COLOTJEVE
inFOSfilACuE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Leto XIV.
JANUAR 1985
Z 6 6 0 t 0	st. 1 (148)
S prednovoletnega srečanja starejših članov kolektiva
Gospodarska gibanja v letu ’85
Vpetost Colorja v pogoje gospodarjenja v slovenskem in širšem jugoslovanskem prostoru nedvomno zrcalijo tudi poslovni izkazi za preteklo leto, so v obdelavi in pripravi za razpravo na samoupravnih organih, vendar naši pogledi morajo biti usmerjeni naprej, vprašanja, kakšni bodo gospodarski tokovi v letošnjem letu se zastavljajo kar sama po sebi.
Gospodarstvu še zdaleč ni jasno, kakšni bodo gospodarski pogoji v letu 1985. Znana so le resolucij ska predvidevanja, vendar je pred nami še paket spremljajočih zveznih zakonov k začrtani ekonomski po-v litiki cen: zakon o deviznem siste-*■ mu, zakon o kreditnem in banč-
nem sistemu, zakon o planiranju, zakon o manj razvitih republikah in pokrajinah, ki lahko bistveno vplivajo na gospodarska gibanja v letu 1985. Vsi ti zakonski projekti niso edino kar lahko zmoti normalen gospodarski tok, vendar so že sprejeti: zakon o ugotavljanju obratnih sredstev, zakon o u-gotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, zakon o družbenem nadzoru cen, spremembe v davčnem sistemu ter vsi podzakonski akti — presegli vsa pričakovanja gospodarstvenikov in povečali negotovost. Gospodarske organizacije naj bi že pred pričetkom leta poznale svoje obveznosti iz dohodka, višino prispevka za
splošne družbene potrebe, saj so dolžne uravnavati svojo poslovno politiko v skladu z danimi pogoji, torej bi natančno morali vedeti, katere dajatve se bodo zmanjšale in katere povečale.
Lahko pričakujemo skokovito inflacijo že v prvem polletju tekočega leta v strahu pred zamrznitvijo cen na zvezni ravni, kar gospodarstvo bega in nikakor ne pelje k usklajevanju s predvideno prodajo glede na kupno moč prebivalstva, oziroma industrijskih porabnikov. Smer realnega tečaja dinarja je nedvomno pravilna, kakor tudi težka pot k realno pozitivnim obrestnim meram, vendar je ome-(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) jevanje uvoza opreme popolnoma nesmiselno, saj to povečuje zaostajanje za razvitim svetom že na petnajst in več let, kar pa si ob naših prizadevanjih za vključitev v mednarodno delitev dela nikakor ne bi smeli privoščiti. Ob tem vse izvozno orientirane gospodarske organizacije tarnajo nad stališči glede deleža deviz, s katerimi bodo lahko razpolagale v letu 1985, kar gotovo, skupaj z negotovostmi okoli izvoznih spodbud, hromi prizadevanja le-teh.
Gospodarstvo potrebuje določen čas za prilagajanje k novim razmeram gospodarjenja, prepogosto pozno ugotavljamo nejasnosti, želeli bi zakone, ki ne bi veljali že ob objavi ali v osmih dneh, temveč bolj premišljene roke, na katere bi se gospodarstvo lažje vsestransko in pravočasno pripravilo.
Sedanja usmeritev naj bi dala prave rezultate v novem srednjeročnem obdobju. Ukrepi ekonomske politike v bližnji preteklosti niso bili naravnani k ustavitvi strahotnega inflacijskega pohoda. Vsi gospodarski osebki ugotavljajo povečano zaostajanje v tehnološkem razvoju, kar lahko pripelje do hudih gospodarskih posledic, vendar je razvoju namenjeno občutno premalo pozornosti in nujno potrebnih sredstev. Obstoječi devizni sistem je eden naj večjih problemov v našem gospodarskem prostoru. Z oblikovanjem družbeno priznanih reprodukcijskih potreb mora večji del gospodarstva nameniti več kot polovico svojega izvoza za pokrivanje skupnih potreb, s tem postaja še bolj odvisno od deviznega trga, kar skoraj direktno pelje na stranske poti v cilju razreševanja oskrbe s potrebnimi surovinami in re-promateriali.
Po mnenju nekaterih gospodarstvenikov inflacijo najbolj podpihujejo stroški poslovanja, še posebno pa stroški dela in družbene nadstavbe, na katere ekonomska politika očitno ni sposobna vplivati v zadostni stabilizacijski meri, kakor tudi realnejša cena sredstev zaradi povečanih obrestnih mer in gibanja deviznih tečajev. Realno zmanjševanje domačega povpraševanja grozi, da bo porušilo ravnotežje med blagovnimi in kupnimi skladi, in sicer s presežkom na blagovni strani. Gospodarstvo lahko poišče ravnotežje le s povečevanjem izvoza, kar pa bo možno le ob aktivni tečajni politiki. S takšno politiko tečajev deviz in realnih o-brestnih mer ekonomska politika mora delovati tudi z ukrepi, ki pospešujejo inflacijo, a so za ozdravitev gospodarstva nujno potrebni.
Zaposleni bodo vse bolj odvisni od rezultatov slabega ali dobrega gospodarjenja, zato bo potrebno bolje izkoriščati ustvarjalne potenciali vseh delavcev, narediti več na motiviranju in stimuliranju prodornejših, posebno še tistih, ki vlečejo naprej.	Z. P.
15. 1. 1985
Referendum je uspel
Delavci v TOZD Smole, TOZD Premazi in DSSS, združeni v DO COLOR smo imeli 15. 1. 1985 referendum za sprejem sprememb in dopolnitev temeljnih samoupravnih splošnih aktov, pravilnika o inovacijah, aktov o reševanju stanovanj-
skih problemov delavcev ter volitve v skupno disciplinsko komisijo in v zbor interne banke.
Rezultati referenduma v TOZD Smole, TOZD Premazi in DSSS so naslednji:
	TOZD Smole - %	TOZD Premazi - %	DSSS- %
Udeležba 1. Spremembe in dopolnitve	86,4	87,3	92,5
a) Statuta TOZD (DSSS)	72	72	87,7
b) Statuta DO	72,9	73,7	
c)	SaS o združitvi v DO d)	SaS o združevanju dela	64,4	74	
v TOZD	65,3	72,5	
2.	Pravilnik o inovacijah 3.	SaS o skupnih osnovah za	72,9	70,8	86,1
reševanje stanovanj 4. Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD	72,9	71,4	85,6
(DSSS)	67,8	65,7	88,2
V primerjavi z dosedanjimi referendumi so rezultati zelo ugodni, kar je po našem mnenju rezultat dobrih priprav na referendum, v katerih sta sodelovala sindikat in mladina, kvalitetno izvedenih predhodnih postopkov ter tudi pravilno pripravljenh strokovnih podlag.
Odločitev za nove samoupravne akte pomeni odločitev za večje spodbujanje ustvarjalnega dela nasploh, pravilnejše razdeljevanje sredstev stanovanjskega sklada kot tudi za povečanje odgovornosti na vseh nivojih.
Ne nazadnje rezultati kažejo tudi zaupanje v strokovne službe, brez katerega si normalnega in uspešnega dela v delovni organizaciji ne moremo predstavljati.
Iz našega tiska
ciniki tega in pravične cnar ji in deviz ne bodo c
tinl in trinoz?
V skupno disciplinsko komisijo smo za naslednji dve leti za predsednika, zaradi uspešnega dela v preteklem mandatu, ponovno izvolili Mira ZIDARJA, za njegovega namestnika Franeta ERMANA ter za člane Bogdana BABNIKA, Vojka DUBOKOVIČA, Matjaža KERNA, Braneta KRŠINARJA, Jožeta REBOLJA, Viktorja SULCA, Mimi JAMNIK, Zorko LESJAK in Marinko BURJA.
Izvoljena sta bila tudi delegata in njuna namestnika v zbor interne banke pri SOZD, in sicer: za TOZD Smole Roman RESMAN in Pavel VALANT ter za TOZD Premazi Zoran PANIKO in Matjaž KUNAVER.
J. T.
ZAHVALA
Članice GD Šenkov tum, ki smo dosegle na zveznem gasilskem tekmovanju v Kralj e-vu v dneh od 5. do 7. 10. 1984 drugo mesto v kategoriji ženskih prostovoljnih gasilskih enot, se vam iskreno zahvaljujemo za vašo denarno pomoč, s katero ste omogočili odhod na to tekmovanje.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Članice
GD Šenkov turn
COLOR 2
Poročilo skupne disciplinske komisije
Skupna disciplinska komisija je v novi zasedbi po volitvah decembra 1982, v dvoletnem mandatu prejela nad 100 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka in jih obravnavala na trinajstih sejali. S sprejemom zahteve je bil postopek formalno sprožen in temu je sledil pripravljalni postopek. V njem so bila opravljena vsa dela za nemoten potek obravnavanja, ter opravljeni razgovori za razjasnitev oziroma pojasnitev določujočih okoliščin. Večina delavcev, zoper katere je bil uveden postopek, je v njih aktivno sodelovalo, nekaj pa jih je s svojo pasivnostjo oteževalo delo članom komisije in se jim je to štelo kot ena izmed obteževalnih okoliščin.
Disciplinska komisija je obravnavala in odločala vedno v senatu petih članov in pri tem upoštevala mnenje sindikata, ki ga je podal predsednik izvršilnega odbora ustno na sodni obravnavi. Vse odločitve posameznih senatov so bile oprte na temeljito presojo vseh dej-
stev z upoštevanjem temeljnih načel disciplinskega postopka in sprejete soglasno. Dokončnost in izvršljivost sklepov je nastopila že na prvostopenjskem odločanju, kar pomeni, da sprejete odločitve senatov niso bile sporne. Le v treh primerih se delavec ali predlagatelj zahteve nista strinjali z odločitvijo in je bil podan ugovor na delavski svet kot organ druge stopnje. V enem primeru je senat disciplinske komisije ponovno odločal, v ostalih dveh pa je bila prvotna odločitev potrjena. O uvedbi in teku posameznega postopka so bili poleg u-deležencev sprotno obveščeni tudi izvršilni organi sindikata in odbori samoupravne delavske kontrole.
Število kršitev na je v primerjavi s predhodnim mandatom (1980/82) narastlo. Tako je bilo izrečenih 71 ukrepov in od teh skoraj polovica najstrožjih. V sedmih primerih pa se je postopek končal z oprostilnim sklepom.
	Opomin	Javni opomin	Razporeditev Denarna na druga kazen dela		Prenehanje del. raz. pogojno nepogoj.	
TOZD Smole	1	11	—	6	12	1
TOZD Premazi 4		15	—	3	9	4
DSSS	2	3	—	—	—	—
Skupno	7	29	—	9	21	5
Dragica Hožič
Dražgoše V/.7
V spomin na legendarno bitko v Dražgošah in bližnji Jelovici organizirajo krajani drugo nedeljo v januarju razna športna tekmovanja in manifestacije: od nočnih pohodov, sankaških in smučarskih tekem do orientacijskih tekmovanj in prvenstva v biatlonu in patruljnih tekih.
Zgodnje nedeljsko jutro je bilo temačno in počasi se je pripravljalo na sneg, ko so noč prebadali žarometi številnih kombijev, avtobusov, terenskih in osebnih vozil. Cilj vseh je bila vas pripeta na strma prisojna pobočja Jelovice, Orien-tacisti so že zgodaj startali v Kropi na težko progo s ciljem v Dražgošah. Patrulj ci pa so v belih maskirnih oblekah in otovorjeni s smučmi in orožjem pod Bičkovo skalo testirali svoje strelske sposobnosti Baloni so pokali kot za stavo in le redki ekipi ni uspelo zadeti vseh pet ter s tem nabrati že pred startom tekaške preizkuš-
nje dodatne kazenske minute. Tek je bil prav na vrhu Jelovice od 1000 do 1300 m nad morjem. Snežilo je kot za stavo, kar pa tekmujočih ni prida motilo. Progo, dolgo 12,5 km, so najhitrejši pretekli prej kot v eni uri, nekateri pa so potrebovali skoraj še enkrat toliko.
V ekipi TO Šiška že tretje leto sodelujejo tudi člani ŠD COLOR. Patrulja šteje 7 članov, šest jih strelja z avtomatskimi puškami, komandir pa je opremljen le s pištolo. Rezultat streljanja in teka da končni dosežek ekipe.
Na letošnjem odprtem prvenstvu patrulj je tekmovalo skoraj 50 ekip z vseh delov Jugoslavije. Šiš-karji smo se zaradi ne najboljšega teka uvrstili nekoliko slabše, vendar še vedno v prvo polovico.
Od Colorjevcev so tekmovali: F. Burja, B. Perger in avtor članka.
Frane
12. javna obravnava skupne disciplinske komisije
Izvršljivi sklepi
Vinko MOHORČIČ, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole in bil že v postopku, ni odgovoren za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti — neopravičen izostanek po 13. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole, ker je dne 10. 9. 1984 izostal z dela iz opravičljivega razloga in se ga OPROSTI.
Silvo ANDRIC, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Smole in bil v enem letu že štirikrat v postopku, je odgovoren:
1.	da je neopravičeno izostal z dela dne 22., 28., 29. septembra in 17., 22. oktobra ter 14. novembra 1984 (skupno 6 delovnih dni),
2.	da je dne 10. in 11. oktobra 1984 prišel neopravičeno z zamudo na delo,
3.	da dne 19. novembra 1984 ni opravljal del in nalog, ker je spal na rezervoarju v polnilnici smol.
Z navedenimi dejanji pod točko
1.	in 3. je storil hujšo kršitev po L in 15. točki 133. člena, pod točko 2. pa lažjo kršitev po 2. točki 134. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izrečen mu je ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Delavcu je prenehalo delovno razmerje dne 27. decembra 1984 t. j. po vročitvi sklepa delavskega sveta, s katerim je bil sklep skupne disciplinske komisije potrjen in s tem dokončen.
Manipulativne sode so izrinili kontejnerji. Zaloge se kopičijo ...
COLOR 3
Novi izdelki -
Narava je ustvarila biološko embalažo
človek tehnično embalažo
obe imata enake naloge in učinke
Embalaža je izredno širok pojem in zajema področje od tube do 200 1 soda. Izdelana je iz različnih materialov. Nas zanimajo le aluminij, črna in bela pločevina. Uporaba črne pločevine je razmeroma omejena, bela pločevina pa se uporablja v ogromnih količinah. V Jugoslaviji je bilo po oceni v letu ’84 porabljenih 110.000 ton bele pločevine. Pri debelini 0,22 mm pomeni to površino 65 bilijonov m2. Za barvanje te površine naj bi potrebovali od 1000 do 1500 ton premazov.
Aluminij se uporablja za izdelavo tub, aerosol doz, doz za pivo ter nekaterih konzerv.
Čeprav za široko paleto proizvodov, tu mislim predvsem na brez-vodne medije, bele pločevine ni potrebno lakirati, pripisujemo predvsem notranji zaščiti konzervnih doz velik pomen. Tanek nanos laka predstavlja zaščitni sloj med kovino in vsebino. Ta nekaj mikronov debela plast laka na eni strani ščiti kovino pred agresivnostjo vsebine, na drugi strani pa pred korozijskimi produkti kovine.
Lak za notranjo zaščito konzervnih doz naj bi izpolnjeval naslednje pogoje:
1.	dober oprijem na metalu,
2.	možnost preoblikovanja v vseh Jazah izdelave doze,
3.	odpornost na vsebino.
Medtem, ko naj bi prvo lastnost
izpolnjeval vsak lak, pa druga in tretja zahteva pomenita širok spekter lastnosti in s tem tudi več različnih tipov lakov.
Izmed velikega števila mogočih kombinacij veziv za izdelavo notranjih lakov, so se najbolj uveljavili epoksidnofenolni.
Laki za zunanjo zaščito konzervnih doz imajo poleg korozijske zaščite tudi dekorativni namen. Vsa litografija je izdelana v sistemu osnovni beli lak—tiskane barve— pokrivni brezbarvni lak.
Belo pločevino lakirajo v valjčni tehniki. Zmogljivost lakirnih naprav znaša 4000—6000 plošč na uro, pri čemer je čas prehoda skozi peč 10—15 minut pri temperaturah med 160—220° C.
Tudi pri premazih za tube imamo po namenu dvoje vrst lakov: notranji zaščitni zlati lak in zunanji dekorativni beli lak. Notranje nanašamo s tehniko brizganja, zunanje pa z valji.
Lastnosti lakov ugotavljamo s testiranjem. Predvsem so pomembne kemijske in mehanske odpornosti, pa tudi aplikativnih lastnosti ne
4 COLOR
embalažni laki
gre zanemariti. Kemijske odpornosti ugotavljamo s pasterizacijo in sterilizacijo v različnih testnih raztopinah, ki naj bi ustrezale agresivnosti polnjenja doz, oziroma termični obdelavi doz po polnjenju. Z mehanskimi metodami preizkušanja ugotavljamo možnost globokega vleka, zgibanja, robljenja, manipulacije itd.
Lahko bi rekel, da se lastnosti laka pokažejo šele po aplikaciji. Potem, ko smo v laboratoriju ugotovili, da ima lahko dobre kemijske in mehanske odpornosti, sledi industrijsko lakiranje, izdelava različnih doz in končno samo polnjenje. Seveda pa je potrebno vzporedno s tem ugotoviti tudi zdravstveno neoporečnost premaza.
V Jugoslaviji je sedaj osem proizvajalcev konzervnih doz, poleg tega pa imajo nekateri obrati za polnjenje tudi lastne linije za lakiranje in izdelavo doz. V pretežni meri uporabljajo vsi embala-žerji lake iz uvoza. Izjema je del litografije in tehnična embalaža.
Gotovo je, da je izdelava embalažnega laka, posebno še notranjih lakov, težka naloga. Zahteva mnogo sistematičnega dela ter izkušenj. Seveda pa brez ustrezne o-premljenosti lastnega embalažnega laboratorija in najtesnejšega sodelovanja z embalažerji ni moč pričakovati ustreznih rezultatov.
Color se z embalažnimi laki z večjo ali manjšo intenzivnostjo ukvarja že vrsto let. Da bi pospešili razvoj na tem področju je bila formirana nova razvoja skupina.
J. Kepic
Colorjev Janezek
TOVARNA BARV F A C T O R Y O F PAINTS IN LAKOV AND VARNISHES MEDVODE MEDVODE SLOVENIJA SLOVENIJA JUGOSLAVIJA VUGOSLAVIA
TOZD SMOLE	BOAL RESINS
- Oleoftal alkidne smole, epoxi ester i Colpoly poli- - Oleoftal Alkide Resins, Epoxy EsthersandColpoly esterske smole.	Polvesther Resins
POZD PREMAZI
Proizvodimo sve vrste premaznih sredstava za antikoro-zionu zaštitu u gradevinarstvu:
-	alkidni premazi osnovne i pokrivene boje, Alkidni miniji i cinkromatne osnovne boje, Extra oplatin ultra, Medoluxi, Syntoli
-	bitumenske boje (Bitkoroli)
-	katranske boje (Koroli DS)
-	epoxi katranske boje (Epkoroli, Bitoxi)
-	Klorkaučuk premazi osnovni i pokrivni (Dural DS, Latenacl
-	vinilni premazi (Korvin)
-	epoxi premazi osnovni i pokrivni
-	Egojoi_by£
-	poliuretanski premazi (Bukolit)
-	epoxi i katran-e poxi premazi bez otapala (Epolor BT , Epkorol BT)
-	silikonski premazi (Piroliti)
Ošini, toga proizvodimo i boje za zaštitu i dekorativne rad me u industriji i širokoj potrošnji.
BOAL SPREADINC. AGENTS
—	We produce ali kinds of spreading agents for antimst protection in civil enameenno-
—	alkide spreads as primarv and paints. Alkide ground and zinchromate primars. Extra Optalin Ultra, Medo. lmtijS^ntolL
—	bithvmen paints (Bitknrpjjl
—	tar paints (Koroli DS)
—	egox^_tar_paints (Epkoroli. Bitoxf>
—	Chlorchaoutchouk spreads - ground and final (Dural DS. Latenacl
—	vinyl spreads (Korvin)
—	epoxy spreaiTs; ground and final
—	Epolor paints
—	polvurethane spreads (Bnknlitl
—	epoxy and tar epoxv spreads withont dissolvents (Epolor BT, Epkorol BT)
—	silicone sgreads (Pirolittesl
In addition, we produce also paints for protection and
Uecorative vvorks in the general consumption industry.
Janezek, ki se nekaj časa ni oglašal, vmes je namreč pridno študiral in pomagal vsem mogočim strokovnjakom pri iskanju nove najidealnejše organizacijske sheme našega podjetja, je pred dnevi v strokovni reviji naletel na Colorjev oglas, ki mu nikakor ni bil všeč. Še več, zgrožen nad vsebino in prevodom je pridirjal v uredništvo in zahteva ustrezno ukrepanje. Da je imel prav, so člani UO sklenili in zato objavljamo ta oglas v celoti vsem zaposlenim, še bolj pa za to odgovornim, v premislek začenši z naslovom in »kon-čavši« z napakami oz. neustreznimi izrazi, ki so podčrtani.
Poročilo o delu DSSS DO Color v letu 1984
1.	FINANČNO-
RAČUNOVODSKI
SEKTOR
V	navedenem obdobju so bila o-pravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1983 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Sestavljena je bila zbirna in konsolidirana bilanca za DO Color kot celoto v rokih in na način kat ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu, za TOZD in DSSS ter zaključni račun za leto 1983 in periodični obračuni za I. četrtletje, I. polletje in obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1984 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu, obračun davka, obračun amortizacije osnovnih sredstev iitd.). Ob zaključnem računu in periodičnih obračunih smo pripravili pregled stroškov omejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov v letu 1984, in sicer:
a)	za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco,
b)	za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje,
c)	za reklamo in propagando.
Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1984 ter pri zasnovi gospodarskega plana za leto 1985 pri naslednjih načrtih: plan amortizacije, plan sredstev sklada skupne porabe, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve.
Samoupravnim organom smo pripravili naslednja poročila o poslovanju v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu: zboru delavcev — izvleček finančne analize in obračun celotnega prihodka in dohodka, delavskemu svetu — izvleček finančne analize, o-bračun celotnega prihodka in dohodka, bilanca uspeha, rekapitulacija splošnih stroškov, analiza osebnih dohodkov, izvršitev programa investicijskih vlaganj, črpanje sredstev sklada skupne porabe, gibanje sredstev sklada skupne porabe za stanovanjske namene.
V	mesecu maju, septembru in novembru so bile izdelane primerjalne analize uspešnosti poslovanja glede na panožne sorodne tovarne v SFRJ in sicer: Chramos Zagreb, Dugo Beograd, Helios Domžale in Color Medvode, katere smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color. Na temelju rezultatov, izkazanih v poročilu o poslovanju za leto 1983, I. četrtletje, I. polletje in III. četrtletje leta 1984 ter o predlogu gospodarskega načrta za leto 1984 je stekla razprava na
samoupravnih organov konec meseca februarja oziroma aprila za I. četrtletje leta 1984, julija za I. polletje leta 1984 in Oktobra za obdobje I—IX/1984.
Breme likvidnostnih težav smo vse bolj občutili tudi v naši DO, posebno še spričo skokovitega naraščanja obrestnih mer za kratkoročne kredite celo za selektivne namene, pripravo blaga za izvoz in izvoz sam ter občutnega povečanja zapadlih neplačanih terjatev s strani naših kupcev.
Problem zagotavljanja sredstev po dinamiki in virih smo premeščali s sprotnimi ukrepi za reševanje tekoče problematike na tedenskih sestankih finančno komercialne^ komisije. Navedene likvidnostne težave smo premagali z zagotavljanjem sredstev preko Ljubljanske banke. Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite za kreditiranje izvoza blaga ter pri Interni banki Ljubljana z najemanjem kratkoročnih kreditov za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz in pri Narodni banki Jugoslavije Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih, s katerimi smo povezani v reproverigi.
Na področju deviznega noslova-nja smo sodelovali pri zagotavljanju potrebnih deviznih sredstev za našo proizvodnjo, katero smo pokrivalu z lastnim izvozom ter združevanjem deviz po 67. členu Zakona o deviznem poslovanju v okviru reproverige kot tudi v obliki združevanja sredstev z drugimi DO.
Sodelovali smo kot člani Poslovnega in Kreditnega odbora na sestankih pri obravnavi poslovanja in kreditne politike Interne banke Kemija kot delegati v Okviru Interne banke. V navedenem Obdobju je bil pripravljen zbor Interne banke, na katerem smo tvorno sodelovali kot delegati TOZD Smole in TOZD Premazi, članice IB Kemija. Istočasno smo sodelovali kot delegati v zboru Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana in Jugobanke Ljubljana.
V poslovnem letu 1984 smo sodelovali^ pri zagotavljanju sredstev za reševanje stanovanjske problematike v DO, pri pripravi pogodb o vezavi sredstev pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana.
Z Zavodom za organizacijo poslovanja smo sodelovali pri projektnih nalogah: upravljanje razvoja DO Color, oskrbovanje z materialom ter organizacijski strukturi z razvidom del in nalog.
Nadaljevali smo z delom v zvezi z vključitvijo v II. fazo poslovanja preko Interne banke Kemija, kar pomeni kompletno opravljanje tekočega plačilnega prometa preko računov pri Interni banki Kemija. O problemih poslovanja preko In-
terne banke Kemija smo poročali in razpravljali na naših samoupravnih organih.
Sodelovali smo pri uresničitvi naložbe v TOZD Smole za povečanje alkidnih in poliestrskih smol, pri zaključku naložbe v rekonstrukcijo mešalnice v TOZD Premazi. V sodelavi z Interno banko Kemija uresničujemo določila SaS o združevanju dela in sredstev za povečanje kapacitet alkidnih in poliestrskih smol. Vse podpisnice tega sporazuma so izvršile svoje obveznosti združevanja sredstev za navedene naložbe razen DO Belinke TOZD Belles. Podpisnice tega sporazuma so bile: DO Arbo, DO Belinka TOZD Belles, DO Donit TOZD Tesnit, TOZD Laminati, TOZD Filtri, TOZD Pletilnica, TOZD Fenolit, TOZD Rival, TOZD Kemostik, DO Helios TOZD Količevo, DO JUB, DO Poli-kem trgovina TOZD Chemo.
Stalna dela in naloge so bile o-pravljene v predpisanem obsegu in danih rokih.
2.	SEKTOR ZA APO IN AOP
V poročanem obdobju smo v sektorju izvajali dela v skladu s sprejetim programom dela, katerega, smo dopolnili še z novimi potrebami za samo DO oziroma TOZD in zunanje institucije. Delo se je o-pravljalo v naslednjih oddelkih in Obsegu:
1.	Oddelek za plan in analize
—	izdelava letnih poročil za zunanje institucije za leto 1983,
—	priprava materiala in izdelava predloga letnega plana za leto 1984,
—	posredovanje letnega plana v razpravo DS in sprejem,
—	izdelava mesečnih poročil za potrebe DO in zunaj,
—	izdelava kvantalnih poročil za potrebe DO in zunaj,
—	pristop k pripravi metodologije za pripravo planov,
—	pristop k pripravi srednjeročnega plana 1986—1990,
—	druga dela na podlagi sklepov samoupravnih in drugih organov,
—	priprava materialov za letni plan 1985,
—	izdelava analize razvojnih možnosti za srednjeročni plan 1986— 1990 in priprava smernic ter nekaterih elementov za srednjeročno in dolgoročno plansko obdobje,
—	v okviru projekta ZOF Ljubljana (oskrbovanje z materialom) smo sodelovali pri organizacijskem oblikovanju posameznih postopkov,
(Nadaljevanje na 6. strani)'
COLOR 5
—	sodelava v Odboru za poslovno informatiko pri SOZD Kemija kot član, kjer smo se ukvarjali z enotnim konceptom informacijskega sistema za celotni SOZD, ki naj bi bil računalniško podprt. V tej zvezi je bil izdelan koncept izgradnje, ki je bil tudi samoupravno potrjen in program dela za leto 1985 in naslednje srednjeročno obdobje,
—	sodelava v Odboru za plan pri SOZD Kemija, kjer je bil glavni poudarek dela dan pripravi dokumentov SOZD Kemije za srednjeročno obdobje 1986—1990 in dolgoročno obdobje do leta 2000,
—	v okviru Poslovne skupnosti boje i lakovi iz Beograda smo sodelovali pri klasifikacijskem oblikovanju šifrirnega sistema za izdelke premazne industrije in surovin, ki jih ta industrija uporablja.
Glede na sprejeti plan dela niso bile realizirane naslednje naloge:
—	sprememba metodologije planiranja in spremljajočih aktov ni bila opravljena, in sicer iz razloga, ker je v pripravi, ki pa tudi kasni, sprememba zakona o sistemu družbenega planiranja. Poleg tega pa smo se na Odboru za planiranje pri SOZD Kemija dogovorili, da bomo k metodologiji planiranja pristopili enotno in najprej širše koncepte izdelali na nivoju SOZD,
—	zaradi prej omenjenega dejstva tudi nismo pristopil k neki temeljitejši spremembi oblikovanja utečenih poročil oziroma analiz.
2.	Oddelek za AOP
2.1.	Obračun OD in kadrovska evidenca
—	redni mesečni obračun OD,
—- program kadrovske analize u-pokojitve po segmentih v razmaku 5 let,
—	izpis kumulative OD za leto 1984,
—	izpis po kategoriji izobrazbe in njenih pogojih glede na delovno nalogo in interno kvalifikacijo,
—	program finančne statistike povprečnega osebnega dohodka po kategoriji delovnega mesta,
—	izpis seznama stalnosti zaposlitve v DO,
—	izpisi članov ZK in drugi izpisi,
—	izdelava volilnih imenikov, itd.
2.2.	Matična datoteka predmetov dela
—	tekoče ažuriranje datoteke predmetov dela in popravljanje napak,
—	izpisi raznih šifrantov iz matične datoteke,
—	poenotenje obrazca za enotno zajemanje matičnih podatkov za predmete dela,
—	dopolnitev navodila za izpolnjevanje obrazca,
—	priprave za »on-line« ažuiira-nje.
COLOR 6
2.3.	Osnovni matični podatki o predmetih dela
—	-uvajanje navodil za izpolnjevanje obrazcev, ažuriranje isestav-nic in navodil za ažuriranje strukture datoteke,
—	izpolnjevanje obrazcev za se-staivnice,
—	priprava organizacijskega predpisa za zajemanje in ažuriranje matičnih podatkov predmetov dela in sestavnic,
—	popravljanje napak pri zajemanju sestavnic,
—	priprava za »on-line« ažuriranje.
2.4.	VŠOD Kranj
—	obračun kalkulacij po dejanskih cenah,
—	obračun kalkulacij po planskih cenah,
—• izdelava planskih cenikov gotovih izdelkov, polizdelkov in surovin.
2.5.	Projekt Oskrbovanje
z materialom
—	priprava gradiva za vodstvo DO, odločitveno in izvedbeno delovno skupino,
—	opredelitev aktivnosti za izvedbo faze »vodenje zalog in rezervacij materialov«,
—	sodelovanje v odločitveni in izvedbeni delovni skupini,
—	definiranje novih delovnih postopkov,
—	priprava osnutka logičnega modela baze podatkov (mehurčni diagrami, opis podatkov, povezave, itd.),
—	sodelovanj e is Savo Kranj v zvezi s prilagoditvijo obstoječih programov za naše potrebe,
—	priprave na računalniško izvedbo prvega dela projekta.
2.6.	Delo v zvezi z nabavo terminalske opreme
—	iskanje ponudb za terminalsko opremo in razvodno instalacijo,
—	nakup terminalske opreme,
—	izvedba instalacije koaksialnih kablov za priključitev terminalov,
—	priključitev -terminalov, reklamacija in zamenjava opreme,
—	spoznavanje delovanja in uporabe terminalov.
2.7.	Izobraževanje
—	udeležba 2 delavcev na enotedenskem tečaju sistemska analiza,
—- udeležba enega delavca na tečaju sistemska analiza — prakti-kum,
—	udeležba 2 delavcev na enotedenskem tečaju vodenje, testiranje in vzdrževanje aplikacij,
—	udeležba 2 delavcev na tridnevnem tečaju Principi dizajna in uporaba banke podatkov,
—	udeležba enega delavca na enotedenskem tečaju planiranja in vodenja AOP.
V okviru programa dela niso bile realizirane naslednje naloge:
—	operativni prevzem nalog pri obračunu OD ni bil opravljen iz razloga, ker še Sava Kranj ni v celoti prešla na »On-line« obdelavo.
—	izpis materialnih bilanc ni bil opravljen, ker nismo pravočasno naložili v mat. dat. sestavnice, niso pa bili opravljeni tudi računalniški programi,
—	računalniški del baze podatkov in izdelava programov ni bila opravljena, ker so se dela pri organizacijskem delu (zaradi kadrovskih težav) podaljšala skoraj do konca leta,
—	zaradi prej omenjenega dejstva tudi ni bilo možno izvesti testiranja programov.
3.	Organizacija poslovanja
Delo na tem področju je potekalo v zvezi s projektom ZOP Ljubljana Oskrbovanje z materialom, kjer so bile na podlagi -posnetka stanja podane nove organizacijske rešitve. To delo je balo opravljeno z delavcem iz AOP oddelka.
Glede na plan dela so bile opravljene samo naslednje naloge:
—	evidenca dela,
—	upravljanje z motornimi vozili.
Izven plana -dela pa ;e bil še izdelan predlog organizacijskega predpisa o poslovanju z mostovno tehtnico in organizacijski predpis o nudenju uslug RTK sektorja drugim strankam. Vsa ta -dela sem opravil kot vodja sektorja sam.
Ostala dela po planu niso bila o-pravljena zaradi kadrovskih težav.
Poleg opravljenih nalog, navedenih v poročilu, -smo redno sodelovali z ostalimi sektorji v DSSS in TOZD.
3.	RAZVOJNO-INVESTICIJSKi SEKTOR
Razvojno investicijski sektor je imel v letu 1984 zelo široko zastavljene naloge. Te naloge iz več tehtnih razlogov niso bile v celoti realizirane; med letom pa so se pojavljale še številne nove, katere je bilo potrebno akutno reševati. Med naloge, ki niso bile izvršene, spadajo:
—	obrat razredčil — zaradi gradnje novega skladišča topil na isti lokaciji so potrebne spremembe projektne zasnove, ki so vezane na tehnološko povezavo med novim skladiščem in proizvodnjo;
—	rekonstrukcija nitro oddelka — čeprav je bil že izdelan idejni projekt, je potrebno z ozirom na program izvršiti določene projektne korekcije;
—	reciklaža gladilne vode — ni še dokončno definirana lokacija bazena, ker želimo zaradi prenasiče-nosti sedanje lokacije Preska z objekti razširiti tovarniško zemljišče proti Vašam, bazen pa locirati na to zemljišče;
—	razvod električnega -toka za primer izpada — zaradi kasnitve projekta razširitve smol in sprememb med izgradnjo moramo z realizacijo počakati;
—	skladišče gotovih izdelkov — zbirale so se informacije o varian-
tah skladiščenja glede na specifične zahteve našega proizvodnega programa in možnosti lokacije, vendar do izdelave idejnega projekta še ni prišlo, ker še nismo definirali tehnologije skladiščenja;
—	praškasti premazi — investicija je prenešena na nivo SOZDA, kjer se bo odločalo o nadaljnjem postopku;
—	čistilna naprava in pralnica embalaže — na predvideni lokaciji smo postavili skladišče topil, zato bo potrebno pridobiti novo lokacijo za navedeni objekt;
—	skladiščni šotor na lokaciji Medvod ter vzdrževalne delavnice in gasilske shrambe — navedeni investiciji se nista realizirali, ker ne moremo pridobiti lokacijske dokumentacije s strani LUZ.
V izvajanju pa so bile v letu 1984 naslednje investicije:
1.	Rekonstrukcija mešalnice
Izvajala so se dela na montaži šaržimice:	dnevni silosi, disolver-
ske posode, transportni polži, hidravlika za disolverje ter vse potrebne elektro in strojne povezave. Največ težav in zamud je povzročala dobava reduktorjev z motorji s strani Strojne tovarne Maribor in Rade Končar, ki je zamujala 10 mesecev. To je povzročilo zamude vseh ostalih del, vendar so izvajalci Kovinarska, Elektromon-taža in Cevovod le opravili do konca leta večino pogodbenih del. To pa ni uspelo Iskri, ki mora izvršiti zaključna dela na tehtalno šar-žirnem sistemu. Ko bodo tudi ta dela opravljena, bomo zaprosili za uporabno dovoljenje.
Vzporedno je potekala aktivnost v zvezi z rešitvijo pnevmatskega transporta. Poskušali smo z Iskro, Kovinarsko in Smeltom pridobiti pri LB — ekspozitura Krško kredit za inovacijsko nalogo, kar pa ni uspelo. Nato smo poskušali kredit pridobiti pri LB — Gospodarski banki Ljubljana, vendar tudi brez uspeha. Po tem smo preko Smelta pridobili ponudbo od firme Btihler in Inteco za direktni uvoz ustrezne tehnološke opreme za pnevmatski transport. Po izbiri dobavitelja (Buhler) smo se s Smeltom dogovorili, da bo uvoz stekel preko njega, tako da upravičeno lahko pričakujemo realizacijo v prihodnjem letu.
2.	Razširitev proizvodnje polistrskih smol
Dokončana so bila dela na rekonstrukciji kotlovnice, ki je bila usposobljena za obratovanje v novembru, izvršena je bila tudi montaža samega reaktorja, vendar brez merilno regulacijske opreme, montaža opreme za AFK in AMK ter postavitev drugih spremljajočih naprav pa ni bila izvršena. Največ zamud so povzročale težave pri dobavitelju PIB v zvezi z reproma-terialom iz uvoza. Zaradi časovne odmaknjenosti od sklepanja pogodb do realizacije, je prišlo do prekoračitev, saj se je repromaterial iz uvoza kar nekajkrat podražil zaradi tečajnih razlik. Zaradi tega
je bilo potrebno izdelati elaborat za prekoračitev, prekoračitev speljati preko vseh ustreznih institucij ter izločiti dodatno potrebna finančna sredstva. Na osnovi tega so stekle vse aktivnosti v zvezi z dokončanjem del. Predvidevamo, da bomo reaktor aktivirali do konca marca 1985.
3.	Sanacija in izgradnja cisternskega skladišča topil
V letu 1984 je bil izdelan bazen in montiranih 8 cistern po 200 m3, izvršena so bila glavna dela na transportni povezavi, prestavljen je bil cevovod pitne vode, napeljano hidrantno omrežje, zgrajena zbirna jama za primer havarije, zgrajeno pretakališče in črpališče brez jeklene konstrukcije ter zemeljska dela na razdelilni postaji. Za elektro in strojne povezave imamo že sklenjene pogodbe, z deli bomo pričeli takoj, ko bodo to dopuščali vremenski pogoji. Zamuja pa izgradnja protipožarnega črpališča z razvodom zaradi kasnitve projektanta IBE ter začasna vključitev novega skladiščnega prostora v obstoječi sistem cevovodov in to predvsem zaradi neusklajenih in nedorečenih tehnično tehnoloških rešitev med obema tozdoma.
4.	Komprimiran zrak v TOZD II — Preska
Izdelani so bili projekti in sklenjena pogodba za izvedbo. V decembru smo pristopili k realizaciji.
5.	Cestna tehtnica
Cestna tehtnica je montirana z vso potrebno infrastrukturo in tehnično pregledana. Uporabnega dovoljenja še nismo pridobili, ker jo še vedno ni pregledal, kljub večkratnim urgencam, sanitarni inšpektor. Poj dogovoru z njim bo uporabno dovoljenja izdano v januarju 1985.
6.	Trgovina
Dela so v glavnem dokončana, potrebna so le še določena zaključna dela. Predvidevamo, da bomo do konca januarja lahko zaprosili za uporabno dovoljenje.
7.	Oddelek za izdelavo kitov in finalizacija v obratu mešalnice
Dela so bila zaključena že v letu 1983, vendar ni bilo možno pridobiti uporabnega dovoljenja zaradi zahtev požarnega inšpektorata v zvezi z javljalci požara. V decembru smol problem rešili, tako da bomo uporabno dovoljenje pridobili v najkrajšem času.
Poleg navedenega so potekale še naslednje aktivnosti:
—	pridobitev kredita za inovacijo »regeneracija odpadnih topil« in s tem zaključitev finančne konstrukcije investicije, sodelovanje pri oblikovanju ponudbe za dobavo potrebne opreme in priprave pogodbe;
—	izdelava temeljev za podaljšanje skladišča koridor in sklenitev pogodbe za dobavo podaljška;
—	izdelava preliminarne študije za pridobitev kredita iz kreditne linije IFC preko LB — Združene banke;
—	sodelovanje pri izdelavi ponudbe za izgradnjo tovarne premaznih sredstev v Libiji;
—	sodelovanje pri adaptaciji Co-lorjevega samskega doma v družinska stanovanja;
—	sodelovanje s Komitejem za prostorsko ureditev in varstvo okolja Ljubljana-Šiška v zvezi z zazidalnim načrtom Medvod in pridobitvijo dodatnega zemljišča za potrebe nadaljnjega razvoja Colorja;
—	opravljen je bil tehnični pregled vodnjaka, uporabno dovoljenje bomo dobili, ko bomo odpravili pomanjkljivosti;
—	sodelovanje pri delu Konzorcija za odpadke regije Ljubljana;
—	sodelovanje pri izdelavi analize možnega razvoja DO Color 1986—1990;
—	sodelovanje v organih SOZD (odbor za razvoj, komisija za odpravo prekrivnosti premazov);
—	sodelovanje v delovni skupini: upravljanje razvoja DO z ZOP.
Iz poročila je razvidno, da so_ aktivnosti tega področja tako obširne in zahtevne, da jih maloštevilni kolektiv RIS komaj obvladuje in rešuje, zato bi bilo nujno potrebno razmišljati o razširitve ali o porazdelitvi nalog.
4.	KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR
V sektorju so bila opravljena vsa dela, ki se morajo izvajati tekoče.
Poleg gornjih nalog so bile o-pravljene naloge, 'ki se pojavljajo občasno in zahtevajo poglobljeno delo in bodo imele pomemben vpliv na učinkovitost in uspešnost poslovanja DO kot celote oziroma njenih posameznih organizacijskih enot, in sicer:
—	opravljen je bil popis delavcev na obrazce KE-1 in KE-11;
—	pripravlja se osnutek pravilnika o štipendiranju, izobraževanju ob delu in iz dela za DO »Color«;
—	pripravlja se nov program pripravništva iz usmerjenega izobraževanja;
—	za kadrovsko analizo (kvalifikacijska struktura, fluktuacija kadrov, premestitve, odsotnosti z dela, štipendijska politika, stanovanjska politika, alkoholizem idr.) se pripravljajo in zbirajo potrebni podatki;
—	osnutki sprememb in dopolnitev temeljnih samoupravnih aktov TOZD, DSSS in DO so pripravljeni; pripravljeno je bilo vse potrebno strokovno gradivo za referendum, ki je bil razpisan za 15.
1.	1985.
Pri realizaciji teh nalog nas je ovirala še nedogovorjena sprememba organizacijske strukture DO
(Nadaljevanje na 8. strani)
COLOR 7
Color. O spremembi organizacijske strukture v Color ju dogovori potekajo že kar lep čas, vendar zlepa ne pridemo do tiste stopnje, da bi sprejete spremembe lahko vnesli v samoupravne akte DO, TOZD in DSSS, saj bi bilo smiselno, da bi spremembe organizacijske strukture sprejemali skupaj z ostalimi spremembami in dopolnitvami (u-skladitev aktov z Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter Zakonom pokojninsko invalidskega zavarovanja, pobudami Družbenega pravobranilca samoupravljanja, opredelitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi —• zunanja trgovina idr., dopolnitev pristojnosti IPO, opredelitev stranske dejavnosti — »Prodaja na drobno« idr.).
Vse nakazane spremembe se sprejemajo z referendumom, kar pa zahteva dosti dolg postopek, zato bi bilo še toliko bolj smiselno, da bi se vse nakazane spremembe pripravljale, obravnavale in sprejemale skupaj na enem referendumu. Z upoštevanjem samo tega dejstva bi do odločitve o spremembi organizacijske strukture (organiziranosti) že moralo priti najkasneje do začetka decembra (po rokovniku aktivnosti je bilo tako predvideno), saj si referenduma in s tem dolgega in dragega postopka ne bi smeli privoščiti kar vsak mesec. S tem postopkom je vezana tudi registracija trgovine in prav tako izvajanje investicij.
— nakazane težave z (ne)odloča-njem o gospodarski strukturi tudi vplivajo na aktivnosti v zvezi s pripravo predlogov Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo, predlogov Pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo ter osnutkov Pravilnikov o organizacijski strukturi in razvidu del in nalog. Vsi ti akti so namreč med seboj povezani, da enega brez drugega ni mogoče sprejemati. Osnova za zadnjega pa je prav organizacijska struktura (organiziranost). Zadeve smo proti koncu leta 1984 le premaknili toliko, da je delovna skupina skupaj s predstavniki ZOP Ljubljana in direktorjem DSSS izdelala terminski plan priprave in sprejemanja organizacijske strukture na makro nivoju, skupaj s štirimi ovrednotenimi variantami. To gradivo naj bi takoj po 20. oktobru obravnaval kolegij DO in politični aktiv DO Color. Takoj za tem pa naj bi se gradivo posredovalo v obravnavo siidikalnim in strokovnim skupinam.
Kolegij DO s politaktivom je to gradivo obravnaval in med drugim sprejel sklep, da naj se ocenjevanje štirih variant organizacijske strukture razširi na vse direktorje,
COLOR 8
vodje sektorjev in oddelkov v TOZD in DSSS ter predstavnike DPO in samoupravnih organov. To ocenjevanje je bilo izvršeno, ponovno je bil sklican tudi politaktiv skupaj s kolegijem DO. Od tu naprej se do 15. 1. 1985, ko to pišemo, zadeva ni premaknila.
— Pripravljen je bil osnutek Pravilnika o inovacijah in bil posredovan v javno obravnavo. Na osnovi javne obravnave je bil pripravljen predlog tega akta. Delavski sveti TOZD in DSSS so ga določili, razpisan pa je bil tudi referendum za sprejem, in sicer za 15. 1. 1985;
—	pripravljene so bile spremembe in dopolnitve navodil o licitaciji, na delavskih svetih TOZD in DSSS pa so bile sprejete.
—	pripravljeni so bili osnutki Pravilnikov o delovnih razmerjih obeh TOZD in DSSS, osnutek Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti DO ter osnutek Poslovnika o delu samoupravnih organov DO, TOZD in DSSS.
Za vse te akte so bile organizirane in izvedene kvalitetne javne razprave po sindikalnih skupinah, na osnovi katerih so se pripravili predlogi teh aktov in bili oktobra 1984 sprejeti na zborih delavcev, razen Poslovnika o delu samoupravnih organov, ki je bil sprejet na delavskih svetih TOZD, DSSS in DO.
—	pripravljeni in posredovani v javno razpravo so bili osnutki samoupravnih aktov o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Po sindikalnih skupinah so bile organizirane javne razprave in na osnovi teh razprav pripravljeni predlogi aktov; za sprejem teh je bil razpisan referendum za 15. 1. 1985 in pripravljeno vse potrebno strokovno gradivo;
—	pripravili smo vse potrebno strokovno gradivo in nudili strokovno pomoč pri izvedbi volitev v skupno disciplinsko komisijo in delegate Interne banke;
—	za novo sprejete delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi, je bil izveden preizkus znanja iz varstva pri delu;
—	izvedene so bile vse aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja za dvigalo;
—	organiziran in izveden je bil tečaj za izprašane gasilce;
—	pripravljen in sprejet je bil nov varnostni načrt, delno dopolnjen pa tudi obrambni načrt DO;
—	pripravljena in sprejeta je bila	varnostno-politična	ocena DO
Color;
—	tekmovanja enot (ekipa prve pomoči) se v juniju nismo udeležili, ker ekipa zaradi bolezenske in porodniške odsotnosti ni bila popolna, organizirana in izvedena pa je bila vaja CZ (NNNP ’84);
—	izdelana je bila analiza s predlogi ukrepov o koriščenju počitniških enot, odbor za družbeni standard pa je na osnovi te analize sprejel in izvajal ustrezne ukrepe;
—	izvedene so bile vse aktivnosti v zvezi z dodelitvijo posojil za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO Color v delovni organizaciji in pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in za dodelitev najemnih stanovanj, ki so bila vseljiva v avgustu;
—	izvedene so bile vse naloge v zvezi s preureditvijo bivšega samskega doma v družinska stanovanja (pridobitev potrebne dokumentacije, pogodbe z izvajalci itd.);
—	objavljen je bil razpis za letovanje v počitniških enotah in te tudi razdeljene ter s tem v zvezi opravljene vse druge naloge;
—	izvedene so bile vse potrebne aktivnosti za pridobitev novih počitniških enot;
—	pripravljene so bile vse potrebne informacije in nudena strokovna pomoč za nakup stanovanj, o razpisu in možnem subvencioniranju stanarin in o razpisu solidarnostnih stanovanj, ki jih je objavila Samoupravna stanovanjska skupnost.
5.	KOMERCIALNI SEKTOR
Poslovno težko in zahtevno leto je za nami. Dosti naporov, prilagodljivosti in znanja je zahtevalo od nas. Spremembe so bile hitre in pogoste. Od pomanjkanja surovin in gotovih izdelkov v I. polletju do hitrega zapiranja domačega tržišča v 4. kvartalu.
V skladu s programom dela DSSS za leto 1984 smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge:
1.	V sodelovanju z RTK sektorjem smo tekoče prilagajali proizvodno prodajni program založenosti s surovinami, razpoložljivimi deviznimi sredstvi, reprodukcijskim povezavam in potrebam trga.
2.	Pripravili smo in tekoče izvajali program zagotavljanja deviznih sredstev, ki je vključeval lastni izvoz, združevanje v repro verigah, posredni izvoz in združevanje s turističnimi delovnimi organizacijami.
3.	V sodelovanju s finančno-raču-novodskim sektorjem smo tekoče izvajati aktivnosti za zagotavljanje dinarskih sredstev.
4.	Aktivno smo se udeleževali vseh aktivnosti pri organiziranju RT dejavnosti SOZD Kemija.
5.	Sodelovati smo z delovnimi skupinami in ZOP Ljubljana pri izvajanju projektivnih nalog — o-skrbovanje z materialom.
6.	V okvira nabavnega oddelka smo pripraviti in tekoče izvajati program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva združevanje deviznih sredstev, investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji in zamenjavo uvoženih z domačimi surovinami.
TOZD SMOLE
Zapleti z remontom sinteze so oteževati oskrbovanje s surovinami, zlasti kritično pa je bilo na področju domače prodaje in izvoza.
Podaljšanje remonta je namreč pomenilo odstopanje od že sklenjenih pogodb, kar bomo občutili tudi v letu 1985.
Količinski plan-nabave 13.852 ton je bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava nižja za 29 odstotkov oziroma 2.035 ton. Uvoz je bil realiziran 88 %, oziroma je bil nižji za 834 ton. V primerjavi z letom 1983 je bila kritična situacija pri nabavi anhidrid maleinske kisbne in sojinih mastnih kislin. Edini jugoslovanski proizvajalec AMK je celo leto 1984 v remontu, nanj pa lahko računamo šele v II. polletju 1985. Oskrba s sojinimi mastnimi kislinami je bila slaba, zato smo bili prisiljeni na uvoz.
Oskrba s sojinim odjem je bila zadovoljiva in tudi v I. polletju 1985 ne pričakujemo večjih sprememb.
Zelo dobro je potekala oskrba preko energetske bilance, v okviru katere smo v veliki meri pokrili potrebe stirena, toluena in ksilena. Načrtujemo, da bo oskrba iz energetske bilance v letu 1985 na nivoju lanskoletne.
V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri osnovnih skupinah naslednja:
—	olja — 46 % — zmanjšanje porabe zaradi rekonstrukcije,
—	smole — 70 % — ni bilo potreb,
—	topila — 89 % — odjem usklajen s porabo,
—	kemikalije — 69 % — odjem usklajen s porabo,
—	embalaža — 65 % — odjem usklajen s porabo,
Količinska prodaja smol v letu 1984 je bila za 3.111 ton nižja kot smo planirali, oziroma 21 % nižja kot v letu 1983.
Prodaja na domačem trgu je bila 34 % nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče pa je bil realiziran 92 %, kar pomeni odstopanje za 152 ton.
Interna prodaja je bila 17 % nižja od planirane. Povpraševanje po alkidnih in poliestrskih smolah na
jugoslovanskem tržišču je bilo v letu 1984 večje od povpraševanja. Zaradi padanja kupne moči se je tudi tu poznalo zmanjšanje povpraševanja v zadnjih mesecih leta 1984. V kolikor bomo hoteli obdržati in povečati naš delež na domačem tržišču bomo morali več pozornosti posvetiti točnosti dobavnih rokov in celotnemu asortimanu (paste, gel coat).
Zaradi nespoštovanja dobavnih rokov in slabe kvalitete smo pri večjih izvornih poslih izgubili ime dobrega poslovnega partnerja. Kljub temu pa lahko trdimo, da je perspektiva našega izvoza ugodna in bo ob izboljšanju kvalitete in dobavnih rokov cena glavni omejitveni faktor.
TOZD PREMAZI
Količinsko je bilo nabavljenih 22 odstotkov ali 5.461 ton manj surovin kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava nižja za 32 odstotkov ali 4.891 ton, uvoz pa je bil nižji za 6 % oziroma 570 ton. Interna nabava je bila nižja za 17 odstotkov oziroma 1.066 ton.
Vzroki za tako stanje so bili:
—• manjše potrebe po surovinah zaradi nižjega količinskega izvoza in manjšega povpraševanja na domačem tržišču,
—	remont v TOZD Smole in zato desortiranost oziroma nižja interna nabava,
—	nižja domača prodaja zaradi pomanjkanja embalaže,
—	problemi pri zagotavljanju deviznih sredstev,
—	nezadostne cisternske kapacitete za skladiščenje topil.
V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri osnovnih skupinah naslednja:
—	topila — 99 % — potrebne količine so bile dobavljene iz energetske bilance, kliringa in iz domačih virov,
—- mehčala — 79 % — ni bilo potreb zaradi izpada,
— NC — 69 % — izpad zaradi u-stavltve dobav iz Lučanov, delna razlika pokrita iz uvoza,
—	bitumen — 89 % — ni bilo potreb — zmanjšan obseg proizvodnje,
—	smoel — 35 % — ni bilo potreb zaradi izpada izvoza,
—	pigmenti — 49 % — manjši odjem zaradi izpada izvoza,
—	polnila — 96 % — ni bilo večjih potreb,
—	kemikalije — 34 % — ni bilo večjih potreb,
—	embalaža — 62 %	— manjši
odjem zaradi izpada izvoza in delno spremenjenega asortimana.
Posebno poglavije kritičnosti je predstavljala NC in vsa embalaža. NC ni problematična ile kot domača surovina (edini jugoslovanski proizvajalec jo zaradi svojih interesov vse več izvaža), temveč tudi kot uvozna.
Da bi zagotovili potrebne količine embalaže (drobna, hoboki in sodi) smo sodelovanje razširili praktično na vse pomembnejše jugoslovanske proizvajalce. V prvih devetih mesecih le-ti niso usoeli pokriti naših potreb zaradi pomanjkanja pločevine. Situacija se je spremenila v IV. trimesečju, ko so se zaradi padca splošnega povpraševanja že pričeli pojavljati viški določenih vrst embalaže.
Količinska prodaja premazov je bila v letu 1984 za 5 %, oziroma 1.182 ton nižja kot v letu 1983. Plan je bil realiziran 77 %. Prodaja na domačem trgu je bila 4 % oziroma 6,7 ton višja kot leto poprej.
Izvoz na konvertibilno tržišče smo povečali za 69 °/o, oziroma 448 ton v primerjavi z letom 1983. Izvoz na klirinško tržišče pa je bil 59 % nižji kot v letu 1983 in 62 % nižji kot smo planirali.
Povpraševanje po premazih je bilo v I. polletju leta 1984 večje od ponudbe. Zaradi padca kupne moči (široka potrošnja) in visokih o-bresti (industrija in trgovina), pa je povpraševanje v II. polletju padalo iz meseca v mesec. Kljub mrtvi sezoni ocenjujemo, da se bo situacija že v I. trimesečju pričela izboljševati. Vsekakor pa se bomo morali močno angažirati pri pridobivanju novih zlasti večjih potrošnikov.
Pri konvertibilnem izvozu smo nadaljevali z kompenzacijskimi posli, ki imajo še vedno trend rasti, vsekakor pa bomo morali pričeti z izvozom v države zahodne Evrope, za kar imamo realne možnosti.
i ...	L^Lv-Lgfe_joe sre ooMetzP
,2	rj~f
Dopisujte v naše glasilo
3EAON3I mu V SMlIsil.V t6TU 49*4
COLOR 9
Če bom kdaj upokojenec
Mislim, da bi bilo bolje, če bi tole napisal kdo drug. Kar je, to je. Nisem upokojenec in tudi ne vem, če bom kdaj. Imam pa rad upokojence. Precej razlogov je za to.
Zgradili in zapustili so nam delovno organizacijo, v kateri delamo in uresničujemo še druge svoje potrebe in cilje. Naše delo še vedno spremljajo in so veseli, če nam gre dobro od rok. Redni in točni so precej bolj kot mi mlajši in končno se mi zdi, da se znajo tudi bolje zabavati od nas. O teh stvareh sem se imel priložnost prepričati že večkrat: pri organiziranju letovanj na morju, na piknikih in ob novoletnih srečanjih.
Letos smo novoletno srečanje popestrili s kratkim ogledom nove tovarne za tiste, ki so to želeli. Ing. Petek jih je popeljal po obratih v Preski, da so osvežili spomine na aktivne dni svojega dela med nami in si ogledali nekatere nove pridobitve svojih sodelavcev. Po ogledu je bilo še prijateljsko srečanje v novem lokalu »Veronika« v Drago-čajni. Med kosilom in potem ob dobri kapljici so se pletli pogovori, spomini so priplavali na dan in marsikatero »žaltavo« smo razdrli.
O upokojencih mislimo, da ne vedo kam s prostim časom. Spraševal sem jih o tem, pa so mi vsi zatrjevali, kako imajo premalo časa, da bi postorili vse, kar bi radi, da gre čas tako hitro naprej...
Če bom kdaj upokojenec, želim, da bi mi čas počasneje tekel, zato da bi se lahko ukvarjal tudi s tistimi stvarmi, s katerimi se sedaj ne morem. Tudi na novoletna srečanja bom hodil, če me bo le kdo vabil.
Janez Štrukelj
COLOR 10
Leto ’84 v Janezkovih očeh
PRAVNI
KOTIČEK
CENOVNA
PROBLEMATIKA
S 1. januarjem 1985 je pričel veljati nov zakon o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ št. 64/84), ki je s tem dnem v državi uveljavil nov sistem cen.
Cene proizvodov in storitev se o-blikujejo glede na tržne razmere. Organizacije združenega dela morajo v svojem samoupravnem splošnem aktu določiti postopek za oblikovanje cen, pravice in dolžnosti organov upravljanja organizacije združenega dela pri oblikovanju cen in način obveščanja delavcev o kazalcih, ki so podlaga za oblikovanje cen. Pravilnik je potrebno sprejeti v treh mesecih od uveljavitve zakona, to je do konca meseca marca 1985.
Prav tako smo po Odloku o proizvodih in storitvah, za katere morajo organizacije združenega dela pošiljati obvestila o cenah (Uradni list SFRJ št. 69/84), dolžni pošiljati organizacijam združenega dela — kupcem obvestila o cenah proizvodov, ki jih le-te uporabljajo v naslednji fazi reprodukcije v roku 30 dni pred začetkom prodaje proizvodov po cenah iz tega obvestila.
STANOVANJSKI KREDITI PO NOVIH ALI STARIH AKTIH
Odbor za družbeni standard je na svoji seji 18. 12. 1984 sprejel sklep, da se za delavce DO »Color« Objavi razpis za dodelitev posojil za reševanje stanovanjskih vprašanj. Prosilci so lahko vložili prijavnice oziroma prošnje za kredit od 4. 1. 1985 dalje.
Celoten postopek, od formiranja sredstev do sklepanja o razpisu in objavi samega razpisa, je potekal po tedaj veljavnem stanovanjskem aktu.
Dne 15. 1. 1985 sta bila z referendumom sprejeta nova samoupravna akta o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Zato se zastavlja vprašanje, po katerem aktu se bo zaključil postopek o dodelitvi stanovanjskih posojil. Glede na to, da je bil razpis napravljen po starem aktu in se kakršnikoli pogoji med potekom razpisa ne smejo spreminjati, se bo celoten postopek za dodelitev stanovanjskih posojil zaključil po starem aktu. Pri prvem naslednjem razpisu pa bo celoten postopek od formiranja sredstev, razpisa, delitve sredstev oz. stanovanj potekal po novo sprejetih samoupravnih aktih.
Že staro leto si obrusilo je pete za dan je letos bilo daljše, a zdi se, kot da precej je krajše. Da čas hiti, oznanjali so že Helenči, privoščili so si ga do dna Latinci. Ustavil se je čas v mraku
srednj eveškem, pa spet pohitel sem v moderno dobo iz »blady« kapitalizma v svetli socializem, naš sistem dandanašnji univerza! YU stabilizacionizem.
Gospodarstvo se razvija
enkrat v plus, drugič spet v minus,
hudirjevo težak je ta vsakdanji
slalom.
V naši branži res ne manjka
OZDOV, SOZDOV KEMIJA je za našo srečo zadolžena, korist je njena res velika, saj ji TOLIKEM utiral je korake. Helios se z obletnico šestdeseto
hvali
prištel še trideset je skupnih naših
let,
Belinkin: »kva pa maš ti za eno
stvar«
je vzklil kot šentjanževka ob kresi, Ghromos se razvija,
Zvezda daje za mali golaž, a pardon, za suhe dinarje,
Alkaloid na Zahod že rine, Terpentin parketni lak ponuja, Duga je okupirala Zastavo,
Hempro pa za Ruse postal je
ekskluziva,
Hempelsu ob morju nikdo ne seže
do kolena,
mi pa IRH na čevelj (res je prav Obratno).
Jotun pač ni angleški, tradicije mu manjka nam pa prave volje.
Industrija nam hrbet obrača, v devizah skoraj nobeden več ne
plača.
So zaloge se razrasle, po šotoru novem se razpasle, dvorišče je pretesno, etikirajo finančniki, popa j o
razvojniki,
roba pa kar doma ostaja.
Smo na »široko« se ozrli, a trg, kot da je gluh za naše klice, le kdo bi mislil,
saj živeli smo pred leti vse drugače, za krizo so današnjo prav gotovo krive plače.
Je synkolita cena visoka kot
zdravila
predlagali so, da dajali bi ga na
recept,
od hafrola — tam z razvojem nekaj ni bilo v redu, smo pobrali sredstva in po malem nategnili kupca.
Bukoliita je bilo le za Šilce, da potolažil je najvztrajnejše
prosilce.
Lesol drži se kar se kvali-kvanti
tiče,
v KLI-ju se že brat debeloslojni
uveljavlja,
a barvi za cestišča zmanjkalo je
cest.
Epkorola je le za najboljše zveze, Syntol reparatumi pa se prodaja kar za buteljke,
so modeme še košare — pletene
raznih vrst
zdaj ko živino izvozili smo za TRST.
V	Razvoju imamo tri nivoje, nastradal si, če s pritličjem si na
bojni nogi;
v kevdru so še terenci, ki
republika so zase. Na prvem »štuku« večina je razvoja lepo po grupah, da ne bo zavisti, pod streho pa je vodja, ki brez tajnice res ni pravi
kolovodja.
V	knjižnici kost je nova,
v dokumentaciji pa že dobro vsem
poznana.
Tam v Preski, tam so gadje tehnologi brhki, kontrolorke skrbne. To ves RTK je sektor, takega težko odkril bi RKB
detektor.
Vedno bolj zaveza naša je sirotna, vsak po svoje TOZD-a sta poletna. Prvi z rekonstrukcijo se daje aneks višji, aneks nižji, aneks
glavni,
reaktor sedmi pa le boljših časov
čaka;
drugi z rekonstrukcijo je že
opravil,
pa kaj, ko linije bele in ta-glavne dan za dnem so več al manj
ta-prazne.
Skupne službe, te so dika naša za komercialo, kadre in finance
zadolžene.
Glasovi so med letom dokaj čudni, saj je kritik na njih kontu res
veliko.
Uvoz, nabava škriplje, izvoz ne
klapa
s kadri so težave —
vse preveč se šefov menja,
polen bo pod nogami res za celo
zimo.
Pa slava padlim in mirna Bosna!
Ko nerganje je na višku, vzdigni točko, daj procente bo že kako — še vedno je bilo.
Tako je tudi za Silvestra padlo tebi za prašička, onemu za gvant, da le ne bo za Novo leto dosti
kvant.
In zdaj smo skupaj, da bi letu, ki odhaja, pokazali osle, potegnili ga za brado, nategnili sive mu kocine.
Že je tu dete
negodno res in nebogljeno, a glej,
obrnil se boš,
prelil morda boš kapljo znoja,
spet bo tu Silvester
in vse bližja so ti groba vrata.
COLOR 11
Žreb je odločil
vKsr/f
JEtEHO
W»»oxžs
resoCjtsK
?oc.n/
DtresTio
tokt
KO M N'KO
MESTO
•PZQI/
TOKO
OOlj/K
Tcrorr/f S Ko&fhr
9*01.
PKEfltbOJt
OSHO*Hr
KttrBotu
STEtSKE
CSEiV' t>OA'cict(
TVS K' T/JEC
KerOtrrr
NrMDt/e
o/)MfE
SOKE
OČEM, C E DEM
<4c
COLORJEVE INFORMACIJE številka 1	(148),	1. 14, januar 1985. Izdaja
jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	500	din
2.	nagrada	300	din
3.	nagrada	200	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. februarja 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA
	11				t*nuo			<=<?-/«»«		
			S		‘-S	z	E	C	H	'o
	1					z	Z	t	O	R
Ev			liži		Er	T	E	J>	r	O
	lij’	lil			*****	E	K	T	z	tz
		IjU			j§v	Z	T	"SZ	c	o
		RS			E	2>	O		R	L
	2.	/		m	N	R	R	H	BL	E
Tr,?	/	D	E	R	X?	-V	m	r	o	T
	M	/	Z	x?	N	D	X?	tSSi	v	o
%2,	s	L	O	N	R	O	K	r	R	Er
	K	r	T	E:	e:;	B	7>	Z	xS	r
Uko	R	sar	/	v	v	N		R	z	R
“jr	SF	u	Č	t	T	E	L			C
ŽSlR	r	T	E	N	R	S	R	N	Z>	z
	v	R	V	O	L	"m	N	R	Z	T
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 68 rešitev. Tokrat ismo javno žrebanje izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Helena Dolinar, Darinka Barbič in Marija Ple-šec je za dobitnika prve nagrade 500 din izžrebala Antona Žnidaršiča, drago nagrado 300 din prejme Jože Hočevar, tretjo nagrado 200 din pa Marija Jurkovič.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Prednovoletno vzdušje v prostorih vzdrževalnih obratov ...