuje 25-letnico.
nost, poslovnost, prilagodljivost in sinergija (povezanost) trajno dosegal nadpovprečno donosnost v vseh svojih gospodarskih dejavnostih. Primerjati se moramo ne samo z uspešnimi podobnimi	organizacijami
v Sloveniji, ampak tudi s podobnimi	organizacijami
v Evropi in razvitem svetu.
Ni dovolj samo primerjanje, naš cilj mora biti ta, da smo boljši od drugih. To seveda ni ne enostavno, niti lahko.
Rast uspešnosti poslovanja se mora zagotoviti s prodajo donosnejših proizvodov, blaga oziroma storitev, s povečanjem prodaje - to dosežemo če smo konkuren-čejši od drugih organizacij ali da gradimo nova prodajna mesta in z zmanjševanjem stroškov.
Ena glavnih slabosti Emone je odločno prenizka produktivnost, kar pomeni, da premalo naredimo ali pa da nas je preveč. To slabost in seveda še vrsto drugih je potrebno takoj pričeti odpravljati.
Udeleženci posveta so se na osnovi slikovite in izčrpne razlage Mitje Svetelia in
zanimivega gradiva, ki je bil poslan vnaprej, seznanili s prednostmi in slabostmi Emone in posameznih dejavnosti.
Iz primeijave z VIPA, HMEZAD. MERX, TIMA. MERCATOR, TIMA V, POMURKA, je razvidno, da smo v večini primerjalnih kazalcev uspešnosti med boljšimi. (Glej tabelo na 2. str.).
Zelo pogosto prepričanje Emonskih delavcev, da nas drugi podobni sistemi prehitevajo torej le ni utemeljeno. Razmišljanje delavcev o položaju Emone pa je poztivino in dragoceno - saj kaže. da delavci nismo zadovoljni z obstoječim stanjem in da si želimo boljšo, močnejšo, učinkovitejšo, prodornejšo Emono.
To pripravljenost in voljo delavcev, da bo jutrišnja Emona boljša je potrebno TAKOJ izkoristiti.
V bodoči Emoni so lahko le tiste organzacije, ki so pripravljene prispevati k skupnim ciljem gospodarjenja in tudi iz tega skupnega gospodarjenja pridobivati.
Na ravni Emone moramo združevati znanje, ki bo koristilo vsem njenim organizacijam.
Letošnja Emonska jesen bo še vroča - namenjena bo pričetku našega prestrukturiranja - Emonski perestrojki in to v vsaki najmanjši enoti, TOZD, DO in SOZD.
P. G.
m NOVA NALOŽBA KOPRSKE JESTVINE
Market v Ankaranu odprt
(Nadaljevanje s 1. strani)
ali pa urbanističnih omejitev in togosti, je samopostrežna trgovina kot celota z bifejem in manjšo restavracijo velika pridobitev za delovno organizacijo, še večja pa za krajane Ankarana, ki v sezoni gosti vedno večje število tako domačih kot tujih turistov.
Omeniti še moram, daje na doslej. lahko rečemo edinem še neurejenem delu Ankarana začel nastajati služnostni center, ki ga lepo zaokrožujejo Emona Commerce z brezcarinsko prodajalno, LB Splošna banka Koper in Zavarovalnica Triglav. Ostaja le še želja, da bi zraven zrasla tudi šola in otroški vrtec.«
Ko je govoril o drugih prizadevanjih ■ delovne organizacije za boljšo ponudbo je dejal:
»Novi marketi, ki smo jih odprli pa niso bili edine naložbe Emona Jestvine. Postopno obnavljamo vse, na dolgi rok perspektivne objekte. Tako smo samo v le-
tošnjem letu povsem na novo uredili trgovino v Marezigah, te dni pa zaključujemo dela v avtokampu v Izoli. Obnovili smo re cepcijo in trgovino, v restavraciji smo zamenjali opremo in uredili šotorišče.
Še v tem letu nameravamo povečati zmogljivosti restavracije na Prešernovem trgu v Kopru.
Na 'podeželju nimamo široke mreže nerentabilnih trgovin, nekaj izjem pa je le. To kar v nekaterih območjih trgovci odkrivajo kot nekaj izvirnega in revolucionarnega je Jestvina opravila že pred 10 in več leti - da je oddala zasebnikom manjše trgovine na podeželju. Takih primerov je bilo kar precej.«
Ob koncu govora se je Božo Ostanek dotaknil tudi novih sprememb v ekonomskem sistemu in vSe ostrejših pogojev gospodarjenja. ki narekujejo vse hitrejše reagiranje pri poslovnih odločitvah. Ker klasični sistem spremljanja poslovnih dogodkov več ne ustreza so se odločili za
Lino Bordon, poslovodja nove samopostrežnice v Ankaranu.
nabavo sodobne računalniške opreme v vrednosti okrog 30 milijard dinarjev.
To jim bo, tako so povedali, omogočilo še boljše spremljanje poslovnih dogodkov in gibanj in na osnovi tega možnost hitrega reagiranja. V pogojih gospodar-jena, ki so že tu, nam ne sme biti nič. kar je doslej uveljavljeno
sveto. Če bo potrebno, bomo nerentabilne programe opuščali in uvajali nove, prilagajali bomo urnike dela dejanskim potrebam. na osnovi naših analiz, ne morda željam posameznikov, temveč večini njih, so pOvdarili.
»Prepričan sem,« je ob koncu svojega govora dejal Božo Ostanek,« da bo kolektiv Emona Jestvine pridobival na veljavi in ugledu, kolikor bolj se bodo v prihodnje vrednotili elementi kakovosti gospodarjenja in razvoja.«
" Vsem zbranim je za njim spregovoril tudi Aldo Gabijel, predsednik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance
je udeležil tudi Franc Molan (v sredini) podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona.
■ NAŠI JUBILEJI
Market v Ihanu 15- letnik
IHAN, 30. junija - Pred petnajstimi leti - točno povedano 16. junija 1973 leta je Emonina Maloprodaja v Ihanu, ki sodi v okvir domžalske občine, odprla manjšo samopostrežno trgovino.
Samopostrežnice so se najbolj razveselile ihanske gospodinje in krajani iz bližnjih zaselkov Bišče, Štude, Zaboršta in Brda, saj jim je občutno skrajšala pot do trgovin v Domžalah, Dolskem ali celo v Ljubljano.
Samopostrežnica se stiska v spodnjih -prostorih zasebne hiše in meri 68 kvadratnih metrov. Kljub majhnosti je trgovinica dobro založena, tako z živili, kot tu-
di s tistimi drobnimi predmeti iz neživilskega asortimana, ki so v vsakdanjem življenju še kako potrebni, pa naj gre za zobotrebce, baterije, igle, sukanec, kozarce, izdelke iz porcelana, milo, čistilna sredstva in še bi lahko naštevali.
Trgovino vodi in za njo skrbi poslovodkinja Anica Markotič, ki v Emoni dela že dobrih 13 let.
Domačinka je, pravzaprav Domžalčanka. Se zelo mlada, v osnovno šolo je šla s šestimi leti, se je na Viru v Emoninem marketu izučila trgovske stroke. Vzljubila je ta poklic in pravi, da bi se zarij ponovno odločila. Ob delu se je nadalje izobraževala. Lani je v Emoni končala poslovodsko šolo. Že na Viru je bila štiri leta namestnica poslovodje, po končani šoli pa so ji zaupali delo poslovodje v Ihanu. Z vese-
ljem opravlja zaupano delo, meni le, da je papirnate vojske malce preveč.
»V marketu nas je skupaj zaposlenih sedem. Same ženske smo, moškega nimamo niti za vzorec,« je povedala poslovodkinja Anica.
»Tri smo prišle iz marketa na Viru. Večinoma so mlajše trgovke, od samega začetka, od ustanovitve trgovine ni več nobene, dobro se razumemo in si med seboj pomagamo. Problemov praktično sploh nimamo. Plan prometa dosegamo in celo presegamo. Lanskoletni načrt prodaje smo presegli, letos gre malce težje. Kupna moč upada zato mora-
mo sproti dopolnjevati asorti-man z novimi artikli, da je ponudba pestrejša in zanimivejša za kupce.
Vsako sredo nam pripeljejo blago iz blagovnega centra. V ponudbi imamo tudi sveže meso, vendar samo pakirano. Piščance dobivamo od ljubljanske Jate, mesnine pa od našega MIZ-a in od kamniške Kočne, kruh pa nam pripeljejo od Žita, iz pekarne na Šmartinski cesti.
Kakšnih problemov nimamo. Težave imamo le z embalažo od piva in mineralne vode. Menim, da bi bila idealna rešitev mrežasta ograda z vrati, da bi se zaklepala. Nepoklicani si tako ne bi mogli »izposoditi« gajbic s steklenicami. S tako rešitvijo bi izdatno razbremenili priročno skladišče kjer bi lahko imeli drugo blago,« je povedala poslovodkinja Anica.
Na Viru smo Virjanke
Eva Mesič, prodajalka na delikatesnem oddelku ihanskega marketa je tudi prišla semkaj iz marketa na Viru.	i
»Torej ste tudi vi Virčanka.«
»Virjanka sem,« nas je hitro popravila.« Tako pravimo pri nas na Viru. K Emoni sem prišla pred desetimi leti, da se izučim za trgovko. Ta poklic me je veselil. Rada delam z ljudmi. Še posebno sem zadovoljna čč je delikatesni oddelek dobro in pestro založen. Takrat je prijetno prodajati saj imam kaj ponuditi.
Ne morem trditi, da založenost ni dobra, menim pa, da bi bila lahko še boljša. Prepričana sem, da je vsak kraj speicifičen. Kar gre dobro v prodajo tu, ne gre tam, in obratno. Poglej, tu v Ihanu siri ne gredo tako kot napri-mer na Viru. V Ihanu gre dobro v prodajo le ementeler, gauda sir, edamer in pakirani siri kot napri-mer MZ, Zdenka sir in podobno. Gorgonzole ali podobnega sira ne bi prodala tukaj niti grama.
Kaj nam primanjkuje?
Želeli bi več mesnin, kot so na-primer suhe krače, prekajena rebrca in podobno. Prekajeni svinjski jeziki gredo dobro. Govejih niti ne naročim, so predragi. Veste, tukaj ljudje veliko koljejo doma in zato naprimer po kranjskih klobasah ni nobenega povpraševanja,« je povedala Eva. Verjeli smo ji saj ima dolgoletne izkušnje, te pa izmodrijo človeka.
Od otroške negovalke do trgovke
Jože Keržan se iz 2 kilometra oddaljenega Zaboršta s kolesom že peto leto vozi na delo v Emono. Štiri leta seje vozila v market na Viru, sedaj pa že dobro leto v Ihan.
»Trgovskega poklica sem se izučila v veleblagovnici Napredek v Domžalah. Ko sem naredila končni izpit sem si morala poiskati delo. Pojdi in si ga poišči, so rekli.
Zaposlila sem se v Emoninem marketu na Viru, pred dobrim letom pa sem prišla sem v Ihan. Tudi Mesičeva in poslovodkinja Anica sta prišli od tam.
Moja prvotna želja še v osnovni šoli je bila, da bi postala otroška negovalka v vrtcu. Pa kaj, človek obrača, življenje pa obrne. Veli-
Market Emone v Ihanu, ki je že dopolnil 15 let.
temkajšnje regije, ki je v svojem govoru še posebej povdaril:
• Ankaran je prav gotovo v zadnjem desetletju doživel izredno hiter razvoj, merjen skozi rast števila prebivalcev. Dejstvo je. da je bilo potrebno pričeti ta razvoj celo zavirat', saj jo Ankaran že presegel točko, na kateri se je pričelo v zelo drastični obliki kazati neskladja med oostgom prebivalstva in usposobljeno komunalno. drugo materialno in družbeno infrastrukturo, ki je taka aglomeracija potrebuje. Najbolj vpijoč je bil ravno problem trgovine pa banke in zavarovalnice, to kar odpiramo danes, oziroma te dni. Seveda ne bi želel zanikati pomena drugih, nam že znanih naložb.
V	primeru Ankarana pa nam ne gre zgolj za neposredne interese krajanov, ki so seveda na prvem mestu. Družbena politična skupnost se zaveda, da je to območje turistični center v občini. katerega slika je slika naše dežele. Zaradi tega moramo še kako skrbeti, da se prednostno rešujejo problemi tega naselja, ki so pomembni za razvoj turizma «
Po teh uvodnih in pozdravnih besedah je delavka Dora Korošec, ki ima najdaljši delovni staž v koprski Jestvini prerezala vrvico in tako simbolično odprta vrata nove samopostrežnice.
Nova trgovina resnično zasluži vso pohvalo. Prodajnemu prostoru so namenili 420 kv. metrov, bifeju in restavraciji pa dobrih 100 kv. metrov. Celotna naložba je veljala 85 starih milijard, preračunano na današnji dan. Poslovodja Lino Bordon, ki dela v Jestvini že.27 let nam je povedal, da bo skupaj zaposlenih 27 delavcev od tega v trgovini 15, v bifeju in restavraciji 8 delavcev, v mestni-ci pa trije mesarji. Založenost trgovine je taka. da skoraj ne bo nobene potrebe hoditi gospodinjam v bližnji Koper po živila in tiste drobne predmete, kijih potrebujemo v vsakdanjem gospodinjstvu.
V	restavraciji, ki sodi v okvir marketa je 36 sedežev, 20 pa jih je še na terasi pred bifejem kjer gostje lahko posede pod številnimi sončniki.
Z. G.
o mojih prijateljic v šoli se je dločilo za trgovski poklic, pa je otegnilo še mene. Sedaj ga ne bi renjala za noben denar. Človek e na neko delo privadi in mu očasi priraste k srcu, Tu največ elam na blagajni. Pri tem delu 2 potrebna izredna pazljivost, •osebno sedaj, ko se cene tako •ogosto menjajo,« je povedala oži Keržan, ena od štirih trgovk opoldanske izmene v ihanskem larketu. Kmalu bo odšla domov
Zaboršt, kjer jo že težko priča-ujete dva njena fantka, ki sku-aj premoreta komaj sedem let a sta njeno največje veselje.
Medtem, ko smo se mi pogo-arjali je prodajalka in blagajni-arka Vesna Pavšek skrbela ■ prodajalni, da je delo teklo daje in da so bili kupci skrbno in lobro postreženi. Ura je šla na Ivanajsto zato jih ni bilo veliko, ni pa nismo imeli preveč slabe ■esti, da smo jih oškodovali pri irometu.
To je le majhen utrinek iz živ-jenja enega najmanjših Emoni-lih marketov, ki bo čez tri leta >ostal polnoleten, ko bo star >semnajst let. Kljub terrtu, da je najhen dobro izpolnjuje svoje joslanstvo v oskrbi tamkajšnjih jrebivalcev.
Ob njihovem jubileju jim grelo vse naše čestitke.

■ HOTELI POROČAJO
Prizadevamo si za uspešnost
V času, ko večina delavcev naše Emone misli na dopust, se za njihove kolege iz Emona hotelov pričenja glavna turistična sezona. Sezona v lanskem letu je bila zelo uspešna, saj smo ustvarili en milijon nočitev, od tega pa je bilo preko 51 odstotkov ustvarjenih na tujem tržišču. Naše aktivnosti so tako usmerjene za zagotovitev kvalitete uslug, saj so le-te pomemben motiv za vsakega gosta.
Portoroški hoteli, to so hoteli Bernardin in Riviera pa so dosegli kar 86 odstotkov nočitev tujih gostov. Ker so nas gostje lani in prejšnja leta opozarjali na dolge vrste pri vstopu v našo državo, na slabe ceste, neprimerne odpiralne čase prodajaln, na previsoke cene hrane in pijač, za nas pa najpomembneje - na privlačnost ponudb drugih emitivnih tržišč, še posebej Španije, Grčije in Turčije, smo poizkusili spremniti tisto, kar je v naših močeh. Zato smo v izvensezon-skem času dodatno izobraževali kadre v Čatežu, Štajerskem in Obali, in to tako za pridobivanje višje stopnje kvalifikacije kot tudi za dodatno znanje tujih jezikov. Prav tako smo našo ponudbo poizkusili popestriti z novimi vsebinami, saj smo razpoložljiva finančna sredstva usmerili v opremo posameznih prodajnih mest in jih s tem naredili pestrejše, zanimivejše in seveda konkurenčnejše.
Kljub temu, da je tako slovensko kot tudi jugoslovansko turistično gospodarstvo koncem maja beležilo osip turistov, saj je bilo po neuradnih podatkih v naši republiki okoli 15 odstotkov nočitev manj, pa je bilo ustvarjenih v vseh naših hotelih kar 5 odstotkov nočitev več kot v enakem obdobju lansko leto. Takšni razultati so vendarle potrditev naše usmeritve v stalno prisotnost na pro-pagandno-prodajnih akcijah doma in v tujini, še predvsem pa na različnih turističnih borzah in sejmih, kjer v večini akcij nastopamo skupaj z DO Emona Globtour. Pri tem pa moramo le povdariti, da naše prodajne službe v prognozah za nadaljni potek turistične sezone ne predvidevajo lanskoletnih
rezultatov, saj je zanimanje za Jugoslavijo kot destina-cijo dosti manjše kot prejšnja leta, vendar ocenjujemo, da bodo naše stalne in dodatne aktivnosti prispevale k temu, da bo osip nočitev tujih gostov v naših hotelih le manjši kot v ostalem delu turističnega gospodarstva.
V temeljni organiazciji, Hoteli Bernardin je dosedanje polnjenje hotelskih kapacitet bilo z 21& dnevi stoodstotne zasedenosti, kar je najboljši rezultat polnjenja v Slovenskem primorju in Istri kot celoti. Ta rezultat pomeni, da je bil hotel od vseh 365 dni v letu stoodstotno zaseden kar 215 dni, kar v nadalje tudi pomeni, da je bil ta sezonski hotel stoodstotno zasedem 7 mesecev v letu.
Tem razultatom so se zelo približali tudi naši hoteli Riviera, ki so tako kot Hotel Bernardin sezonskega značaja in so imeli stoodstotno zasedenost 201 dan. Mestni hoteli (Evropa Celje, Slavija Maribor, Slon, GH Union in Holiday Inn Ljubljana) bodo letos ustvarili približno enake razultate pri nočitvah kot v lanskem letu, enako pa ocenjujemo tudi v Termah Čatež.
Kljub dokaj ugodnim predvidevanejm glede fizičnega obsega prodaje, pa ne moremo pričakovati v temeljni organizaciji Hoteli Bernardin pozitivnega poslovnega rezultata, saj obveznosti iz inozemskega kredita zaradi visokih tečajnih razlik presegajo možnosti samostojnega pokrivanja s strani temeljne organizacije same.
Tako moramo ob koncu leta ugotoviti, da kljub vsem prizdevanjem in popestritvam (od novega bistroja »Pri slonu«, recepcije v Unionu, preureditvi gostinskih prodajnih mest v Bernardinu in Rivieri, adaptaciji gradu Mokrice, j pa do nove čistilne naprave za bazene v Termah) bo uspeh našega poslovanja v glavnem odvisen od zanimanja tujih gostov za bivanje v Jugoslaviji. Ker obstoječi bookingi kažejo trend upadanja tega zanimanja, pa moramo pričakovati, da bo druga polovica letošnjega leta le manj uspešna od prve.
M.D.
Sozd Emona v primerjavi z istovrstnimi SOZD
Kazalci uspeSnoati	1.	R 2.	« 1	./i		N 6,	3	 «.	1	7.		B.
Indeks rasti CP	Vipa 236	Hmezad 229	IeMONaI	Herx 22 i		Tima 218	Mercator ^ 214	Timav 214	Pomurka 209
Indeks rasti dohodka	Vipa 260	Hmezad 242	Merx 239	229	Tima m,	Pomurka 220	Mercator 217	Timav 216
Indeks rasti akumulacije	Vipa 367	Merx 338	Hmezad 230	Tima 205	rppFifi	Pomurka	Mercator 166	Timav 123
Indeks rasti sredstev za reprod.	Vlpri 336	Merx 299	Hmezad 270	f Jma 244	Pomurka aaa	ŽmonAI ?B0	Mercator 191	Timav 190	_
Indeks rasti števila zaposlenih	, vipa 104	'	104		Marx 103	Mehcator 102	Poaiurka	, Ti«.	, 101	”	Hmezad 101	Timav „ -
Čisti OD na delavca mesečno	Hmezad 281.110	Timav 264.392	Vipa 263.943	Mercator 3f»3,663	mu 253.«23	Pomurka 248,070	Merx 247.130	Tima 244.956 _
Dohodek na delavca OOO din	Vipa 9.661	nssa 8.613	Hmezad 8.538	Pomurka §.4*4	timav 8.420	Tima 8.397	Mercator 8.252	Merx 8.138 	
Dohodek na PUPS	%	Merx 63,9	Tima 59,9	Mercator 50.18	MoNa! 49,92	Hmazad 45,0	Vipa 43,85	Pomurka. 41 ,05	Timav 37,75 ^
CP na porabljena eredatva X	Timav 128,9	iVmMAI 120,6	Tima 119.2	Hmezad U8.6	vipa llB.47	Merx 117.9	Pomurka 116,9	Mercator 115,2 . _^
Akumulacija v dohodku	X	Pomurka 16,10	13,60	Vipa	Marx 12.90	Mercator 19.31	Tima 12.10	Timav 9,20	Hmezad 7,34^
Stopnja akumulativne sposobn. X	Merx 0,20	Tima 7,20	TTOmI	Pofoirlf« 6,60	Mercator 6,18	Vipp 3.86	Timav 3,46	Hmezad 3.30^
Stopnja reproduktivne sposobn. X	Vipa 13,68	Tima 13,60	Krt&lUl 12,81	Pomurka 12.70	Mercator 12.39	Mer* 11.40	Hmezad 11,20	Timav 6,26^J
IZ RADA RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA
Usvojen godišnji program investicija
i!
LJUBLJANA. 7. jula - Na sednici radničkog saveta SOUR-a Emona, koja se je održala u velikoj dvorani za sednice. u poslovnoj zgradi Emone, delegati su konačno usvojili zajednički godišnji program investicija.
Ova sednica bila je u nekom smislu nastavak pret-hodne sednice. kad delegati radi naslaganja RO Emona
Posavje in RO Merkur Ljubljana ovaj program nisu usvojili.
Komisija koja je imela za-datak da ova različita mišljenja uskladi pripremila je od-govarajuče dopune. Tako ee se za organizacije kod kojih že u ovoj godini doči do statusnih izmena obaveze izračunavati na osnovu uvažanja ovih izmena. Prema usvoje-
nom godišnjem programu udriiživati če se sredstva samo za realizacijo investicija u toku i nanovo otpočetih investicija. u skladu sa usvojenim godišnjim programom.
Na ovoj kratkoj sednici delegati su takode prihvatili iz-veštaj o reorganizaciji do sada največe Emonine radne organizacije Merkur, imenovali novog predsednika odbora za lične dohotke i ka-
!_
drovsku politiku Franca Molana, usvojili ispravke analitičkih ocena poslovodnih organa bili upoznati da se je za potpredsednika za unutrašnju trgovinu prijavio kandidat koji zadovoljava uslove raspisa. Imenovan če biti, nakon što se dobija sve potrebne soglasnosti i mišljenja. na narednoj sednici.
Pavel G.

,
Sili
informator
Srpskohrvatski
prilog
HOTELI IZVEŠTAVAJU
Trudimo se da budemo uspešni
Kad se večina radnika Emone bavi mišlju kamo otiči na godišnji odmor za večinu radnika Emona Hotela otpočinje prava turistička sezona. Prošlogodišnja sezona bila je jako uspešna, zabeležili smo milion nočenja. od če-ga 51 odsto inostranih. Tako smo naše aktivnosti usmerili u obez-bedenje kvalitetnih usluga, koje predstavljaju značajan motiv za svakog gosta.
Portoroški hoteli. Bernardin i Riviera ostvarili so č a k 86 odsto nočenja inostranih gostiju. Lanske. a i preteklih godina. gosti su nas upozoravali na duge automo-bilske kolone prilikom prelaska naše državne granice, na loše pu-teve, neprikladno radno vreme trgovina, na previsoke cene hra-be i piča, a za nas možda najvaž-nije. na atraktivnost drugih trži-' šta. naročilo Španije, Grčke in Turske. Nastojali smo pokrenuti, ■zmeniti ono što je u našim moči-ma. Zato smo se u ižvansezon-skom periodu posvetili dopun-skom obrazovanju kadrova u Čatežu, na štajerskem i obalnom področju. Organizovali smo sti-canje višeg stepena kvalifikacije uz dopunsko učenje stranih jezika. Našu ponudu smo obogatili novim sadržajem, slobodna fi-nansijska sredstva namenili smo za opremu pojedinih prodajnih mesta, time ih napravili bogati-jim, atraktivnijim.
lako je turistička privreda u Sloveniji, kao i u celoj Jugoslaviji, zabeležila odredeni osip turista, prema neslužbenim podaci-naa u našoj republici je ostvareno za oko 15 odsto nočenja manje nego u istom lanskom periodu, u našim je hotelima bilo čak ostvareno za 5 odsto nočenja više nego lanske godine. Ovi rezultati Predstavljaju nekakvu potvrdu našega natojanja da budemo stalno prisutni na propagandno-pro-dajnim akcijama doma i u ino-
stranstvu, a naročilo na raznim turističkim berzama i sajmovi-ma, na kojima u večini akcija nastopamo zajedno sa radnom or-ganizacijom E-Globtour. Naše prodajne službe u prognozama za turističku sezonu ne predvid-aju ostvarivanje prošlogodišnjih rezultata. Interes za Jugoslaviju. kao turističku destinaciju. je znatno manji od prošlogodiš-njeg. Ipak mislimo da če naše stalne i dopunske aktivnosti uro-diti rezultatom, te da če osip nočenja stranih gostiju u našim hotelima biti niži nego u ostalom delu turističke privrede.
U osnovnoj organizaciji Hoteli Bernardin dosadašnje popunje-nost hotelskih kapaciteta iznesita je 215 dana stoprocentne za-uzetosti, što predstavlja najbol.ji rezultat popunjenosti u Slove-načkom primorjuj Istri, gledano u celini. Znači daje ovaj hotel od 365 dana u godini bio 100-pro-centno zauzet 215 dana. odnosno stoprocentno popunjen 7 meseci u godini.
Takvim rezultatima približili su se i naši hoteli Riviera, koji su kao i Bernardin sezonskog ka-raktera. Bili su stoprocentno po-punjeni 201 dan u godini. Hoteli u gradovima (Evropa Celje, Sla-vija Maribor, Slon, GH Union, Holiday Inn u Ljubljani) imati če približno jednake rezultate pro-šlogodišnjima, što se tiče nočenja. Približno jednako predvid-amo i za Terme Čatež.
lako su predvidanja u vezi fi-zičkog obima prodaje prilično povoljna ipak u osnovnoj organizaciji Hoteli Bernardin ne može-mo očekivati pozitivne poslovne rezultate, budiči da obaveze inostranih kredita, radi visokih kursnih razlika, prevazilaze mogočnosti samostalnog pokrivanja.
Tako moramo na kr^ju utvrditi da usprkos svim našim nastoja-
njima i bogačenju. ponude (novi bistro u Slonu, recepcija u Unionu, preuredenje ugostiteljskih prodajnih mesta u Bernardinu i Rivieri, adaptacija zamka Mokrice, do nove naprave za pročiš-čavanje za bazen u Termama) ipak če uspeh našeg poslovanja
u prvom redu zavisiti od interesa stranih gostiju za boravak u Jugoslaviji.
Obzirom da postoječi booking pokazuje trend opadanja ovog interesa moramo očekivati da če druga polovica godine biti manje uspešna od prve.	M. D.
NAKON REFERENDUMA
Tri nove Emonine radne organizacije
LJUBLJANA - 1. julija - Rad-nici naše največe radne organizacije Emona Merkur su na refe-rendumima od 13. do 27. jun od-lučili da če od 1. jula raditi u novim radnim organizacijama je-dinstvene strukture -
•	RO EMONA MERKUR, LJUBLJANA
•	RO TRGOVSKA HIŠA MA-KIMARKET. LJUBLJANA
•	RO	SUPERMARKET
OSIJEK
U sastavu dosadašnje organizacije Merkur nalazila su se 4 OOUR-a : Maloprodaja, TH Ma-ximarket, Supermarket Ljubljana i Supermarket Osijek. U rad noj organizaciji Merkur bilo je zaposleno 2053 radnika.
Rezultati referenduma su sledeči:
u OOUR Maloprodaja je od 1009 glasača ZA glasalo 855 radnika,
u OOUR TH Maximarket od 624 glasača ZA je glasalo 524 radnika,
u OOUR Supermarket Ljubljana je od 174 glasača ZA novu organizaciju glasalo 155 radnika,
u OOUR Supermarket Osijek
je od 176 radnika ZA glasalo 151 radnika.
Od ukupno 2053 radnika u Merkuru je za nove organizacije glasalo 1685 radnika, odnosno 82 odsto zaposlenih.
Na referendumu su se radnici izjasnili o usvajanju Samouprav-nog sporazuma o novoj organizo-vanosti OUR.
Značajna izmena je da su Ma-ximarket i Supermarket Osijek postale samostalne radne organizacije, te naročilo da su se u novu radnu organizaciju jedinstvene strukture Emona Merkur udruži-li dosadašnje osnovne organizacije Maloprodaja i Supermarket Ljubljana, te da se ukidaju zajed-ničke službe. Radnici zajednič-kih službi rasporedeni su na nove zadatke od 1. jula u radnoj organizaciji Merkur i TH Maxi-market.
Nova organizovanost pružati če veče mogočnosti uspešnijeg poslovanja, smanjenja troškova, ukidanje dvostrukog obavijanja nekih poslova, u prvom redu ve-ču elastičnost u prilagadanju promenljivim uslovima privre-divanja, koji su i svakog dana složeniji.	Pavel Groznik
■ IZ IZVEŠTAJA ANALITIČARA I PLANERA
Kako smo poslovali
U informaciji o poslovnim re-:idtatima za prvi kvartal 1988. lastojali smo prikazati najznač-1ije podatke o poslovanju OUR ^bruženih u SOUR Emona. Radi ealnije -usporedbe podataka sa stim lanskim periodom, izdvojili ■rn.o podatke koji su se odnosih la OOUR Dekon, prethodno J sastavu RO Angropromet Ču-5r>ja, koji se je izdvojio iz RO ^SOUR-a 30. 6. 1987, i OOUR -entromerkur, koji je bio u sa-4avu RO E Merkur Ljubljana, i koji seje izdvojio iz RO, odnos-to SOUR-a 31. 12. 1987.
Einansijski pokazatelji za SO-JR kao celinu odražavaju:
• Sezonski karakter nekih na->ih delatnosti, u obalnim bolehna, u turističkoj agenciji Globto-it, te u nekim poljeprovrednim ■lelatnostima. Bodučnost da se J hotelskoj i turističkoj delatno-‘h pretežni deo izdataka (lični ■itihoci, doprinosi) obzirom na btopise ne mogu vremenski raz-Sfaničavati, u periodičkom obračunu prikazani rezultati ne pokanju realno privredno stanje. , • Intervencione mere sprove-L^de u novembru prošle godine . °je su bile na snazi do kraja ma-[? 1988, u nekim su proizvodnim ^latnostima radi disproporcija J1 cenama imale za posledico loši-1® Poslovne rezultate (obe svinje-S°jske farme. Mlekarna Ptuj, Još neke druge proizvodne orga-nizacije). Izmene u kamatnim ^Pama i nedostatak sopstvenih I bitnih sredstava u nekim OUR--Pia suštinski su uticah na lošiji 'hansijski rezultat, obzirom da V se izdaci za kamate u porede-j!u sa istim periodom prošle go-( ‘be povečali sa indeksom 384 2g^dpan prihod sa indeksom
j • Izmenjen obračunski sistem ' 1- 1988 (u vezi prerasporedenja
doprinosa - deo doprinosa koji su prethodno bili obračunavani . iz dohodka prerasppredio se na teret bruto hčnih dohodaka) imajo je za posledica relativno povečanje čistog dohotka. Akumulacija se nije odgovarajuče povečala. odnosno računajuči sa večim kamatama, čak se je relativno umanjila.
• Podaci o rezultatima poslovanja za SOUR kao celinu detalj-nije su prikazani u gornjoj tabeli.
Ukupan prihod se je povečao sa indeksom 26'0. Mislimo da su se cene naših proizvoda odnosno robe koju prodajemo (zanema-rivši porez na promet) povečale približno sa indeksom 256. Fizič-ki obim prometa odnosno proizvodnje se je povečao za 4 odsto, broj zaposlenih za 3 odsto, što predstavlja povečanje fizičke, produktivnosti rada za 1 odsto.
U vezi poreza na promet (koji nije obuhvačen u ukupnom prihodu) zanimljiv je podatak za Maximarket Ljubljana da je u prvom kvartalu 1987. ovaj porez u odnosu na ukupan prihod izno-sio 12,42 odsto, dok je u istom periodu 1988. iznoso 15,3 odsto, što predstavlja relativno povečanje za 23 odsto, odnosno ukupan prihod je u ovom OOUR pora-stao sa indeksom 221, a porez na promet sa indeksom 273.
Prihodi na stranim tržištima, bazirajuči se na tekučem kursu porasli su sa indeksom 441. U Sloveniji je ovaj indeks 326. U dolarskoj vrednosti indeks povečanja izvoza je 167, te isto toli-ko na konvertibilnom području. Ostvaren indeks izvoza na konvertibilno područje u Sloveniji je 149.
Utrošena sredstva porasla su sa indeksom 256, za 4 poena mame od ukupnog prihoda. Razlog ovom zaostajanju (što pozitivno
utiče na porast ostvarenog dohotka) je da je nabavna vrednost trgovačke robe rasla sporije od ukupnog prihoda (indeks 245 ne-što više marže). U trgovini na veliko povečale su se razlike u ceni sa 10,32 na 11,84 odsto, u porede-nju sa istim lanskim periodom, u trgovini na malo sa 15,89 na 16,02 odsto. Ostali materijalni i drugi poslovni troškovi t. j. naročilo sirovine u proizvodnim delatnostima povečale su se sa Večim indeksom (299).
Ukupna amortizacija (zakonska, ubrzana, revalorizaciona) povečala se je sa indeksom 22, što se pozitivno odražava na rast dohotka. Ekonomski gledano to je negativno, obzirom da rast amortizacije ne sledi stopi inflacije. Drugim rečima, znači da cr-pemo svoju supstancu.
O izdvajanjima iz dohotka za poreže, doprinose, lične dohotke i akumulaciju bilo je reči več na početku. Dodali bi samo to da sredstva za poslovni fond rastu sa indeksom 190, koji je znatno niži od ukupnog prihoda i inflacije. Ukupni gubici rasli su sa indeksom 189, sporije bd ukupnog prihoda i inflacije. Indeks rasla gubitaka u SR Sloveniji je 209.
• Zalihe i nenaplačena realizacija značajan su pokazatelj poslovanja. Podaci o presečnim zali-hama i koeficijentima za SOUR kao celinu pokazuju da seje pro-sečna vrednost zaliha povečala sa indeksom 247, u odnosu na isti period lanske godine, što je u po-redenju sa porastom ukupnog prihoda za 13 indeksnih poena manje od ukupnog prihoda, bd-nosno kočficijent je porastao sa 9,8 na 10,4.
Isti učinak imaju nenaplačena potraživanja. Navodimo samo podatke nenaplačene realizacije
za SOUR kao celinu. U prvom kvartalu prošle godine je nenaplačena realizacija iznosila 1.999 miliona dinara, t. j. 2,2 odsto ukupnog prihoda, dok u prvom kvartalu ove godine iznosi 6.457 miliona dinara (indeks 323), sa udelom u ukupnom prihodu od 2,7 odsto. Poboljšanje ovoga predstavlja jedan od osnovnih uslova poboljšanja poslovnog rezultata. To je zbog visokih kama-ta i sve veče opšte nelikvidnosti.
•	Podaci o naplačenim i pod-mirenim kamatama za SOUR kao celinu pokazuju da su OUR-i Emone u prvom kvartalu izdvojili za kamate 10.994 miliona dinara, za 284 odsto više od istog ian-skog perioda, iako je ukupan prihod porastao samo za 160 odsto. Naplačene kamate u istom kvartalu ove godine bile sit za 321 odsto više nego lani. Razlika iz-medu naplačenih i podmirenih kamata iznosila je u ovom kvartalu 2.678 miliona dinara. Pretežni deo pozitivne razlike otpada na OOUR Maloprodaja, Maxi-market, OOUR Prehrana Blagovni center.
•	Neto lični dohoci u prvom kvartalu iznosih su u Emoni presečno 454.754 dinara mesečno po zaposlenome. U poredenju sa istim periodom lanske godine povečali su se sa indeksom 255. U Sloveniji je indeks rasta ličnih dohodaka u privredi iznosio 248,1, te je presečni neto lični do-hodak iznosio 455.987. Ovaj podatak pokazuje da se naši dohoci postepeno ipak približavaju preseku slovenačke privrede.
•	Ograničenje ličnih dohoda-
ka u smislu interventnih zakona donesenih u protekloj godini bilo je na snazi takode u prvom kvartalu ove godine, dakle za period koji je predmet ovog izve-štaja.	E. j.
Vest iz OOUR Globus PJ Čačak
Tragičan udes Emoninih radnika
Duboko nas je sve u OOUR Globus potresla vest da seje 5.7. ujutarnjim časovima na putu Kruševac Kraljevo, kod sela Stulač dogodio tragičan saobra-čajni udes u kojem je izgubilo živote dvoje radnika Emone iz Poslovne jedinice u Čačku - Miša Kostič vozač kamiona i Velina Pantovič, radnica u PJ Čačak.
Sudar kamiona-hladnjače i autobusa bio je tako žestok da je vozač Miša Kostič bio mrtav na licu mesta, dok je saputnica Velina Pantovič podlegla ozledama istog dana u beogradskoj bolnici, kamo je bila dovezena nakofl udesa.
Oboje Emoninih radnika bilo je zaposlenih u Emoni od 1976. godine. Miša Kostič je ostavio za sobom Ženu i maloletnu kčerku, 13-godišnju Jasminu. Za Velinom Pantovič ostao je muž i dvojepuno-letne dece, sin i kčerka.
Sudhonosnog dana su se Emonini radnici vračali sa terena u Poslovnu jedinicu u Čačku natovoreni pečurkama.	.
Nenadani gubitak marljivih i dugogodišnjih radnika Emone teškoje pogodio sve radnike sektora za otkup i pripremu robe za izvoz, a naročilo najuže saradnike u Poslovnoj jedinici u Čačku.
Ubedeni smo da če se solidarnost, kao i do sada više puta u Emoni, i ovaj put iskazati i priskočiti na pomoč.
Porodicama pokojnika izražavamo našu iskrenu i duboku sučut.
Saradnici iz Globusa
IZ RADA DPO
Perestrojka u Emoni
LJUBLJANA, 8. jula - Presednici Radničkih saveta, Izvršnih odbora osnovnih organizacija sindikata, Saveza komunista i -omladi-ne (više od 80 učesnika) po-* svetili su se na današnjem savetovanju aktuelnim pro-blemima na področju ostva-rivanja poslovno i samoupravno dogovorenih interesa i odnosa, kao i perespektiva-ma razvoja SOUR Emona, u cilju obezbedenja veče uspešnosti poslovanja svih Emoninih organizacija.
Dosedašnji oblik organizacije je u nekim pogledima za-stareo. Cilj nove organizacije bio bi, prema rečima v.d. predsednika poslovodnog odbora Mitje Svetelja, da Emona postane takav pri-vredni sistem koji če delujoči na preduzetničkim princi-pima, na osnovu definisanja pravih ciljeva, odbirauči sve mogučnosti, koje pruža stručna rad, poslovnost, prilagodljivost i sinergija (povezanost) trajno postizati nat-prosečnu unosnost u svim svojim privrednim delatnostima. Moramo se usporediti ne samo sa uspešnim sličnim organizacijama u Sloveniji, več i sa sličnim organizacijama u Evropi i razvije-nom svetu. Niti nije dovoljna sama usporedba, naš cilj mora biti da budemo bolji od drugih. A to nije ni jedno-stavno, ni lako.
Rast uspešnosti poslovanja moramo obezbediti pro-dajom unosnijih proizvoda, robe odnosno usluga, povečanjem prodaje - to čemo postiči ako budemo konku-rentniji od drugih organizacija, ili gradeči nova prodajna mešta i smanjujuči tro-škove.
Jedna od največih nedo-
stataka Emone je odlučno preniska produktivnost, što znači ili da premalo napravimo, ili da nas ima previše. Ovaj nedostatak, kao i niz drugih moramo početi uklanjati. *
Učesnici savetovanja su se iz iserpnog i nazornog obra-zloženja Mitje Svetelja, kao i gradiva koje im je bilo prethodno poslano, upoznali sa prednostima i nedostacima Emone i pojedinil\ delatnosti.
Usporedba sa organizacijama VIPA, HMEZAD, MERK, TIMA, MERCATOR, TIMAV i POMURKA pokazuje da smo u večini pokazatelja uspešnosti medu najbolj ima.
Često mišljenje Emoninih radnika da nas dnjgi, slični sistemi pretiču, dakle, nije opravdano. Razmišljanje radnika o položaju Emone je pozitvno i dragoceno - pokazuje da radnici nisu zadovoljni sa postoječim stanjem, da žele bolje, jaču, eft-kasniju i prodorniju Emonu.
Ovu spremnost i volju radnika, da sutrašnja Emona bude još bolja potebno je ODMAH iskoristiti.
U budočoj Emoni mogu biti samo one organizacije koje su spremne dati svoj prilog zajedničkim ciljevima privredivanja, i u tom zajed-ničkom privredivanju ostva-riti dobit.
Na nivou Emone moramo udruživati znanje, koje če koristiti svim njenim organizacijama.
Ovogodišnja Emonina jesen biti če vruča - namenjena če biti počecima našeg prestrukturisanja - Emonina perestrojka, i to u svakoj, najmanjoj jedinici, OOUR, RO i SOUR.	P.G.
■ PLANERJI IN ANALITIKI POROČAJO
Kako gospodarimo
V informaciji o poslovnih rezultatih za prvo tromesečje leta 1988 želimo prikazati najznačilnejše podatke o gospodarjenju OZD združenih v SOZD EMONA. Zaradi primerljivosti podatkov z enakim obdobjem preteklega leta. smo izločili podatke TOZD Dekon, ki je bila v sestavi DO Angropromet Čuprija in seje izločila tako iz DO kot iz sestava SOZD s 30. 6. 1987 ter TOZD Centromerkur. ki je bila v sestavi DO Merkur Ljubljana in se je prav tako izločila iz DO in iz sestava SOZD z 31. 12. 1987.
Rezultati poslovanja so prikazani kot zbir rezultatov poslovanja 10 enovitih organizacij, 10 delovnih organizacij s 44 temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi.
Finančni kazalci za SOZD kot celoto odražajo:
•Sezonski značaj nekaterih naših dejavnosti, to je v obihorskih hotelih, turistična agencija Glob-toyr in nekatere kmetijske dejavnosti. Ker se v hotelskih in turističnih dejavnostih pretežni del izdatkov (osebni dohodki, prispevki itd.) glede na predpise ne more časovno razmejevati, v periodičnem obračunu izkazani rezultati seveda ne kažejo realnega gospodarskega stanja. V proizvodnih dejavnostih sezonski vpliv ne pride toliko do izraza, ker se tam skoraj vsi izdatki lahko razmejujejo prek tistega dela vrednosti zalog, ki predstavlja proizvodnjo v teku.
•Intervencijski ukrepi, ki so bili uveljavljeni v novembru preteklega leta in so veljali vso do konca maja 1988, so zlasti pri nekaterih proizvodnih dejavnostih zaradi disproporcev v cenah povzročili slabše poslovne rezultate (obe Farmi prašičev. Mlekarna Ptuj in še nekatere druge proizvodne organizacije). Tudi spremembe v obrestnih merah in pomanjkanje lastnih obratnih sredstev so v nekaterih OZD bistveno vplivali na slabši finančni rezultat, saj so se izdatki za obresti v primerjavi z istim obdobjem lani povečali z indeksom 384. (celotni prihodek pa z indeksom 260).
•S 1. 1. 1988 je bil spremenjen, obračunski sistem glede prerazporeditve prispevkov in sicer v tem smislu, da se je del prispevkov, ki so bili prej obračunavanj iz dohodka prerazporedil v breme bruto osebnih dohod-
kov. To je imelo za posledico, da se je sicer relativno povečal čisti dohodek, akumulacija pa se ni ustrezno povečala, oziroma če upoštevamo še večje obresti, se je akumulacija celo relativno zmanjšala.
•Bolj razčlenjeno so podatki o rezultatih gospodarjenja za SOZD kot celoto razvidni iz priložene tabele 1. K tem podatkom dajemo še naslednjih nekaj pojasnil:
Celotni prihodek se je povečal z indeskom 260. Ocenjujemo, da so se cene naših proizvodov oziroma blaga, ki ga prodajamo (ne-upoštevajoč prometni davek) povečale približno z indeksom 256, kar pomeni, da sta se fizični promet oziroma proizvodnja povečala za 4%. število zaposlenih pa za 3%. kar pomeni povečanje fizične produktivnosti dela za 1%.
V zvezi s prometnim davkom (ki ni zajet v celotnem prihodku) je na primer zanimiv podatek (za Maximarket Ljubljana), da je v prvem tromesečju leta 1987 znašal ta davek v odnosu na celotni prihodek 12,42%, v prvem četrtletju 1988 pa 15,35%, kar pomeni. da se je ta davek povečal relativno za 23% oziroma je celotni prihodek v tej TOZD narastel z indeksom 221, prometni davek pa z indeksom 273.
Prihodki na tujem trgu so računano po tekočem tečaju po-rastli z indeksom 441, v Sloveniji znaša indeks 326. V dolarski vrd-nosti pa znaša indeks povečanja izvoza 167 in prav toliko na konvertibilno področje. V Sloveniji je dosežen indeks izvoza na konvertibilno področje 149.
Natančneje je struktura izvoza in uvoza razvidna iz priložene tabele 2.
Iz tabele 1 je razvidno, da so porabljena sredstva narastla z indeksom 256, to je za 4 indeksne poene manj kot celotni prihodek. Razlog za to zaostajanje (kar vpliva pozitivno na rast doseženega dohodka) je predvsem v tem, da je naraščala nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga počasneje kakor celotni prihodek (indeks 245 nekoliko večje marže). V trgovini na debelo so se povečale razlike v ceni od 10,32% na 11,84% v primerjavi z istim obdobjem lani. v trgovini na drobno pa od 15.89% na 16,02%. Ostali materialni in drugi poslovni stroški t.j. zlasti surovine v proizvodnih dejavnostih so se
v mio din
	I—III/87	I-III/88	Indeks 88/87
1	2	3	4
Dohodek	12.499	35.101	281
Prispevki in davki iz dohodka	4.378	8.145	186
Prispevki iz BOD	2.418	10.624	439
Obresti iz dohodka	259	1.919	740
SKUPAJ Delež v dohodku	7.055 56,4% ,	20.688 58,9%	293
Obračunani neto OD	5.646	14.688	260
Akumulacija (PS+RS)	1.777	3.653	206
Izguba	2.454	4.635	189
.			
Nova prodajalna Dolenjke v Novem mestu
KEKEC NUDI VSE OD A DO Ž
NOVO MESTO, 27. junija - Nekdanja samopostrežna trgovina pri mostu čez Krko se je prelevila v novo, ki si je nadela ime Kekec. V njej dobite vse od A do Ž za otroke, pa tudi marsikaj za dekleta in ženske, kakor nam je povedala poslovodkinja Darinka Kožuh. Odprta je vsak dan od 7. do 20. ure.
Kekec je odprt od 30. maja in je pravzaprav zares pravi otroški boutique, kakor so ga nekateri poimenovali, saj v njem dobite skoraj vse, in sicer od otroške dude do vozička. Čeprav so se začeli dopusti takoj po odprtju nove novomeške trgovske pridobitve, promet kar gre, sicer pa so v njej zaposlene same rutinirne prodajalke, ki imajo dovolj izkušenj in prakse. Saj so se iz stare v novo trgovino preselile komaj kakih tristo metrov daleč.
Prvi mesec naj bi Kekec pridelal 10 milijard 200 S milijonov din prometa na osem zaposlenih.
»Šlo bo ,glih za glih‘,« pravi poslovodkinja, ki je zdaj ob dopustih za vse: čas za blagajno, čas med kupci. »V zgornji trgovini ' smo bile zmeraj nad planom, zakaj ga tu ne bi dosegale,« pravi korajžno.
Prenova stare trgovine v novo je stala okoli 15 S milijard dinarjev: beljenje in nova oprema. Prodajalke zaslužijo po 30 do 40 S milijonov mesečno. V blagajni se vsak dan nabere okoli 400 S milijonov din. Novomešča-ni so se trgovine navadili, vendar se pozna zmanjšana kupna moč, saj največ kupujejo cenejše stvari (dopusti). Sicer je pa vsak dan denarja že za prešteti dovolj. N. I.
povečale z večjim indeksom (299).
Celotna amortizacija t.j. zakonska. pospešena in revalorizacijska. seje povečala z ideksom 222. kar sicer pozitivno vpliva na izračunano višino rasti dohodka, ekonomsko pa je to negativno, saj porast amortizacije ne sledi stopnji inflacije. Z drugimi besedami to pomeni, da črpamo prek razporejanja dohodka svojo substanco.
O razporejanju dohodka na davke, prispevke, ter osebne dohodke ter akumulacijo smo povedali že v uvodu.
Poudariti je treba samo še to. da kot je razvidno rastejo sredstva za poslovni sklad z indeksom 190, kar je z mnogo nižjim indeksom, kakor je celotni prihodek in inflacija. Pozitivno pa je to. da so celotne izgube naraščale le z indeksom 189. kar je počasneje kot celotni prihodek in inflacija. V SRS so izgube narastle z indeksom 209.
Zaloge in neplačana realizacija so pomemben pokazatelj o gospodarjenju s sredstvi in terjatvami.
Za SOZD kot celoto kaže, da se je povprečna vrednost zalog v primerjavi z istim obdobjem lani povečala z indeksom 247. kar je v primerjavi s porastom celotnega prihodka za 13 indeksnih poenov mary kot celotni prihodek. oziroma se je koeficient obračanja izboljšal iz 9,8 na 10,4. Ne glede na celoten pozitiven rezultat pa nekatere OZD poslabšujejo svoje koeficiente obračanja. To so predvsem TOZD Po-Ijedelstvo-govedoreja Domžale, obe prašičerejski farmi, TOZD Haloški biser. Tržnica Velenje. TOZD Obala Koper, blagovnica Maximarket, Supermarket Ljubljana in Osijek, v vseh TOZD DO Ilirija. TOZD Trgovina na veliko Posavje, DO Jestvina Koper, in TOZD Tehnoplet Čuprija. Te OZD bodo morale način gospodarjenja z zalogami temeljito proučiti in izboljšati. Enak učinek kakor gospodarjenje z zalogami ima tudi gospodarjenje s terjatvami. Tu navajamo samo podatke o neplačani realizaciji za SOZD kot celoto. Podatki so naslednji: v prvem tromesečju preteklega leta je znašala neplačana realizacija 1.999 mio din, t.j. 2,2%
od celotnega prihodk i. 31.3.1988 pa se je znesek povečal na 6.457 mio din. t.j. z indeksom 323. v celotnem prihodku pa predstavlja delež 2.7%. Izboljšanje tega stanja je eden od osnovnih pogojev za izboljšanje poslovnega rezultata. To zaradi visokih obresti na eni strani in zaradi vedno večje nelikvidnosti nasploh.
Plačane in prejete obresti so. kakor je že navedeno spredaj tudi eden od pomembnih elementov gospodarjenja. Podatki za SOZD kot celoto kažejo, da so OZD Emone v prvem tromesečju izplačale za obresti 10.994 mio din. to je za 284% več kakor v istem obdobju preteklega leta. čeprav je celotni prihodek narastel le za 1607,,. V letošnjem prvem četrtletju so bile prejete obresti za 3217„ večje kot v istem obdobju lani. Razlika med plačanimi in prejetimi obrestmi, to je več plačanih kot prejetih obresti je bilo v letošjem prvem četrtletju 2.678 mio din. v istem obdobju lani pa 891 mio din. Pretežni del pozitivne razlike odpade na. TOZD Maloprodaja. Maximarket Ljubljana in TOZD Prehrana v Blagovnem centru.
Neto osebni clohodki v prvem četrtletju so v EMONI znašali povprečno 454.754 din mesečno na zaposlenega. V primerjavi z istim obdobjem lani so se povečali z indeksom 255. V Sloveniji je bil indeks porasta osebnih dohodkov v gospodarstvu 248.1 tako, da so znašali povprečni neto OD 455.987 din. Navedeni podatek pomeni, da se naši osebni dohodki postopoma le približujejo slovenskemu gospodarstvu. Iz podatkov je razvidno, da je bil dosežen največji porast osebnih dohodkov v vseh TOZD KK Ptuj. Tam so bili v istem obdobju lani osebni dohodki izrazito nizki. zato je tak indeks porasta in s tem izenačenja OZD z drugimi tovrstnimi OZD v Emoni. Tak porast osebnih dohodkov pa pri teh OZD povzroča sedaj, ko so osebni dohodki ponovno omejeni z zveznim interventnim zakonom. seveda velike težave.
Omejitev osebnih dohodkov je veljala v smislu interventnih zakonov, ki so bili sprejeti v preteklem letu sicer tudi za I. tromesečje tega leta. torej za obdobje, ki je predmet tega poročila.
Hotel Devin v Bratislavi.
Slovakinje in Slovaki v pisanih narodnih nošah.
dnevi sl<
kuhinje (N (
v HOTF11 (
Nastop folklorne skupine iz Bratislave si je ogledal tudi generalni konzul Češkoslovaške iz Zagreba J. Surkaš
■ TURIZEM IN HOTELIRSTVO
Dnevi slovaške kuhinje v Slonu
LJUBLJANA, 23. junija - Na tiskovni konferenci, ki je bila v kristalni dvorani našega najstarejšega ljubljanskega hotela Slon, so nam v podrobnosti predstavili »Dneve slovaške kuhinje«, ki so se pričeli te dni v hotelu, in so sovpadli prav v zadnje priprave tradicionalne ohceti v Ljubljani. Tiskovne konference so se s Slovaške strani udeležile Jenis Ignac, pomočnik direktorja hotela Devin iz Bratislave ter inž. Rudolf Kratky, predstavnik največje češkoslovaške potovalne agencije Čedok v Jugoslaviji.
Bratislava že vrsto let sodeluje s svojim poročnim parom na ljubljanski ohceti, bratislavski hotel Devin pobraten z ljubljanskim hotelom Slon pa že vrsto let izmenjuje dneve nacionalnih kuhinj. Lani so naši kuharji pripravljali v Bratislavi naše specialitete, letos bodo slo-
vaški mojstri postregli v hotelu Slon našim sladokuscem slovaške specialitete, prihodnje leto pa bodo v Bratislavo zopet odšli naši kuharji.
Tako bodo dnevi slovaške kuhinje ter folklorna skupina Bezanka iz Bratislave, ki bo sodelovala na ohceti in bo nastopila tudi v Križankah, približali del kulture Slovaške iz osrčja Evrope.
»Bratislavski« biftek in zrezek »Janošik« in...
Predno bi vam predstavili jedilni list slovaške kuhinje oziroma povedali kaj bodo slovaški kuharski mojstri v Slonu kuhali, bi vam v nekaj besedah povedali posebnosti hotela Devin v Bratislavi odkoder prihajajo.
Hotel Devin v Bratislavi je že vrsto let pojem kakovostne mednarodne hotelske po-
Članice in člani folklorne skupine Bezanka iz Bratislave so pred hotelom Slon zapeli
nudbe saj se ponaša kar s petimi zvezdicami. Posebnost te hotelske hiše je, da ima tri specializirane restavracije in to francosko, slovaško in azijsko. V francoski restavraciji je na voljo 50 sedežev, slovaška jih ima 40, azijska
restavracija v kateri vam postrežejo s kitajskimi specialitetami, posebnostmi japonske kuhinje, Vietnama in z jedmi ruske kuhinje azijskega dela Sovjetske zveze, ima pa 70 sedežev.
Restavracije so opremljene vsaka v svojem stilu, v azijski pa vam bodo postregla črnolasa dekleta z daljnega vzhoda.
Da ima hotel tri dvigala za goste, kavarno, dnevni in nočni bar, lepo teraso s stotimi sedeži, velik salon, trgovinico ter vse ostalo kar radi imenujemo infrastrukturo menimo, da ni treba posebej poudarjati.
Trije mojstri kulinarike iz tega hotela so te dni pripravljali slovaške specialitete, dva natakarja iz Devina pa sta stregla gostom pri mizah.
Za predjed ste lahko izbrali ali sirovo rolado »Liptov«, mesno solato ali nadeveni
paradižnik s šunko na slova- | ški način, ki vam je prijal še posebej, če ste za aperitiv nazdravili z znano Beche-rovko.
Med juhami ste lahko izbrali ali govejo juho »Devin« ali pa fižolovo juho z mesom, ki jo imenujejo »Zagorska«.
Za toplo predjed so pripravili Liptovski toast in ocvrto rolado s šunko in sirom.
Težja je bila odločitev za glavno jed saj so bili na voljo »Bratislavski file« z žličniki, mešano meso v foliji na način »Živanska« s pečenim krompirjem, Bratislavski • biftek s pomfrijem, zrezek ., »Janošik« s kroketi, »Tatran-ski špis« s pomfrijem ter piš-čančev ote »Cifer« z žličniki. Ob koncu pa sladica - liven-ci Devin in puding »Pie- | stany«.
Vse te dobrote ste lahko ; zalili s kakovostnimi vini, ki so jih prinesli s seboj. Ves južni predel Češkoslovaške slovi po dobrih vinih med katerimi naj omenimo le beli rulandec, laški rizling, pa ra-čianska frankovka, limbaški silvanec, samostansko rdeče vino in še bi lahko naštevali.
Še pred zaključkom redak- . cije smo se zanimali po katerih jedeh so ljubljanski gurmani najraje posegli. Zvedeli smo, da si je najboljši sloves pridobil Bratislavski file z žličniki, takoj za njim pa zrezek »Janošik« s kroketi.
Največ zanimanja in aplav- j za pa je požela folklorna skupina Bezanka iz Bratislave z ansamblom, ko so po končani tiskovni konferenci zaigrali in zaplesali slovaške narodne plese na platoju med hotelom in staro glavno pošto.
Z. G.
PIVOVARNA UNION NAŠ POSLOVNI PARTNER
Stopetindvajset let tradicile In kakovosti
Poletje je na široko odprla vrata in zakoračilo v naš čas. Vsak dan bo bolj vroče, prišli bodo tudi pasji dnevi. Žeja bo vse bolj Pogosta, in takrat se še kako prileže vrček hladnega piva. ki si ga bomo privoščili na kakšnem vrtu v globoki senci ali pa doma na balkonu ob prijetni večerni sapici.
Ngj velja beseda piva. točneje ljubljanski pivovarni Union, ki že dolgo vrsto let polni Emonine trgovine, bifeje, hotele in restavracije s to prijetno grenko in osvežujočo pijačo.
Da gre za kar zajetne količine Jtaj že uvodoma povemo, da je bilo lani v Emonini trgovski mreži prodano kupcem 85.513 hektolitrov piva. ki so ga zvarili v Iju-blanski pivovarni Union.
1864 rojstno leto pivovarne Union
. Pred dobrimi šestdesetimi leti Je kronist zapisal v Ilustriranem Slovencu, da je bila Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani ustanovljena leta 1864 pod imenom »Pivovarna bratov Ko-
Nadaljnjo pot razvoja in rasti nam je opisal magister Peter Tomšič, direktor sektorja za trženje pivovarne Union, ki je kot iz rokava stresal letnice, številke in hektolitre.
»Že v letu 1869 je bila zgrajena nova pivovarna v Laškem in je v njej steklo pivo že istega leta.
Tik pred prelomom stoletja so v Unionu zgradili novo strojnico, nabavili parni stroj, hladilni stroj za hlajenje kleti ter električni generator za razsvetljavo.
Takoj po prvi svetovni vojni leta 1919 je postala pivovarna Union največji proizvajalec piva v Dravski banovini saj je znašala njena proizvodnja 90.000 hi piva.
Leta 1923 so v pivovarni razširili proizvodnjo še na pekovski kvas z začetno zmogljivostjo 1.800 ton kvasa letno.
Po prvi svetovni vojni je proizvodnja piva hitro naraščala (med vojno so bile omejitve zaradi pomanjkanja ječmena) in je dosegla svoj vrh leta 1925. Tega leta so zvarili 116.150 hi piva. v pivovarni pa je bilo takrat zaposleno 26 uradnikov, 12 mojstrov in 255 delavcev.
Do leta 1926 je pivovarna Union kot delniška družba prevzela še druge pivovarne v Sloveniji, med njimi dve v Ljubljani ter po eno v Kočevju, Škofji Loki. Kamniku, Mengšu, na Vrhniki, v Mariboru. Žalcu in v Laškem.
Gospodarska kriza prepolovi proizvodnjo piva
sler«. Podjetje, ki je bilo takoj v začetku že postavljeno na trdne temelje, je že v prvem letu obstoja zvarilo 14.363 polovnjakov piva. Peter Kosler, ki je skupaj z bratom vodil pivovarno je bil
zavzemal za pravice Slovencev. Leta 1861 je po osemletnih spotih s sodiščem na Dunaju izdal Prvi zemljevid slovenskega ozemlja z okoli 5.000 slovenskimi •tt^jevnimi imeni, ki jih je zbral m preveril.
Omeniti velja, da je takrat pivovarna prodajala pivo razen po fjtanjskem še v Trstu, po avstrij-vn*1? 'n htv^kem primorju in • Dalmaciji, izvažali pa so ga tudi severno Italijo, Smirno in Alek-ssndnjo.
Leta 1909 se je spremenila pi-ovarna v delniško podjetje ntienom Union ter z osnovno ®*avnico milijon takratnih kron.
°Bled v sodobno varilnico piva
povečane davčne stopnje in tehnološko zastarela ter tehnično dotrajana strojna oprema.
Potrošnja in s tem proizvodnja je nazadovala do leta 1955. ko je bila dosežena najmanjša količina. in to 90.000 hi. kar je le nekaj več kot leta 1939.
ta rast umirila in je znašala povprečno le 5.6 odstotkov.
Razvoj, vzpon in priznanja kakovosti
Leta 1956 se začne obdobje hitrega razvoja pivovarske industrije v Sloveniji in proizvodnja piva se stalno povečuje in to z visokimi letnimi stopnjami rasti.
O kakovosti unionskega piva se pohvalno izražajo tako domači kot tuji potrošniki, kar potrjujejo tudi priznanja, ki so jih podelile ugledne domače in tuje ustanove.
V mednarodnem merilu je pivovarna Union prejela leta 1968 v Londonu priznanje za svoje temno pivo. ki je bilo tam proglašeno za tretje najboljše te vrste.
Leta 1973 je prišlo do nazadovanja potrošnje piva, in to zaradi povečanja prodajalčevih prodajnih cen. povečanja prometnega davka in istočasno zmanjšanja življenjske ravni prebivalcev.
Leta 1976 je svetlo pivo union prejelo odličje »zlati zmagovalec Beograda«.
Leta 1982 je bila v pivovarni Union dokončana gradnja vrel-no-vložne kleti celindrokoničnih fermentorjev. od katerih >ma vsak prostornine za 3.000 hi piva. Novi fermentorji so omogočili proizvodnjo plina CO pridobivati pa so začeli tudi nerazgrenčen pivški kvas. V tem letu so proizvedli tudi 6.416 ton pekovskega kvasa, ki zagotavlja peko kruha v Sloveniji in drugih republikah, naslednje leto pa ga je bilo že rekordnih 7.468 ton.
V letu 1983 se je pivovarna Union s proizvodnjo 843.000 hi piva uvrstila na četrto mesto v Jugoslaviji in je imela 6.8 odstotni tržni delež. Skupna proizvodnja piva v Jugoslaviji je bila leta 1983 12.378.000 hi. leta 1982 pa 13.400.000 hi. kar nas je uvrstilo na deseto mesto v Evropi in na 17. mesto v svetu.
Zakaj je pivo drago?
V zadnjem obdobju, to je od leta 1982 dalje, ko je bila dosežena rekordna raven proizvodnje, je prišlo do zmanjšanja povpraševanja in s tem tudi do nižje ravni proizvodnje piva v Sloveniji.
Medtem ko je proizvodnja piva po prvi svetovni vojni skokovito naraščala in dosegla svoj vrh v letu 1925 s 116.150 hektolitri jo je začetek gospodarske krize leta 1930 skoraj prepolovil. Leta 1932 je znašala le še 45.000 hektolitrov, naslednjega leta pa komaj 24.863 hektolitrov piva. Leta 1937 se je povečala na 32.900 hektolitrov, leta 1938 pa je že znašala 40.971 hektolitrov.
Pivovarna Union je po drugi svetovni vojni prešla v družbeno last in je postala temelj sedanje sodobne delovne organizacije.
Proizvodnja piva v Sloveniji ima v obdobju po drugi svetovni vojni tendenco, ki je značilna za celotno Jugoslavijo. Po osvoboditvi se je skladno z oživljanjem gospodarstva najprej hitro razvijala in je dosegla svoj vrh leta 1949 z 192.000 hektolitri. Zaradi znanih družbenoekonomskih razlogov v tem obdobju, ko so nas hoteli ekonomsko in politično osamiti in oslabiti, je prišlo do stagnacije in nazadovanja proizvodnje piva. Na zmanjšanje potrošnje piva je vplivala predvsem nizka kupna moč prebivalstva,
ŠE ENA POHVALA PIVOVARNI UNION
Beograd, 25. junija- Skupnost Klubov samoupravljalcev Jugoslavije podeljuje vsako leto 25 listin s plaketo najbolj zaslužnim organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so s svojim delom na področju usposabljanja delovnih ljudi za samoupravljanje dosegli vidne uspehe.
V letošnjem letu je Skupnost klubov samoupravljalcev Jugoslavije dodelila listino s plaketo tudi pivovarni UNION in sicer za »izjemne rezultate pri usposabljanju delovnih Hudi za opravljanje samoupravnih funkcj ter afirmacijo in razvoj klubov samoupravljalcev. To listino je skupnost podelila za dosežene rezultate v razvoju družbenoekonomskih samoupravnih razmerij, razvijanje oblik in izboljševanje dela v klubu samoupravljalcev in prispevek k razvoju, oblikovanju in sodelovanju klubov samoupravljalcev ter delavcev pri usposabljanju za opravljanje samouprav-Ijalskih nalog.	f
Leta 1977 so v Unionu pričeli graditi novo polnilnico piva, ki je ena najsodobnejših v Evropi. Omogoča polnjenje 22 steklenic na sekundo oziroma 80.000 steklenic na uro.
Že naslednje leto 1978 so vse tri vrste piva union - svetlo, temno in ležak, bile odlikovane z zlatimi medaljami za kakovost, ki jim jih je podelil mednarodni center MONDE SELECTION v Ženevi, kot tudi v Parizu leta 1979.
Leta 1979 je pivovarna Union prvič izvozila več kot 20 tisoč hektolitrov piva, s čimer seje aktivno vključila v mednarodno trgovino s pivom.
Da bi si zagotovili trajne vire osnovne surovine, to je pivskega slada za proizvodnjo piva, je leta 1980 sklenila pivovarna Union samoupravni sporazum s sladar-no Bačka Palanka iz Vojvodine in PIK Peč iz Peči na Kosovem.
Proizvodnja piva v Sloveniji je v preteklih 25 letih hitro naraščala. Od leta 1960, ko so slovenske pivovarne proizvedle le 243 000 hi, seje do leta 1980 povečala kar za sedemkrat oziroma na 1,667.000 hi. V šestdesetih letih je znašala povprečna letna stopnja rasti proizvodnje kar 14,8 odstotkov, v sedemdesetih letih pa se je
Vzrok je podoben kot v letih 1973-1975, s tem da je nazadovanje znatno bolj izrazito,
Maloprodajna cena piva je zaradi davkov v primerjavi z drugimi pijačami relativno zelo visoka. Pivo je kot alkoholna pijača obdavčeno s temeljnim prometnim davkom v višini 50 odstotkov, posebnim republiškim davkom 8 odstotkov in občinskim prometnim davkom v višini 35 odstotkov, torej skupno 93 odstotkov od nabavne cene ali okrog 49 odstotkov od maloprodajne cene.
Glede na to, da je v Sloveniji za okrog 20 litrov večja potrošnja piva ha prebivalca kot v povprečju v Jugoslaviji, ima zmanjšanje kupne moči prebivalstva pri nas večji vpliv na potrošnje kot drugod.
MAISON DE
QUALITE-hiša
kakovosti

V letu 1984 je pivovarna Union dobila novo mednarodno priznanje za kakovost svojih izdelkov od Reda svetega Fortunata, ki ima sedež v Mainzu v Zvezni republiki Namčiji in sicer priznanje Maison de qualite.
To in druga priznanja so ponesla v svet sloves piva Union, kar ljubljansko pivovarno obvezuje, da tudi v prihodnje ostane hiša kakovosti, kakor tudi hiša dobrega gospodarjenja.
v°varna Union ob prehodu v dvajseto stoletje
Kje smo kot pivci piva?
Čeprav potrošnja piva v zadnjem času pri nas nazaduje, lahko iz primerjave potrošnje v nekaterih evropskih deželah sklepamo, da bo tudi pri nas še naprej naraščala, vendar ne tako hitro kot doslej.
V	letu 1960 je znašala potrošnja iva 14,6 litra, v letu 1970 že 47,2
itra. v letu 1980 pa je dosegla raven 66,5 litra na prebivalca. S to potrošnjo se uvrščamo med srednje razvite države, čeprav smo znatno pod tistimi deželami kjer se potroši največ piva na prebivalca.
V	ZR Nemčiji, na primer, je znašala potrošnja piva na prebi-
P'
lil
Nova varilnica piva v pivovarni Union
22. junija so v Unionu slovesno odprli najsodobnejšo računalniško vodeno varilnico piva v Evropi. Izgradnja nove varilnice predstavlja nov korak pivovarne UNION k najnovejši tehnologiji v svetu. Zasnovana je po najnovejših tehnoloških izsledkih z uporabo modeme tehnike vključno z uporabo procesnih računalnikov za vodenje procesa.
Zaradi dotrajanosti obeh dosedanjih varilnic so morali pristopiti k novi investiciji, ki bo nadomestila obe sedanji, istočasno pa vključila tudi napredek znanosti v zadnjih letih.
Za oceno pomembnosti investicije je treba omeniti, daje varjenje piva v proizvodnji piva prva in tudi najpomembnejša faza, v kateri se iz vode, slada in hmelja pripravi pivina. ki je osnova za izdelavo piva.
Varilnica je postavljena v industrijski hali s površino skoraj U00 nvm. Cena objekta predstavlja približno 20% vrednosti investicije, kije dosegla 5 milijard din.
Z gradno smo pričeli v začetku leta 1987. Prve poizkuse varjenja pa smo opravili pretekli teden.
Varilnica ima velikost varke (šarže) 950 hi (95.0001) pivi-ne, dnevna kapaciteta pa je 6.500 hi (650.000 1). Glavne naprave v varilnici so: 2 mlina za kondicionirano mletje slada, 5 posod z volumnom od 900 do 1200 hi za postopke drozganja, cejenja, zbiranja, vrenja in sedimentiranja. Celotni proces je zaradi zanesljivosti možno upravljati iz treh nivojev od katerih najvišji je popolnoma avtomatiziran. Za avtomatiko skrbita dva procesna računalnika S 5 - 150 U s kapaciteto 32 K byte EPROM in 8 K byte RAM, z dvema barvnima monitorjema in dvema printerjema za nadzor odvijanja postopka in javljanja motenj. Pri gradnji so bili glavni sodelavci: Smelt, SCT, Jedinstvo, Elektro-montaža, IMP s svojimi kooperanti.
valca v letu 1980 146 litrov, na Češkoslovaškem 138 litrov, v sosednji Avstriji 102 litra, v Jugoslaviji pa povprečno 44 litrov piva.
Če bomo uspeli uskladiti maloprodajno ceno piva z drugimi alkoholnimi in brezakoholnimi pijačami, lahko predvidevamo, da bo po obdobju stagnacije prišlo od leta 1986 dalje ponovno do povečanja povpraševanja in s tem do oživljanja proizvodnje. Za hitrejšo rast povpraševanja bi bilo potrebno v prihodnje zmanjšati višino prometnega davka in omogočiti potrošniku, da dobi to kakovostno pijačo po nižji ceni.
Vse to pa sovpada v dolgoročni cilj varilcev piva v Sloveniji, ki
predvideva potrošnjo piva okrog 100 litrov na prebivalca, kar naj bi dosegli po letu 2.000.
Prihodnji razvoj pivovarske industrije pri nas nag v večji meri upošteva zahteve potrošnikov tako glede kakovosti proizvodov kot cen, temelji naj na moderni tehnologiji in strokovnih kadrih, večji izvozni orientaciji in dobremu gospodarjenju.
Za nameček velja omeniti, da so lani v Unionu zvarili 944.000 hi piva, 18.000 hi pa so ga izvozili v Italijo, Avstrijo, Švedsko, ZR Nemčijo, v Združene države Amerike, Kanado in celo v Avstralijo.
E.l.
Detajl iz muzeja pivovarne Union v Ljubljani — šank za pivo, ki jih danes ni več moč videti.
Moderna polnilna linija za sode, ki pa seveda niso več leseni.
Spominska slika delovnega kolektiva Jestvininega novega marketa v Ankaranu.
IZ DO EMONA-COMMERCE
Agroplod eno leto po referendumu
Dobro leto dni je minilo od pomembnega datuma v razvoju TOZD Agroplod Ljutomer, proizvodne temeljne organizacije iz sestave DO Emona Commerce, več kot letno dni je od dne. ko je bil v tej mali temelni organizaciji. ki je imela v tistem času 46 zaposlenih delavcev, izveden referendum. Referendum, ki je bil sprožen na pobudo delavcev temeljne organizacije. ki v svoji temeljni organizaciji in s tem v delovni organizaciji in SOZD-u Emona niso videli bodočnosti in razvoja v dejavnosti, ki so jo opravljali. Številni sestanki, zbori delavcev, sestanki sindikalne organizacije in delavskega sveta v pre-dreferendumskem obdobju so dodobra zatresli razmišljanja številnih emonskih
strokovnjakov in delavcev, ki so s svojim delom in trudom dokazali, da se da na prvi pogled rešiti in dati temeljni organizaciji možnost razvoja in doseganja dohodka ob normalnih delovnih pogojih. Izdelan program, ki je bil delavcem predstavljen v tem tako imenovanem pre-dreferendumskem obdobju je nakazal možne rešitve temeljne organizacije iz težkega položaja. Delavci TOZD Agroplod so predstavljenemu programu zaupali, tako, da v maju 1987 izveden referendum o odcepitvi TOZD Agroplod iz sestave DO Emona Commčrce in priključitev TOZD k DO Krka, TOZD Isis, Ljutomer ni uspel.
Program, ki seje izvajal, je temeljil na osnovnih izhodiš-
čih, da se sanirajo neurejeni medčloveški	odnosi
v TOZD, ki so bili posledica slabe organiziranosti in nedefinirane kadrovske politike v temeljni organizaciji na eni strani in da se vpelje v temeljno organizacijo tak program, ki bo tržne in dohodkovno zanimiv.
V poreferendumskem obdobju so delavci TOZD Agroplod s strokovnimi sodelavci DO Emona Commerce pristopili k sanaciji nastale tromesečne izgube v poslovanju ter k sanaciji kadrovsko organizacijskih problemov, ki so se nakopičili v temeljni organizaciji v obdobju do referenduma (zaostreni medčloveki odnosi, nesposobnost opravljanja vodilnih in vodstvenih funkcij nekaterih delavcev, neu-
strezna organizacija dela, prehod na stalno delo v dveh delovnih izmenah ipd.). Prvi rezultati so bili vidni že'ob rezultatih poslovanja v prvem polletju, ko je bila zmanjšana četrtletna izguba (70 mio din) na 25 mio dinarjev. Z nadaljnjim delom predvsem na konzervni liniji in z uvajanjem novih komercialnih programov pa je TOZD Agroplod poslovno leto zaključil pozitivno s formiranimi skladi. Rezultati poslovanja preteklega leta so tako jasni:
•	anulirana izguba v poslovanju,
•	kadrovska zamenjava na najodgovornejših delovnih mestih v temeljni organizaciji (direktor TOZD, vodja komerciale, tehnični vodja, tehnolog) z mladimi inova
KLUB UPOKOJENCEV EMONE
Ivan Pezdir osemdesetletnik
Vsaka družina doživlja veselje in žalost, vzpone in padce. Ritem življenja je dosleden.
V klubu upokojencev pravijo, da smo velika družina, se te dni veselimo, prešerne volje smo, saj je naš predsednik Ivan praznoval 80. rojstni dan zdrav in mladosten.
Nič rad ne govori o sebi. Nasprotno, skromen je, pa smo vseeno zbrskali nekaj podatkov, da vam lahko predstavimo celega moža. Mi ga poznamo še od takrat, ko so se v njegovi trgovini in bifeju na Gradišču sestajali mali ljudje različnih političnih in dinarskih vrednosti. Se danes pišejo pisatelji in novinarji o dogodkih pri Pezdirju. Ko je moral iz svoje trgovine v takratno Prehrano, ni dobil sivih las, saj je tudi on doumel čas, v katerem smp se znašli. Z vso dobro voljo, močjo in znanjem je začel pri Prehrani. Znali so ceniti njegove sposobnosti in prevzel je vodstvo komerciale.
Ob kavici in malem encijanu ter njegovi šegavi besedi, smo podoživljali takratno komercialo. Ljubljana je bila lačna in brez blaga. Pravi, da je kupil kamion, ali dva lepih belih prašičkov, v Ljubljano pa je pripeljal »črne« - brez papirjev. Dostikrat je moral z lepe bele ceste na vaško ovinkasto, da ga niso srečali prijatelji, ki so poznali njegovo komercialo. Pa je vseeno prišlo blago v mesto. Prehrana je imela tedaj močan avto park. Z rezervnimi deli v Av-
striji. Cez noč in za drag denar se je zgodilo, pa je avto drugi dan »že delal« in še dolgo je delal veteran. Zelo rad je trgoval z našimi brati. Vse bi bilo v redu, če bi tam hoteli kaj napisati, za denar pa podpisati, pa je pošiljka mimo vsega le prispela.
Leta 1951. je Prehrano prevzel Franc Nebec. Komercialni Pezdir in glavni Nebec, sta bila utečen par in eden drugega sta dopolnjevala. Podjetje je uspevalo in bilo med prvimi. Leta 1958. je Nebec odšel v Kmetijsko zbornico, Ivan Pezdir pa je prevzel vodstvo hiše. Bolj politična, kot gospodarska rošada je uspela, kakor kasneje, ko se je Nebec vrnil, Pezdir pa zopet prevzel komercialo.
Kasneje je naš slavljenec postal uspešen svetovalec v zunanji trgovini. Zaradi svoje širine, nikoli ni bil drobnjakar, je tudi tam
uspel. Leta 1963. se je upokojil.
Ivan je pripovedoval, da sta s pokojnim Nebcem načrtovala ustanovitev organizacije, ki bi združila, povezala upokojence Emone. Deset do petnajst je bilo tedaj upokojencev zrelih za organizacijo. Sestajali so se v sedanji restavraciji Slaviji, tedaj Slamič in načrtovali lepo bodočnost organizaciji. Niso se zmotili.
Danes ima klub upokojencev 1900 članov povezanih v poverjeništvih Brežice, Koper, Novo mesto, Osijek in Ptuj, popolnoma samostojnih enotah z istimi nalogami in cilji kakor klub v Ljubljani. Mnogi, še zaposleni Emonci kažejo zanimanje za organizacijo, saj poznajo naš program.
Naš predsednik in jubilant dela s srcem v klubu in za klub. Številne so njegove pobude za napredek organizacije. V sedanjih prostorih, ki so velika pomoč in izredna pozornost SOZD-a do svojih upokojenih sodelavcev, je možno razvijati vse dejavnosti, ki jih upokojenci žele. Poglavitna in vodilna misel pa je po Pezdirjev! besedi, da se upokojenec ne počuti odpisanega.
V klubu je vsak upokojenec lepo zapisan. Ob življenjskih jubilejih dobiva pismena voščila, je vabljen k pripravi in udeležbi izletov, piknikov, komur je dano, lahko poje v mešanem pevskem zboru. Šahisti se zabavajo ob
igri in tekmovanjih. Bolni upokojenci in živeči po domovih so deležni posebne pozornosti, obiskujemo jih in obdarujemo, pa tudi z gotovino jih podpremo. V klubu je dobro organizirana blagajna vzajemne pomoči, ki nudi svojcem umrlega takojšnjo in izdatno denarno pomoč. Članski prispevek je minimalen in neboleč za najnižjo pokojnino. Naš klub je najstarejši in najštevilnejši v Šloveniji in ima vrsto pos-nemalcev. Po naši poti so šle številne in največje organizacije.
Franc Pezdir je bil vsa dolga leta pobudnik zgoraj opisanega načina dela v klubu.
Leta 1981 smo na njegovo pobudo ponudili Mestni skupščini in Turistični zvezi načrt in denarna sredstva za obnovo čolnarne v Tivoliju. Imenovani niso pristali na delno rešitev Tivolija in tako leže načrti v predalu, na mestu čolnarne pa regljajo žabe in se širi smrad.
Leta 1983. je naš predsednik dobil Nebčevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje Emone.
Klub upokojencev pa se mu ob visokem jubileju zahvaljuje za opravljeno delo, želi mu dosti zdravja, da bi lahko doživljensko opravljal posle predsednika kluba in tako še dolgo združeval vse zastavljene naloge in razvijal še nove.
Edo Uratnik
IZ KLUBA UPOKOJENCEV EMONE
Srečanje v Zajčji dobravi
Tudi letos, 15. junija, smo pripravili srečanje vseh emonskih upokojencev v Zajčji dobravi pri Ljubljani.
Znano gostišče ima potrebno zmogljivost na vrtu in v senci. Do tja vozita dve mestni avtobusni progi, in za malo denarja, in v kratkem času si tam. To je ugodno za prireditelja, saj so prevozni stroški veliki in ker je vedno največ gostov iz Ljubljane, je ta računica ugodna.
Sicer šmo vozili po dogovoru in programu, če upoštevamo nepričakovano lepo vreme. Nekaj dni pred tem samo dež, naslednji dan dež... Sicer smo imeli od KS in TNZ pismeno dovoljenje za prireditev, vendar vreme v njem ni bilo zagotovljeno. Pa vi precenite odnos vremenarjev do upokojencev in to že nekaj let nazaj, vedno smo imeli lepo.
Pohvaliti se moramo s stalno dobrimi prijatelji upoko-
jencev: MIZ Zalog — golaž vampi, Pivovarna Union — hladno pivo, restavracija Maximarketa — še hrustav kruhek — saj ni boljše malice in še za svoj denar je ne moreš dobiti v Ljubljani. Kosilo ni nikogar razočaralo. Figovec je držal besedo v ponudbi, ne količina, ne kvaliteta ni trpela, čeprav smo ceno obroka dogovorili že mesec dni preje.
Tudi srečelov je uspel. Pravijo, da bi prodali še nekaj srečk. Toda prireditelj je želel ostati kavalir, da ne bi bili gostje razočarani, čeprav je izkupiček pravo poživilo za vedno večje izdatke. Tistim, ki berejo Informator, gre na tem mestu zahvala za bogata in številna darila, drugim pa se bomo pismeno zahvalili.
Po golažu in med srečelovom je bilo prijetno hoditi od mize do mize in klepetati s prijatelji, upokojenci iz vseh vetrov. Ptujčani so bili
posebno veseli, saj so se prijetno vozili, bili do dobro postreženi, in še Valvazorjevo domačijo so obiskali. Ali moreš več doživeti v enem dnevu?
Brežičani so združili sladko s koristnim, nobel so se pripeljali. Po obroku so se posladkali s svojimi dobrotami, nam Ljubljančanom pa so dali cel koš nasvetov, da bo drugič še lepše in bolje. Upoštevali bomo, kar se bo dalo. Skupina pri sosednji mizi nam je za zgled postavila upokojence iz sosednjega podjetja. Toda tam jih je manj kot 100 in mora biti zelo lepo organizirati prireditev. Mi pa 2000 okrožnic, pa še je katera premalo — tudi z množico je treba računati. Smo pač velika hiša. Tudi našo razstavo ročnih del smo obrekovali. Istočasno pa smo v Vzajemnosti brali, da je mnogo, mnogo za nami bila šele razstava ročnih del
Zveze društva upokojencev SRS, ob celem štabu sodelujočih, in velikih stroških. Mi pa smo kar s svojimi osebnimi avtomobili razstavne predmete pripeljali iz vse Slovenije v Ljubljano, do zastonjskih najlepših izložb v Maximarketu.
Tudi predstavniki SOZD so prišli med nas. Lepa, vljudnostna, še bolj pa prijateljska gesta. Vsi smo iz iste hiše, nekateri od včeraj, nekateri od danes, nič nas ne loči ali razdvaja. To prijateljstvo je trajno. Vedno gremo korajžno na Šmartinsko cesto, tudi v 12. nadstropje, ali čisto spodaj v tiskarno, povsod so nam odprta vrata.
Srečujemo se tudi s tovariši, ki še delajo. Tudi oni nas poznajo in bodo prišli med nas. Ne vsi, toda toliko, da bomo Klub upokojencev lahko vodili tudi v naprej.
Ob letu pa nasvidenje!
Edo Uratnik
livnimi in odgovornimi delavci (povprečna starost vodstva temeljne organizacije je 28 let in pol!).
•	povečanje produktivnosti dela.
•• konstantnejše delo preko daljšega časovnega obdobja za večino delovnih nalog.
•	delo v dyeh izmenah.
•	zmanjšanje deleža fiksnih stroškov na enoto proizvoda in enoto dela.
•	ureditev poslovnih odnosov z drugimi TOZD v sestavu DO in izven nje.
•	izdelava realnih kalku lacij za usluge in lastne proizvode.
•	izdelava metodologije za spremljanje proizvodnje in komercialne dejavnosti.
•	priprava projektov za nabavo novih osnovnih sredstev,
•	izdelava ambicioznega plana dejavnosti za leto 1988.
•V letu 1988 seje uspešnost poslovanja še povečala. Nabavljena in montirana so bila nova osnovna sredstva (linija za kalibriranje, tolčenje in sortiranje lešnika), izgrajena je bila diskontna trgovina, pristopili smo k razvoju novih proizvodov in k lastni novi blagovni znamki za proizvode na konzervni liniji - konzerviranje zelenjave visoke kvalitete in manjših se» rij (do 2 milijona kozarcev letno). Primerjava rezultatov poslovanja letošnjega prvega kvartala z lanskimi kaže nedvomno na uspešno poslovanje TOZD Agroplod. Bruto promet se je povečal za 447% (na domačem trgu celo za 950%), celotni prihodek za 749%, koeficient obračanja zalog seje povečal z 2,38 na 7,19.
Prav tako se je močno povečal povprečni mesečni čisti OD (za 192 %). Tudi za prvo letošnje polletje ocenjujemo dobre poslovne rezultate, saj so delavci v TOZD Agroplod v letošnjem letu že predelali več kot 550 ton lešnika (lani v celem letu 117 ton), 170 ton lesnega oglja (lani v celem letu 119 ton), prvič v svojem obstoju so konzervirali olive,
artičoke in šampinjone in osvojili s tem nove tehnolo; gije in podobno. V pripravi je nadaljnja, sezonska proizvodnja na konzervni linij1 v sodelovanju s HP Droga-TOZD Gosad. Središče ob Dravi in Emonskim Blagovnim centrom za proizvodnjo konzerviranih kumaric za emonske potrebe (več kot 200 ton) ter proizvodnja specialitet na konzervni linij1 z lastno blagovno znamko. Tudi na področju zunanjetrgovinskega poslovanja so bili doseženi pozitivni premiki. Ob realizaciji maloobmej nega prometa z Madžarsko (v petih mesecih realiziran0 skoraj 500.000 USD zunanjetrgovinskega prometa z dno gimi deželami. Klirinški promet se je povečal za 204'’». konvertibilni za 21%, skupni zunanjetrgovinski promet pa za 69%, (za lastni račun v višini 610.832 USD za 370 %).
Trenutno je v TOZD Agroplod redno zaposlenih 54 delavcev (lani 46), nekaj delavcev pa je zaposlenih tudi za določen čas. V planu smo opredelili, da bomo koncem leta imeli 60 zaposlenih, kar se bo nedvomno uresničilo-Tudi drugi -ambiciozni cilji, ki so bili postavljeni v planu poslovanja temeljne organizacije so še vedno uresničljivi, saj smo v prvem kvartalu že realizirali 23% planiranega celotnega prihodka, kar je glede na tudi sezonski značab poslovanja TOZD AgroplO® nedvomno razveseljivo. Večji problem je bil pravzaprav v letošnjem prvem polletju le v izpadu dobav lešnika iz Sovjetske Zveze (od planiranih in s pogodbo določenih 700 ton je bilo dobavljeno le 192 ton), kar pa bomo skušali nadomestiti vsaj delno z uvozom iz Italije.
Doseženi rezultati v letošnjem letu sicer ne uvrščajo TOZD Agroplod med uspešnejše organizacije združenega dela v dejavnosti predelave sadja in zelenjave, so pa garancija, da bo v prihod--njem obdobju TOZD Agroplod to nedvomno postal.
Mitja Tuškej
ČETRT STOLETJA EMONINEGA MARKETA V ČRNOMLJU
ZELO SOLIDNA SAMOPOSTREŽNICA
ČRNOMELJ, 27. junija - Bilo je 13. junija, kb je črnomaljski market Emone, praznoval petindvajsetletnico - delovno. »Imeli smo nekaj reklamne prodaje, aran-žeiji so nam okrasili trgovino, svojim stalnim strankam smo zjutraj in zvečer razdelili okoli 400 do 500 nagelj č-kov, naslednji večer pa smo sami sebe povabili na slovesno večerjo k Bočinu,« pravi Iztok Štefanič, namestnik poslovodkinje, ki je že 22 let zaposlen v tem našem marketu.
V črnomaljskem marketu je zaposlenih 20 ljudi, med njimi kar štirje moški z me-sarjem na čelu. To je ena naših redkih samopostrežnic, v kateri nikoli ničesar ne zmanjka, kakor zatrjujejo prodajalke, in sicer zato, ker imajo tako energično poslo-vodkinjo (med našim obiskom je bila na dopustu).
Trgovina plan dosega, vendar ne zlahka. Za vsakega kupca seje treba boriti. Vsak dinar se pozna. Ker počasi nastaja stiska za prostor, so že pred časom kupili nekaj zemlje, da bi se v naslednjih dveh letih trgovina lahko malo razširila. Mesečni plan 24 do 25 S milijard, dnevno se steče v blagajno okrogla milijarda din.
Ob zadnjih podražitvah je bilo malce nerodno, ker je imela konkurenca pivo po 170 S tisočakov, Emona pa po 200. Na 500 metrih pa je 15 bifejev! S cenami seje pač
treba pravočasno prilagajati okolju. Zaslužki se sučejo med 42 in 50 S milijoni din.
In: črnomaljski E market je odprt vsako soboto po ves dan, zato ni čudno, daje prav od našega glasila pred leti dobil (v tekmovnaju iščemo najboljši market) kar 9 zvezdic in s tem drugo mesto.
»Ljudje kupujejo vse živo, samo da imamo en dan vrata zaprta (nedelja) je naslednji dan gneča,« poudarja Iztok Štefanič.
Slava Jeušček je v črnomaljskem marketu zaposlena od 1964, odkar seje izučila in je z delom kar zadovoljna. Če ne bi bila zadovoljna, pravi, bi že zdavnaj lahko odšla drugam. Doma je iz Velikega Nerajca pri Dagatušu in ima tri otroke.
Kaj pogrešam?
Zelo pogrešamo »air con-dition«. O, kako bi nam prav prišel posebno poleti, ko se ravna streha nad trgovino segreje kot peč. Asfalt! V samopostrežnici se v najvčeji gneči temperatura dvigne čez 30 stop. Celzija, zato moramo bonboniere in čokolade pravočasno pospraviti v hladnejše skaldišče, sicer nam steče... Komaj dihamo, saj ni nobenega zraka. Pozimi je kar v redu. Imamo centralno, ki jo kurimo s premogom. Promet je dober, vendar ne smemo pozabiti, da je na sosednjem Hrvaškem vse precej cenejše. To zna biti še nerodno, ker nam bodo pre-nekateri kupci ušli,« meni Slava Jeušček.	N. I.
PLANINSKA SEKCIJA EMONA
Mimo oglarjev na vrh Mohorja
Zadnjo soboto v maju smo bili gorniki emonine planinske sekcije na našem drugem izletu katerega cilj je bil vrh Mohorja nad Selško dolino oziroma na skrajnih obronkih partizanske Jelovi-c9- To sicer ni bil kakšen alpinistični podvig, saj smo se jnorali povzpeti le 949 me-trov visoko.
Prvi avtobus nas je _pope-‘Jal od Ljubljane do Škofje boke, drugi pa do Češnjic v Selški dolini. Češnjice so le 9va kilometra oddaljene od Železnikov, znane pa so po lem, da je bil v njih glavni nemški štab, ko je okrog bOOO dobro oboroženih in opremljenih Nemcev 9. janu-arJa 1942 leta napadalo Draž-šoše, ki jih je branilo le 200 Partizanov. Po nekaterih po-
razbijala močno domobransko postojanko v Kališah in v streljaj oddaljenem Sv. Križu. Močno utrjena postojanka z bunkerji, rovi in bodečo žico, z več kot sto domobranci je obvladovala cesto v Selški dolini in ozemlje vse do Besnice oziroma Save. Prvi in tretji bataljon Prešernove brigade pa sta z dobro pripravljenim načrtom, težkimi mitraljezi in minometi kaj hitro strli odpor okupatorjevih pomagačev. Rezultat je bil 10 mrtvih in pet ujetnih domobrancev, ostali pa so jo jadrno pobrali proti Selcam.
Po gozdnih poteh, preko strmih senožeti smo jo ubirali proti Mohorju. Ustavili smo se ob veliki kopi kjer je oglar kuhal oglje. Zanimi-
j^Pominska slika s predzadnjega izleta na Zasavsko goro, JJ! 6a je skrajšal dež. Radgončani (na sliki) pa zaradi tega n,so bili nič slabše volje.
jjatkih je v tej danes legendarni bitki padlo 192 nem-^ev, kakih 300 pa jih je bilo V (~®eno- Partizanov je padlo aeaem, enajst pa je bilo ranjenih.
V Češnjicah smo se zagnan v hrib. Mimo zaselka Stu-deno smo prišli v Kališe. Tu-plje Prešernova brigada bi-‘a hudo bitko tik pred svobo-a° 6. marca 1945 leta, ko je
vost. ki jo je danes že težko najti. Les zlože v veliko kopo, jo pokrijejo z vejami in zasujejo s prstjo. V sredini zakurijo tako, da le počasi tli in da se les dobesedno v vročini 'skuha’ v oglje. Približno v treh tednih je oglje skuhano. Takrat kopo podrejo. Seveda je treba ves čas budno paziti, da se kopa ne vžge, če se to zgodi gre ves trud po
• VEST S PTUJA
Priznanje J. Goncu
11 .delegati skupščinskih c ij0.r°v so na svoji seji spreje-• ra,, eP O podelitvi priznanj “cine ptm za teto 1988.
:■ ,Jv.ed dobitniki priznanj 1 pakete občine je tudi Ja-! m 'Jone iz Emoninega Kme-o	Jskega kombinata, ki to
družbeno priznanje prejme, za uspehe.pri proizvodnji in plasmaju ptujskih/ vin ter za svoje prispevke k izboljšanju turistične ponudbe v občini Ptuj.
Čestitamo!
E. I.
Hvala tovariši!
Članom delovne skupnosti in sindikatu SOZD Emone se iskreno zahvaljujem za veliko razumevanja v času moje bolezni in za denarno pomoč, ki mi bo omogočila nadaljnje okrevanje.
Prisrčna hvala vsem!	Danica Ilič
Nagradni E-rebus: Union nagrajuje
r Dri °kra''je za naše reševalce a Da trav**a nagrade pivovar-'J Oion iz Ljubljane, ki je L fvVrsto let poslovni partner <i-i tiai,?ne- Kateremu bo žreb ,g, l^enjen, se bo v vročini iti Ha °džejal s pivom, ki so el' K^varili v novi varilnici pi-
vovarne Union. Seveda bo potrebno preje rešiti nagradni rebus in rešitev poslati na naslov uredništva E-Infor-mator in to do konca meseca julija 1988, za zamudnike pa smo ta rok podaljšali do 10. avgusta 1988.
zlu. Njega dni so kuhali oglje na veliko in ga vozarili po vsej Sloveniji. Tudi v sosednjo Italijo so ga veliko prodali. Sedaj so oglarji že zelo redki in tudi zaslužek je bolj pičel.
Dobre volje in, nič preveč utrujeni smo prispeli končno na vrh Mohorja. Skoraj za tisočak smo bili višje kot tisti na obali v Portorožu.
Končno na cilju smo se dobro okrepčali, oskrbnik planinske postojanke pa nam je postregel z lipovim čajem in domačim »ta kratkim«.
Mohor in bližnje vasice Za-brekve, Pozirno in Topole so znani po hudi bitki, ki jo je bila Prešernova brigada 28. decembra 1943 leta z Nemci, ki so bili tudi tokrat v veliki premoči, saj jih je bilo več kot 2.000. Bila je to neka enota, ki je bila le na poti preko Gorenjske. Težo bitke sta nosila prvi in drugi bataljon ter četa s težkim orožjem. Juriš se je vrstil za jurišem kljub globokemu snegu. Okrog poldneva je štab brigade, ko je videl, da se Nemcem po grebenih bližajo okrepitve zapovedal umik proti Jamniku. Obstajala je
nevarnost, da Nemci v veliki premoči odrežejo partizanom umik na Jelovico. Kljub umiku je bila ta bitka partizanska zmaga. Obležalo je okrog sto nemških vojakov, partizani pa so imeli štiri mrtve in tri ranjene, ranjen je bil tudi znam partizanski borec Albin Drolc-Krtina, namestnik brigadnega komandanta.
Z Mohorja smo nadaljevali pot proti Cepuljam kjer smo si v prijetni kmečki gostilni privezali dušo z odlično obaro in ajdovimi žganci, nekateri pa so raje posegli po sirovih štrukljih, vse skupaj pa smo poplaknili z metliško črnino. Z njo nas je počastil naš zvesti vodič in raziskove-lec partizanskih pomnikov in dogodkov Miloš Pertovt, ki je med vojno sam partizani!, pred kratkim pa je praznoval svojo 60-letnico.
Proti večeru smo zaokrožili pot našega drugega izleta in se polni zanimivih vtisov in čistega zraka vrnili na svoje domove.
Naš tretji izlet, ki bo dvodnevni na Črno prst pa nam bo prav gotovo postregel z novimi vtisi in doživetji.
Hilda B.
Na tradicionalnem občinskem tekmovanju enot prve medicinske pomoči enot civilne zaščite z območja ptujske občine je 15 medicinskih ekip v Ptuju dne 11. 6. 1988 pokazalo zavidljivo raven strokovne usposobljenosti.
V konkurenci ekip prve medicinske pomoči sta z enakim številom osvojenih točk zmagali trojki Emone Kmetijskega kombinata Ptuj, v kateri so sodelovale: Marica Kaučevič, Sonja Vu-kojevič, Irena Lešnik, Zlatka Polanec, Nada Janša, Ida Mi-šmaš in Silva Hameršak. Obe trojki sta dobili pokal v trajno last in diplomo.
Obe trojki sta sodelovali tudi na republiškem preverjanju znanja dne 18. 6. 1988
Čestitamo!
Silva Gajser
Pravilna rešitev nagradnega E-rebusa iz E-inf. št. 173
E m(h) o ni no blago v v sak o gos pod in j(e) st v o Emonino blago v vsako gospodinjstvo
Žreb je bil naklonjen in nagrade prejmejo:
1.	nagrado - bon v vrednosti 10.000 din Slavka Mlakar, E-Dolenjka, market Kristanova 20, Novo mesto;
2.	nagrado - bon v vrednosti 8.000 din Jože Dimc, EEC, šmartinska 130, Ljubljana;
3.	nagrado - bon v vrednosti 6.000 din Cilka Kocijan, tozd Maloprodaja, Luize Pesjakove 11 Ljubljaha;
4.	nagrado - bon v vrednosti 5.000 din Vladimira Oblak, upokojenka E-Ilirija, Ilirska Bistrica;
5.	nagrado - bon v vrednosti 3.000 din Ivan Vevoda, hotel Union, Ljubljana;
6.	nagrado - bon v vrednosti 6.000 dinTončka Štefančič, E-Ilirija, Ilirska Bistrica.
Čestitamo!
1
Sllf t	WW W
Z degustacije piv ljubljanskega Uniona in Žita v Supermarketu
■ IZ LJUBLJANSKEGA SUPERMARKETA
Pokušina piva Union in izdelkov Žita
Zelo dobro usposobljene
v Ljubljani, v počastitev 125-letnice Rdečega križa in dneva civilne zaščite Jugoslavije - 20. juniju. Ekipo so sestavljale: Ida Mišmaš, Sonja Vu-kojevič, Silva Hameršak, Irena Lešnik, Zlatka Polanec in Nevenka Bedžuh. Za
LJUBLJANA, 17. junija - V času od 13. do 17. junija so kupci v ljubljanskem Supermarketu v kletni - živilski etaži lahko pokušali kar štiri vrste piva pivovarne Union iz Ljubljane in to Premium, Pils, temno Union in ležak pivo. Pri pokušini piva so zraven grizljali palčke gri-sini in Zlati prepečenec ljubljanskega Žita.
Kot nam je povedal Franci Mesarko, poslovodja živilske etaže, ki je Emoni zvest že sedmo leto, je degustacija dveh dobro poznanih ljubljanskih delovnih organizacij naletela pri obiskovalcih in kupcih Supermarketa na dober- odmev. Bila je vsak dan, dopoldne od 10. do 11. ure, popoldne pa od 16. do 17. ure. V četrtek, ko je bil takoimenovani superčetrtek
in so imeli kupci na voljo številne artikle po izredho ugodnih znižanih cenah, so trgovci Supermarketa podaljšali degustacijo kar na štiri ure. Takrat sta imeli Zora Pranjič, ki je stregla na degustaciji dopoldne, in Judita Sterle, ki je stregla popoldne, polne roke dela. Poleg natakarja piva in serviranja grisinov in zlatega prepečenca sta prodajali tudi spominke pivovarne Union - pivske kozarce Union in Premium ter lične pepelnike z napisi Union in Premium.
V času degustacije je radijska postaja Glas Ljubljane vsak dan objavljala nagradno uganko pivovarne Union, izžrebani srečnež pa je prejel nagrado: Karton piva Premium s 24 steklenicami in šestimi kozarci.
Z. G.
prikazano znanje je ekipa prejela republiško priznanje.
Ekipo prve medicinske pomoči sestavljajo delavke iz vseh TOZD Emone Kmetijskega kombinata Ptuj, njihovo znanje pa je jamstvo za kvalitetno nudenje prve pomoči delavcem v primeru nesreče oziroma poškodbe pri delu.
Javni opomini
Disciplinska komisija tozda Grand hotel Union, Ljubljana je na glavni obravnavi 22. 6. 1988 izrekla zaradi kršitev delovne discipline javni opomin:
Evi Kambič, ki opravlja dela in naloge sobarice v hotelu Holiday Inn,
Milanu Krljiču, ki opravlja dela in naloge točaja-blagajnika v kavarni Union,
Zoranu Aničiču, ki opravlja dela in naloge natakarja v kavarni Union,
Miletu Rašiču.ki opravlja dela in naloge natakarja v kavarni Union,
Ratku Cikojeviču, ki opravlja dela in naloge natakarja v kavarni Union in
Bojanu Siliču, ki opravlja dela in naloge hotelskega strežnika v hotelu Union.
Veleblagovnica
v
Novem mestu?
NOVO MESTO, julija - Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bo novomeško gradbeno podjetje Pionir letos začelo graditi sredi mesta veliko trgovsko hišo - veleblagovnico - na avtobusni postaji, v kateri bodo parkirišča pod zemljo, prostor za turistično agencijo, otroški vrtec, samopostrežna trgovina in blagovnica. Posamezne prostore naj bi dobili najboljši ponudniki. Bo med njimi tudi Emona Dolenjka in njena dolga leta načrtovana blagovnica sredi Novega mesta?
N. I.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dra-i*a moža in očeta Edi-5ege se iskreno zahvaljujem pevskemu zboru društva upokojencev Emone za sočutno zapete žalostinke in vsem sodelavcem za spremstvo na njegovi poslednji poti.
Hvala vsem za ustno in pisno izražena sožalja.
Milka Šega
ZAHVALA
Četrtega julija 1988 minevajo žalostna tri leta, ko naju je za vedno zapustil dobri mož in očka Franc Černoš. Še enkrat se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem v tozdu Gostinstvo, Hotel Turist v Brežicah in vsem ostalim, ki ste,ga spremili na njegovi poslednji poti.
sin Marjan in mama Marija
8. stran
m MIRAN BLAHA:
Poročilo dosedanjega glavnega in odgovornega urednika glasila Emona informator
(Nadaljevan)e s 1. strani)
končanem razpletu celotne zadeve z objavo razgovora z odgovornimi delavci naSe DO Inženiring obvestili delavce celotne SOZD o njihovem delu, rezultatih, pa tudi pomanjkljivostih.
Na zadnjem srečanju dopisnikov E-Informatorja in predsednikov komisij za informiranje iz naših OZD 1986. leta je priznani starosta slovenskih novinarjev tov. Bogdan Pogačnik. kq.smo mu dali v oceno nekaj številk našega glasila, izrekel pohvalo 'za aktualno obveščanje o dogajanjih v naši SOZD s pripombo, da je premalo komentarjev, polemik in kritik o negativnih pojavih v naših organizacijah. Vendar takrat najbrž še ni vedel za sporočilo zadnjega srečanja novinarjev v združenem delu Jugoslavije, ki je bilo maja letos v Portorožu in ki se glasi: novinarju v združenem deluje najtežje biti pogumen!*
Vsak novinarje, pa tudi mi smo bili vedno veseli in zadovoljni, ko so se na razne zapise in članke objavljene v E-informatorju pojavile reakcije. Veseli smo bili predvsem tistih odgovorov na zapisane ocene in kritike, ki so zadevo ali posamezen pojav še bolj podrobno pojasnjevali m dali objektiven odgovor.
Nasploh pa moram reči, da so se vodilni delavci, tako SOZD kot OZD premalo zavedali moči in funkcije aktualnega, pravilnega in predvsem pravočasnega informiranja delavcev svojih organizacij preko E-informatorja. Poleg obvezne novoletne poslanice ali intervjuja ob Dnevu Emone predsednika poslovodnega odbora SOZD so iz PO SOZD še največ sodelovali Ivan Muhič, Veljko Križnik, Igor Kadunc iz Interne banke ter iz Delovne skupnosti SOZD tov. Jovanova iz planske službe. Anica Verbinc o izvozu in uvozu, Vesna Raztresen o izobraževanju, Pavle Kogej z glosami idr. V zadnjem času pa so nekateri novi, mlajši direktorji naših OD že spoznali funkcijo pravega informiranja in pričeli sodelovati.
V vsem tem času nikakor nismo uspeli organizirati trdne mreže stalnih oz. rednih dopisnikov iz naših OZD. Čeprav so bile mno-gokje formirane komisije za informiranje, le-te niso zadovoljivo opravljale svojega dela. Sicer je pa že tako, da če ni interesa in pripravljenosti za pravočasno in objektivno informiranje pri vodilnih delavcih, potem še tako dobro sestavljene komisije nič ne pomagajo. Včasih smo imeli celo občutek, kot da marsikateremu direktorju ni prav nič pogodu, če se o problemih, slabostih, pa tudi uspehih v njegovi organizaciji kaj preveč piše!
Na koncu še nekaj o drugih oblikah informiranja v naši SOZD, čeprav to ne spada v domeno uredništva E-informatorja.
Že pred desetimi leti smo v še takratni DO Emona pričeli izdajati »Glasnik* kot nekakšen interni uradni list. ki je obveščal člane DS, vodilne delavce in predsednike DPO o zaključkih centralnih organov samoupravljanja in organov DPO. Vendar je bila njegova življenjska doba le telo in pol. Najbrže zato, ker je bil preveč suhoparen in pisan v pravniškem jeziku.
Ko sem v letu 1985 odložil (na lastno zahtevo, zaradi zdravstvenih razlogov) funkcijo člana PO SOZD za splošne in samoupravne zadeve in postal svetovalec PO, sem v začetku leta 1986 vzpodbudil in predlagal poslovodnemu odboru SOZD uvedbo »Poslovnega informatorja«, ki naj bi vodilne delavce naših OZD seznanjal z delom, zaključki in usmeritvami poslovodnega odbora, hkrati pa bi v njem objavljali tudi razna pavodila, strokovne razlage zakonov in predpisov, obvestila strokovnih služb delovne skupnosti SOZD itd. PO je sprejel le verzijo, da v »Poslovnem informatorju« objavljamo le izvlečke iz zapisnikov sej PO, kar je opravljala takratna poslovna sekretarka tov. Adela Ačkun. Na žalost pa je še ta oblika nformiranja »od zgoraj navzdol« doživela svoj konec, saj je izšlo le 37 številk.
Z namenom, da se člani PO in predsedniki centralnih organov DPO informirajo o dogajanjih v naših OZD, za katera vsi po delovni dolžnosti niso mogli vedeti, sem pričel prav tako v začetku leta 1986 sestavljati in izdajati »Interne informacije«. Gradivo zanje sem črpal iz zapisnikov organov samoupravljanja in DPO v OZD, ki so jih, nekateri redno, drugi le občasno dostavljali tajništvu samoupravnih organov SOZD. Tudi ta edicija je imela kratko življenje, kajti ko sem v 8. številki objavil negativno mne-nje»delavcev in DPO o direktorju ene od naših OZD, sem dobil namig odgovornega člana PO, da naj ne objavljam takih reči. Pa sem odnehal.
Od edicij internega informiranja so se obdržale le »Informacije Interne banke«, ki jih je uvedel decembra 1977 tov. Svetejj.
V zadnjih desetih letih so v redakciji E-informatorja delovali, poleg mene, še stalni novinar Zvone Gjurin, poleg njega pa po pogodbi še novinar »Dela- Niko Lapajne in tehnični urednik Miro Bohinc. Amdministrativna dela in prevajanje v srbohrvatski jezik (za stalno stran v vsaki številki v tem jeziku) je skrbela Ivana Pungerčič. Za primerjavo naj povem, daje v Centru za obveščanje SOZD Mercator zaposlenih 6 delavcev. Zato ne morem mimo tega, da ne bi posebej izrekel pohvale in zahvale Zvonetu Gjurinu, saj je ves čas opravljal dela novinarja, fotoreporterja, sestavljal križanke in rebuse, risal karikature in vinjete, skratka bilje vsestranski in priden delavec.
Novemu glavnemu in odgovornemu uredniku ter uresniškemu odboru E-infomrator želim v bodoče veliko dela in uspehov pri še boljšem informiranju vseh delavcev naše Emone.
Ferdo Cigale glavni,
Pavel Groznik odgovorni urednik glasila E-Informator
Delavski svet SOZD Emona je za glavnega urednika E-informatorja imenoval Ferda Cigaleta, pomočnika direktoija DO Emona Commerce, za odgovornega urednika pa Pavla Groznika, iz Emoni-nega Merkurja.
Za člane uredniškega odbora so bili imenovani - Dušan Bračun, Agroemona, Anka Zalar DO Emona hoteli, Irena Kovačič, tozd Haloški biser, DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj, Mira Težak, DS SOZD Emona, Jure Križnar, DO Emona Blagovni center in Vasja Cerar, Do Mesna industrija Zalog.
Uredništvo
■ POROČILO S PTUJA
Ptujski kmetije!
Prvi kupec v novi ribarnici v ljubljanskih arkadah.
■ NAŠE NALOŽBE
Nova ribarnica
žanjejo
PTUJ, 8. julija - Kot nam je po telefonu sporočil inž. Franc Frankovič, vodja kmetijske	mehanizacije
Emoninega	Kmetijskega
kombinata na Ptuju, so z žetvijo oljne ogrščice pričeli že pred tremi dnevi, in to kar v treh tozdih - na Dornavi, Dravskem polju in v Osojniku. Ce jim bo vreme naklonjeno jo bodo poželi v petih dneh, in'to na 411 hektarih na kolikor so jo posejali.
Pridelek ogrščice ni najboljši saj jo je spomladanski sneg kar precej prizadel. Predvidevajo, da bo pridelek tam okrog 25 do 28 centov na hektar.
Za žetev pšenice pripravljenih 21 kombajnov
»Z žetvijo pšenice bomo pričeli takoj ko bomo končali žeti oljno ogrščico. Pšenico irngrno na 1.524 hektarjih, 21 kombajnov vseh vrst znamke Zmaj pa je že servisiranih
LJUBLJANA - 1. julija - Delavci naše največje delovne organizacije Emona Merkur Ljubljana, so se na junijskih referendumih v času od 13. do 27. junija 1988 odločili, da od 1. julija dalje delajo v teh novih enovitih delovnih organizacijah in sicer:
•	DO EMONA MERKUR, LJUBLJANA
•	DO TRGOVSKA HIŠA MAKIMARKET, LJUBLJANA
•	DO SUPERMARKET, OSIJEK
V	dosedanji organiazciji Merkur so bili štirje TOZD-i Maloprodaja, TH Maximar-ket, Supermarket Ljubljana in Supermarket Osijek. V Merkurju je delalo 2053 delavcev.
Rezultati referenduma so bili naslednji:
V	TOZD-u Maloprodaja, je od 1009 volilcev ZA glasovalo 855 delavcev;
V	TOZD-u TH Maximar-ket, je od 624 volilcev Za glasovalo 524 delavcev;
V	TOZD-u Supermarket Ljubljana, je od 174 volilcev ZA novo organiziranost glasovalo 155 delavcev,
V	TOZD-u Supermarket
rn pripravljenih, da odidejo na njive.
Pšenica kar dobro kaže in računamo, da bo pridelek okrog 57 stotov zrnja po hektarju. Računamo tudi na to. da se bo vreme ustalilo in da nam bo v času žetve naklonjeno. Seveda se lahko vse skupaj postavi na glavo. Dež nam kar krepko prekriža račune, potem pa so težave že tukaj - zastoj žetve, osip klasov; dodatno sušenje in podobno,- je dejal Franc Frankovič.
Za pšenico pride čas obiranja hmelja, ki ga skoraj vsega izvozijo. Na Dravskem polju ga imajo 61 hektarjev, na Ptujskem in v Dornavi 68 hektarjev, 11 hektarjev pa ga je v Halozah in v Slovenskih goricah.
Povedali so nam tudi, daje suho in sončno vreme sicer naklonjeno žetvi, zelo pa tako vreme »matra« sladkorno peso, ki bo v celoti šla v predelavo v ormoško tovarno sladkoija.	E. I.
Osijek, je od 176 volilcev, ZA glasovalo 151 delavcev.
Od skupno 2053 Merkurjevih delavcev je za novo organiziranost glasovalo 1685 delavcev oz. 82%.
Na referendumu so delavci odločali o sprejemu Samoupravnega sporazuma o novi organiziranosti OZD.
Pomembna sprememba je poleg tega, da sta TOZD TH Maximarket in Supermarket Osijek postali samostojni delovni organizaciji predvsem ta, da sta se združili v novo enovito delovno organizacijo Emona Merkur dosedanji temeljni organizaciji Maloprodaja in Supermarket Ljubljana in da se ukinejo skupne službe. Delavci v skupnih službah so od 1. julija razporejeni v delovni organizaciji Merkur in TH Maximarket.
Nova orgnaniziranost bo po predvidevanjih nudila večjemožnosti za še uspešnejše poslovanje, zmanjševanje stroškov, ukinjanje podvajanja različnih opravil, predvsem pa hitrejše prilagajanje spreminjajočim pogojem poslovanja, ki so iz dneva v dan zahtevnejši.
Pavel Groznik
LJUBLJANA. 1. julija-Delovna organizacija Emona Ribarstvo je na Pogačarjevem trgu v Plečnikovih arkada odprla novo ribarnico. Kot je povedal direktor. Andrej Rupnik, je to že tretja ribarnica po vrsti v Ljubljani. Prvo so odprli na tržnici v Mostah, drugo pa v Šiški. Izven Ljubljane imgjo še dve ribarnici - v Ilirski Bistrici in v Novem mestu, z lastnim avtomobilom pa vrše ambulantno prodajo rib v vseh večjih krajih v Sloveniji.
Prodajo rib na ljubljanskem živilskem trgu so že dolgo načrtovali. Mesna industrija iz Zaloga jim je s polnim razumevanjem odstopila del arkad, in tako so ideje o ribarnici lahko uresničili. Naložba je veljala 100 milijonov dinarjev. Pohvalili so izvajalce del, ki so se, vsi po vrsti točno držali dogovorjenih rokov tako, da je bilo delo končano v pičlem mesecu.
V ribarnici, meri dobrih 40 kv. metrov, bo kupcem na voljo pestra izbira tako slakovodnih kot morskih rib. Postrvi goje sami v velikih bazenih na Krki v Dvoru pri Žužemberku in v Ilirski
DOMŽALE, 13. julija - Kakor sta nam povedala pospeševalec Tone Brezovar in inž. Boštjan Lavrič, tehnolog za melioracije, so letos uspešno meliorirali in komasirali predele zemljišč Radomlja 1 in Radomlja 2, v obdelavi pa sta še Radomlja 3 in 4, kar bo omogočilo za štirikrat do petkrat večji pridelek in prirejo, kakor so pokazale izkušnje in praksa pri enakem posegu v predelu Čudna in Rače. Prav s tega predela je zadruga pred leti odkupovala po 40 ton mleka letno, lani pa že 160 litrov.
Radomlja 1 je predel med cesto Ljubljana-Celje, Moravče-Želodnik (pri Dobu), maja je tudi Radovmlja. To je trikotnik meliorirane in komasirane zemlje, velik 240 hektarov, vrednost opravljenih del pa znaša 78 S milijard din. Tu živi in dela 214 kmetov. Regulacijo je oprvil Hidrotehnik, melioracije pa
pe. Postrvi bodo na voljo sveže, prekajene in vakumsko pakirane. ki so si na trgu že pridobile dober sloves. V času sezone bo moč kupiti v ribarnici tudi žabje krake. Glede morskih rib pa so se že domenili z ribiči na Jadranu. in če bo tem ulov naklonjen, bodo ljubljanske gospodinje lahko izbirale od sardelic do brancina, zubatca ali orade.
Tako so bili danes že na voljo osliči, sardele, postrvi, brancini, bukve, moli, morski pes, špari, riboni, šnjuzi in trilje. Seveda ni manjkalo niti školjk klapavic ali dagenj niti lignjev. Če bo tako, z mgjhnimi izjemami, ki so razumljive, tudi druge dni, bo ribarnica vedno dobro obiskana, sgj si ribe vedno bolj pogosto uti-rajo pot v naše kuhinje. Dva razloga imata še posebno težo. Prvič so ribe zdrava in lahka hrana, drugič pa je ribje meso po zadnjih podražitvah govedine in svinjine skoraj za polovico cenejše.
Kot nam je povedal Albin Marolt, poslovodja ribarnice bo ta odprta od 6. do 18. ure vsak delovnik.	z. G.
SCT, in sicer od novembra do maja.
Radomlja 2 260 kmetov, 160 ha, vrednost 62,3 S milijarde din. Melioracija in komasacija bosta končali skupaj z Radomlje 4.
Radomlja 4 je predel severno nad cesto Ljubljana -Celje. Radomlja 3 pa predel južno pod to cesto. Oba predela zajemata okoli 400 hektarov zemljiš in nekaj več lastnikov zemljišč. Za Radomljo 3 se pripravlja dokumentacija.
Velika večina ljudi na teh območjih je zadovoljna s posegi, posamezniki pa se tudi pritožujejo. 1 ha meliorirane zemlje stane 470 S milijonov din. 90% denarja prispeva zveza vodnih skupnosti Slovenije, po 21 S milijonov vsak lastnik, 10% občinski sklad za pospeševanje kme-tijstva.	n. I.
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljena
Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Ferdo Cigale, odgovorni urednik Pavle Groznik, člani: Dušan Bračun, Anka Zalar, Irena Kovačič, Mira Težak, Jure Križnar In Vasja Cerar. Prevajalka Ivana Pungerčič. Tehnično urejanje Miro Bohinc. Naslov uredništva: 61000 Ljubljana, šmartlnska c. 130, tel. (061) 441-944 Int. 21-45. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana. Naklada: 15.300 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
S poslovilnega srečanja novih Emonilnih upokojencev - od leve proti desni Jože Pogačnik, Mira Papler, Ivan Muhič, Miran Blaha in Franc Kikelj, Zvonka Možina je bila odsotna, Zvone Gjurin pa je stal za kamero.
■ PO REFERENDUMU
Tri nove Emonske delovne organizacije
■ MELIORACIJE IN KOMASACIJE
Do petkrat večji pridelek