Letno poročilo 1. Petdesetletni vladarski jubilej Njegovega Veličanstva. 2. Najvišji godovni in rojstni dan. 1. Razdelitev referatov. 2. Seje. 3. Priobčevanje sklepov deželnega odbora. Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga v smislu § 26. deželnega reda o svojem delovanju v ddbi od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 nastopno poročilo. I Posebni prigodki. Povodom petdesetletnega jubileja Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva je bila v stolni cerkvi slovesna pontifikalna maša, katere so se udeležili tudi člani deželnega odbora. Po končani slovesni maši se je podal deželni odbor polnoštevilno k ekscelenciji gospodu deželnemu predsedniku ter ga naprosil, naznaniti Njegovemu Veličanstvu najudanejša voščila in zvestobo dežele Kranjske. Njegovo Veličanstvo je za to blagoizvolilo izreči deželnemu odboru Svojo najvišjo cesarsko zahvalo. (St. 12616 in 200/pr. 1. 1898.) Povodom Najvišjega godovnega dneva — 4. oktobra 1898 — in povodom Najvišjega rojstnega dneva — 18. avgusta 1899 — se je deželni odbor udeležil slovesnih velikih maš v tukajšnej stolni cerkvi. Dalje se je vsled teh povodov c. kr. deželno predsedstvo naprosilo, naznaniti na Najvišji prestol najudanejša voščila deželnega odbora. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je za izražena voščila blagoizvolilo izreči Naj višjo zahvalo. (Št, 10613 in 164/pr. 1. 1898.; 9108 in 135/pr. 1. 1899.) II Deželni odbor, razdelitev referatov, seje. Glede referatov pri deželnem odboru se od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1. 1899. ni ničesar izpremenilo. (Glej letno poročilo za 1. 1896., stran 4.) V omenjeni dobi je bilo 43 rednih sej, pri katerih je bilo rešenih nad 1200 uradnih spisov. V seji deželnega zbora z dne 5. marcija 1. 1897. se je deželnemu odboru naročilo, da o svojih sejah priobčuje po ljubljanskih dnevnikih poročila občno važnejših' zadev. Tega sklepa deželni odbor do sedaj ni izvrševal, ker bi po eni strani taka poročila, ako bi se jih priobčilo prav ob kratkem, dotičnih sklenjenih zadev navadno ne označila dovolj jasno, dočim bi po drugi strani, ako bi se jih enotno in stvari primerno redigiralo, vendar toliko časa zahtevala, da bi vsled tega uradovanje deželnega odbora z ozirom na njegove druge obsežne in od leta do leta se množeče uradne agende kolikor toliko trpelo. Poleg tega se mora še omeniti, da se vsi važnejši sklepi sprejmo v letno poročilo, in da torej na ta način o takih sklepih ne dobi vednost samo deželni zbor, ampak da zvedo o njih tudi širši krogi stanovništva. Glede na zdaj navedeno prosi deželni odbor: deželni zbor izvoli odstopiti od zahtevanja glede izvršitve sklepa z dne 5. marcija 1. 1897. Nechenschafisbericht. Hoher Landtag! Der Landesausschuss erstattet hiemit im Sinne des § 26 der Landesordnung nachfolgenden Bericht über seine Amtsthätigkeit in der Zeit vom 1 October 1898 bis Ende September 1899. I. Besondere Vorkommnisse. Anlässlich des 50jährigen Jubiläums Seiner kaiserlichen und königlichen Apostolischen Majestät wurde am 2. December 1898 in der Domkirche ein feierliches Pontificalamt abgehalten, an dem auch die Mitglieder des Landesausschusses theilgenommen haben. Nach dem Festgottesdienste begab sich der Landesausschuss vollzählig zu Sr. Excellenz dem Herrn Landespräsidenten und brachte die Bitte vor, Seiner Majestät die ergebensten Glückwünsche und die Huldigung des Landes Krain darzubringen. Seine Majestät geruhten hiefür Allerhöchst ihren kaiserlichen Dank dem Landesausschusse bekannt zu geben. (Z. 12616 und 200/pr. de 1898.) Aus Anlass des Allerhöchsten Namensfestes am 4. October 1898, dann des Allerhöchsten Geburtsfestes am 18. August 1899 betheiligte sich der Landesausschuss an den feierlichen Hochämtern in der hiesigen Domkirche. Weiters wurde aus diesen Anlässen das k. k. Landespräsidium ersucht, die allerunterthänigsten Glückwünsche des Landesausschusses an die Stufen des Allerhöchsten Thrones gelangen zu lassen. Seine k. und k. Apostolische Majestät geruhten für die dargebrachten Glückwünsche den Allerhöchsten Dank bekannt zu geben. (ZZ. 10618 und 164/Pr. de 1898; 9108 und 135/Pr. de 1899.) II. Kandesausschuss, Referatseintheilung, Sitzungen. In der Referatseintheilung beim Landesausschusse ist in der Zeit vom 1. October 1898 bis Ende September 1899 nichts geändert worden. (Vide Rechenschaftsbericht pro 1896, Seite 5.) In der erwähnten Periode haben 48 ordentliche Sitzungen des Landesausschusscs stattgefunden, in welchen über 1200 Geschäftsstücke der Erledigung zugeführt worden sind. In der Landtags-Sitzung vom 5. März 1897 ist der Landesausschuss beauftragt worden, seine, für die Allgemeinheit wichtigen Beschlüsse in den Laibacher Tagblättern zu veröffentlichen. Diesen Beschluss hat der Landesausschuss bisher nicht ausgeführt, weil auf der einen Seite solche, in gedrängter Kürze zu veröffentlichenden Berichte in der Regel ein klares Bild über die Beschlussgegenstände nicht gewähren, auf der anderen Seite aber doch, falls sie einheitlich und sachgemäß redigiert werden, einen nicht unbedeutenden Aufwand an Zeit beanspruchen würden, welch' letzterer Umstand in Rücksicht der sonstigen umfangreichen und von Jahr zu Jahr steigenden Geschäftsagenden des Landesausschusses nur abträglich auf dessen Amtirung eingewirkt hätte. Zudem wird hervorgehoben, dass die wichtigeren Beschlüsse insgesammt in den Rechenschaftsbericht aufgenommen werden und auf diese Weise nicht allein dem Landtage sondern auch breiteren Schichten der Bevölkerung zur Kenntnis gelangen. In Anbetracht dessen wird die Bitte gestellt: der Landtag wolle von der Ausführung des Beschlusses vom 5. März 1897 absehen. l. Fünfzig- jähriges Regierungs- Jubiläum Seiner Majestät. 2. Allerhöchstes Geburts- und Namensfest. 1. Referatsein- theilung. 2. Sitzungen. 3. Kundmachung der Landesausschuss-Beschlüsse. 1. Začasne priklade deželnega zaklada za 1. 1899. 2. Definitivne priklade deželnega zaklada za 1. 1899. 3. Najemninska naklada v Ljubljani za 1. 1899. do vštet. 1. 1909. 4. Posojilo mesta Ljubljane v znesku 32.000 gld. 5. Volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske. 6. Preložitev okrajne ceste Loka-Idrija pri Podgori. 7. Razdružitev Belske občine Turjak. § 1. Rešitev v Najvišje potrjenje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov. Najvišje potrjenje je zadobil deželnozborski sklep z dne 28. decembra 1898. L, po katerem je bilo do končnoveljavne ustanovitve deželnega proračuna za leto 1899. v pokritje primankljajev pri deželnem zakladu pobirati za 1. 1899. začasno sledeče deželne priklade: 1. 40% doklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. samostojne naklade: a) od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač brez razločka na stopinje alkoholovine po 15 gld. od vsakega hektolitra in od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelnega alkoholometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje; b) od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje njegove alkoholovine v vsej deželi po 1 gld.; 3. 40 % doklada na polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. (Št. 13.811 1. 1898.; 74 1. 1899.) Z Najvišjim odločilom z dne 15. avgusta 1899. 1. je bil potrjen deželnozborski sklep z dne 10. maja 1899, zadevajoč pobiranje sledečih, definitivno določenih priklad deželnega zaklada za 1. 1899., namreč: 1. 40% doklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. sledečih samostojnih naklad: a) od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač po 15 gld. od vsakega hektolitra in od porabe vseh drugih opojnih pijač po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje; b) od vsakega hektolitra porabljenega piva po 1 gld.; 3. 40% doklade na polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. Naklada ad 2 a) se je potrdila s to omejitvijo, da se od tistega žganja, ki je po § 6. zakona o davku od žganja oproščeno od državnega davka, ne sme pobirati deželna naklada. (Št. 5904, 9571 1. 1899.) Deželnozborski sklep z dne 28. decembra 1898, s katerim se je mestu Ljubljani dovolilo pobirati naklado od dohodkov najemščin za dobo od 1. januarija 1899. 1. do konca leta 1909, je zadobil potrjenje z Najvišjim odločilom z dne 25. januarija 1899. (Št. 13.872 1. 1898.; 1360 1. 1899.) Deželnozborski sklep z dne 5. maja 1. 1899.. s katerim se je mestni občini Ljubljanski dovolilo najeti posojilo v znesku 32.000 gld., je bil potrjen z Najvišjim odločilom z dne 5. septembra 1. 1899. (Št. 5440, 10.178 1. 1899.) Najvišje potrjenje so zadobili: V deželnozborski seji z dne 28. februarija 1898 skleneni načrt zakona, s katerim se prenareja volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske. Najv. odi. z dne 5. novembra 1898. K § L, marg. 21. 1. 1898. (Št. 3396, 12.238 1. 1898.) Načrt zakona, katerega je sklenil visoki deželni zbor v seji z dne 4. februarija 1898 o preložitvi okrajne ceste Loka-Idrija pri Podgori. Najv. odi. z dne 10. oktobra 1898. K § 1., marg. 22. 1. 1898. (Št. 2328, 5261, il.961 1. 1898.) V deželnozborski seji z dne 5. maja 1899 skleneni načrt zakona o razdružitvi selske občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Kob. Najv. odi. z dne 1. septembra 1899. (Št. 5433, 10.358 1. 1899.) Rechenschaftsbericht — § 1. Erledigung der der Siliert). Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe. Z § 1. Erledigung der der Allerhöchsten Sanction untervrei-teten Landtagsveschlüsse und Gesetzentwürfe. Die Allerhöchste Genehmigung erhielt der Landtagsbeschluss vom 28. December 1898, wor-nach bis zur definitiven Feststellung des Landesvoranschlages für das Jahr 1899 zur Bedeckung der Abgänge beim Landesfonde nachstehende Landesnmlagen pro 1899 provisorisch einzuheben waren: 1. ein 40 A iger Zuschlag zur Verzehrungssteuer von Wein, Wein- und Obstmost und Fleisch; 2. selbständige Auflagen: a) von dem Verbrauche von Liqueuren und allen versüssten geistigen Flüssigkeiten ohne Unterschied der Gradhältigkeit per Hektoliter 15 fl. und von dem Verbrauche aller übrigen gebrannten geistigen Flüssigkeiten nach Graden des lOOtheiligen Alkoholometers vom Hektolitergrad 30 kr; b) von jedem Hektoliter verbrauchten Bieres unabhängig von der Gradhältigkeit desselben im ganzen Lande 1 fl.; 3. ein 40% iger Zuschlag auf die volle Vorschreibung aller directen Steuern mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer. (ZZ. 13.811 de 1898; 74 de 1899.) Mit Allerhöchster Entschließung vom 15. August 1899 erfolgte die Genehmigung des Landtagsbeschlusses vom 10. Mai 1899, betreffend die Einhebung nachstehender, definitiv festgestellter Landesfonds-Umlagen für das Jahr 1899, als: 1. eines 40% igeit Zuschlages zur Verzehrungssteuer von Wein, Wein- und Obstmost, sowie von Fleisch; 2. folgender selbständiger Auflagen: a) auf den Verbrauch von Liqueuren und allen versüssten geistigen Flüssigkeiten vom Hektoliter 15 fl. und auf den Verbrauch aller anderen geistigen Flüssigkeiten vom Hektolitergrad 30 kr.; b) auf jeden Hektoliter verbrauchten Bieres 1 fl.; 3. eines 40% Zuschlages zur vollen Vorschreibung aller directen Steuern mit Ausnahme der Personaleinkommensteuer. Die Auflage ad 2 a) wurde mit der Einschränkung genehmiget, dass von jenem Branntweine, welcher gemäß § 6 des Branntweinsteuergesetzes von der staatlichen Abgabe befreit ist, die Landesauflage nicht eingehoben werden darf. (ZZ. 5904, 9571 de 1899.) Der Landtagsbeschluss vom 28. December 1898, mit welchem der Stadt Laibach die Einhebung einer Auflage von den Mietzinserträgnissen für die Zeit vom 1. Jänner 1899 bis Ende des Jahres 1909 bewilliget worden ist, erhielt die Genehmigung mit der Allerhöchsten Entschließung vom 25. Jänner 1899. (ZZ. 13.872 de 1898; 1360 de 1899.) Der Landtagsbeschluss vom 5. Mai 1899, mit welchem der Stadtgemeinde Laibach die Aufnahme eines Darlehens von 32.000 fl. bewilliget worden ist, wurde mit Allerhöchster Entschließung vom 3. September 1899 genehmiget. (ZZ. 5440, 10.178 de 1899.) Die Allerhöchste Sanction haben erhalten: Der in der Landtagssitzung vom 28. Februar 1898 beschlossene Gesetzentwurf, mit welchem die Landtagswahlordnung für das Herzogthum Krain abgeändert wird. Allerhöchste Entschließung vom 5. November 1898. Ad § 1, Marg. 21 de 1898. (ZZ. 3396, 12.238 de 1898.) Der vom hohen Landtage in der Sitzung vom 4. Februar 1898 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Umlegung der Lack-Jdrianer Bezirksstraße bei Podgora. Allerhöchste Entschließung vom 10. October 1898. Ad § 1, Marg. 22 de 1898. (ZZ. 2328, 5261, 11.961 de 1898.) Der in der Landtagssitzung vom 5. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Auersperg in zwei selbständige Gemeinden Auersperg und Rob. Allerhöchste Entschließung vom 1. September 1899. (ZZ. 5433, 10.358 de 1899.) Provisorische Landesfonds-Umlagen pro 1899. 2. Definitive Landesfonds-Umlagen pro 1899. 3. Mietzinsauflage in Laibach pro 1899 inet. 1909. 4. Darlehen der Stadt Laibach per 32.000 fl. 5. Landtagswahlordnung für das Herzogthum Krain. 6. Umlegung der Lack-Jdrianer Bezirksstraße bei Podgora. 7. Theilung der Ortsgemeinde Auersperg. 8. Posojilo mesta Ljubljane v znesku 800.000 gld. 9. Realeni zakon. 10. Električni daljnovodi. 11. Pristojbina od lovskih kart. 12. Razdružitev selske občine Bled. 13. Uvrstitev enega kosa Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem Mestu med deželne ceste. 14. Zložba poljedelskih zemljišč. 15. Melioracijski zaklad. 1. Porazdelba prebitkov v smislu § 49. zakona o osebnem davku za 1. 1899. 2. Olajšave pri eksekucijah. Najvišjega potrjenja še niso zadobili: Deželnozborski sklep z dne 5. maja 1899, s katerim se je mestu Ljubljani dovolilo najeti posojilo v znesku 800.000 gld. Ta sklep se je c. kr. deželnemu predsedstvu v izposlovanje Najvišjega potrjenja naznanil z dopisom z dne 25. maja 1899, št. 5441. (Št. 5441 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne IB. oziroma 28. aprila 1899 skleneni načrt zakona o realkah. Se je izročil e, kr. deželni vladi z dopisom z dne 20. junija 1899, št. 5200, da mu izposluje Najvišje potrjenje. (Št. 5200 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 2. maja 1899 skleneni načrt zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov pri takih elektrarnah, ki električno silo proizvajajo s pomočjo vodne sile. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 3. junija 1899, št. 5276. (Št. 5276 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 2. maja 1899 skleneni načrt zakona o nekaterih izpremembah zakonskih določil o oproščenju od plačevanja pristojbine za lovske karte. Se je izročil c. kr deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 27. junija 1899, št. 5277. (Št. 5277 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 10. maja 1899 skleneni načrt zakona o razdružitvi selske občine Bled v dve samostojni občini. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 27. maja 1899, št. 5915. (Št. 5915 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 12. maja 1899 skleneni načrt zakona o uvrstitvi za opustitev odločene, 1110 m dolge proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem Mestu med deželne ceste. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 11. avgusta 1899, št. 8888. (Št. 5997, 8888 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 16. maja 1899 skleneni načrt zakona o zložbi poljedelskih zemljišč. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 21. julija 1899, št. 6017. (Št. 6017 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 16. oziroma 13. maja 1899 skleneni načrt zakona o ustanovitvi zaklada za melioracije in javna dela na Kranjskem. Se je izročil c. kr. deželnemu predsedstvu z dopisom z dne 13. julija 1899, št. 6019. (Št. 6019 1. 1899.) § 2. Davki. Sklep deželnega zbora z dne 21. aprila 1. 1899., da bi se pri porazdelbi prebitkov, ki bi bili na razpolaganje v smislu § 49. zakona o osebnem davku, oziralo na deželo Kranjsko, se je potom c. kr. deželnega predsedstva predložil c. kr. finančnemu ministerstvu ter je po besedah razpisa c. kr. finančnega ministerstva z dne 31. avgusta 1. 1899., št. 27.148, pridobniska kontin-gentna komisija sklenila, od omenjenih prebitkov zagotoviti pridobninskim davčnim družbam četrtega razreda Krško, Logatec, Novo Mesto in Črnomelj 25% znižanje njihovih kontingentov za 1. 1899., in dovoliti znesek 1493 gld. 12 kr. v ta namen, da se vsi družbeni kontingenti tretjega in četrtga razreda dežele Kranjske razun kontingentov prej navedenih štirih davčnih družeb znižajo po primeri 11/a: 2. (Št. 4813, 155/pr. 1. 1899.) Po naznanilu c. kr. finančnega vodstva v Ljubljani z dne 7. junija 1899, št. 9993, dovoljene so bile na podstavi razpisa c. kr. finančnega ministerstva z dne 20. maja 1899, št. 16.383, manjšim davkoplačevalcem na Kranjskem pri eksekucijah 1. 1899. iste olajšave, kakor za leto 1898. ter so se tudi v polnem obsegu uporabljale. (Št. 6857 1. 1899.) Rechenschaftsbericht. — ZI. Erledigung der der Allerh. Sanction unterbreiteten Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe. 5 Die Allerhöchste Sanction haben noch nicht erhalten: Der Landtagsbeschluss vom 5. Mai 1899, mit welchem der Stadt Laibach die Bewilligung zur Aufnahme eines Anlehens von 800.000 fl. ertheilt wurde. Wurde dem k. k. Landespräsidium behufs Erwirkung der Allerhöchsten Genehmigung mit Note vom 25. Mai 1899, Z. 5441, mitgetheilt. (Z. 5441 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 27. beziehungsweise 28. April 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Realschulen. Wurde der k. k. Landesregierung mit Note vom 20. Juni 1899, Z. 5200, behufs Erwirkung der Allerhöchsten Sanction übermittelt. (Z. 5200 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 2. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Enteignung zum Zwecke der Herstellung und des Betriebes von elektrischen Leitungsanlagen solcher Elektricitätswerke, welche die elektrische Kraft durch Wasserkraft erzeugen. Wurde dem k. k. Landespräfidium mit Note vom 8. Juni 1899, Z. 5276, übermittelt. (Z. 5276 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 2. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend einige Abänderungen der gesetzlichen Bestimmungen über die Befreiung von der Entrichtung der Jagdkartengebür. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 27. Juni 1899, Z. 5277, übermittelt. (Z. 5277 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 10. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in zwei selbständige Gemeinden. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 27. Mai 1899, Z. 5915, übermittelt. (Z. 5915 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 12. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Einreihung der aufzulassenden, 111-0 m langen Strecke der Agramer Reichsstraße in Kandia bei Rudolfswert in die Kategorie der Landesstraßen. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 11. August 1899, Z. 8888, übermittelt. (ZZ. 5997, 8888 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 16. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Zusammenlegung landwirtschaftlicher Grundstücke. Wurde dem k. k. Landespräsidium mit Note vom 21. Juli 1899, Z. 6017, übermittelt. (Z. 6017 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 16. respective 18. Mai 1899 beschlossene Gesetzentwurf, betreffend die Bildung eines Fondes für Meliorationen und öffentliche Arbeiten in Krain. Wurde dem k. k. Landespräfidium mit Note vom 18. Juli 1899, Z. 6019, übermittelt. (Z. 6019 de 1899.) § 2. Steuern. Der Landtagsbeschluss vom 21. April 1899 in Angelegenheit der Berücksichtigung des Landes Krain bei Vertheilung der gemäß § 49, P. St. G., zur Verfügung stehenden Überschüsse ist im Wege des k. k. Landespräsidiums dem k. k. Finanzministerium vorgelegt worden und hat zufolge Erlasses des k. k. Finanzministeriums vom 31. August 1899, Z. 27.148, die Erwerbsteuer-Contingentcommission beschlossen, von den fraglichen Überschüssen den Erwerbstenergesellschaften IV. Classe Gurkfeld, Loitsch, Rudolfswert und Tschernembl eine 25% Ermäßigung ihrer Kontingente für das Jahr 1899 zu gewähren und einen Betrag von 1493 fl. 12 kr. zur Ermäßigung aller Gesellschaftscontingente III. und IV. Classe Krains mit Ausnahme der Kontingente der früher angeführten 4 Steuergesellschaften im Verhältnisse von IV,: 2 zu bewilligen. (Z. 4813, 155/pr. de 1899.) Laut Mittheilung der k. k. Finanzdirection in Laibach vom 7. Juni 1899, Z. 9993, wurden im Grunde des Finanzministerial-Erlaffes vom 20. Mai 1899, Z. 16.383, den kleinen Steuerträgern in Krain in der Durchführung des Executionsverfahrens im Jahre 1899 dieselben Erleichterungen wie für das Jahr 1898 gewährt und auch im vollen Umfange in Anwendung gebracht. (Z. 6857 de 1899.) Anlehen der Stadt Laibach per 800.000 fl. 9. Realschulgesetz. 10. Elektrische Fern- leitungen. 11. Jagdkarten- gebür. 12. Theilung der Ortsgemeinde Veldes. 13. Einreihung eines Theiles der Agramer Reichsstraße in Kandia bei Rudolfswert unter die Landesstraßen. 14. Zusammen- legung landwirtschaftlicher Grundstücke. 15. Meliorations- fond. 1. Bertheilung der Überschüsse gemäß § 49, P. St. G., pro 1899. 2. Erleichterungen bei Executionen. 3. Na prošnjo deželnega odbora je c. kr. finančno vodstvo poslalo sledeči izkaz o zemljiških davkih, Odpis davkov deželnih, okrajnih in zdravstvenih prikladah, ki 80 se vsled uim odpisale leta 1898. (Št. 11.797 1. 1899.) vsled uim. Odpis — Abschreibung an r-»' S? A I Davčni okraj zemljiškega davka deželnega in normalno-šolskega zaklada okrajne blagajnice zdravstvene Svota Vkup L c 1 Steueröezirk der Grundsteuer Landes- und Normal-Schulfonds- Bezirks- Cassa- Sanitäts- Summa Im Ganzen Cl, cd priklade - - Umlagen ESI gld. 1 kr. gld. 1 kr. 1 gld. 1 kr. 1 gld. 1 kr. gld. kr. gld. kr. 1 Postojina — Adelsberg .... 181 24 80 55 30 21 8 05-/2 118 8172 300 O5-/2 2 Škofja Loka — Bischoflack . . 3 Brdo — Egg 602 88 267 93 80 37l/2 13 39-/2 361 70 964 58 4 Bistrica — Feistritz 59 48 26 43 13 22 1 98 41 63 101 11 5 Kočevje — Gottschee .... 46 74 20 78 15 58 — — 36 36 83 10 6 Velike Lašče — Großlaschitz . . 7 Krško — Gurkfeld 1961 56 871 02 631 50 — — 1502 52 3464 08 8 Idrija — Jdria 3 35 1 49 — 41 — 11 2 01 5 36 9 Kranj — Krainburg .... 641 90 285 29 109 98 — — 395 27 1037 17 10 Kranjska Gora — Kronau . . 11 Lož — Laas — 12 Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt 13 Ljubljana, okolica—Laibach, Umgeb. 567 68 252 30 126 15 — — 378 45 946 13 14 Kostanjevica —- Landstraß . . 152 97 67 98 39 09 5 09 112 16 265 13 15 Litija — Littai 203 94 90 64 52 117. — — 142 75-/2 346 69-/2 16 Logatec — Loitsch 41 20 18 30 10 53 2 75 31 58 72 78 Odnos — Fürtrag . 4462 94 1982 71 1109 16 31 38 3123 25 7586 19 Rechenschaftsbericht. — § 2. Steuern. 7 Infolge Ersuchens des Landesausschusses übermittelte die k. k. Finanzdirection den nachstehenden Ausweis 3. über die anlässlich der Elementarschäden pro 1898 bewilligten Nachlässe an Grundsteuern, Landes-, Bezirks- und Steuernachlässe Sanitätsumlagen. (Z. 11.797 de 1899.) infolge von Elementar- schäden. u st ig- 1 >-£ c 'g 1 S3 Davčni okraj SteuervezirK Odpis — Abschreibung an Svota Summa Vkup Im Ganzen zemljie davi der Grunds rega ra teuer deželnega in normalno-šolskega zaklada Landes- und Normal-Schulfonds- okrajne blagajniee Bezirks- Cassa- zdravstvene Sanitäts- priklade — - Umlagen gld. kr. gld- kr. 1 gld. kr. 1 gld. kr. gld. kr. gld. ! kr. Prenos — Übertrag . 4462 94 1982 71 1109 16 31 38 3123 25 7586 19 17 Metlika — Mottling .... 1134 95 504 43 290 04 50 45 844 92 1979 87 18 Mokronog — Nassenfuß . . . 736 26 327 22 147 26 16 36 490 84 1227 10 19 Tržič — Neumarktl 20 Vrhnika — Oberlaibach . . . 23 38 10 39 6 23 V, — 78 17 40 V, 40 78 Vs 21 Badoljica — Radmannsdorf . . 15 70 6 97 — 35 — — 7 32 23 02 22 Badeee — Ratschach .... 23 Bibnica — Reifnitz 24 Novo Mesto — Rudolfswert . . 822 08 365 36 V, 210 08 18 27 593 71 Vs 1415 79V, 25 Žužemperk — Teisenberg . . . — — — — — — — — — — — — 26 Senožeče — Senosetsch , . . . 18 50 8 22 2 88 1 03 12 13 30 63 27 Zatičina — Sittich 55 07 24 48 6 11 1 83 32 42 87 49 28 Kamnik — Stein 305 28 135 68 71 23 10 18 217 09 522 37 29 Trebnje — Treffen . . . . . 30 Črnomelj — Tschernembl . . . 594 83 264 36V, 138 76 33 i 436 17 1031 — 31 Vipava — Wippach 813 05 361 34V, 90 33 Vs 45 17 496 85 1309 90 32 Cerknica — Zirknitz — — — — — — — — — — — — Skupaj — Zusammen . 8982 04 3991 17-2 2072 44 GO O GXZ 49 V, 6272 11 15254 15 Letno poročilo. — § 2. Davki. Rechenschaftsbericht. — § 2. Steuern. 9 4. Davki in priklade za 1. 1898. C. kr. finančno vodstvo je vsled prošnje deželnega odbora poslalo sledeče tri izkaze: A. Izkaz dosedanjega neposrednjega davka s prikladami vred za leto 1898. (Št. 11.789 1. 1899.) Die k. k. Finanzdirecüon übermittelte über Ansuchen des Landesausschusses folgende drei Ausweise: 4 Steuer Umt A. Ausweis über die bisherigen directen Steuern sammt Zuschlägen pro 1898. (Z 11.789 de 1899.) w st ig- N- I M S Davčni okraj SteueröezirK D a v k i — S teu e r tt P r i k 1 a d e - - U mla g e n Zemljiški Grund- Hišno- najem- ninski Hauszins- Hišno- razredni Haus- classen- 5% davek od dohodka poslopij, ki so oproščena hišno-najemnin-skega davka 5% Steuer vom Ertrage hauszinssteuerfreier Gebäude Pridobnina in pridob-nina od krošnjarstva Erwerbsteuer und Hausier-Erwerbsteuer Izkazana dohodnina Einkommensteuer, folterte Dohodnina od stalnih plač uradnikov in učiteljev Einkommensteuer von den stehenden Bezügen der Beamten und Lehrer Pristojbine za izterjanje davkov ©teuer« Executions- Gebüren Zamudne obresti od zastalih davkov Verzugszinsen von rückständigen Steuern Takse od zglašenih odrto v in vpisanih kupčij Gewerbe- Anmel- dungs- und Firma- Protokol- lirungs- Taxen Vkupna svota cesarskih davkov Totalsumme der l. f. Gebür Deželne, zemljiško-odvezne in normalno-šolske Landes-, Grundent-lastungs- und Normal-schulfonds- Okrajne blagajnice Bezirks-Cassa- Donesek za kupčijsko zbornico Handelskammer-Beitrag Zdravstvene priklade Sanitäts-Umlagen Vkupna svota vseh priklad Totalsumme der Gesammt-Umlagen ^ davek — Steuer priklade — Umlagen £ SPitrfftrtrtS Zastanek pr 0 Zastanek pro Zastanek Tekoče Zastanek pro Zastanek Tekoče Zastanek pro Zastanek pro Zastanek Tekoče II o- ymu.|iuiiu Rückstand praeterito Rückstand praeterito ZasUiiek - üiucqicmo Rückstand Currens Rückstand praeterito Rückstand Currens Rückstand praeterito Rückstand praeterito Rückstand Currens I ca gld. ! kr. ! gld. 1 la. 1 gld. j kr. j gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. j kr. gld. I kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1 gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld- kr. gld. 1 kr. gld- 1 kr. gld. j kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. I 1 Postojina — Adelsberg .... 107 II-/2 263 69 370 80-/° 147 56 14 46-/, 52 95-/2 15 02 230 J 2 Škofja Loka — Bischoflack . . . — — ' — — — — — — 11 I6-/2 — — 130 07 — — 11 48 152 71-/2 — — 56 48-/2 .L — 32 48 — — 2 01 — — 4 23-/2 — — 95 21 — J 3 Brdo — Egg — — — — — — — — 17 95 — — 14 94 — — — — — 32 89 — 13 10 — — 6 57-/2 — — 1 08-/„ — — — 67-/, — — 21 43-/2 — fl 4 Bistrica — Feistritz — — — — — — — — 80 97 — — 128 86-/2 — — — 209 88-/2 — 85 27 ■-L — 38 64 — — 7 21-/2 — — 6 39-/2 — — 137 52 — i 5 Kočevje — Gottschee 65 84-/2 — — 14613 49 — — 14679 33-/- — i- 5725 30-/2 -j- — 4247 41 — — 368 97 — — — — — — 10341 68-/2 — — J 6 Velike Lasiče — Großlaschitz . . 13 78«/, — 28 — — — — 19 32 — — 6 54-/2 — — 5 35 — — — 45 28 — — 17 18-/2 -j- — 13 34-/2 — — — 77 — — 1 30 — — 32 60 — j 7 Krško — Gurkfeld 19 63 — — 5 35-/2 — — — — — — — — 24 98-/2 — — 9 99-/2 -j- — 6 03 — — — 75-/, — — — — — — 16 78 — \\ 8 Idrija — Jdria — — — — — — — — 21 IO-/, — . 23 O8-/2 — — 3 63 — — — 47 91 — — 19 18 4- — 3 45-/2 — — — 74 — — 1 59 — — 24 96-/2 — 1 9 Kranj — Krainburg — — — — — — — — 64 08 V, — — 72 53 — — 136 61-/, — — 45 33 -L — 15 86-/2 — — 8 15-/, — — — — — — 69 35 — [i 10 Kranjska Gora — Kronan. . . — — — — — — — — 52 22 — — 1563 32 — — 1 — 1616 54 — — 646 22-/2 -L — 225 86-/2 — — 40 58-/, — — 111 86 — — 1024 03-/2 — H 11 Lož — Laas — — — — — — — — 16 69 — — 4 16 — 1 — — 21 85 — — 8 33 4— — 3 58 — — — 99-/2 — — 1 05-/2 — — 13 91 — J 12 Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt 3166 39-/2 — — 53106 47-/2 — — — 8 80 56281 67 — — 20259 26 i- — — — — — 261 71-/2 — — — — — — 20520 97-/2 — j 13 Ljubljana, okol. — Laibach, Umgeb. — — — — — — — — 418 26-/2 — — 1095 34 — — — — 12 50 1526 IO-/2 — — 608 91-/2 — 225 64 — — 153 29 — — — — — — 987 84^2 — 14 Kostanjevica — Landstraß . . . — — — — — — — — 139 77 — — 149 55 — — — — 289 32 — — 115 74 -j- — 103 98-/2 — — 12 13 — — 8 69 — — 240 54-/2 — d 15 Litija — Littai — — — — — — — — 39 — — — 7568 OO-/2 — — — — 7607 00-/2 — — 3042 79-/, -f- — 1749 59 — — 225 84 — — — — — — 5018 22-/2 — fl 16 Logatec — Loitsch — — — — — — — 9 97-/2*) 109 72-/2 9 05-/2 125 65 92*) 235 37-/2 — 37-4*) 94 16 — 23*) 63 46 — SS1/, 6 68 3 64 10 17 3 59 174 47 17 Metlika — Mottling — — — — — — — — 71 48 — 58 89-/2 — — — 130 37-/2 42 16 4- — 21 O6-/2 — — 1 91 — — 4 22-/2 — — 69 36 — — tl 18 Mokronog — Nassenfuß.... — — — — — — — — — 49 45-/2 21 15 ' 10 36 2 93 24 08 " 59 81-/2 8 44 23 93 3 83 10 76-/, — 68 1 78 — 62-/2 1 79-/2 13 57-/2 38 27 J 19 Tržič — Neumarktl — — — — — — — — 5 95 — 4 75 — 2 20 12 90 3 48 -L — 1 12 — 3 62-/2 — — — 34 — — 8 56-/2 — J 20 Vrhnika — Oberlaibach.... — — — — — — — 118 32 — 172 74 — ' 291 06 — 116 41-/2 -p; — 64 87'/, — — 7 95 — — 8 74 — — 197 98 — I 21 Badoljiea — Radmannsdorf . . 829 6V/2*) 64 29-/2 1 70 10 81-/2 90 68-/2 — — 68 51 — — — — 124 36 4 56 — 464 69*) — — 243 40*) r- — 12 17*) — — 5 15-/, — — — — — — 250 4l1/2*) — 22 Radeče — Ratschach — — — — — — 19 03 — — 25 85-/2 — — — — 44 88-/2 — — 17 96 4- — 10 77 — — 2 53-/, — — 1 80 — — 33 06-/2 — J 23 Ribnica — Reifnitz — — — — — — — 30 34-/2 — — 21 94-/2 — — 52 29 — — 20 91 -L — 22 48-/, — — 10 63 — -t- 2 62 — — 56 64-/2 — 1 24 Novo Mesto — Rudolfswert . . — — — — — — — — 196 92-/2 — — 338 52 ■ 3 21 538 66-/2 — — 194 17-/2 — — 116 16 — — 18 191/, — — 9 72-/2 — — 338 25^2 — — U 25 Zužemperk — Seisenberg . . . — — — — — — 49 98 — 9 44 — 59 42 — — 12 24-/2 4- — 9 04 — — — 81 — — 1 97-/2 — — 24 07 — — J 26 Senožeče — Senosetsch .... — — — — — — 134 12-/2 — — 164 54-/, — 298 67 — — 119 44 -L- — 41 69 — — 13 7I-/2 — — 14 88 — — 189 72-/2 — — J 27 Zatičina — Sittich — — — . — — 2 25 24 06 02 26 33 — — 11 34 — — 3 40 — — — 89 — — — — — — 15 63 — — J 28 Kamnik — Stein — — — — — — 10 49 231 45 241 94 — — 96 77 — 36 29-/2 — — 13 78 — — 4 84 — 151 68^2 — — J 29 Trebnje — Treffen — — — — — — — 3 57 1383 53 — 1387 10 — — 554 83 — 252 14-/2 — — 109 47-/, — — 63 91 — — 980 36 — — J 30 Črnomelj — Tschernenibl . . . — — — — — — — 94 58 — — 65 55 — II-/2 160 24-/2 — — 39 80 -L — 24 I9-/2 — — 7 52 — — 5 07 — — 76 58-/2 — — J 31 Vipava — Wippach — — — — — — — 7 14 34 51 — 41 65 — — 14 01 J— — 1 71 — — 3 46 — — — 78 — — 19 96 — — J 32 Cerknica — Zirknitz ..... — — — — — — — — 39 47-/2 — — 14 77-/, — — — — — — — — — — 54 25 — — 21 67-/, -T- — 10 61 — — 4 41 -r — 5 57 — — 39 26-/2 ~ 1 Skupaj — Zusammen . 815 83 64 S?'/- 1 70 10 81V. 5103 88-/2 159 18 81394 70 136 01 23 86-/2 131 91 4 58 21 30 85941 10 295 19 31830 55 118 09 7293 36-/2 74 22-/2 1342 SO-/, 8 46 27( >56 11 96-/ 40742 98 215 74 I *) Preplačilo — *) Überzahlung j Letno poročilo. — § 2. Davki. Rechenschaftsbericht. — § 2. Steuern. B, Izkaz o realnem davku s prikladami vred za 1. 1898. (Št. 11.798 1. 1899.) B. Ausweis über die Realsteuern sammt Zuschlägen pro 1898. (Z. 11.798 de 1899.) Davki — Steuern u K ig- A 1 £ g Davčni okraj Steuervezirk Zemljiški davek Grundsteuer Hišnorazredni davek Hausclassensteuer Hišnonajemninski davek Hauszinssteuer 5% davek od davka oproščenih poslopij 5% Steuer von steuerfreien Gebäuden Najemninske Zins- Davčne Steuer- Bedovne Ordnungs- Pristojbine za izterjanje Executions-Gebüren Zamudne obresti Verzugszinsen 8vota cesarskih davkov Summe der landesfürstlichen Gebür Deželne in normalno-šolske Landes- und Normalschulfonds- Zdravstvene Sanitäts-Districts- Okrajne blagajniee Bezirls-Cassa- Svota vseli priklad Summe der Gesammt-umlagen kazni — Strafen priklade - - Umlagen L o* «8 Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tegoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens Zastanek Rückstand Tekoče Currens tSJ gld. j kr. gld. j kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. j kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. j kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. j kr. gld 1 kr. gld. 1 kr gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. gld. 1 kr. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Postojina — Adelsberg . . Škofja Loka — Bischoflack . Brdo — Egg.................. Bistrica — Feistritz . . . Kočevje — Gotischer . . . Velike Lasiče — Großlaschitz Krško — Gurkfeld . . . Idrija — Jdria .... Kranj — Krainburg . . . Kranjska Gora — Kronan. Lož — Laas................. Ljubljana, mesto — Laibach, Stad Ljubljana, okol. — Laibach, Umgeb Kostanjevica — Landstraß Litija — Littai . . . Logatec — Loitsch . . Metlika — Mottling . . Mokronog — Nassenfnß Tržič — Neumarkil . . Vrhnika — Oberlaibach. Badoljica — Radmannsdor Badeče — Ratschach . . Bibnica — Reifnitz . . Novo Mesto — Rudolfswer Zužemperk — S eisenberg Senožeče — Senosetsch . Zatičina — Sittich . . Kamnik — Stein. . . Trebnje — Treffen . . Črnomelj — Tschernembl Vipava — Wippach . . Cerknica — Zirknitz . , Skupaj — Zusammen . 1146 98-/, 15652 68 46 50 3142 76'/, 81 877, 3247 73 134 82 893 94 22196 05 17 33 6291 78 93 59 2357 90 — 23 73 828 44-/, 18591 11 1 70 5144 15 8 23 810 83-/, — — 12 18 1 86 8252 25 4 30 3074 55'/, 12 34 1041 17 — — 34 96-/, 185 21 17933 88 41 86 6090 77'/, 1 01 3087 581/, 4 27 190 26'/, — — 8209 86 — — 2384 85'/, — — 507 267, — — 20 24 2864 88 20998 63 23 12 5442 77 79 75 1587 33 — 48 76 80-/, 257 OS1/, 11347 13 17 73 2709 45 3 21 4954 95 — — 170 88'/, 3235 61 30071 91 12 71'/, 5870 32'/, 181 Ol'/, 6889 187, — — 55 48 16 17 5668 13 61 30 1846 42 — 1566 40 8 47 129 89 265 647, 12306 79 21 82'/, 2563 11 56 97 766 63 — 20 25 20 359 94 7210 30 — — — 10304 147, 117186 26 484 95 8344 95 4363 317, 59586 41 1102 947, 9773 99 376 41 7133 15'/, 72 92'/, 970 88 950 24-/, 16702 82 73 65-/2 3729 79'/, 43 34'/, 941 99 — 84 46 237, 322 65 20654 42 — 6263 53'/, 35 097, 3959 947, — — 286 53 30 301/, 11079 87 1 92'/, 2243 67'/, 17 67'/, 1823 89 1 — 11 27 1273 96'/, 12023 02 13 94 3335 74 83 56 1006 09 4 63 21 317, — 19471 67 — — 5074 12 — ' 950 91'/, — — 5 137, 5 30 5750 64 15 80 1725 53 1 69 2185 04 — — 13 47'/, 359 11 20509 26 8 92 4054 87 4 15'/, 1524 36'/, — — 8 89 — — 22348 IO'/, — — 5985 497, — 3368 37 — — 218 13 113 157, 8878 177, 87 27 2705 15'/, 141 94 886 217, 1 71'/, 30 >37, 481 28 9714 59 3 80 3315 76'/, 1 35 932 51 — 72 88 04 2378 55 28558 08 — 13 8197 35'/, 90 31'/, 5191 55 — 63 240 28'/, 449 76 8386 46 53 00'/, 3 01 04 40 08 528 IS'/, 2 45 35 85'/, 478 75 8034 89 4 137, 1851 45'/, 27 41'/, 720 43'/, — — 2 88 54 34'/, 17587 95 — — 4069 OS'/, — 521/, 757 75'/, — — 21 83 1895 86 26351 35 43 90 6211 06 180 44 3470 19 3 93a/2 149 1174 64 12518 70'/, 3 06 3052 53 64 55-/2 757 85 — 33 95-/2 1053 78 16602 68-/2 81 597, 4600 80'/, 42 02 1098 30 — 95 35 35 337 12 13817 54 32 62'/, 4103 74 1 88'/, 991 67'/, — — 9 03 459 50 10353 59 53 17 2191 16 150 83'/2 1220 07 — 44 4 10 18294 63 527374 95 1481 14*/, 130146 82'/, 11958 60'/, 183451 67'/, 568 807, 11452 09'/, 25 80 250 16'/, 1354 58 10 94 36 97 1375 71-/, 23595 34'/, 451 -2*/, 10066 «V, 44 » 7, 1006 58'/, 19 17 7 75 721 40 44 13 05 809 49 31623 18 327 16'/» 13794 18 24 '4'/, 1036 B7, . 1 50 27 95 528 40 — — 25 91 790 56*/, 25114 18'/, 326 74*/, 10951 M'/, 16 15'/, 549 i9 49 11 30 90 99 902 26'/, 1 65 31 67 107 42 13397 17'/, 5 11 5592 11 53 419 56 6 10 17 10 92 21 70 — — 220 82'/, 1008 21'/, 81 526 95 460 44-/, 28876 37 87 38 12536 387, — — — — — 298 04'/, — — 5 24 — — 4425 50'/, — — 5041 d4 — — 504 14'/, _ 1 50 8 30 _ 54 740 77'; 03 30 41 2753 20 28885 02 1124 46 12608 36'/, 69 — — _ 10 50 1 70 7 75 294 60 — — 12 36 253 32-/, 19491 07'/, — — 8825 88'/- — — 661 95 33 60 2 75 14 52-/, 92 90 937 36 3 62 79 18 2968 04 43951 56'/, 1205 72 19210 23-/- — — — — 10 1 75 179 95 — — 7 99 87 69 9408 78 92 75 4363 61'/, 21 49 327 27 _ 10 65 334 10 —; — 28 36 220 05 16024 19 90 14 7013 89 11 27 876 73 25 50 5 10 6 80 1 36 20 485 20 1046 45 781 35 691 91 12447 88'/, 134506 33 5042 30 70609 35'/, 236 47 53 50 144 55 1661 08 3 91 107 42 2426 10'/, 79286 43'/, 1060 08'/, 35957 83*/, — 86 — — 23 60 6 39 20 27 — 640 90 7 39-/, 24 21 1126 08 22112 34 427 65 9631 96 32 09 722 407, 1 70 23 70 54 94 910 51 1 42 03 415 38-/, 32140 67 143 10 14220 55 — — — — __ _ 25 43 493 60 — 38 17 18'/, 15 10-/, 15669 49 4 26 6787 81 — — 1018 s6 133 60 728 01 4 61 16 95 1061 50'/, 17131 12-/- 478 78'/, 7351 08 47 42 735 n-/. 8 10 72 15 359 50 — 01 9 37'/, ' 72 16 25878 81-/- — — 11348 31 — — 568 60'/, 3 206 75 — 03 41 24 5 78 9922 67-/, — 38 4525 43 — O?*/, 452 50 13 20 • 24 62 609 60 9 09 33 77 312 32-/- 26753 95'/» 134 61 11693 88*/, 10 30 877 61 957 97'/, — — 15 91 — — 32893 98'/, — — 14813 22 — — — — 12 60 38 02'/2 338 22-/, — 96 11 08 383 06'/, 12861 58'/, 143 19 5651 74 14 61 5b5 18 4 13 45 3 07 415 20 — 13 7 39 469 65 14486 94'/, 177 73*/, 6568 74 22 22'/, 821 091/2 87 9772 22 75 3 471/2 104 55 1171 98'/, 3 59 68 311/2 2092 02 43453 79'/, 906 01'/, 19158 38 45 29 957 93 12 80 9 40 229 70 — — 7 18'/, 346 32-/, 12297 76-/, 147 51 5400 87'/, 29,88*/2 945 091/2 169 33 689 16 10 55 32 76 711 91 11331 58 200 81 4730 78 24 22 591 32-/, 16 50 2 75 321 60 7 23'/, 56 57 22781 92'/, 21 52 10039 96 161 763 05 1 17 80 61 61 1027 12 1 37 118 72 1691 40-/- 37351 60'/, 695 18'/, 16349 49 34 64 1235 56*/, 40 19 40 302 49 14 95 26 59'/, 1108 69-/, 16692 82-/, 445/26*/, 7347 40'/, 44j54 551 Ob'/, 7 70 16 40 207 64 931 77'/, — — H 62-/, 715 77'/- 23295 94 37232 10045 59 46:15'/, 1255 70 4 20 __ 2 90 453 65 — — 2c 77 374 53 1940; 60'/, 148 65 8454 10*/, 18|55 11)56179 9 62'/, — — — — 22 80 689 68 — — 16 >76 23- 25-/, 14484 98'/, 95 23'/, 6165 73 11 >39 809; 85 119 57-/2 127 45 319 74 314 09'/, 30 — 50 — 2367 29'/, 21484 65 826 91'/, 2128 52'/, 622 55 87653c 26'/, 821 123 39685r 29'/. 191 68 19291 38'/, 166 85'/, "07 '/, 48 7. 45 69-/2 188 178 3 66 675 421 32 38 377 379 82 46-/2 98 46-/. 30'/; 55 67 20 3 08 238 21 - 12 78 25-/, 84 191 68-/2 09-/2 543 63 113 27-/2 S8-/2 99 05'/ 67 6 260 22202*/. 37 11 25141 2849 3775 8292 3297 0 2797 9402 3781 914 2427 7209 98: 2805 18205 8176 3902 4226 5106 1583 7020 740 4097 7061 11016 3915 09'/, IS'/, n «o-/, 65 13 1 07 12-/2 40-/, 181'/, 55 Oh'/- 6264 32-/2 662 539 521 9 87-/, 68'/. 48-/2 89 154 07-/, 81-/, 99 88-/2 73-/2 91 89 68 51 40 08'/, 42 1800 1627 146 139 5042 1436 839 225 7 761 KI*/, 70 70'/, 7i'/; 30 77-/2 41 30 34 41-/2 2509 8648 1655 75-/2 99'/, 98 >/, 2938 96-/, 5273 95 2113 63-/, 2003 90 160373 14848 23122 14797 8809 21939 9326 21749 1191496 26419 64 5672 70 10696 17 70609 54162 73'/, I 82 71 47'/,I! 53*/, 81'/, 43*/,1 35'/, 59 16618 69 - OL-/, 223 I6-/2 242 391 1494 290 292 30 989 712 640 38*/, 05-/, 93',, 67 61*/, 12 88'/, 38'/. 50 204 31 137,031 a 3864 90 22397 11708 12313 17023 6561 19592 15553 36*/,| 96 08 65 84 38*/,l| 90 10314 43 14451 23'/,1 31132 10261 6977 13303 26234 39'/,I 09 86 00'/,II 04 10837 43'/,! 16575124 11624143 8979148 576530 Letno poročilo. — § 2. Davki Rechenschaftsbericht. — § 2 Steuern. 18 >-£ C. Izkaz o osebnem davku 8 prikladami vred za leto 1898. (Št. 11.798 1. 1899.) C. Ausweis über die Personalsteuern sammt Zuschlägen pro 1898. (Z. 11.798 de 1899.) Davčni okraj Steuervezirk Davki — Steuern Splošna pridobnina — Allgemeine Erwerbsteuer kontingentovana contingentierte Zastanek Rückstand gld. kr Tekoče Currens gld, kr nekontingentovana nicht contingentierte Zastanek Rückstand gld. I kr. Tekoče Currens gld. kr. od kroš-njarskega in obhodnega obrta vom Hausier- und Wander- gewerbe Tekoče Currens gld. kr. Pridobnina od javnemu dajanju raouno’ zavezanih podjeteb Erwerbsteuer von den der öffentlichen Rechnungslegung unterworfenen Unte nehmungen Zastanek Rückstand gld. kr Tekoče Currens gld. [ kr. Prihodnina — Rentensteuer Osebna dohodnina — Personal - Einkommensteuer PlaSarina — Besoldungssteuer pötom odtegljeja po — im Wege des Abzuges durch .rjena na podlagi napoved Grund von Betnissen bemessene pri davku zavezanem pobirljiva beim Steuerpflichtigen selbst einzuhcbendc ki je odtegniti pri delodajalcu bei dem Dienstgeber in Abzug zu bringende od stalnih plač, prejetih iz državnih plačilhic von den aus den Staatscassen erhobenen, stehenden Strikten od stalnih plač, prejetih iz drugih ne-eraričnih plačilnic von anderen als aus Staatscassen erhobenen, stehenden Bezügen c. kr. državnih pla-eilnicak k. k. Staatskassen drugih neeraričnih plačilnicah andere nicht ärarische Zahlstellen odm< auf kenn Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Zastanek Tekoče Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens Rückstand Currens gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld. 1 kr. gld. kr. gld 1 kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr 85 42 205(24 2320 02 243 83 218 53 1 18 2 41 — — 224|63 — — 2205 08 — — 74 52 — — 252 32 — — — — 20 1 68 — — 241 44 — — 2326 90 — — 3 60 57 30 — — — — — — 1 58 4 40 — — 208 76 — — 1755 37 — — 108 18 75 86 — — — — — — 1 57 820 30 — — 450 00'/, — — 2956 07 — — 302 88 — — 305 86 — — — — 2 99 — — 182 76'/, — — 1016 40 — — 7 70 — — 62 54 — — (— • — 60 8 32 — — 652 88'/, — — 3967 40 — — 27 60 190 42 — — — — — — 112 91 — — 76 75 — — 1223 75 — — 13 60 114 29 — — — — / — — 2 46 173 18 — — 655 77 — — 6842 63 — — 175 87 — — 256 11 -T- — — — 46 — — 1 25'/, — — 33 68'/, — — 622 63 — — 1196 77 26 — — — — — 344 78 21 — — 2 62'/, — — 111 15'/, — — 1952 — — — 119 80 — — 57 70 — — — — 20922 05 — — 4247 28 — — 56416 03 — — 9069 89 — — — — — — 647 21 79 — — 292 64 — — 7545 09 — — 1167 40 115 91 — — — — 135 32 60 39'/, — — 86 16 — — 967 06 — — 29 20 177 29 — — — — — — 57 6 57 — — 249 — — 2234 20 — — 546 40 — — 147 72 — — 14 08 _ 45 5 13 — — 501 71 — — 6371 28 — — 164 — — — 102 71 — — — — 1 93 14 81 — — 238 76'/, — — 718 30 — — 13 60 — — 124 19 — — — — 1 24 — — 176 59 — — 1427 37 — — 14 18 85 07 — — — — — — 30 — — 412 96 — — 9529 20 — — 354 76 — — 82 14 — — — — 60 24 66'/, — — 65 12 — — 2356 77 — — 148 72 171 31 — — — — — — 20 265 66 — — 280 83 — — 2376 20 — * 86 65 — — 188 78 — — — — — 131 74 — — 1588 53 — — 57 60 122 19 — — — — — — 17 8 64'/, — — 112 40'/, — — 1028 84 — — 58 40 88 13 ' — — — — — 52 268 31 — — 613 73 — — 4467 15 — — 166 80 419 56 12 50 — — — — 83 62 — — 117 96 — — 400 40 — — 32 73 — — 109 10 — — — — 20 1 48 — — 190 48 — — 514 76 — — 53 34 64 82 — — — — — — 34 _ 9 21 — — 124 87 — — 434 — — — 3 60 72 53 — — — — — — 1 20'/. 4 85 — 634 24 — — 10877 25 — — 262 25 273 86 15 51 — — — — 30 21 42 — 63 41 — — 672 80 — — 22 80 — —- 85 21 — — — — 82 3 13 — — 207 08 — — 1041 07 — — 13 80 102 93 t — — — — — 50 : 7 08 — — 228 99 — — 1532 10 — — 88 05 99 54 — — — — — — — — — 45 — — 1 17'/z — — 86 52 — — 1047 30 — — 84 40 111 45 1 , — — — — — 19 50'/, — — 22779 48 — — 12105 56'/, — — 140733 95 — — 14712 42 2586 99 1802 39 1141 39 Kazni v korist državnemu zakladu po §§. 241. in 244. Strafbeträge für Rechnung des Staatsschatzes nach §§. 241 und 244 Zastanek Rückstand gld. kr. Tekoče Currens gld. j kr. Pristojbine od zgla-šenih obrtov in vpisanih kupčij Gewerbeanmeldungsund Firmaprotokolli-rungs-Gebüren Zastanek Rückstand gld Ur. Tekoče Currens gld. kr, Svota cesarskih davkov in pristojbin Summe der l. s. Steuern und Gebüren Zastanek Rückstand gld. kr. Tekoče Currens gld. I kr. P r i k 1 a d e — Umlagen Deželne in normalno-šolske Landes- und Normal-schulfonds- Zdravstvenih okrožij Sanitäts-Districts- Okrajne blagajniee Bezirks-Cassa- Priklade — Umlagen Zastanek Rückstand gld. kr. Tekoče Currens gld. I kr. Zastanek Rückstand gld.I kr Tekoče Currens gld. I kr. Zastanek Rückstand gld. [kr. Tekoče Currens gld. 1 kr. Doneski za kupeijsko zbornico Handelskammer- Beiträge Zastanek Rückstand gld. 1 kr. Ttkoče Liieren» gld, I kr. Kazni v korist ubožnih zakladov po §§. 247., 249. in 250. Strafketräge für Rechnunx der Armen-fonde nrch §§. 247, 249 und 250 Zastanek Rückstand gld. I kr. Tekoče Currens gld. I kr. Vkupna svota vseh priklad Totalsumme der Gesainint-Ilmlagen Zastanek Rückstand ;ld. kr. Tekoče Currens gld. kr 1 Postojina — Adelsberg .... 3861 10 370 66'/, 72 8015 47 2 Škofja Loka — Bischoflack . . . — — 4691 52'/, — — 343 21 — — — — 24 56 3 Brdo — Egg — — 2979 20'/, — 289 17 — — — — — — 4 Bistrica — Feistritz — — 2758 02 '/, 301 83 — — — — 2695 88 5 Kočevje — Gottschee — — 5267 58'/, — 401 01 6112 — — — 6699 11 6 Velike Lasiče — Großlaschitz . . — — 1304 55 176 — — — — — 15 81 7 Krško — Gurkfeld — — 2492 44 — — 198 24',. 124 — — — — — 8 Idrija — Jdria — — 3093 99 — — 217 39'/, — — — — 29790 81 9 Kranj —- Krainburg — — 10623 96 '/, — — 617 66'/, 545 — — — 96 11 10 Kranjska Gora — Kronau. . . — — 1768 12 — — 214 40'/, — — — — 31299 64 11 Lož — Laas — — 1742 76'/, — — 195 17'/, — — — — 55 37 12 Ljubljana, mesto — Laibach, Stadt — — 55876 08 — — 5506 65'/, 52 50 — — 156192 03'/- 13 Ljubljana, okol — Laibach, Umgeb. — — 16089 16 — — 978 51 204 83 — — 8392 21 14 Kostanjevica — Landstraß . . . — — 2004 26 — — 330 46 — — — — 39 82 15 Litija — Littai — — 6510 29'/, — 366 15'/, 27 — — — 27406 51 16 Logatec — Loitsch — — 2182 84'/, — — 370 33'/, 98 — — — 3075 59 17 Metlika — Mottling — — 2516 03'/- — — 351 58 — — — — 520 46'/- 18 Mokronog — Nassenfuß.... — — 2115 80 — — 225 20 — — — — — — 19 Tržič — Neumarktl — — 6567 53 — — 85 28 — — — — 1069 87'/- 20 Vrhnika — Oberlaibach.... — — 5350 81 — — 126 55 — — — — 6358 90 21 Radoljica — Radmannsdors . . — — 7155 70'/, — — 572 93 161 46 — — 551 97 22 Radeče — Ratschach — — 1981 05'/, — — 228 36 — — — —* — — 23 Ribnica — Reifnitz — — 4022 45'/, — — 141 58 — — — — 33 19 24 Novo Mesto — Rudolfswert . . — — 8651 77'/, — — 660 81'/, 776 35 '/, — — 118 41 25 Žužemperk — Seiienberg . . . — — 1784 36'/, — — 99 97'/, — — — — 122 62 26 Senožeče — Senosetsch .... — — 1555 75 — — 79 bO1/, — — — — 594 62 27 Zatičina — Sittich — — 1763 44 — — 110 86'/, — — — — — — 28 Kamnik — Stein — — 13942 33'/, — — 623 85'/, 114 50 — — 257 92'/, 29 Trebnje — Treffen — — 1441 68'/, — — 106 53'/, — — — — 19, bV 30 Črnomelj — Tschernembl . . . — — 2237 43'/, — — 267 35 1782 50 — — 12 84 31 Vipava — Wippach — — 2485 25 — — 404 12'/, — — — — 9 Ul'/2 32 Cerknica — Zirknitz — — 2599 >9'/, — — 437 /0 — — — — 3909 37 Skupaj — Zusammen . — — 189416 53 — — 15399 17 10070 14'/, — — 287377 69'/, 1210 1245 16'/, 96',, 50 10 46 4 17 80 2 342 32 45 32'/, 60 2 91'/, 60 90 24 2 91'/, 426 76'/, 60 34647 19991 35507 4239 309278 34954 3635 37508 12872 4502 4046 16523 7821 62'/, 53'/, 5900 95'/, 7909 23316 2768 88'/, 68 75'/, 7661 91 18102 04'/, 14604 34'/, 11640 4109 5493 16155 92'/, 2750 3055 2518 27033 2433 5701 4854 8277 56 66'/, 56 74'/, 25 32 46 24'/, 50 05 59 05 38'/, 47'/, 81'/, 77 04'/, 84'/, 02 73 57 65 699817 96 4987 2113 1403 2385 5189 671 1341 13271 4815 13464 841 89004 10358 984 13818 2455 1450 3254 4760 3426 936 1948 4019 849 96 968 799 67 6194 652 19'/, 55 93 80 49 64 03'/, 57'/, 62'/, 23 79 78 63 28 41 39'/, 73'/, 1006 99'/, 25 55'/, 97 V, 46 66 70'/, 30'/, 49'/, 1097 66'/, 1250 95'/, 2813112'/, 202538 04'/, 498 159 70 178 995 1009 105 368 145 71'/, 64'/, 18 93 15'/, 83 11 80V, 31'/, 10'/, 50 37 V, 325 357 93 243 200 148 121 59 464 48 137 156 360 6439 42 02 64'/, 57'/, 96 75'/, 02*/, 96'/, 41 92'/, 19'/, 36'/, 01',, 1870 1266 421 1192 3893 503 972 3649 1805 3029 336 5179 667 7945 1411 834 453 1138 2856 20 98’/, 19 90 13'/, 75 24 69'/, 85 46'/, 71 25 70'/, 59'/, 84 16 17'/, 98 35 171 34 678 2094 2311 616 338 95'/, 79'/, 32 22'/. 86’/, 3250 261 576 312 914 199 92'/, 61 31'/, 74'/, 25 51155 52 359 145 80 64 92 26'/, 165 364 27'/, 88'/, 10 11 71 990 313 9W 68 35 63'/, 32'/, 99 82 7265 28'/, 753 96'/, 65 1017 165 91 66 230 176 231 68 71 133 256 56 63 52 426 38 71 80 20'/, 36 85'/, 62'/, 70 82 87'/, 30'/, 94 92'/, 90 07'/, 84 44'/, 49'/, 23'.', 56 81 64'/, 15006 83 45 5 205 20 10 10 15 21 60 68 22 7725 3685 1987 3922 9482 1287 2384 18907 6954 18516 1342 91 82 56'/, 90'/, 51 65'/, 62'/. 27'/. 80 51'/, 43 606 96475 06'/, 16311 84'/, 1790 99'/, 22781 36'/, 4401 40'/, 2521 62'/, 1587 24'/, 4959 47 8165 80 3850 99'/, 1780 36'/, 4480 97 6855 91 1670 84 1491 14'/, 1112 40 10335 77 1022 91'/, 1882 41 1800 62'/, 4169 03'/, 275646 20'/, 16 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. A. Deželna kultura. 1. Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 12. decembra 1. 1898., št. 17.275, so znašali Hidrografični troški za hidrografični posel na Kranjskem 1898. 1. 5265 gld. 08 kr. posel na Na dotično prošnjo c. kr. deželne vlade se je nakazala v izplačilo podpora v znesku lanjs era. 1000 gld., katero je v ta namen za napominano leto dovolil deželni zbor. (Št. 13.261 1. 1898.) Z dopisom z dne 21. januarija 1899, št. 25, se je obrnil c. kr. hidrografični deželni oddelek v Ljubljani do deželnega odbora s prošnjo, da bi mu v s vrbo zaznamovanja naraščaja in padanja velike vode v reki Savi dovolil, postaviti ob Savskem mostu v Krškem samodelujoč vodomer (limnigraf). Deželni odbor je v to dovolil pod gotovimi, od deželnega stavbinskega urada za potrebno označenimi pogoji. (St. 919 1. 1899.) 2- V deželnozborski seji z dne 7. aprila 1. 1899. storjeni sklep, s katerim se je dovolila za Meteorologična meteorologična opazovanja na Kranjskem deželna podpora 100 gld. pod tem pogojem, da opazovanja na c pr centralna stacija za meteorologijo in zemeljski magnetizem na Dunaju pošilja meteorologična J ' poročila v Ljubljani izhajajočim dnevnikom, se je prijavil vodstvu omenjene stacije. (Št. 4181 1. 1899.) Vodstvo c. kr. centralne stacije je sporočilo z dopisom z dne 2. maja 1. 1899., št. 464, deželnemu odboru, da se napominana poročila v Ljubljani izhajajočim dnevnikom «Laibacher Zeitung», «Slovenski Narod» in «Slovenec» zdaj vedno pošiljajo, na kar se je podpora 100 gld. za 1. 1899. nakazala v izplačilo. (Št. 5141 1. 1899.) 3. K § 3., marg. 3. letnega poročila za 1. 1898. Glede Deželni odbor je z dopisom z dne 10. marcija 1. 1899., št. 2337, c. kr. deželno vlado nastavljenja 20pet naprosil, naj bi delala na to, da se nastavljenje državnega hidrotehnika pospeši. (Št. 2373 hidtatehn!ka 1- 1899.) na Kranjskem. z dopisom z dne 24. marcija 1. 1899, št. 4551, je c. kr. deželna vlada odgovorila, da bo o tej zadevi v kratkem času natančneje poročala. (Št. 3576 1. 1899.) K § 3., marg. 5. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 14. januarija 1. 1899., št. 697, se je obrnila c. kr. deželna vlada do deželnega odbora, da bi pritrdil projektu, katerega je izdelal gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku za ona dopolnilna dela, ki so se vže pri kolavdacijski obravnavi označila kot potrebna. Deželni odbor je dal svoje pritrjenje brez vsakega zadržka. (Št. 588 I. 1899.) Na dotično prošnjo se je gori imenovanemu oddelku za zagradbo hudournikov dal na razpolaganje ves pri deželnem odboru še hranjeni stavbinski zaklad, kateri je po odbitku prej naraslih in plačanih uradnih potnih troškov v znesku 9 gld. 54 kr., 8 gld. 74 kr. in 12 gld. 07 kr. znašal še 1411 gld. 23 kr. (St. 12.285, 13.200, 13.704 1. 1898.; 588, 1856 1. 1899.) 4. Hudournik Pišenca. 5. K § 3., marg. 10. letnega poročila za 1. 1898. Nabrežna z dopisom z dne 20. januarija 1. 1899., št. 836, je c. kr. deželna vlada vrnila projekt ZgL\ibranicikl 0 obrežni zgradbi ob reki Ljubljanici pri Gorenjem Kašlju in Zavogljah ter prijavila razpis pri Gorenjem °- k1'- poljedelskega ministerstva, v katerem se omenja, da bi bilo mogoče troške nameravane zgradbe Kašlju in Za- na ta način znižati, da bi se mesto projektovanega, jako dragega talud-tlaka položile fašine. Vogljah. Dalje se je videlo c. kr. poljedelskemu ministerstvu potrebno, razmišljati tudi o tem, ali bo mogoče z nameravano zgradbo samo doseči zaželjeni smoter, ali pa bi se moral popraviti tudi levi breg reke takoj nad mostom, ki drži na Kašelj, ker je na tem kraju tok reke Ljubljanice zelo nereden. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- uitb Sanitäts-Angelegenheiten. 17 § 3. Kan-esciütur- und Sanitäts-Angelegenheiten. A. cSanöescustur. Laut Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 12. December 1898, Z. 17.275, Beliefert sich die Ausgaben für den hydrographischen Dienst in Krain im Jahre 1898 auf 5265 fl. 08 kr. Ueber das von der k. k. Landesregierung gestellte Ansuchen wurde die vom Landtage für das gedachte Jahr zu diesem Zwecke bewilligte Landessubvention pr. 1000 fl. flüssig gemacht. (Z. 13.261 de 1898.) Mit Zuschrift vom 21, Jänner 1899, Z. 25, ersuchte die k. k. hydrographische Landesabtheilung in Laibach den Landesausschuss um die Bewilligung, an der Savebrücke in Gurkfeld behufs Studiums der Zunahme und des Verlaufes der Hochwasserwelle im Saveflusse einen selbstthätigen Wasserstandsmesser (Limnigraphen) aufzustellen. Diese Bewilligung wurde unter gewissen, vom Landesbauamte als nothwendig bezeichneten Bedingungen ertheilt. (Z. 919 de 1899.) Der in der Landtagssitzung vom 7. April 1899 gefasste Beschluss, demzufolge für den nieteorologischen Dienst in Krain eine Landessubvention von 100 fl. unter der Bedingung bewilligt wurde, dass von Seite der k. k. Centralanstalt für Meteorologie und Erdmagnetismus in Wien die meteorologischen Berichte den in Laibach erscheinenden Tagesblättern zugesendet werden, wurde der Direction der gedachten Anstalt zur Kenntnis gebracht. (Z. 4181 de 1899.) Dieselbe theilte mit Zuschrift vom 2. Mai 1899, Z. 464, mit, dass die fraglichen Berichte den in Laibach erscheinenden Tagesblättern «Laibacher Zeitung», «Slovenski Narod» und «Slovenec» nunmehr regelmäßig zugeschickt werden, worauf die Subvention per 100 fl. für das Jahr 1899 flüssig gemacht wurde. (Z. 5141 de 1899.) Ad § 3, Marg. 3, Rechenschaftsbericht de 1898. Mit hierämtlicher Zuschrift vom 10. März 1899, Z. 2337, wurde die k. k. Landesregierung neuerlich ersucht, dahin zu wirken, dass die Anstellung eines Staatshydrotechnikers beschleunigt werde. (Z. 2373 de 1899.) Mit Note vom 24. März 1899, Z. 4551, stellte die k. k. Landesregierung die diesen Gegenstand betreffenden näheren Mittheilungen in baldige Aussicht. (Z. 3576 de 1899.) Ad § 3, Marg. 5, Rechenschaftsbericht de 1898. Mit Zuschrift vom 14. Jänner 1899, Z. 697, wendete sich die k. k. Landesregierung an den Landesausschuss um die Zustimmung zum Projecte, welches von der forsttechnischen Abtheilung für Wildbachverbauung in Villach über die schon anlässlich der Collaudirungsverhaudlung als nothwendig bezeichneten Ergänzungsarbeiten verfasst wurde. Der Landesausschuss nahm keinen Anstand, diese Zustimmung zu ertheilen. (Z. 588 de 1899.) Ueber ein diesbezügliches Einschreiten wurde sohin der obgedachten Wildbachverbauungssection der gesammte noch in Verwahrung des Landesausschusses befindliche Baufond, welcher sich nach vorausgegangener Berichtigung ämtlicher Reisekosten im Betrage von 9 fl. 54 kr., 8 fl. 74 kr. und 12 fl. 07 kr., noch auf 1411 fl. 23 kr. belief, zur Verfügung gestellt. (ZZ. 12.285, 13.200, 13.704 de 1898; 588, 1856 de 1899.) Ad § 3, Marg. 10, Rechenschaftsbericht de 1898. Mit Zuschrift vom 20. Jänner 1899, Z. 836, wurde von Seite der k. k. Landesregierung unter Rückschluss des den Uferschutzbau am Laibachfluffe bei Oberkaselj und Zavoglje betreffenden Projectes ein Erlass des k. k. Ackerbauministeriums intimirt, in welchem der Meinung Ausdruck verliehen wird, dass die Kosten des beabsichtigten Baues auf diese Weise herabgemindert werden könnten, dass das projectirte, sehr kostspielige Taludpflaster durch ein Faschinendeckwerk ersetzt werden würde. Ferner erachtete es das k. k. Ackerbauministerium für nothwendig, in Erwägung zu ziehen, ob durch die Ausführung des geplanten Schutzbaues allein das angestrebte Ziel erreicht werden könne, oder ob nicht auch eine Correction des linken Flussufers unmittelbar oberhalb der nach Kašelj führenden Brücke vorgenommen werden müsse, da hier, dem vorgelegten Projecte zufolge, die Flussentartung einen bedeutenden Umfang erreicht habe. Hydrographischer Dienst in Krain. 2. Meteorolo- gischer Beobachtungsdienst in Krain. 3. Betreffend die Anstellung eines Staatshydrotechnikers in Krain. 4. Pisenca- Wildbach 5. Uferschutzbau ant Laibachflusse bei Oberkaselj und Zavoglje. 18 Letno poročilo. -— § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 6. Nabrežna zgradba ob Ljubljanici v Slapah. 7. Osuševanje Račenske in Lučenske doline. 8. Uravnava Krke. Končno je bilo c. kr. poljedelsko ministerstvo mnenja, da bi se k prispevanju udeležencev ne pritegnili samo oni zemljiški posestniki, ki trpe škodo vsled izpodjedanja brega, ampak tudi one občine, katerim pripada vzdrževanje tega, v veliki nevarnosti nahajajočega se mostu. Deželni stavbinski urad, kateremu se je naročilo, da se izjavi o prenaredbi projekta v smislu razpisa c. kr. poljedelskega ministerstva, je z ozirom na to, da je bil projekt, katerega se je imelo za podlago pri dosedanjih tozadevnih obravnavah, narejen na podstavi že 1. 1894. zvršenih tehniških poizvedeb, spoznal pred vsem za potrebno, da se dožene, ali so razmere pri reki Ljubljanici in nje bregovih še take, kakor so označene v projektu. Pri ogledu na lici mesta, ki se je vršil v ta namen, se je konstatovalo, da je desnega brega reke Ljubljanice veliko odtrganega in da so se vsled tega razmere tako predrugačile, da projekt ni več zanesljiv v situacijskem oziru, kakor tudi glede prečnih profilov, ki so služili za podlago pri zračunanju troškov. Glede na to, in pa ker je v govoru stoječa nabrežna zgradba silno nujna, je deželni odbor deželnemu stavbinskemu uradu naročil, da projekt takoj prenaredi, ter je o tem ukrepu obvestil c. kr. deželno vlado. Po novem projektu zvišali so se troski od 11.500 gld. na 15.000 gld. Deželni odbor je z ozirom na znano revščino pri tej zgradbi udeleženega prebivalstva sklenil, da bode tudi k tej zvišanej potrebščini prispeval 40%. Potemtakem se tangenta udeležencev glede na to, da se od države pričakuje 50% prispevek, od 1150 gld., katere pokritje je že zagotovljeno, zviša na 1500 gld., to je za 350 gld. Deželni odbor je županstvoma občin Dobrunje in Devica Marija v Polju nujno naročil, skrbeti za to, da prevzemo udeleženci pokritje večjega zneska 350 gld. (St. 959 1. 1899.) Od občine Dobrunjske, kakor tudi od občine Marija Devica v Polju je prejel deželni odbor ugodna poročila, kajti prvoimenovana občina je obljubila, da bode poleg že preje obljubljenega prispevka 200 gld. dala še daljnih 200 gld., občina Devica Marija v Polju pa je naznanila, da se bode prvotni prispevek občine v znesku 200 gld. zvišal na 300 gld., vas Gorenji Kašelj pa se je zavezala, preskrbeti gradiva za fašine v vrednosti 50 gld. Ker je na ta način na udeležence odpadajoča tangenta pokrita, obrnil se je deželni odbor vnovič do c. kr. deželne vlade, razložil jej obstoječe, nujno rešitev zahtevajoče razmere ter jo naprosil, da bi v pokritje proračunjenih troškov te zgradbe izposlovala 50% državni prispevek. (Št. 959, 1735, 6944, 8721, 10.864, 11.013 1. 1899.) K § 3., marg. 14. letnega poročila za 1. 1896. V letnem poročilu za 1. 1896. (§ 3., marg. 14.) se je že omenilo, da se je sklenilo, izvršitev nabrežne zgradbe pri Ljubljanici v Slapah izročiti podjetniku Lončariču za 550 gld. Pri ogledu na licu mesta, ki se je vršil vsled prošnje več Stanovnikov vasi Slape, pa se je pokazalo, da je treba prvotno projekte van o nabrežno zgradbo za 20 m nizdoli podaljšati. Proške za to podaljšanje je deželni inženir, ki je posredoval pri ogledu, na 250 gld. proračunih Ker se je podjetnik Lončarič izjavil, da prevzame podaljšanje nabrežne zgradbe za navedeni znesek, prepustila se mu je izvršitev cele zgradbe za 800 gld. Ob enem je deželni odbor c. kr. deželno vlado naprosil, da bi k večjim, vsled podaljšanja nabrežne zgradbe nastalim troškom v znesku 250 gld. izposlovala 50% državni prispevek. (Št. 6240 1. 1898.; 7784, 9714 1. 1899.) K § 3., marg. 11. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 11. novembra 1. 1898., št. 15.986, je c. kr. deželna vlada kolavdacijski operat o osuševalnih delih v Radenski in Lučenski dolini s pristavkom vrnila, da c. kr. poljedelsko ministerstvo glasom razpisa z dnč 2. novembra 1. 1898., št. 10.788, ni imelo nobenega povoda k temu operatu kaj pripomniti. (Št. 12.360 1. 1898.) K § 3., marg. 12. letnega poročila za 1. 1898. 8 pisanjem z dne 12. oktobra 1. 1898. je generalni pooblaščenec gospoda grofa Ervina Auersperga naznanil, da je zadnja najnižja cena mlinskemu jezu pri Brodu 9000 gld. 9. Uravnava Kamniške Bistrice. Deželni odbor, ki je brez uspeha skušal pripraviti lastnika jezu do tega, da bi odstranil jez ob svojih troskih, smatral je postavljeno kupno ceno za primerno ter se je obrnil po eni strani do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da bi izposlovala najmanj 50% državni prispevek v pokritje kupne cene za ta jez, po drugi strani pa do c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem z vprašanjem, če proti odstranitvi jezu ni pomislekov iz javnih ozirov. (St. 11.312 L 1898.) Z dopisom z dne 11. februarija 1. 1899., št. 2305, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo za nakup jezu in za njegovo odstranitev, ki bi stala kakih 1000 gld., pripravljeno dati prispevek, ki bi znašal 30% dejanskih troškov, vendar pa le do najvišjega zneska okroglih 3300 gld. Ko je deželni odbor enkrat vedel za državni prispevek, pozval je županstvo v Kostanjevici, stopiti z udeleženimi sosednjimi občinami radi zagotovitve 35% prispevka k navedenim troškom v dogovor. Ostalih 35% potrebščine naj bi prevzela dežela. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem na gori omenjeno vprašanje, če proti odstranitvi jezu ni pomislekov, izjavilo, da bi se moglo v tem oziru le na podstavi javne obravnave popolnoma precizno odgovoriti, naprosil je je potem deželni odbor, razpisati tako obravnavo brž ko mogoče. (Št. 1797 1. 1899.) Okrajno glavarstvo pa je bilo mnenja, da je boljše, ako se z razpisom te obravnave tako dolgo počaka, da bode vprašanje glede prispevka udeležencev urejeno, in temu mnenju je pritrdil tudi deželni odbor. (Št. 2465 1. 1899.) Odgovori, ki so došli deželnemu odboru glede prispevka od prizadetih občin, se niso glasili ugodno, kar je napotilo deželni odbor, da je naprosil c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem za primerno posredovanje in vplivanje. (Št. 3283 1. 1899.) C. kr. okrajno glavarstvo pa je bilo teh misli, da bi bilo najprimernejše, postopati v smislu § 32. in temu sledečih paragrafov vodnega zakona, da bo na ta način mogoče prijaviti udeležencem nanje odpadajoče prispevke v številkah, ker sicer bi imela obravnava s prizadetimi strankami težko kaj uspeha. (Št. 11.312, 11.633 1. 1898.; 1796, 1797, 2465, 2812, 3283, 6999, 7866, 7878, 8269, 10.764 1. 1899.) K § 3., marg. 13., 14. in 15. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 3. novembra 1. 1898., št. 10.534, je deželni odbor c. kr. deželno vlado naprosil, izposlovati na višjem mestu, da se od troškov, ki so narasli pri popravi nabrežne zgradbe ob Kamniški Bistrici pri Biščah v znesku 300 gld., prevzame polovica na državni zaklad. Istotako je deželni odbor nasproti deželni vladi izrekel prepričanje, da bode država tudi v pokritje troškov v znesku 1912 gld. 05 kr., katere je zahtevalo zavarovanje bregu nad Beriškim mostom, dala primeren prispevek, in sicer tembolj, ker bi si bila Bistrica, če bi ne bilo te nabrežne zgradbe, naredila čisto drugo strugo, kar hi pa ne imelo samo katastrofe za posledico, ampak bi tudi zahtevalo velike prenaredbe pri uravnalnih napravah reke Save. (Št. 10.534 1. 1898.) Z dopisom z dne 21. februarija 1. 1899., št. 2438, je c. kr. deželna vlada sporočila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo obljubilo, dati državni prispevek 150 gld. za popravo nabrežne zgradbe pri Biščah in 765 gld. za zvršeno novo zgradbo pri Beričevem, in sicer pod tem pogojem, da se poprej zagotovi vzdrževanje teh dveh naprav. Deželna vladaje prosila deželni odbor, da jej naznani, ali bi hotel prevzeti vzdrževanje teh naprav. Deželni odbor je c. kr. deželni vladi odgovoril, da pripada vzdrževanje nabrežne zgradbe pri Beričevem Brdskemu okrajnemu cestnemu odboru, ker je omenjena nabrežna zgradba posebno namenjena za to, da brani okrajno cesto poškodovanja, radi vzdrževanja nabrežne zgradbe pri Biščah pa, da bi moralo politično oblastvo ustanoviti vodno zadrugo v smislu dotičnih določil vodnega zakona z dne 15. maja 1. 1872., dež. zak. št. 25. Deželni odbor pa je izrecno povdarjal, da bi tako vodno zadrugo po možnosti podpiral. Ob enem se je okrajnemu cestnemu odboru Brdskemu naročilo, skrbeti za vzdrževanje nabrežne zgradbe pri Beričevem, in v pokritje troškov te zgradbe dati 30% prispevek, to je znesek 573 gld. 52% kr. (Št. 2252 1. 1899.) Prošnji okrajnega cestnega odbora Brdskega, da bi se mu rok za vplačanje nanj odpadajočih troškov podaljšal do konca meseca marcija 1900, je deželni odbor ugodil. (Št. 10.450 1. 1899.) 20 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 9. Uravnava Kamniške Bistrice. Deželni odbor, ki je brez uspeha skušal pripraviti lastnika jezu do tega, da bi odstranil jez ob svojih troskih, smatral je postavljeno kupno ceno za primerno ter se je obrnil po eni strani do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da bi izposlovala najmanj 50% državni prispevek v pokritje kupne cene za ta jez, po drugi strani pa do c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem z vprašanjem, če proti odstranitvi jezu ni pomislekov iz javnih ozirov. (St. 11.312 1. 1898.) Z dopisom z dne 11. februarija 1. 1899., št. 2305, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo za nakup jezu in za njegovo odstranitev, ki bi stala kakih 1000 gld., pripravljeno dati prispevek, ki bi znašal 30°/0 dejanskih troškov, vendar pa le do najvišjega zneska okroglih 3300 gld. Ko je deželni odbor enkrat vedel za državni prispevek, pozval je županstvo v Kostanjevici, stopiti z udeleženimi sosednjimi občinami radi zagotovitve 35 °/0 prispevka k navedenim trošlcom v dogovor. Ostalih 35 % potrebščine naj bi prevzela dežela. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem na gori omenjeno vprašanje, če proti odstranitvi jezu ni pomislekov, izjavilo, da bi se moglo v tem oziru le na podstavi javne obravnave popolnoma precizno odgovoriti, naprosil je je potem deželni odbor, razpisati tako obravnavo brž ko mogoče. (Št. 1797 1. 1899.) Okrajno glavarstvo pa je bilo mnenja, da je boljše, ako se z razpisom te obravnave tako dolgo počaka, da bode vprašanje glede prispevka udeležencev urejeno, in temu mnenju je pritrdil tudi deželni odbor. (Št. 2465 1. 1899.) Odgovori, ki so došli deželnemu odboru glede prispevka od prizadetih občin, se niso glasili ugodno, kar je napotilo deželni odbor, da je naprosil c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem za primerno posredovanje in vplivanje. (Št. 3283 1. 1899.) C. kr. okrajno glavarstvo pa je bilo teh misli, da bi bilo najprimernejše, postopati v smislu § 32. in temu sledečih paragrafov vodnega zakona, da bo na ta način mogoče prijaviti udeležencem nanje odpadajoče prispevke v številkah, ker sicer bi imela obravnava s prizadetimi strankami težko kaj uspeha. (Št. 11.312, 11.633 1. 1898.; 1796, 1797, 2465, 2812, 3283, 6999, 7866, 7878, 8269, 10.764 1. 1899.) K § 3., marg. 13., 14. in 15. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 3. novembra 1. 1898., št. 10.534, je deželni odbor c. kr. deželno vlado naprosil, izposlovati na višjem mestu, da se od troškov, ki so narasli pri popravi nabrežne zgradbe ob Kamniški Bistrici pri Biščah v znesku 300 gld., prevzame polovica na državni zaklad. Istotako je deželni odbor nasproti deželni vladi izrekel prepričanje, da bode država tudi v pokritje troškov v znesku 1912 gld. 05 kr., katere je zahtevalo zavarovanje bregu nad Beriškim mostom, dala primeren prispevek, in sicer tembolj, ker bi si bila Bistrica, če bi ne bilo te nabrežne zgradbe, naredila čisto drugo strugo, kar bi pa ne imelo samo katastrofe za posledico, ampak bi tudi zahtevalo velike prenaredbe pri uravnalnih napravah reke Save. (Št. 10.534 1. 1898.) Z dopisom z dne 21. februarija 1. 1899., št. 2438, je c. kr. deželna vlada sporočila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo obljubilo, dati državni prispevek 150 gld. za poprayo nabrežne zgradbe pri Biščah in 765 gld. za zvršeno novo zgradbo pri Beričevem, in sicer pod tem pogojem, da se poprej zagotovi vzdrževanje teh dveh naprav. Deželna vladaje prosila deželni odbor, da jej naznani, ali bi hotel prevzeti vzdrževanje teh naprav. Deželni odbor je c. kr. deželni vladi odgovoril, da pripada vzdrževanje nabrežne zgradbe pri Beričevem Brdskemu okrajnemu cestnemu odboru, ker je omenjena nabrežna zgradba posebno namenjena za to, da brani okrajno cesto poškodovanja, radi vzdrževanja nabrežne zgradbe pri Biščah pa, da bi moralo politično oblastvo ustanoviti vodno zadrugo v smislu dotičnih določil vodnega zakona z dne 15. maja 1. 1872., dež. zak. št. 25. Deželni odbor pa je izrecno povdarjal, da bi tako vodno zadrugo po možnosti podpiral. Ob enem se je okrajnemu cestnemu odboru Brdskemu naročilo, skrbeti za vzdrževanje nabrežne zgradbe pri Beričevem, in v pokritje troškov te zgradbe dati 30°/0 prispevek, to je znesek 573 gld. 521/2 kr. (Št. 2252 1. 1899.) Prošnji okrajnega cestnega odbora Brdskega, da bi se mu rok za vplačanje nanj odpadajočih troškov podaljšal do konca meseca marcija 1900, je deželni odbor ugodil. (Št. 10.450 1. 1899.) 10. Nabrežna zgradba ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg. Vsled naznanila c. kr. rečnega nadzornika Friderika Hans, da se je kamenje pri nabrežni napravi ob Beriškem mostu tako močno usedlo, da ga treba dopolniti, je deželni odbor takoj potrebno odredil. Za dotična dopolnilna dela se je plačalo 38 gld. 60 kr. (Št. 13.066 1. 1898.; 884 1. 1899.) Kar se tiče škarpe na levem bregu Bistrice pod mlinskim jezom nasproti Bišč, se omenja, da se posestniki mlinov, ki so pri tem najpred udeleženi, vzlic podpori 100 gld., katero jim je obljubil deželni odbor, niso lotili potrebnih del, in da seje vsled tega županstvu v Dolu naročilo, da eventualno prosi za pomoč pri političnem oblastvu. (St. 12.082 1. 1898.) Sicer pa se tudi vprašanje o splošni uravnavi Kamniške Bistrice ni v nemar pustilo. Ko se je namreč deželni odbor radi zvršitve dotičnega ogleda že prej s c. kr. deželno vlado dogovoril, in je deželna vlada z dopisom z dne 19. marcija 1. 1899., št. 4193, naznanila, da se bodo pozvedbe ob Kamniški Bistrici zvršile le v progi od Domžal do izliva v Savo pri Podgradu, je deželni odbor naznanil c. kr. deželni vladi sklep deželnega zbora z dne 14. aprila 1. 1899. o peticiji občin, ležečih ob Kamniški Bistrici za uravnavo Bistrice, ter jo naprosil, ukreniti, da bi se pregledala tudi gorenja proga Bistrice. (Št. 3336, 4515 1. 1899.) Z dopisom z dne 10. maja 1. 1899., št. 7119, je c. kr. deželna vlada sporočila, da se bodo po intencijah deželnega zbora pozvedbe glede uravnave Kamniške Bistrice tudi na njeni gorenji del raztegnile. (Št. 5549 1. 1899.) Te pozvedbe so se vršile v drugi polovici meseca junija; njih izid pa je tak, da se bode moral uravnati ves dolenji tok Bistrice od Domžal do izliva v Savo po projektu, katerega bode treba šele izdelati in dobro prevdariti. Le na ta način bo mogoče trajno v okom priti razdejanju te silno neredno tekoče vode. Na zadevno vprašanje se je c. kr. deželni vladi odgovorilo, da se izdelanje projektov, in sicer niti za zavarovanje najnevarnejših delnih prog v dolenjem toku Bistrice, nikakor ne more kateremu izmed deželnih tehnikov naročiti, ker so le - ti za več let z deli takorekoč preobloženi. (Št. 10.534, 11.667, 11.668, 11.873, 12.082, 12.260, 12.543, 12.716, 13.000, 13.066, 13.266 1. 1898.; 844, 1278, 2252, 3336, 4062, 4515, 4774, 5549, 5557, 6297, 6307, 6662, 7971, 8534, 8747, 10.405, 10.811 1. 1899.) K § 3., marg. 16. letnega poročila za 1. 1898. Ko so se po neki povodnji ogledale nabrežne zgradbe ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg, prepričalo se je, da se je popolnoma obistinilo, kar se je od teh zgradeb pričakovalo, in da se sme brez vseh skrbi opustiti izvršitev definitivne nabrežne zgradbe, in sicer tembolj, ker bi bila tudi ta zgradba le neko paljativno sredstvo. Vendar pa se je za potrebno spoznalo, da se naredi še ena kašta, katere troški so bili približno na 250 gld. proračunjeni. Deželni odbor je takoj skrbel za to, da se dosedaj zvršene zgradbe na ta način dopolnijo, ter se je v to svrho nemudoma obrnil do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju s prošnjo za vpeljavo vodopravne obravnave. Zajedno je o tem obvestil c. kr. deželno vlado in jo naprosil, da bi nameravani napravi še ene kašte pritrdila in potrebno ukrenila, da se prevzame primeren del dotičnih troškov na državni zaklad. (Št. 11.193 1. 1898.) Delo se je izročilo v izvršitev podjetniku Lončariču, ki je tudi prve zgradbe pri Bregu povoljno dovršil. Lončaričev račun seje po končanem delu ugotovil na 278 gld. 05 kr.; nakazalo pa se mu je v izplačanje po odbitku kolavdacijskega roka 50 gld. znesek 228 gld. 05 kr. Z dopisom z dne 5. junija 1. 1899., št. 8269, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo k troškom za napravo nabrežnih zgradeb pri Bregu dovolilo državno podporo 570 gld. 50 kr., kateri znesek je c. kr. deželna vlada vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministerstva deželnemu odboru istočasno tudi v izplačanje nakazala. (Št. 11.193, 11.541, 12.588 1. 1898.; 2253, 2599, 4582, 5866, 6810, 7990, 10.439 1. 1899.) 22 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 10. Nabrežna zgradba ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg. Vsled naznanila c. kr. rečnega nadzornika Friderika Hans, da se je kamenje pri nabrežni napravi ob Beriškem mostu tako močno usedlo, da ga treba dopolniti, je deželni odbor takoj potrebno odredil. Za dotična dopolnilna dela se je plačalo 38 gld. 60 kr. (Št. 13.066 1. 1898.; 884 1. 1899.) Kar se tiče šltarpe na levem bregu Bistrice pod mlinskim jezom nasproti Bišč, se omenja, da se posestniki mlinov, ki so pri tem naj p red udeleženi, vzlic podpori 100 gld., katero jim je obljubil deželni odbor, niso lotili potrebnih del, in da seje vsled tega županstvu v Dolu naročilo, da eventualno prosi za pomoč pri političnem oblastvu. (St. 12.082 1. 1898.) Sicer pa se tudi vprašanje o splošni uravnavi Kamniške Bistrice ni v nemar pustilo. Ko se je namreč deželni odbor radi zvršitve dotičnega ogleda že prej s c. kr. deželno vlado dogovoril, in je deželna vlada z dopisom z dne 19. marcija 1. 1899., št. 4193, naznanila, da se bodo pozvedbe ob Kamniški Bistrici zvršile le v progi od Domžal do izliva v Savo pri Podgradu, je deželni odbor naznanil c. kr. deželni vladi sklep deželnega zbora z dne 14. aprila 1. 1899. o peticiji občin, ležečih ob Kamniški Bistrici za uravnavo Bistrice, ter jo naprosil, ukreniti, da bi se pregledala tudi gorenja proga Bistrice. (Št. 3336, 4516 1. 1899.) Z dopisom z dne 10. maja 1. 1899., št. 7119, je c. kr. deželna vlada sporočila, da se bodo po intencijah deželnega zbora pozvedbe glede uravnave Kamniške Bistrice tudi na njeni gorenji del raztegnile. (Št. 5549 1. 1899.) Te pozvedbe so se vršile v drugi polovici meseca junija; njih izid pa je tak, da se bode moral uravnati ves dolenji tok Bistrice od Domžal do izliva v Savo po projektu, katerega bode treba šele izdelati in dobro prevdariti. Le na ta način bo mogoče trajno v okom priti razdejanju te silno neredno tekoče vode. Na zadevno vprašanje se je c. kr. deželni vladi odgovorilo, da se izdelanje projektov, in sicer niti za zavarovanje najnevarnejših delnih prog v dolenjem toku Bistrice, nikakor ne more kateremu izmed deželnih tehnikov naročiti, ker so le - ti za več let z deli takorekoč preobloženi. (Št. 10.534, 11.667, 11.668, 11.873, 12.082, 12.260, 12.543, 12.716, 13.000, 13.066, 13.266 1. 1898.; 844, 1278, 2252, 3336, 4062, 4515, 4774, 5549, 5557, 6297, 6307, 6662, 7971, 8534, 8747, 10.405, 10.811 1. 1899.) K § 3., marg. 16. letnega poročila za 1. 1898. Ko so se po neki povodnji ogledale nabrežne zgradbe ob Tržiški Bistrici pri vasi Breg, prepričalo se je, da se je popolnoma obistinilo, kar se je od teh zgradeb pričakovalo, in da se sme brez vseh skrbi opustiti izvršitev definitivne nabrežne zgradbe, in sicer tembolj, ker bi bila tudi ta zgradba le neko paljativno sredstvo. Vendar pa se je za potrebno spoznalo, da se naredi še ena lcašta, katere troški so bili približno na 250 gld. proračunjeni. Deželni odbor je takoj skrbel za to, da se dosedaj zvršene zgradbe na ta način dopolnijo, ter se je v to svrho nemudoma obrnil do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju s prošnjo za vpeljavo vodopravne obravnave. Zajedno je o tem obvestil c. kr. deželno vlado in jo naprosil, da bi nameravani napravi še ene kašte pritrdila in potrebno ukrenila, da se prevzame primeren del dotičnih troškov na državni zaklad. (Št. 11.193 1. 1898.) Delo se je izročilo v izvršitev podjetniku Lončariču, ki je tudi prve zgradbe pri Bregu povoljno dovršil. Lončaričev račun seje po končanem delu ugotovil na 278 gld. 05 kr.; nakazalo pa se mu je v izplačanje po odbitku kolavdacijskega roka 50 gld. znesek 228 gld. 05 kr. Z dopisom z dne 5. junija 1. 1899., št. 8269, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo k troškom za napravo nabrežnih zgradeb pri Bregu dovolilo državno podporo 570 gld. 50 kr., kateri znesek je c. kr. deželna vlada vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministerstva deželnemu odboru istočasno tudi v izplačanje nakazala. (Št. 11.193, 11.541, 12.588 1. 1898.; 2253, 2599, 4582, 5866, 6810, 7990, 10.439 1. 1899.) n. Uravnava potoka Mirne. K § 3., marg. 17. letnega poročila za 1. 1898. Deželni odbor, poslužujoč se po § 7. pravil vodne zadruge za uravnavo potoka Mirne pristujočih mu pravic, da sme namreč odposlati v to zadrugo dva zastopnika, je naprosil gospoda grofa Jožefa Antona Barbo-Waxensteina, grajščaka v Rakovniku, in gospoda Franca Penco, posestnika v Mokronogu, da vstopita v zadružni odbor. (St. 10.446 1. 1898.) Oba imenovana gospoda sta ustregla tej prošnji deželnega odbora. (Št. 11.480, 11.718 1. 1898.) Z dopisom z dne 5. decembra 1. 1898., št. 23.453, je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem deželnemu odboru naznanilo, da se je odbor vodne zadruge konstituiral in da je načelnikom tega odbora izvoljen grof Jožef Anton Barbo. (Št. 13.040 1. 1898.) V pokritje raznih nujnih troškov se je zadružnemu odboru dal predplačiloma na razpolaganje znesek 500 gld. (Št. 798 1. 1899.) Dne 10. februarija 1. 1899. je deželni stavbinski urad predložil potrebni projekt za uravnavo potoka Mirne, ki se od prvotnega projekta v marsičem razlikuje in katerega troški so proračunjeni na 186.000 gld., katera svota pa se je pozneje vsled znižanja enotnih cen in vsled izločitve dražjih tip za zavarovanje bregov res da zopet zmanjšala na 140.000 gld. Deželni odbor je poslal ta projekt načelniku zadruge v ta namen, da ga predloži vladi. (St. 1599 1. 1899.) Namesto od deželnega odbora v zadružni odbor izvoljenega člana Franca Penca, ki je dne 8. februarija umrl, imenoval je deželni odbor svojim zastopnikom gospoda Franca Zupančiča, posestnika v Sv. Križu pri Mokronogu. (Št. 2009 1. 1899.) Vsled provzročitve načelništva zadruge so se v času od 21. do 24. februarija 1. 1899. ob udeležitvi načelnika zadružnega odbora, potem enega deželnega uradnika in enega deželnega inženirja s posestniki onih zemljišč in vodnih naprav, katere je bilo za uravnavo Mirne treba odkupiti, vršile obravnave, ki so imele skoz in skoz ugoden uspeh, kajti z vsemi strankami, ki so prišle k obravnavi, se je z lepa sklenil dogovor in pri tem proti proračunjeni potrebščini dosegel prihranek v znesku 1018 gld. (Št. 524, 2780, 2953 1. 1899.) Na to se je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem naprosilo, vpeljati vodopravno obravnavo. (Št. 2953 1. 1899.) Ta obravnava se je vršila v drugi polovici meseca maja 1. 1899., in sta deželni odbor zastopala načelnik zadruge in eden deželnih inženirjev. (Št. 3841 1. 1899.) Z dnem 18. maja 1. 1899., št. 5254, je deželni odbor zadružnemu odboru iz kredita za uravnavo Mirne nakazal znesek 4900 gld., da je plačal odkupnino Francetu Štamcarju, lastniku mlina v Bistrici. (Št. 5254 1. 1899.) Vsled prigovora zadružnega odbora so se temu odboru dale potem predplačiloma na razpolaganje tudi odkupnine za druge za odkup odločene vodne naprave v vkupnem znesku 20.200 gld. (Št. 6191, 6442 1. 1899.) Z dopisom z dne 19. maja 1. 1899., št. 7644, je c. kr. deželna vlada naznanila, da bo v svrho presoje podrobnega projekta o uravnavi potoka Mirne in tozadevnih vprašanj prišel na lice mesta tehniški konsulent c. kr. poljedelskega ministerstva, vladni svetnik Edvard Markuš, in da je do tja vsled odredbe c. kr. poljedelskega ministerstva treba popolniti projekt z izkazom o vseh dosedaj izvršenih izmerah vode, s proračunom pretočnih profilov in vodne brzine v teh profilih, potem s tipami raznih na novo predlaganih nabrežnih varstvenih zgradeb, vodilnih naprav, zgradeb s fašinami i. t. d. (Št. 5980 1. 1899.) Deželni odbor je zaradi popolnitve projekta v omenjenem smislu potrebno ukrenil, in se je napovedani obhod za uravnavo odločene proge potoka Mirne po vladnem svetniku Markušu v spremstvu načelnika vodne zadruge in izdelovatelja projekta inženirja Nadeniczeka vršil dne 14. in 15. junija 1. 1899. (Št. 7146 1. 1899.) Poročilo vladnega svetnika Markuša o tem lokalnem ogledu je c. kr. deželna vlada vsled dotičnega naročila c. kr. poljedelskega ministerstva poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 30. junija 1. 1899., št. 9884. To poročilo obsega jako važna navodila tako glede posameznih prememb, katere naj bi se v projektu še izvršile, kakor tudi glede praktične izvršitve projekta. Predaleč bi segalo, ako bi se hotelo omenjati vseh tozadevnih vprašanj, s katerimi se bavi poročilo, in se naj tu le to omeni, da se po mnenju vladnega svetnika Markuša z zakonito določeno svoto 140.000 gld. ne bi moglo izhajati, če bi se res hotelo vsa dela izvršiti, da bi se pa namen 24 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 11. Uravnava potoka Mirne. K § 3., m arg. 17. letnega poročila za 1. 1898. Deželni odbor, poslužujoč se po § 7. pravil vodne zadruge za uravnavo potoka Mirne pristujočih mu pravic, da sme namreč odposlati v to zadrugo dva zastopnika, je naprosil gospoda grofa Jožefa Antona Barbo-Waxensteina, grajščaka v Rakovniku, in gospoda Franca Penco, posestnika v Mokronogu, da vstopita v zadružni odbor. (St. 10.446 1. 1898.) Oba imenovana gospoda sta ustregla tej prošnji deželnega odbora. (St. 11.480, 11.718 1. 1898.) Z dopisom z dne 5. decembra 1. 1898., št. 23.453, je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem deželnemu odboru naznanilo, da se je odbor vodne zadruge konstituiral in da je načelnikom tega odbora izvoljen grof Jožef Anton Barbo. (Št. 13.040 1. 1898.) V pokritje raznih nujnih troškov se je zadružnemu odboru dal predplačiloma na razpolaganje znesek 500 gld. (Št. 798 1. 1899.) Dne 10. februarija 1. 1899. je deželni stavbinski urad predložil potrebni projekt za uravnavo potoka Mirne, ki se od prvotnega projekta v marsičem razlikuje in katerega troški so proračun)eni na 186.000 gld., katera svota pa se je pozneje vsled znižanja enotnih cen in vsled izločitve dražjih tip za zavarovanje bregov res da zopet zmanjšala na 140.000 gld. Deželni odbor je poslal ta projekt načelniku zadruge v ta namen, da ga predloži vladi. (St. 1599 1. 1899.) Namesto od deželnega odbora v zadružni odbor izvoljenega člana Franca Penca, ki je dne 8. februarija umrl, imenoval je deželni odbor svojim zastopnikom gospoda Franca Zupančiča, posestnika v Sv. Križu pri Mokronogu. (Št. 2009 1. 1899.) Vsled provzročitve načelništva zadruge so se v času od 21. do 24. februarija 1. 1899. ob udeležitvi načelnika zadružnega odbora, potem enega deželnega uradnika in enega deželnega inženirja s posestniki onih zemljišč in vodnih naprav, katere je bilo za uravnavo Mirne treba odkupiti, vršile obravnave, ki so imele skoz in skoz ugoden uspeh, kajti z vsemi strankami, ki so prišle k obravnavi, se je z lepa sklenil dogovor in pri tem proti proračun)eni potrebščini dosegel prihranek v znesku 1018 gld. (Št. 524, 2780, 2953 1. 1899.) Na to se )e c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem naprosilo, vpel)ati vodopravno obravnavo. (Št. 2953 1. 1899.) Ta obravnava se je vršila v drugi polovici meseca maja 1. 1899., in sta deželni odbor zastopala načelnik zadruge in eden deželnih inženirjev. (Št. 3841 1. 1899.) Z dnem 18. maja 1. 1899., št. 5254, je deželni odbor zadružnemu odboru iz kredita za uravnavo Mirne nakazal znesek 4900 gld., da je plačal odkupnino Francetu Stamcarju, lastniku mlina v Bistrici. (Št. 5254 1. 1899.) V sled prigovora zadružnega odbora so se temu odboru dale potem predplačiloma na razpolaganje tudi odkupnine za druge za odkup odločene vodne naprave v vkupnem znesku 20.200 gld. (Št. 6191, 6442 1. 1899.) Z dopisom z dne 19. maja 1. 1899., št. 7644, je c. kr. deželna vlada naznanila, da bo v svrho presoje podrobnega projekta o uravnavi potoka Mirne in tozadevnih vprašanj prišel na lice mesta tehniški konsulent c. kr. poljedelskega ministerstva, vladni svetnik Edvard Markus, in da je do tja vsled odredbe c. kr. poljedelskega ministerstva treba popolnih projekt z izkazom o vseh dosedaj izvršenih izmerah vode, s proračunom pretočnih profilov in vodne brzine v teh profilih, potem s tipami raznih na novo predlaganih nabrežnih varstvenih zgradeb, vodilnih naprav, zgradeb s fašinami i. t. d. (Št. 5980 1. 1899.) Deželni odbor je zaradi popolnitve projekta v omenjenem smislu potrebno ukrenil, in se je napovedani obhod za uravnavo odločene proge potoka Mirne po vladnem svetniku Markušu v spremstvu načelnika vodne zadruge in izdelovatelja projekta inženirja Nadeniczeka vršil dne 14. in 15. junija 1. 1899. (Št. 7146 1. 1899.) Poročilo vladnega svetnika Markuša o tem lokalnem ogledu je c. kr. deželna vlada vsled dotičnega naročila c. kr. poljedelskega ministerstva poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 30. junija 1. 1899., št. 9884. To poročilo obsega jako važna navodila tako glede posameznih prememb, katere naj bi se v projektu še izvršile, kakor tudi glede praktične izvršitve projekta. Predaleč bi segalo, ako bi se hotelo omenjati vseh tozadevnih vprašanj, s katerimi se bavi poročilo, in se naj tu le to omeni, da se po mnenju vladnega svetnika Markuša z zakonito določeno svoto 140.000 gld. ne bi moglo izhajati, če bi se res hotelo vsa dela izvršiti, da bi se pa namen Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 25 Ad § 3, Marg. 17, Rechenschaftsbericht de 1898. f1- Gebrauch machend von dem dem Landesausschusse nach § 7 der Statuten der Wassergenossen-schaft zur Regulirung des Neuringbaches zustehenden Rechte, in den Ausschuss dieser Genossenschaft 0 0' zwei Vertreter zu entsenden, ersuchte der Landesausschuss den Herrn Josef Anton Grafen Barbo-Waxenstein, Gutsbesitzer in Kroisenbach, und den Herrn Franz Penea, Besitzer in Nassenfuß, in den Genossenschaftsausschuss einzutreten. (Z. 10.446 de 1898.) Beide genannten sperren willfahrten dem Ansuchen des Landesausschusses. (ZZ. 11.480, 11.718 de 1898.) Mit Zuschrift vom 5. December 1898, Z. 23.453, theilte die k. k. Bezirkshauptmannschaft Gurkfeld mit, dass sich der Genossenschaftsausschuss nun constituirt habe und dass zum Obmanne desselben Josef Anton Graf Barbo gewählt wurde. (Z. 13.040 de 1898.) Behufs Bestreitung mehrerer dringender Auslagen wurde dem Genossenschaftsausschusse vorschussweise ein Betrag von 500 fl. zur Verfügung gestellt. (Z. 798 de 1899.) Unterm 10. Februar d. I. legte das Landesbauamt das Detailproject, betreffend die Regulirung des Neuringbaches, vor, welches verschiedene Abweichungen vom ursprünglichen Projecte aufweist und einen Kostenaufwand von 186.000 fl. zur Voraussetzung hat, der später infolge^lleduction verschiedener Einheitspreise und nach Ausscheidung kostspieligerer Typen für Ufersicherungen allerdings wieder auf 140.000 fl. herabgemindert wurde. Das Project wurde dem Obmanne des Genossenschaftsausschusses behufs Vorlage an die Regierung übermittelt. (Z. 1599 de 1899.) An Stelle des vom Landesausschusse in den Genossenschaftsausschuss entsendeten Mitgliedes Franz Penca in Nassenfuß, welcher am 8. Februar starb, wurde Herr Franz Zupančič, Besitzer in Heil. Kreuz bei Nassenfuß, als Vertreter des Landesausschusses ernannt. (Z. 2009 de 1899.) Ueber Veranlassung der Genossenschaftsvorstehung haben in der Zeit vom 21. bis zum 24. Februar d. I. unter Betheiligung des Obniannes des Genossenschaftsausschusses, dann eines Landesbeainten und eines Landesingenieurs mit den Besitzern der bei der Neuringregulirung abzulösenden Gründe und Wasserwerke Verhandlungen stattgefunden, welche ein durchaus günstiges Resultat ergaben, da mit sämmtlichen zur Verhandlung erschienenen Parteien ein gütliches Abkommen gefunden und hiebei gegenüber der veranschlagten Ablösungssumme ein Ersparnis von 1018 fl. erzielt wurde. (ZZ. 524, 2780, 2953 de 1899.) Auf das hin wurde die k. k. Bezirkshauptmannschaft in Gurkfeld um die Einleitung der wasserrechtlichen Verhandlung ersucht. (Z. 2953 de 1899.) Diese fand in der zweiten Hälfte des Monates Mai d. I. statt, und wurde der Landesausschnss bei derselben durch den Obmann der Genossenschaft und einen Landesingenieur vertreten. (Z. 3841 do 1899.) Unterm 18. Mai d. I., Z. 5254, hat der Landesausschuss dem Genossenschaftsausschusse aus dem Credite für Neuringregulirung den Betrag von 490 > fl. behufs Befriedigung des Mühlenbesitzers Franz Stamcar in Feistritz für dessen abgelöstes Wasserwerk angewiesen. (Z. 5254 de 1899.) Ueber eine Vorstellung des Genossenschaftsausschusses wurden demselben sohin auch die Ablösungssummen für die übrigen in Betracht kommenden Wasserwerke im Gesammtbetrage von 20.200 fl. vorschussweise zur Verfügung gestellt. (ZZ. 6191, 6442 de 1899.) Mit Zuschrift vom 19. Mai 1899, Z. 7644, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass behufs localer Ueberprüfung des Detailprojectes, betreffend die Regulirung des Neuringbaches, und der einschlägigen Fragen der technische Consulent des k. k. Ackerbauministerimns Regierungsrath Eduard Markus an Ort und Stelle eintreffen werde und dass bis dahin gemäß einer Verfügung des k. k. Ackerbauministeriums das Project durch eine Darstellung sämmtlicher bisher vorgenommenen Wassermessungen, eine Berechnung der Durchflussprofile und Wassergeschwindigkeiten in diesen Profilen, dann durch Typen der verschiedenen neu vorgeschlagenen Uferversicherungen, Leitwerke, Faschinenbauten u. dgl. zn ergänzen sei. (Z. 5980 de 1899.) Der Landesausschuss ermangelte nicht, wegen Ergänzung des Projectes im erwähnten Sinne das Geeignete zu veranlassen, und hat die in Aussicht gestellte Begehung der Neuring - Regulirungs-Strecke durch den Regierungsrath Markus unter Begleitung des Obmannes der Neuringgenossenschaft und des Projectsverfassers Ingenieurs Nadeniczek am 14. und 15. Juni d. I. stattgefunden. (Z. 7146 de 1899.) Der vom Regierungsrath Markus über diese Localerhebung erstattete Bericht wurde über eine diesbezügliche Weisung des k. k. Ackerbauministeriums dem Landesausschusse von der k. k. Landesregierung mit Zuschrift vom 30. Juni 1899, Z. 9884, übermittelt. Derselbe enthält sehr wertvolle Anhaltspunkte sowohl bezüglich einzelner Aenderungen, welche am Projecte noch vorzunehmen wären, als auch bezüglich der praktischen Ausführung des Projectes. Es würde zu weit führen, alle Gegenstandsfragen zu berühren, mit welchen sich der erwähnte Bericht beschäftigt, und es sei hier nur des Umstandes erwähnt, dass nach dem Dafürhalten des Regierungsrathes Markus mit dem gesetzlich festgestellten Betrage von 6* _____12.______ | Odvajanje', ! poplavnih voda v Kočevskih in Ribniških kotlinah. podjetja v oni progi, v kateri leži velika večina za varstvo odločenih zemljišč, v popolnoma zadostni meri dosegel tudi potem, če bi se uravnava potoka Mirne izvršila le v okroglo 12 kilometrov dolgi progi od mlina v Mirni do mlina v Stajah v občini St. Jurij. Radi tega naj bi se končna proga od mlina v Stajah do Dol za zdaj iz uravnave izločila, in sicer tem bolj, ker meri svet, katerega bi se zavarovalo, le 86 oralov, in bi torej troški uravnave navedene končne proge ne bili v nobeni razmeri s koristijo, ki bi se dosegla z uravnavo v gospodarskem oziru. Če bi bilo na tej progi treba izvršiti neobhodno potrebne varstvene naredbe, zgodilo naj bi se to potem, ko bodo končana dotična dela v gorenji progi od mlina v Stajah do Mirne; v tem oziru pa bi morala biti^ merodajna v dolenji progi glede vodnih razmer storjena opazovanja in pa absolutna potreba. (Št. 7627 1. 1899.) Ko je tudi c, kr. okrajno glavarstvo v Krškem dotično vodopravno razsodbo izdalo in je c. kr. deželna vlada zoper to razsodbo vložene pritožbe zavrgla, moglo se je misliti na pričetek dela. 0 Akoravno je vladni svetnik Markuš izrekel mnenje, da bi se mogla dela v prvi stavbni sekciji najbolje v lastni režiji dežele izvršiti, videlo se je deželnemu odboru iz raznih razlogov vendar primernejše, radi prevzema kopalnih del s podjetnikom Lončaričem obravnavati. Ker se Lončaričeva ponudba ni mogla sprejeti, je deželni odbor z vodjem oddelka Janezom Kinkelo iz Istre sklenil ugodno pogodbo na izvršitev zemeljnih del v progi od mlina v Stajah do Pijave. (Št. 9921 1. 1899.) Med tem časom pa se je pričelo z odstranitvijo posameznih jezov ter se je za ta dela, katera so se izročila deloma lastnikom naprav, deloma pa drugim podjetnikom, izplačalo 165 gld Ker je vladni svetnik Markuš omenil, da bi bilo dobro, če bi se deželnemu inženirju Nadeniczeku, kateremu je izročena izvršitev uravnave potoka Mirne, dala prilika, poučiti se o uravnavi reke Grlane na Koroškem, ki se je dovršila v prav enakih razmerah, naprosil se je deželni stavbinski urad v Celovcu, da bi dovolil, da pride tjakaj deželni inženir, ki vodi uravnavo Mirne, v ta namen, da pregleda elaborat o uravnavi dane ter si ogleda dotična dela, čemur se je prav radovoljno ustreglo. (Št. 10.446, 11.489, 11.718, 13.040, 13.540 1. 1898.; 524, 798, 1599, 2009, 2680, 2780, 2864, 2953, 3752, 3841, 5254, 5980, 6191, 6442, 6614, 6742, 6803, 7146, 7298, 7537, 7618, 7627, 7799, 7932, 8013, 8054, 8626, 9064, 9267, 9372, 9921 1. 1899. ^ K § 3., marg. 18. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 31. maja 1. 1898., št. 46, je upravni svet dolenjskih železnic naznanil, da je ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku c. kr. železniškemu ministerstvu poročalo, da so od takrat, kar so se pri Ribnici in Kočevju požiralniki razširili, razmere ob povodnjih zboljšale in da se radi tega tudi naprava prvotno projektovanega podrova v km 371/2 železniške proge Grosuplje-Kočevje za zdaj lahko opusti, in da je vsled tega on pripravljen, svoječasno za osuševanje kotlin v Ribniški in Kočevski dolini obljubljeni prispevek 2000 gld. zvišati na najvišji znesek 3000 gld.; zahteval pa je, da se mu, predno se o tem definitivno izreče, dajo natančnejši podatki o prispevkih, katere so dali za napominana osuševalna dela drugi udeleženci. (Št. 7040 1. 1898.) Ko je dobil upravni svet od deželnega odbora zaželjeno informacijo, je definitivno sklenil, izplačati obljubljeni prispevek 3000 gld., pod tem izrecnim pogojem pa, da se od dolenjskih železnic v ta namen ne bo zahtevalo nobene daljne dajatve. (Št. 7070 1. 1899.) Na to se je deželni odbor obrnil do c. kr. deželne vlade z vprašanjem, ali je pričakovati, da se obistmi pogoj, pod katerim je upravni svet dolenjskih železnic pripravljen nakazati v izplačanje znesek 3000 gld. (Št. 7070 1. 1899.) Vsled prošnje c. kr. stavbinskega vodstva za osuševalna dela v Ribniških in Kočevskih kotlinah je deželni odbor za nadaljevanje del na račun prispevka, ki ga je obljubil upravni svet dolenjskih železnic, dal na razpolaganje znesek 1000 gld. (Št. 7040 1. 1898.; 700, 1312, 2915, 7070, 10.282 1. 1899.) 26 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. _____12._ ^ f\ Odvajanje', 1 poplavnih voda v Kočevskih in Ribniških kotlinah. podjetja v oni progi, v kateri leži velika večina za varstvo odločenih zemljišč, v popolnoma zadostni meri dosegel tudi potem, če bi se uravnava potoka Mirne izvršila le v okroglo 12 kilometrov dolgi progi od mlina v Mirni do mlina v Stajah v občini St. Jurij. Radi tega naj bi se končna proga od mlina v Stajah do Dol za zdaj iz uravnave izločila, in sicer tem bolj, ker meri svet, katerega bi se zavarovalo, le 86 oralov, in bi torej troški uravnave navedene končne proge ne bili v nobeni razmeri s koristijo, ki bi se dosegla z uravnavo v gospodarskem oziru. Če bi bilo na tej progi treba izvršiti neobhodno potrebne varstvene naredbe, zgodilo naj bi se to potem, ko bodo končana dotična dela v gorenji progi od mlina v Stajah do Mirne; v tem oziru pa bi morala biti merodajna v dolenji progi glede vodnih razmer storjena opazovanja in pa absolutna potreba. (Št. 7627 1. 1899.) Ko je tudi c, kr. okrajno glavarstvo v Krškem dotično vodopravno razsodbo izdalo in je c. kr. deželna vlada zoper to razsodbo vložene pritožbe zavrgla, moglo se je misliti na pričetek dela. m Akoravno je vladni svetnik Markus izrekel mnenje, da bi se mogla dela v prvi stavbni sekciji najbolje v lastni režiji dežele izvršiti, videlo se je deželnemu odboru iz raznih razlogov vendar primernejše, radi prevzema kopalnih del s podjetnikom Lončaričem obravnavati. Ker se Lončaričeva ponudba ni mogla sprejeti, je deželni odbor z vodjem oddelka Janezom Kinkelo iz Istre sklenil ugodno pogodbo na izvršitev zemeljnih del v progi od mlina v Stajah do Pijave. (Št. 9921 1. 1899.) Med tem časom pa se je pričelo z odstranitvijo posameznih jezov ter se je za ta dela, katera so se izročila deloma lastnikom naprav, deloma pa drugim podjetnikom, izplačalo 165 gld Ker je vladni svetnik Markus omenil, da bi bilo dobro, če bi se deželnemu inženirju Nadeniczeku, kateremu je izročena izvršitev uravnave potoka Mirne, dala prilika, poučiti se o uravnavi reke Dlan e na Koroškem, ki se je dovršila v prav enakih razmerah, naprosil se je deželni stavbinski urad v Celovcu, da bi dovolil, da pride tjakaj deželni inženir, ki vodi uravnavo Mirne, v ta namen, da pregleda elaborat o uravnavi Glane ter si ogleda dotična dela, čemur se je prav radovoljno ustreglo. (Št. 10.446, 11.489, 11.718, 13.040, 13.540 1. 1898.; 524, 798, 1599, 2009, 2680, 2780, 2864, 2953, 3752, 3841, 5254, 5980, 6191, 6442, 6614, 6742, 6803, 7146, 7298, 7537, 7618, 7627, 7799, 7932, 8013, 8054, 8626, 9064, 9267, 9372, 9921 1. 1899.) K § 3., m arg. 18. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 31. maja 1. 1898., št. 46, je upravni svet dolenjskih železnic naznanil, da je ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku c. kr. železniškemu ministerstvu poročalo, da so od takrat, kar so se pri Ribnici in Kočevju požiralniki razširili, razmere ob povodnjih zboljšale in da se radi tega tudi naprava prvotno projektovanega podrova v km 371/2 železniške proge Grosuplje-Kočevje za zdaj lahko opusti, in da je vsled tega on pripravljen, svoječasno za osuševanje kotlin v Ribniški in Kočevski dolini obljubljeni prispevek 2000 gld. zvišati na najvišji znesek 3000 gld.; zahteval pa je, da se mu, predno se o tem definitivno izreče, dajo natančnejši podatki o prispevkih, katere so dali za napominana osuševalna dela drugi udeleženci. (Št. 7040 1. 1898.) Ko je dobil upravni svet od deželnega odbora zaželjeno informacijo, je definitivno sklenil, izplačati obljubljeni prispevek 3000 gld., pod tem izrecnim pogojem pa, da se od dolenjskih železnic v ta namen ne bo zahtevalo nobene daljne dajatve. (Št. 7070 1. 1899.) Na to se je deželni odbor obrnil do c. kr. deželne vlade z vprašanjem, ali je pričakovati, da se obistmi pogoj, pod katerim je upravni svet dolenjskih železnic pripravljen nakazati v izplačanje znesek 3000 gld. (Št. 7070 1. 1899.) Vsled prošnje c. kr. stavbinskega vodstva za osuševalna dela v Ribniških in Kočevskih kotlinah je deželni odbor za nadaljevanje del na račun prispevka, ki ga je obljubil upravni svet dolenjskih železnic, dal na razpolaganje znesek 1000 gld. (Št. 7040 1. 1898.; 700, 1312, 2915, 7070, 10.282 1. 1899.) Uravnava voda v Vipavski dolini. 14. Hidrologična preiskavanja, oziroma opazovanja, v kotlinskih dolinah na Notranjskem. 15. Osuševanje Dob rn iške doline. 16. Uravnava Sore. 17. Uravnava potokov Kačeva in Sora. K § 3.? marg. 19. letnega poročila za 1. 1898. Vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministerstva je c. kr. deželna vlada z dnem 27. ja-nuarijem 1. 1899., št. 1671, deželnemu odboru nakazala v izplačanje prvo polovico državnega prispevka k troskom naprave projekta za uravnavo voda v Vipavski dolini v znesku 875 gld. (Št. 1275 1. 1899.) Prošnji profesorja I. V. Hraskega za nakazilo daljnega predplačila 400 gld. na račun honorara, ki se mu je zagotovil za izdelanje projekta za uravnavo voda v Vipavski dolini, se ni moglo ugoditi, ker je bil deželni prispevek že porabljen in ker je c. kr. poljedelsko ministerstvo tako odredilo, da se tretja četrtina honorara sme izplačati šele tedaj, ko se odda kompletni projekt. (Št. 2017 1. 1899.) Nasprotno pa se je račun, katerega je poslal profesor Hrasky za knjigovezna dela, v znesku 56 gld. 99 kr. brez zadržka poravnal, ker profesor Hraskv ni zavezan, plačati troške za knjigovezna dela iz svojega pavšala. (Št. 11.165, 11.166, 12.350, 12.440, 13.700 1. 1898.; 1275, 2017, 6691 1. 1899.) K § 3., marg. 20. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 4. aprila 1. 1899., št. 4705, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru od c. kr. poljedelskega ministerstva odobreno končno poročilo c. kr. gozdno-nadzorniškega komisarja Viljema Puticka o hidrometričnih opazovanjih, zvršenih leta 1898. v kotlinskih dolinah pri Starem Trgu, Ložu, Cerknici in Planini, kakor tudi od imenovanega komisarja določeni program za nadaljevanje teh preiskavanj leta 1899. v vpogled ter je prosila, da bi deželni odbor temu pritrdil. Deželni odbor je ustregel tej zahtevi. Istotako se je vzel z odobrenjem na znanje končni račun z dohodki . . . 400 gld. in troški................................................................................. 364 > torej s preostankom ... 36 gld. Potrebščina za 1. 1899. se je preračunila na 330 gld. Ta svota se pa po odbitku zneska 36 gld., ki je preostal lansko leto, zniža na 294 gld. Polovica te potrebščine, to je znesek 147 gld., odpade na c. kr. poljedelsko ministerstvo, druga polovica odpade na deželo, ter se je znesek 147 gld. z dnem 27. junijem 1. 1899., št. 7217, dal c. kr. deželni vladi na razpolaganje. (Št. 4022, 7217 1. 1899.) K § 3., marg. 21. letnega poročila za 1. 1898. C. kr. deželna vlada je poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 10. maja 1. 1899., št. 6870, poročilo c. kr. okrajnega glavarstva v Novem Mestu, da se je v Gorenji Vasi, občina Dobrniče, usedla zemlja. Poizvedbe, katere je o tej zadevi deželni odbor ukrenil, so pokazale, da ta usad zemlje ni v nobeni zvezi z dozdaj zvršenimi pripravljalnimi deli vv svrho osušenja Dobrniške doline, namreč z razširjavo in obzidanjem požiralnika «Mišnica». (St. 2101 1. 1898.; 5315, 5547, 5793 1. 1899.) K § 3., marg. 22. letnega poročila za 1. 1898. Vlogi županstva v Medvodah z dne 23. februarija 1. 1899., št. 155, in z dne 25. maja 1. 1899., št. 404, v’ katerih se vnovič naglašajo nevarnosti, ki prete zemljiščem ležečim ob Sori, prijavil je deželni odbor c. kr. deželni vladi. (Št. 2337, 3576, 6153 1. 1899.) K § 3., marg. 23. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 19. novembra 1. 1898., št. 16.481, je c. kr. deželna vlada vsled naročila c. kr. poljedelskega ministerstva poslala deželnemu odboru poročilo gozdno-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov v Beljaku o zagradbi potokov Sora in Račeva v Logaškem okraju v vpogled. Po tem poročilu bi zahtevale naredbe, ki bi prišle v tem slučaju v poštev, okolu 10.000 gld. V tej svoti pa niso zapopadeni oni troški, ki bi nastali vsled potrebne preložitve izliva potoka Račeve v Soro. Za proračunanje troškov te naredbe morala bi se poprej zvršiti zemljemerska pripravljalna dela. Vendar pa je sekcija za zagradbo hudournikov v Beljaku tega mnenja, da bi se preložitev dala zvršiti z razmerno malimi troški. (Št. 12.542 1. 1898.) Uravnava vodä v Vipavski dolini. 14. Hidrologična preiskavanja, oziroma opazovanja, v kotlinskih dolinah na Notranjskem. Id. Osuševanje Dob rn iške doline. 16. Uravnava Sore. 17. Uravnava potokov Eačeva in Sora. 2g Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. K § 3., marg. 19. letnega poročila za 1. 1898. Vsled pooblastitve c. kr. poljedelskega ministerstva je c. kr. deželna vlada z dnem 27. ja-nuarijem I. 1899., št. 1671, deželnemu odboru nakazala v izplačanje prvo polovico državnega prispevka k troskom naprave projekta za uravnavo voda v Vipavski dolini v znesku 876 gld. (Št. 1275 1. 1899.) Prošnji profesorja I. V. Hraskega za nakazilo daljnega predplačila 400 gld. na račun honorara, ki se mu je zagotovil za izdelanje projekta za uravnavo voda v Vipavski dolini, se ni moglo ugoditi, ker je bil deželni prispevek že porabljen in ker je c. kr. poljedelsko ministerstvo tako odredilo, da se tretja četrtina honorara sme izplačati šele tedaj, ko se odda kompletni projekt. (Št. 2017 1. 1899.) Nasprotno pa se je račun, katerega je poslal profesor Hrasky za knjigo vezna dela, v znesku 56 gld. 99 kr. brez zadržka poravnal, ker profesor Hrasky ni zavezan, plačati troske za knjigo vezna dela iz svojega pavšala. (Št. 11.165, 11.166, 12.350, 12.440, 13.700 1. 1898.; 1275, 2017, 6691 1. 1899.) K § 3., marg. 20. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 4. aprila 1. 1899., št. 4705, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru od c. kr. poljedelskega ministerstva odobreno končno poročilo c. kr. gozdno-nadzorniškega komisarja Viljema Puticka o hidrometričnih opazovanjih, zvršenih leta 1898. v kotlinskih dolinah pri Starem Trgu, Ložu, Cerknici in Planini, kakor tudi od imenovanega komisarja določeni program za nadaljevanje teh preiskavanj leta 1899. v vpogled ter je prosila, da bi deželni odbor temu pritrdil. Deželni odbor je ustregel tej zahtevi. Istotako se je vzel z odobrenjem na znanje končni račun z dohodki . . . 400 gld. in troški................................................................................. 364 » torej s preostankom ... 36 gld. Potrebščina za 1. 1899. se je preračunila na 330 gld. Ta svota se pa po odbitku zneska 36 gld., ki je preostal lansko leto, zniža na 294 gld. Polovica te potrebščine, to je znesek 147 gld., odpade na c. kr. poljedelsko ministerstvo, druga polovica odpade na deželo, ter se je znesek 147 gld. z dnem 27. junijem 1. 1899., št. 7217, dal c. kr. deželni vladi na razpolaganje. (Št. 4022, 7217 1. 1899.) K § 3., marg. 21. letnega poročila za 1. 1898. C. kr. deželna vlada je poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 10. maja 1. 1899., št. 6870, poročilo c. kr. okrajnega glavarstva v Novem Mestu, da se je v Gorenji Vasi, občina Dobrniče, usedla zemlja. Poizvedbe, katere je o tej zadevi deželni odbor ukrenil, so pokazale, da ta usad zemlje ni v nobeni zvezi z dozdaj zvršenimi pripravljalnimi deli v svrho osušenja Dobrniške doline, namreč z razširjavo in obzidanjem požiralnika «Mišnica». (Št. 2101 1. 1898.; 5315, 5547, 5793 1. 1899.) K § 3., marg. 22. letnega poročila za 1. 1898. Vlogi županstva v Medvodah z dne 23. februarija 1. 1899., št. 155, in z dne 25. maja 1. 1899., št. 404, v katerih se vnovič naglašajo nevarnosti, ki prete zemljiščem ležečim ob Sori, prijavil je deželni odbor c. kr. deželni vladi. (Št. 2337, 3576, 6153 1. 1899.) K § 3., marg. 23. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 19. novembra 1. 1898., št. 16.481, je c. kr. deželna vlada vsled naročila c. kr. poljedelskega ministerstva poslala deželnemu odboru poročilo gozdno-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov v Beljaku o zagradbi potokov Sora in Račeva v Logaškem okraju v vpogled. Po tem poročilu bi zahtevale naredbe, ki bi prišle v tem slučaju v poštev, okolu 10.000 gld. V tej svoti pa niso zapopadeni oni troški, ki bi nastali vsled potrebne preložitve izliva potoka Račeve v Soro. Za proračunanje troškov te naredbe morala bi se poprej zvršiti zemljemerska pripravljalna dela. Vendar pa je sekcija za zagradbo hudournikov v Beljaku tega mnenja, da bi se preložitev dala zvršiti z razmerno malimi troški. (Št. 12.542 1. 1898.) 18. K § 3., marg. 23. letnega poročila za 1. 1897. Zagradba q kr deželna vlada je poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 19. maja 1. 1899., jarka Suhej. 70g^ projekt, katerega je izdelal gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku o zagradbi jarka Suhelj pri Korenu. Deželni »stavbinski urad je pregledal ta projekt in ga našel namenu primernega, v kolikor je mogel namreč izreči svojo sodbo o njem, ne da bi poprej izvršil pozvedbe na lici mesta. To je naznanil deželni odbor c. kr. deželni vladi ter izrekel željo, da bi se zagradba jarka Subelj, tega najbolj nevarnega hudournika, kar najhitreje zvršila. Deželni odbor ni bil v stanu dotičnih del deželnemu stavbinskemu uradu izročiti,- ker so tehniške moči tega urada z drugimi neodložljivimi deli za več let preobložene, in je vsled tega naprosil c. kr. deželno vlado, naj bi pri c. kr. poljedelskem ministerstvu izposlovala, da bi se gozdno-tehniškemu oddelku za zagradbo hudournikov v Beljaku naročilo, zvršiti zagradbo omenjenega jarka prej ko le mogoče. Glede na to, da se od udeležencev radi znanega njih uboštva in radi malega števila ne bi moglo več zahtevati, kakor da prevzemo nase k večjemu 10% na 13.000 gld. proračunjenih troškov, in ker bi po drugi strani tudi dežela radi podpor, ki se zahtevajo od nje od mnogih strani kar naprej, ne mogla več prispevati kakor 20°/0, se je c. kr. deželna vlada dalje tudi naprosila, posredovati pri c. kr. poljedelskem ministerstvu, da se v tem slučaju, ko gre za odvrnitev katastrof, dovoli iz državnih sredstev 70% prispevek. Končno je deželni odbor c. kr. deželno vlado prosil, da bi izposlovala pri c. kr. poljedelskem ministerstvu tudi 50 % državni prispevek v pokritje troškov 3804 gld. 24 kr., katere so zahtevala dozdanja v jarku Suhelj in potoku Krotnik zvršena zavarovalna dela. (St. 5795, 8967 1. 1899.) K § 3., marg. 24. letnega poročila za 1. 1898. ot t ann Z dopisom z dne 17. novembra 1. 1898., št. 16.135, je c. kr. deželna vlada poslala ljiee^in jaTkov deželnemu odboru poročilo c. krv gozdno-nadzorniškega komisarja Viljema Puticka o gozdnih raz-Sušje merah v padavinskem ozemlju Zelimljice in njenih pritokov, in Petelinjek. Iz tega poročila se posname, da bode možno uravnavo potoka Zelimljice zvršiti, ne da bi se poostrile gozdno-policijske naredbe in se omejili obstoječi pašniki. (St. 12.469 1. 1898.) 19. Uravnava 20. Odvajanje poplavne vode v Stružki dolini. K § 3., marg. 26. letnega poročila za 1. 1898. Iz poročila, katerega je predložil c. kr. gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku c. kr. deželni vladi, le-ta pa ga poslala deželnemu odboru v vpogled, se je posnelo, da seje pričelo z osuševalnimi deli v Stružki dolini dne 13. septembra 1. 1899. (St. 12.011 1. 1898.; 7374, 8716, 10.921 1. 1899.) 21. Uravnava potoka Zabnice. K § 3., marg. 28. letnega poročila za 1. 1898. Na vprašanje c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, če prevzame dežela troske za po-zvedbo onih zemljišč in deležev udeležencev, ki pridejo pri uravnavi Zabnice v poštev, odgovoril je deželni odbor v pritrjujočem smislu. Ker se je že troške za napravo dotičnega projekta iz deželnih sredstev plačalo, menil je deželni odbor, da bi se tudi ti najbrž neznatni troški prevzeli na deželo, da se ta nujna zadeva kolikor le mogoče pospeši. (Št. 5587 1. 1899.) 22. Zvršuje sklep deželnega zbora z dne 25. januarija 1. 1898. je deželni odbor deželnemu Uravnava stavbinskemu uradu naročil, poslati v občini Grosuplje in Sv. Jurij tehnika, da bi razmere voda v občinah ondotnih voda temeljito preštudiral. in^sTjuri' poročila dotičnega inženirja, ki je dobil ta nalog, je deželni odbor posnel,., da bi se uravnava voda v ozemlju imenovanih dveh občin dala zvršiti le na podstavi jako obširnih naredeb in da bi stala najmanj 100.000 gld. Pri tem pa se ne sme prezreti, da se potok, v katerega se stekajo razne vode v občinah Grosuplje in Sv. Jurij, in katerega imenujejo v njegovem gorenjem toku Sevnik, v srednjem toku Veliki Breg, v dolenjem toku pa Dobrovka, izgubi v požiralnike Račenske doline, ki že zdaj niso v stanu, odpeljati vse poplavne vode in bodo torej po nameravani uravnavi, vsled katere naj bi se ravno poplavne vode hitreje odtekale, še manj v stanu. 30 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 18. K § 3., marg. 23. letnega poročila za 1. 1897. Zagradba q ^ deželna vlada je poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 19. maja 1. 1899., jarka Suhelj. ^ 7067, projekt, katerega je izdelal gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku o zagradbi jarka Suhelj pri Korenu. Deželni-stavbinski urad je pregledal ta projekt in ga našel namenu primernega, v kolikor je mogel namreč izreči svojo sodbo o njem, ne da bi poprej izvršil pozvedbe na lici mesta. To je naznanil deželni odbor c. kr. deželni vladi ter izrekel željo, da bi se zagradba jarka Suhelj, tega najbolj nevarnega hudournika, kar najhitreje zvršila. Deželni odbor ni bil v stanu dotičnih del deželnemu stavbinskemu uradu izročiti,- ker so tehniške moči tega urada z drugimi neodložljivimi deli za več let preobložene, in je vsled tega naprosil c. kr. deželno vlado, naj bi pri c. kr. poljedelskem ministerstvu izposlovala, da bi se gozdno-tehniškemu oddelku za zagradbo hudournikov v Beljaku naročilo, zvršiti zagradbo omenjenega jarka prej ko le mogoče. Glede na to, da se od udeležencev radi znanega njih uboštva in radi malega števila ne bi moglo več zahtevati, kakor da prevzetno nase k večjemu 10% na 13.000 gld. proračunjenih troškov, in ker bi po drugi strani tudi dežela radi podpor, ki se zahtevajo od nje od mnogih strani kar naprej, ne mogla več prispevati kakor 20 °/0, se je c. kr. deželna vlada dalje tudi naprosila, posredovati pri c. kr. poljedelskem ministerstvu, da se v tem slučaju, ko gre za odvrnitev katastrof, dovoli iz državnih sredstev 70% prispevek. Končno je deželni odbor c. kr. deželno vlado prosil, da bi izposlovala pri c. kr. poljedelskem ministerstvu tudi 50 % državni prispevek v pokritje troškov 3804 gld. 24 kr., katere so zahtevala dozdanja v jarku Suhelj in potoku Krotnik zvršena zavarovalna dela. (St. 5795, 8967 1. 1899.) 19. K § 3., marg. 24. letnega poročila za 1. 1898. otokaVnželtm Z dopisom z dne 17. novembra 1. 1898., št. 16.135, je c. kr. deželna vlada poslala ljiee in jarkov deželnemu odboru poročilo c. kr. gozdno-nadzorniškega komisarja Viljema Puticka o gozdnih raz-Sušje merah v padavinskem ozemlju Zelimljice in njenih pritokov, in Petelinjek. Iz tega poročila se posname, da bode možno uravnavo potoka Zelimljice zvršiti, ne da bi se poostrile gozdno-policijske naredbe in se omejili obstoječi pašniki. (St. 12.469 1. 1898.) 20. Odvajanje poplavne vode v Stružki dolini. K § 3., marg. 26. letnega poročila za 1. 1898. Iz poročila, katerega je predložil c. kr. gozdno-tehniški oddelek za zagradbo hudournikov v Beljaku c. kr. deželni vladi, le-ta pa ga poslala deželnemu odboru v vpogled, se je posnelo, da seje pričelo z osuševalnimi deli v Stružki dolini dne 13. septembra 1. 1899. (St. 12.011 1. 1898.; 7374, 8716, 10.921 1. 1899.) 21. Uravnava potoka Žabnice. K § 3., marg. 28. letnega poročila za 1. 1898. Na vprašanje c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, če prevzame dežela troske za po-zvedbo onih zemljišč in deležev udeležencev, ki pridejo pri uravnavi Zabnice v poštev, odgovoril je deželni odbor v pritrjujočem smislu. Ker se je že troške za napravo dotičnega projekta iz deželnih sredstev plačalo, menil je deželni odbor, da bi se tudi ti najbrž neznatni troški prevzeli na deželo, da se ta nujna zadeva kolikor le mogoče pospeši. (St. 5587 1. 1899.) 22. Z vrš uje sklep deželnega zbora z dne 25. januarija 1. 1898. je deželni odbor deželnemu Uravnava stavbinskemu uradu naročil, poslati v občini Grosuplje in Sv. Jurij tehnika, da bi razmere voda v občinah ondotnih voda temeljito preštudiral. inGBTffi. poročila dotičnega inženirja, ki je dobil ta nalog, je deželni odbor posnel,, da bi se uravnava voda v ozemlju imenovanih dveh občin dala zvršiti le na podstavi jako obširnih naredeb in da bi stala najmanj 100.000 gld. Pri tem pa se ne sme prezreti, da se potok, v katerega se stekajo razne vodč v občinah Grosuplje in Sv. Jurij, in katerega imenujejo v njegovem gorenjem toku Sevnik, v srednjem toku Veliki Breg, v dolenjem toku pa Dobrovka, izgubi v požiralnike Bačenske doline, ki že zdaj niso v stanu, odpeljati vse poplavne vode in bodo torej po nameravani uravnavi, vsled katere naj bi se ravno poplavne vode hitreje odtekale, še manj v stanu. Iz tega sledi, da bode vsaka povodenj v Radenski dolini, ako se v govoru stoječa uravnava zvrši, prav gotovo veliko več sveta preplavila, če se ne bode prej našlo potov in sredstev za hitro podzemeljsko odvajanje voda v Radenski dolini. če se tudi potreba za zboljšanje razmer ob potoku Veliki Breg ne more zanikati, bi se vendar z uravnavo moralo v požiralnikih pričeti. To vprašanje pa se po mnenju deželnega stavbinskega urada ne da tako lahko in enostavno rešiti. (St. 1215 1. 1898.) 23. Z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899., s katerim se je deželnemu Uravnava odboru naročilo, radi uravnave Pivke potrebno ukreniti, se je deželnemu stavbinskemu uradu Pivke- dal nalog, za to skrbeti, da se dotične poizvedbe še v teku tega leta izvrše. Deželni stavbinski urad je na to poročal, da bo zvršil ogled na lici mesta, pri katerem se bodo razmere ob Pivki v zapisnik zapisale in troški za odstranitev nedostatkov približno določili. (St. 4182 1. 1899.) 24. Zagrajapotoka Mošenika. 25. Uravnava potokov Rače, Rovšice in Želodnika. 26. Ogledovanje zagradeb pri hudournikih po državnih organih. 27. Glede popolnitve zakonov o osu-šenju Ljubljanskega barja. Z dopisom z dne 20. maja 1. 1899., št. 5000, je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru naznanila, da se je Anton Ankele pri Sv. Ani odločil napraviti pri potoku Mošeniku steno s piloti, da je s to zagrajo ustavil skoraj vsako leto se ponavljajoča opustošenja, ki jih je povzročal ta potok, in da se mu je glede na to, da to podjetje ni le njegovemu posestvu v prid, ampak tudi nizdoli v dolini ležečim zemljiščem, v drugi vrsti pa tudi Ljubeljski državni cesti, dovolila iz državnih sredstev podpora v znesku 200 gld. C. kr. deželna vlada je pa tudi deželni odbor naprosila, da bi k dotičnim troškom, ki utegnejo znašati okolu 660 gld., dovolil kak prispevek iz deželnega zaklada. Deželni odbor je obljubil v ta namen prispevek v znesku 100 gld. (Št. 6034 1. 1899.) Na prošnjo občin Dob, Prevoje, Podrečje, Brezovica, Krtina in Lukovica, da bi se dovolila podpora za napravo načrtov za uravnavo potokov Rače, Rovšice in Želodnika, obljubil je deželni odbor prispevek 200 gld. s pripomnjo, da bode ta znesek nakazal v izplačilo, kadar bodo načrti gotovi. (Št. 4961 1. 1899.) Z dopisom z dne 9. julija 1. 1899., št. 10.244, je e. kr. deželna vlada deželnemu odboru prijavila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo vsled izpodbude neke deželne vlade sekcijam gozdno-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov dalo ukaz, da po svojih organih semintja dajo ogledati one večje, že v vzdrževanje izročene zagradbe hudournikov, do katerih je od vsakokratnega dela na polju možno priti, ne da bi se za to porabilo preveč časa, to je, da bi vsled tega tekoča opravila bistveno ne trpela, ali pa da je ogledovanje takih zagradeb posebne važnosti. Ako se najdejo nedostatki, naznaniti jih je takoj dotičnemu političnemu okrajnemu oblastvu. Dalje morajo sekcije za zagradbo hudournikov ob predložitvi končnega poročila, katero sestavljajo v smislu § 30. službenega navodila, vselej tudi navkratko poročati o izvršenem ogledovanju, kakor tudi o stanju takih dogotovljenih zagradeb. (Št. 8228 1. 1899.) V XXI. seji deželnega zbora z dne 16. maja 1. 1899. sklenena resolucija, s katero se nalaga deželnemu odboru, premišljati o tem, bi li ne kazalo z ozirom na predloženi zakonski načrt o zložbi poljedelskih zemljišč popolniti tudi zakone o osušenju Ljubljanskega barja, se je prijavila glavnemu odboru za obdelovanje barja z naročilom, da se o tem predmetu posvetuje ter o izidu poroča deželnemu odboru. (Št. 6018 1. 1899.) 28. K § 3., marg. 29. letnega poročila za 1. 1898. Osuševanje V lanskem letnem poročilu se je omenilo, da je deželni odbor izid o reviziji projekta, Ljubljanskega zadevajočega osuševanje Ljubljanskega barja, katero revizijo je izvršil c. kr. nadinženir Franc barja. Žužek, naznanil c. kr. deželni vladi s prošnjo, da bi pri c. kr. poljedelskem ministerstvu izposlovala, da se revidirani projekt pregleda po njegovem tehniškem konsulentu. Z dopisom z dne 28. oktobra 1. 1898., št. 15.515, je c. kr. deželna vlada vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 23. oktobra 1. 1898., št. 22.274, deželnemu odboru naznanila, da se je alternativni projekt o osuševanju Ljubljanskega barja z dotičnimi obravnalnimi spisi vred poslal c. kr. upravnemu sodišču, in da bi toliko časa, dokler upravno sodišče o vloženi pritožbi ne razsodi, tudi ne kazalo, pregledati revidirani projekt na lici mesta. (Št. 12.010 1. 1898.) 32 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Iz tega sledi, da bode vsaka povodenj v Radenski dolini, ako se v govoru stoječa uravnava zvrši, prav gotovo veliko več sveta preplavila, če se ne bode prej našlo potov in sredstev za hitro podzemeljsko odvajanje voda v Radenski dolini. če se tudi potreba za zboljšanje razmer ob potoku Veliki Breg ne more zanikati, bi se vendar z uravnavo moralo v požiralnikih pričeti. To vprašanje pa se po mnenju deželnega stavbinskega urada ne da tako lahko in enostavno rešiti. (St. 1215 1. 1898.) 23. Uravnava Pivke. Z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899., s katerim se je deželnemu odboru naročilo, radi uravnave Pivke potrebno ukreniti, se je deželnemu stavbinskemu uradu dal nalog, za to skrbeti, da se dotične poizvedbe še v teku tega leta izvrše. Deželni stavbinski urad je na to poročal, da bo zvršil ogled na lici mesta, pri katerem se bodo razmere ob Pivki v zapisnik zapisale in troški za odstranitev nedostatkov približno določili. (St. 4182 1. 1899.) 24. Z dopisom z dne 20. maja 1. 1899., št. 5000, je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru Zagrajapotoka naznanila, da se je Anton Ankele pri Sv. Ani odločil napraviti pri potoku Mošeniku steno s Mošemka. pjI0ti, da je s to zagrajo ustavil skoraj vsako leto se ponavljajoča opustošenja, ki jih je povzročal ta potok, in da se mu je glede na to, da to podjetje ni le njegovemu posestvu v prid, ampak tudi nizdoli v dolini ležečim zemljiščem, v drugi vrsti pa tudi Ljubeljski državni cesti, dovolila iz državnih sredstev podpora v znesku 200 gld. C. kr. deželna vlada je pa tudi deželni odbor naprosila, da bi k dotičnim troškom, ki utegnejo znašati okolu 660 gld., dovolil kak prispevek iz deželnega zaklada. Deželni odbor je obljubil v ta namen prispevek v znesku 100 gld. (St. 6034 1. 1899.) 25. Uravnava potokov Rače, Rovšice in Želodnika. Na prošnjo občin Dob, Prevoje, Podrečje, Brezovica, Krtina in Lukovica, da bi se dovolila podpora za napravo načrtov za uravnavo potokov Rače, Rovšice in Želodnika, obljubil je deželni odbor prispevek 200 gld. s pripomnjo, da bode ta znesek nakazal v izplačilo, kadar bodo načrti gotovi. (Št. 4961 1. 1899.) 26. Ogledovanje zagradeb pri hudournikih po državnih organih. Z dopisom z dne 9. julija 1. 1899., št. 10.244, je e. kr. deželna vlada deželnemu odboru prijavila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo vsled izpodbude neke deželne vlade sekcijam gozdno-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov dalo ukaz, da po svojih organih semintja dajo ogledati one večje, že v vzdrževanje izročene zagradbe hudournikov, do katerih je od vsakokratnega dela na polju možno priti, ne da bi se za to porabilo preveč časa, to je, da bi vsled tega tekoča opravila bistveno ne trpela, ali pa da je ogledovanje takih zagradeb posebne važnosti. Ako se najdejo nedostatlci, naznaniti jih je takoj dotičnemu političnemu okrajnemu oblastvu. Dalje morajo sekcije za zagradbo hudournikov ob predložitvi končnega poročila, katero sestavljajo v smislu § 30. službenega navodila, vselej tudi na kratko poročati o izvršenem ogledovanju, kakor tudi o stanju takih dogotovljenih zagradeb. (Št. 8228 1. 1899.) 27. V XXI. seji deželnega zbora z dne 16. maja 1. 1899. sklenena resolucija, s katero se Glede nalaga deželnemu odboru, premišljati o tem, bi li ne kazalo z ozirom na predloženi zakonski popolnitve načrt o zložbi poljedelskih zemljišč popolniti tudi zakone o osušenju Ljubljanskega barja, se je zakonov o osn- prijavila glavnemu odboru za obdelovanje barja z naročilom, da se o tem predmetu posvetuje SskegaJbarja” ter 0 i^idu poroča deželnemu odboru. (Št. 6018 1. 1899.) 28. K § 3., marg. 29. letnega poročila za 1. 1898. Osuševanje V lanskem letnem poročilu se je omenilo, da je deželni odbor izid o reviziji projekta, Ljubljanskega zadevajočega osuševanje Ljubljanskega barja, katero revizijo je izvršil c. kr. nadinženir Franc barja. Žužek, naznanil c. kr. deželni vladi s prošnjo, da bi pri c. kr. poljedelskem ministerstvu izposlovala, da se revidirani projekt pregleda po njegovem tehniškem konsulentu. Z dopisom z dne 28. oktobra 1. 1898., št. 15.515, je c. kr. deželna vlada vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 23. oktobra 1. 1898., št. 22.274, deželnemu odboru naznanila, da se je alternativni projekt o osuševanju Ljubljanskega barja z dotičnimi obravnalnimi spisi vred poslal c. kr. upravnemu sodišču, in da bi toliko časa, dokler upravno sodišče o vloženi pritožbi ne razsodi, tudi ne kazalo, pregledati revidirani projekt na lici mesta. (Št. 12.010 1. 1898.) Močvirski zaklad, njegovo stanje. 30. Močvirskega odbora računi. 31. Kapnica na Pokluki. 32. Vodovod v Zabavi. 33. Preskrbljenje vode za Ambrus in okolico. 34. Kapnica v vasi Sidole. Stanje močvirskega zaklada znašalo je konci decembra 1. 1898.: v obligacijah in drugih listinah...................................... 103.777 gld. — kr. v gotovini.............................................................. ......— » 591/2 » vkup . . . 103.777 gld. 59l/3 kr. konci junija 1. 1899.: v obligacijah in drugih listinah...................................... 104.083 gld. — kr. v gotovini.............................................................. ......— » 34ya » vkup . . . 104.083 gld. 34»/s kr. (Št. 1113, 8607 1. 1899.) S pritrditvijo deželnega odbora je c. kr. deželna vlada glavnemu odboru za obdelovanje močvirja na podstavi predloženih računov v pokritje troskov za uradne in pisarniške potrebščine in za vzdrževanje glavnih odtokov za čas od 1. septembra do 30. novembra L 1898. iz dohodka obresti močvirskega zaklada nakazala v izplačilo znesek 1546 gld. 45 kr. (St. 12.863, 13.860 1. 1898.) K § 3., marg. 73. letnega poročila za 1. 1896. Z dopisom z dne 31. oktobra 1. 1898., št. 15.516, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo z razpisom z dne 18. oktobra 1. 1898., št. 16.321, za napravo kapnice na Pokluki dovolilo podporo 500 gld., torej 50 °/0 proračunjene potrebščine. O tem seje županstvo v Gorijah, kateremu seje ob enem zagotovil 25°/0 deželni prispevek, obvestilo s pozivom, skrbeti zdaj za to, da se pokrije ostalih 25 °/0 potrebščine. Temu pozivu je imenovano županstvo zadostilo. (Št. 12.009 1. 1898.; 2681 1. 1899.) K § 3., marg. 80. letnega poročila za 1. 1896. Deželno podporo 300 gld., ki se je svoječasno za napravo vodovoda v Zabavi, občina Kandrše, politični okraj Litija, obljubila, jev deželni odbor, ko se mu je naznanilo, da je ta naprava dogotovljena, nakazal v izplačilo. (Št. 4724, 6218 1. 1897.; 12.797, 13.946 1. 1898.) K § 3., marg. 33. letnega poročila za 1. 1898. Z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 13. maja 1. 1899., po katerem je za preskrbljenje vode v vaseh Ambrus, Primča Vas, Kal, Kamni Vrh, ki leže v občini Ambrus, in dalje v vaseh Grintovec, Kuželovec, Mali in Veliki Koren v občini Veliko Globoko vzeti za podlago oni projekt o preskrbljenju vode, ki se je predložil deželnemu zboru v VII. seji z dne 4. novembra 1. i890., in čegar izvršitev bi stala 30 do 35.000 gld., je deželni odbor deželnemu stavbinskemu uradu naročil, da se izjavi o tej zadevi. Deželni stavbinski urad se je skliceval v dotičnem svojem poročilu na one razloge, iz katerih se gori omenjeni projekt v svojem času ni izvršil, ki še zdaj vsi obstoje in med katerimi je posebno ta merodajen, da je projekt zlasti v ekonomičnem in narodnogospodarskem oziru jako nepopolen, kajti v tem projektu se ravno prav nič ne ozira na one kraje, ki so od reke Krke najbolj oddaljeni in vode največ potrebni, in bi celo izmed onih. vasi, katere naj bi se po tem projektu preskrbele z vodo, imela edino vas Ambrus resnično vsestransko korist, dočim bi imelo drugih sedem vasi večjo ali manjo, da celo na kilometre dolgo pot do vodotoča. Končno mnenje deželnega stavbinskega urada se glasi, da bi bili troški, katere bi zahtevala izvršitev večkrat omenjenega projekta, komaj koristno naloženi, in da torej ta projekt ni tak, da bi se ga moglo vzeti za podlago za daljne obravnave. Deželni odbor je potem deželnemu stavbinskemu uradu naročil, prevdariti, če bi se namen ne dal doseči na ta način, da bi se voda iz Globočice do Ambrusa napeljala, kamor bi morale hoditi okolu ležeče vasi po pitno vodo, in da bi se tem vasem dobivanje vode še na ta način olajšalo, da se v vsaki vasi napravi primerno število napajališč. O tem se predloži visokemu deželnemu zboru posebno poročilo. (Št. 6002, 9876 1. 1899.) K § 3., marg. 37. letnega poročila za 1. 1898. Vsled pooblastila c. kr. poljedelskega ministerstva je c. kr. deželna vlada dne 13. avgusta 1. 1899., št. 12.314, županstvu občine Šmartno nakazala v izplačilo prvi rok državne podpore za napravo kapnice v vasi Sidole v znesku 200 gld. Kolavdacijo te naprave je odredilo c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku na dan 7. oktobra 1. 1899. (St. 9449, 10.717 1. 1899.) 34 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Močvirski zaklad, njegovo stanje. 30. Močvirskega odbora računi- 31. Kapnica na Pokluki. 32. Vodovod v Zabavi. 33. Preskrbljenje vode za Ambrus in okolico. 34. Kapnica v vasi Sidole. Stanje močvirskega zaklada znašalo je konci decembra 1. 1898.: v obligacijah in drugih listinah......................................... v gotovini............................................................... vkup konci junija 1. 1899.: v obligacijah in drugih listinah......................................... v gotovini.........................................................- - vkup . (Št. 1113, 8607 I. 1899.) 103.777 gld. — kr. — » 59»/, » 103.777 gld. 591/2 kr. 104.083 gld. — kr. — » 341/2 » 104.083 gld. 34i/2 kr. S pritrditvijo deželnega odbora je c. kr. deželna vlada glavnemu odboru za obdelovanje močvirja na podstavi predloženih računov v pokritje troskov za uradne in pisarniške potrebščine in za vzdrževanje glavnih odtokov za čas od 1. septembra do 30. novembra L 1898. iz dohodka obresti močvirskega zaklada nakazala v izplačilo znesek 1546 gld. 45 kr. (St. 12.863, 13.860 1. 1898.) K § 3., marg. 73. letnega poročila za 1. 1896. Z dopisom z dne 31. oktobra 1. 1898., št. 15.516, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo z razpisom z dne 18. oktobra 1. 1898., št. 16.321, za napravo kapnice na Pokluki dovolilo podporo 500 gld., torej 50 °/„ proračunjene potrebščine. O tem seje županstvo v Glorijah, kateremu seje ob enem zagotovil 25°/0 deželni prispevek, obvestilo s pozivom, skrbeti zdaj za to, da se pokrije ostalih 25 °/0 potrebščine. Temu pozivu je imenovano županstvo zadostilo. (Št. 12.009 1. 1898.; 2681 1. 1899.) K § 3., marg. 80. letnega poročila za 1. 1896. Deželno podporo 300 gld., ki se je svoječasno za napravo vodovoda v Zabavi, občina Kandrše, politični okraj Litija, obljubila, je deželni odbor, ko se mu je naznanilo, da je ta naprava dogotovljena, nakazal v izplačilo. (Št. 4724, 6218 1. 1897.; 12.797, 13.946 1. 1898.) K § 3., marg. 33. letnega poročila za 1. 1898. Z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 13. maja 1. 1899., po katerem je za preskrbljenje vode v vaseh Ambrus, Primča Vas, Kal, Kamni Vrh, ki leže v občini Ambrus, in dalje v vaseh Grintovec, Kuželovec, Mali in Veliki Koren v občini Veliko Globoko vzeti za podlago oni projekt o preskrbljenju vode, ki se je predložil deželnemu zboru v VII. seji z dne 4. novembra 1. 1890., in čegar izvršitev bi stala 30 do 35.000 gld., je deželni odbor deželnemu stavbinskemu uradu naročil, da se izjavi o tej zadevi. Deželni stavbinski urad se je skliceval v dotičnem svojem poročilu na one razloge, iz katerih se gori omenjeni projekt v svojem času ni izvršil, ki še zdaj vsi obstoje in med katerimi je posebno ta merodajen, da je projekt zlasti v ekonomičnem in narodnogospodarskem oziru jako nepopolen, kajti v tem projektu se ravno prav nič ne ozira na one kraje, ki so od reke Krke najbolj oddaljeni in vode največ potrebni, in bi celo izmed onih. vasi, katere naj bi se po tem projektu preskrbele z vodo, imela edino vas Ambrus resnično vsestransko korist, dočim bi imelo drugih sedem vasi večjo ali manjo, da celo na kilometre dolgo pot do vodotoča. Končno mnenje deželnega stavbinskega urada se glasi, da bi bili troški, katere bi zahtevala izvršitev večkrat omenjenega projekta, komaj koristno naloženi, in da torej ta projekt ni tak, da bi se ga moglo vzeti za podlago za daljne obravnave. Deželni odbor je potem deželnemu stavbinskemu uradu naročil, prevdariti, če bi se namen ne dal doseči na ta način, da bi se voda iz Globočice do Ambrusa napeljala, kamor bi morale hoditi okolu ležeče vasi po pitno vodo, in da bi se tem vasem dobivanje vode še na ta način olajšalo, da se v vsaki vasi napravi primerno število napajališč. O tem se predloži visokemu deželnemu zboru posebno poročilo. (Št. 6002, 9876 1. 1899.) K § 3., marg. 37. letnega poročila za 1. 1898. Vsled pooblastila c. kr. poljedelskega ministerstva je c. kr. deželna vlada dne 13. avgusta 1. 1899., št. 12.314, županstvu občine Šmartno nakazala v izplačilo prvi rok državne podpore za napravo kapnice v vasi Sidole v znesku 200 gld. Kolavdacijo te naprave je odredilo c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku na dan 7. oktobra 1. 1899. (St. 9449, 10.717 1. 1899.) Vodnjak v Brezovem. 36. Vodovod Semič- črnomelj. K § 3., marg. 38. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 23. februarija 1. 1899., št. 2712, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo projekt za napravo vodnjaka v Brezovem, občina Polšnik, odobrilo ter v pokritje na 1800 gld. proračunjenih troškov dovolilo podporo v znesku 900 gld. Županstvu Polšnik je deželni odbor na njegovo dotično prošnjo za nadaljevanje del pri omenjenem vodnjaku, katera so žev precej napredovala, na račun 30% deželnega prispevka nakazal v izplačilo znesek 300 gld. (Št. 2295, 5493 1. 1899.) K § 3., marg. 39. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 2. septembra 1. 1898., št. 9773, je deželni odbor c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlju naznanil, da je vodovod Šemič-črnomelj dokončan ter je isto naprosil, da bi se pri kolavdacijski obravnavi tudi ozir jemalo na rešitev raznih vprašanj, tako zlasti glede odkupa sveta za vodohrane, potem glede odškodovanja več posestnikov, ki so bili po gradnji oškodovani, in končno glede odškodnine, katero je zahteval posestnik mlina in žage A. Stricel iz Blatnika, da bo na ta način možno vse stroške tega vodovoda končnoveljavno izkazati in jih porazdeliti med dotične faktorje. (Št. 9773 1. 1898.) Tozadevna obravnava je bila razpisana na 8. dan marcija 1. 1899. in naslednje dneve. Na podstavi izida te obravnave je sestavil deželni stavbinski urad nastopni obračun: A. Vsi troski vodovoda Semič-Črnomelj. a) čisti troški gradnje: 1. ) Po delnem obračunu I . ............................. 42.376 gld. 40 kr. 2. ) po delnem obračunu II....................................... 47.398 » 22 » 3. ) poznejši popravek........................................... 1» — » 4. ) ograja zajetja studenca na Blatniku................ 111 »50» 5.) naprava nove sesalke, sesalkina obzidana jama, korito za živino i. t. d. na Blatniku, glasom zapisnika z dne 8. marcija 1. 1899. . . . ._____300 » — » vkup ad a 90.187 gld. 12 kr. b) Odškodnine in odkup sveta: 1. ) Odškodnina Martinu Bukovcu na Blatniku za odstranitev hleva in gnojne jame nad zajetjem studenca................. 450 gld. — kr. 2. ) odškodnina Andreju Stricel na Blatniku za zmanjšanje vodne sile pri njegovem mlinu in žagi . 550 » — » 3. ) odkup sveta za vodohrane i. t. d. in manjše odškodnine glasom zapisnika z dne 8. marcija 1. 1899. (1723 gld. 50 kr. — 550 gld.)........................ 1.173 » 50 » vkup ad 6 . . . 2.173 » 50 » c) Vodstvo gradnje in komisijski troški: 1. ) Nadziranje in vodstvo gradnje.......... 3.076 gld. 76 kr. 2. ) komisijski troški vodopravne obravnave . 155 » 32 » 3. ) komisijski troški I. kolavdacije 4. ) komisijski troški II. kolavdacije . 5. ) komisijski troški končne obravnave 215 » 68 » 131 » 77 » 152 » 24 » vkup ad c . . 3.731 » 77 » d) Razni troški: za mapne liste, inserate, tiskovine, risalne priprave in druge pisarniške potrebščine................................................................ 390 »12» e) Orodje in rezervni materijah ................................... 314 » 38 » preskrbel K. Wagenführer Odnos . . . 96.796 gld. 89 kr. 36 Letno poročilo. — § 3’ Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Vodnjak v Brezovem. 36. Vodovod Semič- črnomelj. K § 3., marg. 38. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 23. februarija 1. 1899., št. 2712, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo projekt za napravo vodnjaka v Brezovem, občina Polšnik, odobrilo ter v pokritje na 1800 gld. proračunjenih troškov dovolilo podporo v znesku 900 gld. Županstvu Polšnik je deželni odbor na njegovo dotično prošnjo za nadaljevanje del pri omenjenem vodnjaku, katera so žev precej napredovala, na račun 30 % deželnega prispevka nakazal v izplačilo znesek 300 gld. (Št. 2295, 5493 1. 1899.) K § 3., marg. 39. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 2. septembra 1. 1898., št. 9773, je deželni odbor c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlju naznanil, da je vodovod Šemič-črnomelj dokončan ter je isto naprosil, da bi se pri kolavdacijski obravnavi tudi ozir jemalo na rešitev raznih vprašanj, tako zlasti glede odkupa sveta za vodohrane, potem glede odškodovanja več posestnikov, ki so bili po gradnji oškodovani, in končno glede odškodnine, katero je zahteval posestnik mlina in žage A. Stricel iz Blatnika, da bo na ta način možno vse stroške tega vodovoda končnoveljavno izkazati in jih porazdeliti med dotične faktorje. (Št. 9773 1. 1898.) Tozadevna obravnava je bila razpisana na 8. dan marcija 1. 1899. in naslednje dneve. Na podstavi izida te obravnave je sestavil deželni stavbinski urad nastopni obračun: A. Vsi troski vodovoda Semič-Črnomelj. a) čisti troški gradnje: 1.) Po delnem obračunu I 42.376 gld. 40 kr. 2. ) po delnem obračunu II.................................... 47.398 3. ) poznejši popravek....................................... 1» — » 4. ) ograja zajetja studenca na Blatniku......................... 111 »50» 5. ) naprava nove sesalke, sesalkina obzidana jama, korito za živino i. t. d. na Blatniku, glasom zapisnika z dne 8. marcija 1. 1899. . . . ._____300 » — » vkup ad a 90.187 gld. 12 kr. b) Odškodnine in odkup sveta: 1. ) Odškodnina Martinu Bukovcu na Blatniku za odstranitev hleva in gnojne jame nad zajetjem studenca................ 450 gld. — kr. 2. ) odškodnina Andreju Stricel na Blatniku za zmanjšanje vodne sile pri njegovem mlinu in žagi . 550 » — » 3. ) odkup sveta za vodohrane i. t. d. in manjše odškodnine glasom zapisnika z dnč 8. marcija 1. 1899. (1723 gld. 50 kr. — 550 gld.).......................1.173 » 50 » vkup ad6 . . . 2.173 » 50 » c) Vodstvo gradnje in komisijski troški: 1.) Nadziranje in vodstvo gradnje .... . 3.076 gld. 76 kr. 2.) komisijski troški vodopravne obravnave 155 » 32 » 3.) komisijski troški I. kolavdacije 215 » 68 » 4.) komisijski troški II. kolavdacije . . . 131 » 77 » 5.) komisijski troški končne obravnave . . 152 » 24 » vkup ad c . . . d) Razni troški: za mapne liste, inserate, tiskovine, risalne priprave in druge pisarniške potrebščine........................................................... 3.731 » 77 » 390 12 » e) Orodje in rezervni materijah preskrbel K. Wagenführer ........... 314 » 38 » Odnos . . . 96.796 gld. 89 kr. Prenos . . . 96.796 gld. 89 kr. f) Vzdrževalni troški in nadzorovanje vodovoda skoz eno leto, namreč od 1. decembra 1897 do 1. decembra 1898: 1. ) Materijal in delo............................. 65 gld. 23 kr. 2. ) plača nadzornika vodovoda................... 720 » — » 3. ) najemnina za delalnico in za shrambo materijala.................................................. 144 > — » vkup ad f . . . 929 » 23 » Vsi troški . . . 97.726 gld. 12 kr. B. Sestava prekoračenih, oziroma manjših troskov: Zap. št. Predmet Proračun Izdatek Prekoračenje Prihranek gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld- kr. 1 Zgradbena dela . 14118 _ 14199 38 81 38 2 dobava cevi in armatur 37496 62 42597 90 5101 28 — — 3 kopanje jarka in zasutje 19160 — 20594 30 1434 30 — — 4 montaža cevi 7452 60 7662 16 209 56 _ — 5 vožnja materijala 1800 — 2086 20 286 20 — — 6 režija in razni troški — — 2635 68 2635 68 — — 7 naknadna dela pri zajetju studenca na Blatniku (ograja zajetja in naprava sesalke) — — 111 50 111 50 — — 300 — 300 — — — 8 odkup sveta, odškodnine, vodstvo gradnje in komisije 8972 78 7539 — — — 1433 78 Vkupni uspeh . 89000 — 97726 12 10159 90 1433 78 Se kaže prekoračenje za................................. 8726 gld. 12 kr. Z dopisom z dne 26. junija 1. 1899., št. 6635, je potem deželni odbor c. kr. deželno vlado naprosil, da bi pri c. kr. poljedelskem ministerstvu predlagala, da se od prekoračene svote 8726 gld. prevzame 40°/o na državni zaklad, ter je pri tej priliki naglašal, da bo tudi dežela 40% plačala, ostanek pa bi pokrile udeležene občine. (St. 6635 1. 1899.) K troškom vodovoda Semič-Črnomelj, znašajočim 97.726 gld. 12 kr., morajo udeleženci vsega vkup 19.545 gld. 22 kr. prispevati. Od tega prispevka odpadejo na posamezne občine nastopni zneski: na občino Semič....................................................7315 gld. 81 kr. » » Kot........................................................ 982 » 72 » > > Petrova Vas . 1747 » 06 » » » Telči Vrh...................................................218 » 38 > » * Črnomelj.................................................. 9281 » 25 » Omeniti je še, da se je nadzornik vodovoda Semič-Crnomelj, Florijan Kloss, še dalje v službi obdržal in da se prejemki tega nadzornika tudi v tekočem letu iz deželnega zaklada predujemoma plačujejo. (Št. 9773, 10.325, 10.781, 11.462, 11.503, 11.603, 11.621, 11.888, 13.159, 13.284, 13.460, 13.663 1.1898.; 158, 1336, 1738, 2218, 2431, 3023, 3337, 5325, 6635, 8391, 8794, 9269, 10.045, 10.381 1. 1899.) 37. Vodovod v Postojni. K § 3., marg. 40. letnega poročila za 1. 1898. Gospodarskemu odboru v Postojni se je podpora 500 gld., katero mu je obljubil deželni odbor za izvršitev pripravljalnih del pri ondotnem vodovodu, nakazala v izplačilo. (Št. 10.988 1. 1898.) S poročilom z dne 5. februarija 1. 1899., št. 386, je županstvo v Postojni predložilo projekt, katerega je izdelal podjetnik inženir K. Wagenführer za vodovod trga Postojne. 38 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Prenos . . . 96.796 gld. 89 kr. f) Vzdrževalni troski in nadzorovanje vodovoda skoz eno leto, namreč od 1. decembra 1897 do 1. decembra 1898: 1. ) Materijal in delo................... 65 gld. 23 kr. 2. ) plača nadzornika vodovoda........... 720 » — » 3. ) najemnina za delalnico in za shrambo materijala....................................... 144 > — » vkup ad f . . . 929 » 23 » Vsi troški . . . 97.726 gld. 12 kr. B. Sestava prekoračenih, oziroma manjših troskov: Zap. št. Predmet Proračun Izdatek Prekoračenje Prihranek gld. kr. g!4. kr. gld. kr. gld. kr. 1 Zgradbena dela 14118 _ 14199 38 81 38 2 dobava cevi in armatur 37496 62 42597 90 5101 28 — — 3 kopanje jarka in zasutje 19160 — 20594 30 1434 30 — — 4 montaža cevi 7452 60 7662 16 209 56 — — 5 vožnja materijala 1800 — 2086 20 286 20 — — 6 režija in razni troški — — 2635 68 2635 68 — 7 naknadna dela pri zajetju studenca na Blatniku (ograja zajetja in naprava sesalke) — — 111 50 111 50 — — 300 — 300 — —- — 8 odkup sveta, odškodnine, vodstvo gradnje in komisije 8972 78 7539 — — — 1433 78 Vkupni uspeh . 89000 — 97726 12 10159 90 1433 78 Se kaže prekoračenje za................................. 8726 gld. 12 kr. Z dopisom z dne 26. junija 1. 1899., št. 6635, je potem deželni odbor c. kr. deželno vlado naprosil, da bi pri c. kr. poljedelskem ministerstvu predlagala, da se od prekoračene svote 8726 gld. prevzame 40% na državni zaklad, ter je pri tej priliki naglašal, da bo tudi dežela 40% plačala, ostanek pa bi pokrile udeležene občine. (St. 6635 1. 1899.) K troškom vodovoda Semič-Črnomelj, znašajočim 97.726 gld. 12 kr., morajo udeleženci vsega vkup 19.545 gld. 22 kr. prispevati. Od tega prispevka odpadejo na posamezne občine nastopni zneski: na občino Semič....................................................7315 gld. 81 kr. » » Kot......................................................... 982 » 72 » > » Petrova Vas.............................................. 1747 » 06 » » > Telči Vrh....................................................218 -> 38 » » » Črnomelj................................................... 9281 » 25 » Omeniti je še, da se je nadzornik vodovoda Semič-Crnomelj, Florijan Kloss, še dalje v službi obdržal in da se prejemki tega nadzornika tudi v tekočem letu iz deželnega zaklada predujemoma plačujejo. (Št. 9773, 10.325, 10.781, 11.462, 11.503, 11.603, 11.621, 11.888, 13.159, 13.284, 13.460, 13.663 1.1898.; 158, 1336, 1738, 2218, 2431, 3023, 3337, 5325, 6635, 8391, 8794, 9269, 10.045, 10.381 1. 1899.) 37- K § 3., m arg. 40. letnega poročila za 1. 1898. Vodovod Gospodarskemu odboru v Postojni se je podpora 500 gld., katero mu je obljubil deželni v ostojm. oc}bor za izvršitev pripravljalnih del pri ondotnem vodovodu, nakazala v izplačilo. (Št. 10.988 1. 1898.) S poročilom z dne 5. februarija 1. 1899., št. 386, je županstvo v Postojni predložilo projekt, katerega je izdelal podjetnik inženir K. Wagenführer za vodovod trga Postojne. 38. Vodovod v Kalu, občina Šmihel, okraj Postojna. 39. V odovod v Šmihelu, občina Hrenovice. 40. Vodovod v Metuljah. =2 41. Vodovod v Vrhpolju pri Vipavi. Deželni stavbinski urad, ki je dobil nalog, ta projekt pregledati, je našel, da je projekt v marsikaterem oziru pomanjkljiv. Radi tega ga je vrnil deželni odbor županstvu v Postojni v popolnitev. (Št. 2922 1. 1899.) Popolnjeni projekt je županstvo zopet predložilo s poročilom z dne 4. septembra 1. 1899., št. 1251. (Št. 10.988 1. 1898.; 2922, 4549, 5341, 9970, 10.007 1. 1899.) K § ,3., marg. 41. letnega poročila za 1. 1898. Ker se je projekt za napravo vodovoda v Kalu, občina Šmihel, politični okraj Postojna, ki je bil že 1. 1895. narejen, zavrgel, in se je radi prevelikih troskov morala opustiti tudi izvršitev onega projekta, po katerem bi vas Kal skupno z vasema Velika Pristava in Tabor dobivala vodo iz Taborskih studencev, predložilo je županstvo v Šmihelu s poročilom z dne 25. marcija 1. 1899., št. 356, vlogo gospodarskega odbora vasi Kal, vsled katere se je Stanovnikom te vasi baje posrečilo, zaslediti studenec, ki bi bil morebiti pripraven za napeljavo vode v vas. Deželni odbor je naročil deželnemu stavbinskemu uradu, da pove o tem svoje mnenje. (Št. 3589 1. 1899.) K § 3., marg. 42. letnega poročila za 1. 1898. Prvi obrok državne podpore 950 gld., katero je dovolilo e. kr. poljedelsko ministerstvo kot prispevek k troškom za popravo po potresu poškodovanega vodovoda v Šmihelu, občina PIrenovice, je c. kr. deželna vlada v visokosti 600 gld. nakazala županstvu v Hrenovicah z dnem 26. septembrom 1. 1898., št. 13.762, v izplačilo. (Št. 11.002 1. 1898.) S poročilom z dne 15. decembra 1. 1898., št. 2192, je županstvo v Hrenovicah deželnemu odboru naznanilo, da so dotična dela dokončana. (Št. 13.357 1. 1898.) Kolavdacija se je vršila dne 20. junija 1. 1899., ter je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 16. avgusta 1. 1899., št. 10.229, dotični kolavdacijski operat radi pregleda obračuna. (Št. 11.002, 13.357 1. 1898.; 6904, 7716, 9531, 9732 1. 1899.) K § 3., marg. 44. letnega poročila za 1. 1898. Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899. je deželni odbor z dopisom z dne 4. maja 1. 1899., št. 4183, c. kr. deželno vlado naprosil, delati na to, da se bode za napravo vodovoda v Metuljah kar najpreje zagotovila državna podpora. (Št. 4183 1. 1899.) Z dopisom z dne 16. junija 1. 1899., št. 7227, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo z razpisom z dne 29. maja 1. 1899., št. 21.970, za napravo vodovoda v Metuljah na podstavi projekta deželnega stavbinskega urada, po katerem je za zbiranje vode porabiti dve obstoječi kapnici, kateri je znotraj primerno obzidati, dovolilo v pokritje do-tičnih na 13.200 gld. proračunjenih troškov državni v dveh letnih obrokih zapadli prispevek 5O°/0 te potrebščine, to je znesek 6600 gld. in uvažujoč nujnost te zadeve in pa, da se z izvršitvijo tega podjetja takoj prične, dalje tudi dalo pooblastilo, da se prvi obrok tega prispevka takoj v izplačilo nakaže, dočim se bode drugi obrok izplačal 1. 1900., ko se predloži operat o kolavdaciji. (Št. 7227 1. 1899.) Deželni odbor je prvi obrok v znesku 3300 gld. prejel ter je v svrho oddaje gradnje tega vodovoda razpisal ponudbeno razpravo. Izvršitev dela se je izročilo podjetnikoma A. C. Achtschinu in Antonu Lončariču kot najcenejšima ponudnikoma za svoto 10.805 gld. 92 kr. (Št. 9850 1. 1899.) C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je v svoji razsodbi z dne 3. septembra 1. 1897. določilo, da mora biti ta naprava do konca septembra 1. 1899. dokončana. Ker se pa to ni moglo zgoditi, prosilo se je za podaljšanje tega roka. (Št. 4183, 7227, 7746, 9167, 9232, 9696, 9850, 9852, 10.173 1. 1899.) K § 3., marg. 45. letnega poročila za 1. 1898. Nedostatki, katere se je našlo pri Vrhpoljskem vodovodu o priliki kolavdacijske obravnave, je podjetnik inženir K. Wagenführer popravil. (Št. 11.490 1. 1898.) Od podpore 6000 gld., ki se je za ta vodovod dovolila iz državnega zaklada, se je nakazal v izplačilo najpreje znesek 5000 gld. ker pa je imela dodatna kolavdacija ugoden izid, izplačalo se je potem tudi ostalih 1000 gld. (Št. 1866, 9494 1. 1899.) Končno se je nakazal občini v izplačilo tudi znesek 26 gld. 44 kr., ki je ostal od onih 100 gld., ki so se bili pridržali od deželne podpore v pokritje komisijskih troškov. (Št. 11.490, 12.349, 13.041, 13.796 1. 1898.; 1866, 2867, 4901, 7442, 9494, 10.694 1. 1899.) 40 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Vodovod v Kalu, občina Šmihel, okraj Postojna. 39. Vodovod v Šmihelu, občina Hrenovice. 40. Vodovod v Metuljah. C2_ 41. Vodovod Vrhpolju pri Vipavi. Deželni stavbinski urad, ki je dobil nalog, ta projekt pregledati, je našel, da je projekt v marsikaterem oziru pomanjkljiv. Radi tega ga je vrnil deželni odbor županstvu v Postojni v popolnitev. (Št. 2922 1. 1899.) Popolnjeni projekt je županstvo zopet predložilo s poročilom z dne 4. septembra 1. 1899., št. 1251. (Št. 10.988 1. 1898.; 2922, 4549, 5341, 9970, 10.007 1. 1899.) K § .3., marg. 41. letnega poročila za 1. 1898. Ker se je projekt za napravo vodovoda v Kalu, občina Šmihel, politični okraj Postojna, ki je bil že 1. 1895. narejen, zavrgel, in se je radi prevelikih troskov morala opustiti tudi izvršitev onega projekta, po katerem bi vas Kal skupno z vasema Velika Pristava in Tabor dobivala vodo iz Taborskih studencev, predložilo je županstvo v Šmihelu s poročilom z dne 25. marcija 1. 1899., št. 356, vlogo gospodarskega odbora vasi Kal, vsled katere se je Stanovnikom te vasi baje posrečilo, zaslediti studenec, ki bi bil morebiti pripraven za napeljavo vode v vas. Deželni odbor je naročil deželnemu stavbinskemu uradu, da pove o tem svoje mnenje. (Št. 3589 1. 1899.) K § 3., marg. 42. letnega poročila za 1. 1898. Prvi obrok državne podpore 950 gld., katero je dovolilo c. kr. poljedelsko ministerstvo kot prispevek k trošlcom za popravo po potresu poškodovanega vodovoda v Šmihelu, občina Hrenovice, je c. kr. deželna vlada v visokosti 600 gld. nakazala županstvu v Hrenovicah z dnem 26. septembrom 1. 1898., št. 13.762, v izplačilo. (Št. 11.002 1. 1898.) S poročilom z dne 15. decembra 1. 1898., št. 2192, je županstvo v Hrenovicah deželnemu odboru naznanilo, da so dotična dela dokončana. (Št. 13.357 1. 1898.) Kolavdacija se je vršila dne 20. junija 1. 1899., ter je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru z dopisom z dne 16. avgusta 1. 1899., št. 10.229, dotični kolavdacijski operat radi pregleda obračuna. (Št. 11.002, 13.357 1. 1898.; 6904, 7716, 9531, 9732 1. 1899.) K § 3., marg. 44. letnega poročila za 1. 1898. Izvršujč sklep deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899. je deželni odbor z dopisom z dne 4. maja 1. 1899., št. 4183, c. kr. deželno vlado naprosil, delati na to, da se bode za napravo vodovoda v Metuljah kar naj prej e zagotovila državna podpora. (Št. 4183 1. 1899.) Z dopisom z dne 16. junija 1. 1899., št. 7227, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo z razpisom z dne 29. maja 1. 1899., št. 21.970, za napravo vodovoda v Metuljah na podstavi projekta deželnega stavbinskega urada, po katerem je za zbiranje vode porabiti dve obstoječi kapnici, kateri je znotraj primerno obzidati, dovolilo v pokritje do-tičnih na 13.200 gld. proračunjenih troškov državni v dveh letnih obrokih zapadli prispevek 50% te potrebščine, to je znesek 6600 gld. in uvažujoč nujnost te zadeve in pa, da se z izvršitvijo tega podjetja takoj prične, dalje tudi dalo pooblastilo, da se prvi obrok tega prispevka takoj v izplačilo nakaže, dočim se bode drugi obrok izplačal 1. 1900., ko se predloži operat o kolavdaciji. (Št. 7227 1. 1899.) Deželni odbor je prvi obrok v znesku 3300 gld. prejel ter je v svrho oddaje gradnje tega vodovoda razpisal ponudbeno razpravo. Izvršitev dela se je izročilo podjetnikoma A. C. Achtschinu in Antonu Lončariču kot najcenejšima ponudnikoma za svoto 10.805 gld. 92 kr. (Št. 9850 1. 1899.) C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je v svoji razsodbi z dne 3. septembra 1. 1897. določilo, da mora biti ta naprava do konca septembra 1. 1899. dokončana. Ker se pa to ni moglo zgoditi, prosilo se je za podaljšanje tega roka. (Št. 4183, 7227, 7746, 9167, 9232, 9696, 9850, 9852, 10.173 1. 1899.) K § 3., marg. 45. letnega poročila za 1. 1898. Nedostatki, katere se je našlo pri Vrhpoljskem vodovodu o priliki kolavdacijske obravnave, je podjetnik inženir K. Wagenführer popravil. (Št. 11.490 1. 1898.) Od podpore 6000 gld., ki se je za ta vodovod dovolila iz državnega zaklada, se je nakazal v izplačilo naj prej e znesek 5000 gld.; ker pa je imela dodatna kolavdacija ugoden izid, izplačalo se je potem tudi ostalih 1000 gld. (Št. 1866, 9494 1. 1899.) Končno se je nakazal občini v izplačilo tudi znesek 26 gld. 44 kr., ki je ostal od onih 100 gld., ki so se bili pridržali od deželne podpore v pokritje komisijskih troškov. (Št. 11.490, 12.349, 13.041, 13.796 1. 1898.; 1866, 2867, 4901, 7442, 9494, 10.694 1. 1899.) 42. Vodovod v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. 43. Vodovod za Novo Mesto in okolico. 44. Vodovod v Polhovem Gradcu in Pristavi. 45. Vodovod v Ilir. Bistrici in Trnovem. 46. Vodovod v Vrhovljah. K § 3., marg. 46. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 15. januarija 1. 1899., št. 154, je c. kr. deželna vlada prijavila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo one premembe, oziroma razširjenja vodovoda za Gorenji in Dolenji Logatec, katera je sprožil deželni odbor, na znanje vzelo, in da torej proti dejanski izvršitvi naprave ni nobenega zadržka. Ko so bila dela tega vodovoda dokončana, se je na skupno prošnjo županstev Gorenjega in Dolenjega Logatca od deželne podpore 15.000 gld. nakazal v izplačilo tudi drugi obrok 5000 gld., le znesek 400 gld. se je pridržal od tek 5000 gld. v pokritje troskov za nadzorovanje in komisije. (Št. 963 1. 1899.) Od državne podpore je c. kr. deželna vlada vsled pooblastila c. kr. poljedelskega mini-sterstva nakazala v izplačilo prvi obrok v znesku 19.250 gld. dne 11. februarija 1. 1899., št. 2383. (Št. 1865 1. 1899.) Kolavdacija tega vodovoda se je vršila na dan 12. junija 1. 1899. Pri tej kolavdaciji se je konstatiralo, da se je prekoračil proračun za 9527 gld. Ker se pa pri kolavdaciji dotični obračun ni pregledal po številkah, zgodilo se je to dne 14. avgusta 1. 1899. z intervencijo deželnega inženirja Sbrizaja. (Št. 11.228 1. 1898.; 907, 963, 1865, 5579, 5863, 6613, 6996, 9065 1. 1899.) K § 3., marg. 49. letnega poročila za 1. 1898. V zadevi vodovoda za Novo Mesto in okolico se predloži posebno poročilo. K § 3., marg. 50. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 23. novembra 1. 1898., št. 16.716, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo v pokritje na 10.000 gld. proračunjenih troškov vodovoda v Polhovem Gradcu in Pristavi dovolilo podporo v znesku 5000 gld. in da bo mogoče to svoto šele leta 1900 in 1901 v dveh enakih obrokih v izplačilo nakazati. Pri vsem tem pa se je moglo z delom pričeti, ker se je podjetnik izjavil, da hoče na izplačanje državne podpore čakati. Ko je bila polovica vseh del dokončana, je deželni odbor na dotično prošnjo županstva v Polhovem Gradcu od deželne podpore 2000 gld. nakazal v izplačilo delni znesek 1800 gld. (Št. 12.625 1. 1898.; 2865, 5374 1. 1899.) K § 3., marg. 53. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 19 oktobra 1. 1898., št. 14.885, je c. kr. deželna vlada naznanila, da se je županstvu v Ilirski Bistrici prvi obrok državnega prispevka k troškom vodovoda v Ilirski Bistrici v znesku 1400 gld. nakazal v izplačilo. (Št. 11.613 1. 1898.) S poročilom z dne 8. decembra 1. 1898., št. 749, je županstvo Ilirska Bistrica naznanilo, da je vodovod dodelan. (Št. 13.090 1. 1898.) Kolavdacijo vodovoda je odredilo politično oblastvo na dan 28. aprila 1. 1899. (Št. 4524 1. 1899.) Pri kolavdaciji se je konstatiralo, da se je izvršilo nekaj del, katera niso bila projektirana in so stala 637 gld. (Št. 5235 1. 1899.) Ker se je kolavdacijska komisija izrekla, da so ta dela krajevnim razmeram primerna in da ustrezajo namenu, izjavil je deželni odbor, da je pripravljen v pokritje dotičnih troškov dati 20% prispevek in je o tem obvestil c. kr. deželno vlado. (Št. 5758 1. 1899.) Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 13. avgusta 1. 1899., št. 12.315, se je županstvu v Ilirski Bistrici tudi ostanek državne podpore v znesku 500 gld. nakazal v izplačilo, v pokritje višjih troškov znašajočih 637 gld. pa c. kr. poljedelsko ministerstvo ni dovolilo nobenega prispevka. (Št. 11.613, 11.830, 13.090 1. 1898.; 4524, 5235, 5758, 9450 1. 1899.) K § 3., marg. 54. letnega poročila za 1. 1898. Vodovod v Vrhovljah, okraj Kamnik, je dodelan. Od državne podpore, znašajoče 2750 gld,, se je dosedaj podjetniku inženirju K. Wagenführer izplačala polovica, to je 1375 gld.; od deželne podpore 1650 gld. pa se je nakazal v izplačilo znesek 1425 gld. Radi izplačila druge polovice državne podpore se je glede na to, da se je kolavdacija dodelanega vodovoda že zvršila, storilo potrebne korake. (Št. 10.707, 11.799, 12.735, 13.535 1. 1898.; 1580, 2466, 2918, 10.202 1. 1899.) 42 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Vodovod v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. 43. Vodovod za Novo Mesto in okolico. 44. Vodovod v Polhovem Gradcu in Pristavi. 45. Vodovod v Ilir. Bistrici in Trnovem. 46. Vodovod v Vrhovljah. K § 3., marg. 46. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 15. januarija 1. 1899., št. 154, je c. kr. deželna vlada prijavila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo one premembe, oziroma razširjenja vodovoda za Gorenji in Dolenji Logatec, katera je sprožil deželni odbor, na znanje vzelo, in da torej proti dejanski izvršitvi naprave ni nobenega zadržka. Ko so bila dela tega vodovoda dokončana, se je na skupno prošnjo županstev Gorenjega in Dolenjega Logatca od deželne podpore 15.000 gld. nakazal v izplačilo tudi drugi obrok 5000 gld., le znesek 400 gld. se je pridržal od teh 5000 gld. v pokritje troskov za nadzorovanje in komisije. (Št. 963 1. 1899.) Od državne podpore je c. kr. deželna vlada vsled pooblastila c. kr. poljedelskega mini-sterstva nakazala v izplačilo prvi obrok v znesku 19.250 gld. dne 11. februarija 1. 1899., št. 2383. (Št. 1865 1. 1899.) Kolavdacija tega vodovoda se je vršila na dan 12. junija 1. 1899. Pri tej kolavdaciji se je konstatiralo, da se je prekoračil proračun za 9527 gld. Ker se pa pri kolavdaciji dotični obračun ni pregledal po številkah, zgodilo se je to dne 14. avgusta 1. 1899. z intervencijo deželnega inženirja Sbrizaja. (Št. 11.228 1. 1898.; 907, 963, 1865, 5579, 5863, 6613, 6996, 9065 1. 1899.) K § 3., marg. 49. letnega poročila za 1. 1898. V zadevi vodovoda za Novo Mesto in okolico se predloži posebno poročilo. K § 3., marg. 50. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 23. novembra 1. 1898., št. 16.716, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo v pokritje na 10.000 gld. proračunjenih troskov vodovoda v Polhovem Gradcu in Pristavi dovolilo podporo v znesku 5000 gld. in da bo mogoče to svoto šele leta 1900 in 1901 v dveh enakih obrokih v izplačilo nakazati. Pri vsem tem pa se je moglo z delom pričeti, ker se je podjetnik izjavil, da hoče na izplačanje državne podpore čakati. Ko je bila polovica vseh del dokončana, je deželni odbor na dotično prošnjo županstva v Polhovem Gradcu od deželne podpore 2000 gld. nakazal v izplačilo delni znesek 1800 gld. (Št. 12.625 1. 1898.; 2865, 5374 1. 1899.) K § 3., marg. 53. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 19 oktobra 1. 1898., št. 14.885, je c. kr. deželna vlada naznanila, da se je županstvu v Ilirski Bistrici prvi obrok državnega prispevka k troškom vodovoda v Ilirski Bistrici v znesku 1400 gld. nakazal v izplačilo. (Št. 11.613 1. 1898.) S poročilom z dne 8. decembra 1. 1898., št. 749, je županstvo Ilirska Bistrica naznanilo, da je vodovod dodelan. (Št. 13.090 1. 1898.) Kolavdacijo vodovoda je odredilo politično oblastvo na dan 28. aprila 1. 1899. (Št. 4524 1. 1899.) Pri kolavdaciji se je konstatiralo, da se je izvršilo nekaj del, katera niso bila projektirana in so stala 637 gld. (Št. 5235 L 1899.) Ker se je kolavdacijska komisija izrekla, da so ta dela krajevnim razmeram primerna in da ustrezajo namenu, izjavil je deželni odbor, da je pripravljen v pokritje dotičnih troškov dati 20% prispevek in je o tem obvestil c. kr. deželno vlado. (Št. 5758 1. 1899.) Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 13. avgusta 1. 1899., št. 12.315, se je županstvu v Ilirski Bistrici tudi ostanek državne podpore v znesku 500 gld. nakazal v izplačilo, v pokritje višjih troškov znašajočih 637 gld. pa c. kr. poljedelsko ministerstvo ni dovolilo nobenega prispevka. (Št. 11.613, 11.830, 13.090 1. 1898.; 4524, 5235, 5758, 9450 1. 1899.) K § 3., marg. 54. letnega poročila za 1. 1898. Vodovod v Vrhovljah, okraj Kamnik, je dodelan. Od državne podpore, znašajoče 2750 gld,, se je dosedaj podjetniku inženirju K. Wagenführer izplačala polovica, to je 1375 gld.; od deželne podpore 1650 gld. pa se je nakazal v izplačilo znesek 1425 gld. Radi izplačila druge polovice državne podpore se je glede na to, da se je kolavdacija dodelanega vodovoda že zvršila, storilo potrebne korake. (Št. 10.707, 11.799, 12.735, 13.535 1. 1898.; 1580, 2466, 2918, 10.202 1. 1899.) 47. Vodovod za vasi Šmarije in Razdrto. 48. Vodovod v vasi Raka. 49. V odovod v Vrbici. 50. Preskrbijenje vode v občini Stari Trg v političnem okraju Črnomelj. 51. Vodovod v Podkraju pri Vipavi. 52. Vodovod v Št. Vidu pri Zatičini. K § 3., marg. 55. letnega poročila za 1. 1898. Ko so bili popravljeni nedostatki, kateri so se bili konstatovali na vodovodu v Smarijab in Razdrtem o priliki kolavdaeijske obravnave, je e. kr. poljedelsko ministerstvo v pokritje troskov tega vodovoda dovolilo in nakazalo v izplačilo državni prispevek v znesku 4100 gld. (St. 11.612, 12.998, 13.632 1. 1898.; 3464, 4232 1. 1899.) K § 3., marg. 56. letnega poročila za 1. 1898. Deželni odbor je na dotično prošnjo županstva na Raki 20% deželno podporo dovoljeno za napravo vodovoda v vasi Raka z ozirom na uboštvo udeleženega prebivalstva za 5% zvišal, tako da bi od proračunjene potrebščine 16.800 gld. odpadlo na deželo 4200 gld. Ko so se tudi udeleženci zavezali, prevzeti nase 25% te potrebščine, se je c. kr. deželna vlada naprosila, da izposluje 50% državno podporo. (Št. 12.558 1. 1898.; 4756, 5796, 6952 1. 1899.) K § 3., marg. 57. letnega poročila za 1. 1898. S poročilom z dne 14. decembra 1. 1898., št. 739, je županstvo v Jablanici naznanilo, da je vodovod v Vrbici izgotovljen. (Št. 13.358 1. 1899.) Ko je deželni odbor c. kr. deželno vlado o tem obvestil, odredila se je kolavdacijska obravnava na dan 9. marcija 1. 1899. (Št. 2432 1. 1899.) Pri tej kolavdaciji se ni našlo nikakih nedostatkov ter se je za ta vodovod dovoljena državna podpora 2000 gld. nakazala brez zadržka v izplačilo. (Št. 11.313, 13.358 1. 1898.; 879, 1921, 2432, 9495 1. 1899.) K § 3., marg. 58. letnega poročila za 1. 1898. Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 2. maja 1, 1899. je deželni odbor profesorja I. V. Hraskega v Pragi naprosil, da bi projekt za preskrbijenje vode v občini Stari Trg najkasneje do konca junija 1. 1899. izgotovil in ga poslal deželnemu odboru. (Št. 5273 1. 1899.) Profesor Hrasky pa tega ni storil, marveč se je v nekem, županstvu v Starem Trgu pisanem, od županstva pa deželnemu odboru predloženem pismu izjavil, da mora izdelovanje napominanega projekta odkloniti. Pri takih okolščinah je potem deželni odbor deželnemu inženirju Viku naročil, da zvrši vse za napravo projekta potrebne pozvedbe. (Št. 5273, 8921 1. 1899.) K § 3., marg. 60. letnega poročila za 1. 1898. S poročilom z dne 4. septembra 1. 1899., št. 450, je predložilo županstvo nov projekt za napravo vodovoda v Podkraju. Deželni odbor je odkazal ta projekt deželnemu stavbinskemu uradu v pregled. (Št. 9899 1. 1899.) K § 3., marg. 61. letnega poročila za 1. 1898. Pri vodopravni obravnavi, ki se je vršila radi naprave vodovoda v Št. Vidu pri Zatičini, sta inženirja, katera sta se udeležila te obravnave, uvažujoč vse okolščine, predlagala, da se izgotovi nov projekt. Po tem projektu bi se vas Št. Vid preskrbljevala z vodo s pomočjo motorja na bencin, petrolej i. t. d. (Št. 11.562 1. 1898.) Dotične načrte in troškovne preudarke je izdelal deželni stavbinski urad. Troški vodovoda po tem projektu, to je pri uporabi motorja na bencin, znašajo 21.000 gld. proti proračunjenim 44.600 gld., odnosno 36.000 gld. pri sesalni napravi z uporabo vodne sile. Troški uporabe motorja znašajo na leto le 80 gld., ali v najskrajnejšem slučaju 120 gld. več, kakor pri uporabi vodne sile. (Št. 804 1. 1899.) Z dnem 7. februarijem 1. 1899., št. 1394, je izšla razsodba c. kr. okrajnega glavarstva o tej zadevi. (Št. 3974 1. 1899.) To razsodbo pa je c. kr. deželna vlada vsled neke tozadevne pritožbe razveljavila in novo obravnavo odredila. (Št 8864 1. 1899.) Končno je omeniti, daje imela kemična preiskava dotične vode ugoden uspeh. (St. 11.562 I. 1898.; 315, 327, 804, 2583, 3974, 8864 1. 1899.) 47. Vodovod za vasi Šmarije in Razdrto. 48. Vodovod v vasi Raka. 49. V odovod v Vrbici. 50. Preskrbljenje vode v občini Stari Trg v političnem okraju Črnomelj. 51. Vodovod v Podkraju pri Vipavi. 52. Vodovod v Št. Vidu pri Z ati čini. 44 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. K § 3., marg. 55. letnega poročila za 1. 1898. Ko so bili popravljeni nedostatki, kateri so se bili konstatovali na vodovodu v Smarijah in Razdrtem o priliki kolavdaeijske obravnave, je c. kr. poljedelsko ministerstvo v pokritje troškov tega vodovoda dovolilo in nakazalo v izplačilo državni prispevek v znesku 4100 gld. (St. 11.612, 12.998, 13.632 1. 1898.; 3464, 4232 1. 1899.) K § 3., marg. 56. letnega poročila za 1. 1898. Deželni odbor je na dotično prošnjo županstva na Raki 20°/0 deželno podporo dovoljeno za napravo vodovoda v vasi Raka z ozirom na uboštvo udeleženega prebivalstva za 5°/0 zvišal, tako da bi od proračunjene potrebščine 16.800 gld. odpadlo na deželo 4200 gld. Ko so se tudi udeleženci zavezali, prevzeti nase 25% te potrebščine, se je c. kr. deželna vlada naprosila, da izposluje 50% državno podporo. (Št. 12.558 1. 1898.; 4756, 5796, 6952 1. 1899.) K § 3., marg. 57. letnega poročila za 1. 1898. S poročilom z dne 14. decembra 1. 1898., št. 739, je županstvo v Jablanici naznanilo, da je vodovod v Vrbici izgotovljen. (Št. 13.358 1. 1899.) Ko je deželni odbor c. kr. deželno vlado o tem obvestil, odredila se je kolavdacijska obravnava na dan 9. marcija 1. 1899. (Št. 2432 1. 1899.) Pri tej kolavdaciji se ni našlo nikakih nedostatkov ter se je za ta vodovod dovoljena državna podpora 2000 gld. nakazala brez zadržka v izplačilo. (Št. 11.313, 13.358 1. 1898.; 879, 1921, 2432, 9495 1. 1899.) K § 3., marg. 58. letnega poročila za 1. 1898. Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 2. maja 1, 1899. je deželni odbor profesorja I. V. Kraškega v Pragi naprosil, da bi projekt za preskrbljenje vode v občini Stari Trg najkasneje do konca junija 1. 1899. izgotovil in ga poslal deželnemu odboru. (Št. 5273 1. 1899.) Profesor Hrasky pa tega ni storil, marveč se je v nekem, županstvu v Starem Trgu pisanem, od županstva pa deželnemu odboru predloženem pismu izjavil, da mora izdelovanje napominanega projekta odkloniti. Pri takih okolščinah je potem deželni odbor deželnemu inženirju Viku naročil, da z vrši vse za napravo projekta potrebne pozvedbe. (Št. 5273, 8921 1. 1899.) K § 3., marg. 60. letnega poročila za 1. 1898. S poročilom z dne 4. septembra 1. 1899., št. 450, je predložilo županstvo nov projekt za napravo vodovoda v Podkraju. Deželni odbor je odkazal ta projekt deželnemu stavbinskemu uradu v pregled. (Št. 9899 1. 1899.) K § 3., marg. 61. letnega poročila za 1. 1898. Pri vodopravni obravnavi, ki se je vršila radi naprave vodovoda v Št. Vidu pri Zatičini, sta inženirja, katera sta se udeležila te obravnave, uvažujoč vse okolščine, predlagala, da se izgotovi nov projekt. Po tem projektu bi se vas Št. Vid preskrbljevala z vodo s pomočjo motorja na bencin, petrolej i. t. d. (Št. 11.562 1. 1898.) Dotične načrte in troškovne preudarke je izdelal deželni stavbinski urad. Troški vodovoda po tem projektu, to je pri uporabi motorja na bencin, znašajo 21.000 gld. proti proračunjenim 44.600 gld., odnosno 36.000 gld. pri sesalni napravi z uporabo vodne sile. Troški uporabe motorja znašajo na leto le 80 gld., ali v najskrajnejšem slučaju 120 gld. več, kakor pri uporabi vodne sile. (Št. 804 1. 1899.) Z dnem 7. februarijem 1. 1899., št. 1394, je izšla razsodba c. kr. okrajnega glavarstva o tej zadevi. (Št. 3974 1. 1899.) To razsodbo pa je c. kr. deželna vlada vsled neke tozadevne pritožbe razveljavila in novo obravnavo odredila. (Št 8864 1. 1899.) Končno je omeniti, daje imela kemična preiskava dotične vode ugoden uspeh. (St. 11.562 1. 1898.; 315, 327, 804, 2583, 3974, 8864 1. 1899.) Kapnica v vasi Sela, občina Vrabče. 54. V odovod v Vižmarjih, občina Št. Vid. 55. Vodovod v Potočah, občina Dolenja Vas pri Senožečah. 56. Kapnica v Butajnovi. 57. Kapnica v Topli Kebri. 58. V odovod v Čatežu, občina Trebnje. 59. Vodovod v vaseh Sušje, Slatnik, Vinice in Zapotok. K § 3., marg. 62. letnega poročila za 1. 1898. Vsled želje c. kr. poljedelskega ministerstva, katero je naznanila deželnemu odboru c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 1. februarija 1. 1899., št. 1608, je deželni stavbinski urad za kapnico v vasi Sela, občina Vrabče, izdelal nov načrt, po katerem bi imela ta kapnica le 116 ms prostornine. Izvršitev tega novega načrta, kateri se je radi izposlovanja 50% državnega prispevka poslal c. kr. poljedelskemu ministerstvu, stala bode 1962 gld. 57 kr. (Št. 1608 1. 1899.) K § 3., marg. 65. letnega poročila za 1. 1898. C. kr. poljedelsko ministerstvo je z razpisom z dne 28. junija 1. 1899., št. 6471, projekt, zadevajoč napravo za preskrbljenje vode za vas Vižmarje s pripomnjo vrnilo, da nikakor ni treba, da bi množina vode za osebo in dan, ki je vzeti takim napravam za podlago, z ono množino vode vred, ki se potrebuje za živino, presegala 70 litrov, in da je tedaj z ozirom na to, ker je v tem slučaju dnevna potrebščina vode na 120 'litrov določena, projekt primerno prenarediti. Deželnemu stavbinskemu uradu se je naročilo, zvršiti, kar želi c. kr. poljedelsko ministerstvo. (Št. 11.065 1. 1898.; 8112 1. 1899.) K § 3., marg. 67. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 7. januarija 1. 1899., št. 14.435 1. 1898., je poslala c. kr. deželna vlada prenarejeni projekt, zadevajoč vodovod v Potočah, občina Dolenja Vas pri Senožečah, deželnemu odboru z vprašanjem, ali bi bil pripravljen tudi k troškom, znašajočim zdaj 4400 gld., dovoliti 30 % prispevek iz deželnih sredstev. Deželni odbor je odgovoril v pritrjujočem smislu. (Št. 305 1. 1899.) K § 3., marg. 71. letnega poročila za 1. 1898. Projekt, katerega je izdelal svoječasno deželni stavbinski urad za napravo kapnice v Butajnovi, občina Sv. Jošt, okraj Ljubljana, je ta stavbinski urad vsled zahtevanja e. kr. poljedelskega ministerstva popolnil s proračunom o potrebščini vode v imenovani vasi, potem pa je deželni odbor ta projekt zopet vrnil c. kr. poljedelskemu ministerstvu. (Št. 2462, 10.430 1. 1899.) K § 3., marg. 75. letnega poročila za 1. 1898. Od podpore, ki se je dovolila krajnemu šolskemu svetu v Topli Rebri za napravo kapnice pri ondotni šoli v znesku 150 gld., se je delni znesek 100 gld. nakazal v izplačilo, dočim se bo ostalih 50 gld. izplačalo, ko se bo deželni odbor na podstavi verodostojnega dokaza prepričal, da je kapnica natančno po načrtu dodelana. (Št. 11.833 1. 1898.; 3439 1. 1899.) Izvršujč deželnozborska sklepa z dne 11. februarija 1. 1895. in z dne 7. aprila 1. 1899. je deželni odbor deželnemu inženirju Sbrizaju naročil, izvršiti potrebne pozvedbe za rešitev vprašanja o preskrbljenju vode v vasi Čatež, občina Trebnje. Imenovani inženir je konstatiral, da so pogoji za primerno napravo vodovoda v tem kraju dani ter je dotične troške preračunil približno na 8000 gld. Deželni stavbinski urad bo projekt naredil, kakor hitro bo imel za to potrebni čas. (Št. 2504 1. 1895.; 4184 1. 1899.) Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 3. marcija 1. 1897. je deželni stavbinski urad izdelal projekt o vodovodu za vasi Sušje-Slatnik v občini Sušje in za vasi Vinice-Zapotok v občini Sodražica. (Št. 4140 1. 1897.) Troški za napravo tega vodovoda so proračunjeni na 27.000 gld. Občina Sušje, kakor tudi občina Sodražica sta se zavezale pokriti 25 % teh troškov, na ta način pa, da so od prispevanja oproščeni oni občani, ki niso udeleženi pri tem vodovodu. Deželni odbor se je potem, sklicuje se na dotična občinska sklepa, obrnil do c. kr. deželne vlade, proseč jo, naj bi izposlovala pri c. kr. poljedelskem ministerstvu 50% prispevek iz državnih sredstev, dočim bi ostalih 25°/0 dežela prevzela. (Št. 4140 1. 1897.; 3303, 5498, 5559, 6828, 6883, 7415, 7416, 7992, 8029, 8765, 9699, 10.341 1. 1899.) 46 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Kapnica v vasi Sela, občina Vrabče. K § 3., marg. 62. letnega poročila za 1. 1898. Vsled želje c. kr. poljedelskega ministerstva, katero je naznanila deželnemu odboru c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 1. februarija 1. 1899., št. 1608, je deželni stavbinski urad za kapnico v vasi Sela, občina Vrabče, izdelal nov načrt, po katerem bi imela ta kapnica le 116 ms prostornine. Izvršitev tega novega načrta, kateri se je radi izposlovanja 50 % državnega prispevka poslal c. kr. poljedelskemu ministerstvu, stala bode 1962 gld. 57 kr. (Št. 1608 1. 1899.) v Vižmarjih, občina 54. K § 3., marg. 65. letnega poročila za I. 1898. Vodovod C. kr. poljedelsko ministerstvo je z razpisom z dne 28. junija 1. 1899., št. 6471, projekt, šTvid za(^evajoe napravo za preskrbljenje vode za vas Vižmarje s pripomnjo vrnilo, da nikakor ni treba, da bi množina vode za osebo in dan, ki je vzeti takim napravam za podlago, z ono množino vode vred, ki se potrebuje za živino, presegala 70 litrov, in da je tedaj z ozirom na to, ker je v tem slučaju dnevna potrebščina vode na 120 litrov določena, projekt primerno prenarediti. Deželnemu stavbinskemu uradu se je naročilo, zvršiti, kar želi c. kr. poljedelsko ministerstvo. (Št. 11.065 1. 1898.; 8112 1. 1899.) 55. K § 3., marg. 67. letnega poročila za 1. 1898. Vodovod Z dopisom z dne 7. januarija 1. 1899., št. 14.435 1. 1898., je poslala c. kr. deželna vlada hv."Po<2c?11’. prenarejeni projekt, zadevajoč vodovod v Potočah, občina Dolenja Vas pri Senožečah, deželnemu ° C‘vas prinJa odboru z vprašanjem, ali bi bil pripravljen tudi k troškom, znašajočim zdaj 4400 gld., dovoliti Senožečah. 30 % prispevek iz deželnih sredstev. Deželni odbor je odgovoril v pritrjujočem smislu. (Št. 305 1. 1899.) 56. K § 3., marg. 71. letnega poročila za 1. 1898. Kapnica Projekt, katerega je izdelal svoječasno deželni stavbinski urad za napravo kapnice v v Butajnovi. Butajnovi, občina Sv. Jošt, okraj Ljubljana, je ta stavbinski urad vsled zahtevanja c. kr. poljedelskega ministerstva popolnil s proračunom o potrebščini vode v imenovani vasi, potem pa je deželni odbor ta projekt zopet vrnil c. kr. poljedelskemu ministerstvu. (Št. 2462, 10.430 1. 1899.) 57. K § 3., marg. 75. letnega poročila za 1. 1898. Kapnica Od podpore, ki se je dovolila krajnemu šolskemu svetu v Topli Rebri za napravo kapnice v 1 opli Kebri. pr; on^otni šoli v znesku 150 gld., se je delni znesek 100 gld. nakazal v izplačilo, dočim se bo ostalih 60 gld. izplačalo, ko se bo deželni odbor na podstavi verodostojnega dokaza prepričal, da je kapnica natančno po načrtu dodelana. (Št. 11.833 1. 1898.; 3439 1. 1899.) 58. Vodovod v Čatežu, občina Trebnje. Izvršuje deželnozborska sklepa z dne 11. februarija 1. 1895. in z dne 7. aprila 1. 1899. je deželni odbor deželnemu inženirju Sbrizaju naročil, izvršiti potrebne pozvedbe za rešitev vprašanja o preskrbljenju vode v vasi Čatež, občina Trebnje. Imenovani inženir je konstatiral, da so pogoji za primerno napravo vodovoda v tem kraju dani ter je dotične trošite preračunil približno na 8000 gld. Deželni stavbinski urad bo projekt naredil, kakor hitro bo imel za to potrebni čas. (Št. 2504 1. 1895.; 4184 1. 1899.) 59. Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 3. marcija 1. 1897. je deželni stavbinski urad Vodovod izdelal projekt o vodovodu za vasi Sušje-Slatnik v občini Sušje in za vasi Vinice-Zapotok v V, vaseh Susje, občini Sodražica. (Št. 4140 1. 1897.) ‘Vn'znpotokCe Troški za napravo tega vodovoda so proračunjeni na 27.000 gld. Občina Sušje, kakor tudi občina Sodražica sta se zavezale pokriti 25 % teh troškov, na ta način pa, da so od prispevanja oproščeni oni občani, ki niso udeleženi pri tem vodovodu. Deželni odbor se je potem, sklicuje se na dotična občinska sklepa, obrnil do c. kr. deželne vlade, proseč jo, naj bi izposlovala pri c. kr. poljedelskem ministerstvu 50% prispevek iz državnih sredstev, dočim bi ostalih 25% dežela prevzela. (Št. 4140 1. 1897.; 3303, 5498, 5559, 6828, 6883, 7415, 7416, 7992, 8029, 8765, 9699, 10.341 1. 1899.) Vodovod v Jurjeviči in Brežah. 61. Preskrbljenje vode v vasi Veliki Osolnik. 62. Vodovod v Goničah. 63. V odovod na Vrhniki. 64. Vodovod v Planini pri Bakeku. 65. Preskrbljenje vode v vasi Lobček. Deželni zbor je v seji z dne 3. marcija 1. 1897. deželnemu odboru naročil, pripraviti načrte za napravo vodovoda za vasi Vinice, Sušje, Zapotok, Slatnik in Breze. (St. 4140 1. 1897.) Vsled ugovora, katerega je vložilo županstvo občine Jurjeviča, in o katerem se je razpravljalo v deželnozborski seji z dne 18. aprila 1. 1899., izločila se je vas Breze iz gornje kombinacije ter je deželni stavbinski urad izdelal projekt za vodovod, katerega bi imele zase vasi Jurjeviča in Breže, in čegar troski bi iznašali 18.000 gld. V seji z dne 10. septembra je občinski odbor občine Jurjeviča sklenil, da prevzame občina 25% teh troškov, da vpa so od tega prispevka seveda izvzeti tisti Stanovniki, ki niso udeleženi pri tem vodovodu. (Št. 4140 1. 1897.; 4656, 5523, 10.791 1. 1899.) Izvršujč sklep deželnega zbora z dne 24. februarija 1. 1898. seje deželnemu stavbinskemu uradu naročilo, proučevati vprašanje glede preskrbljenja vode v vasi Veliki Osolnik ter presoditi načrt, katerega so predložili interesentje za popravo kapnice, z ozirom na njegovo izvršljivost in primernost. Pozvedbe, katere je izvršil na lici mesta odposlanec deželnega stavbinskega urada, so pokazale, da bi racijonelno preskrbljenje vode v imenovani vasi jako veliko stalo, in da bi se morala rešitev tega vprašanja radi neugodne lege te vasi vsekako še vsestransko prevdariti. Z ozirom na to videlo se je deželnemu odboru primerno, večkrat omenjeni vasi za zdaj dovoliti podporo 200 gld. za popravo uže obstoječe, pa poprave potrebne kapnice. Dovoljena podpora se je nakazala v izplačilo, ko je bilo dotično delo dogotovljeno. (Št. 2921 1. 1898.; 185, 2481, 3225, 7277, 8083, 9301, 10.469 1. 1899.) V seji z dne 26. februarija 1. 1898. je deželni zbor prošnjo vasi Goniče, občina Šmarije, da bi se dovolila podpora za napravo vodovoda, odstopil deželnemu odboru v daljno rešitev. Z ozirom na to naročilo je deželni odbor deželnemu stavbinskemu uradu dal nalog, da se izjavi o projektu, katerega je vas Goniče sama preskrbela. Deželni stavbinski urad se je sicer izjavil, da je projekt izvršljiv in namenu primeren, opozoril je pa na to okolnost, da je studenec, katerega bi se pri napravi vodovoda vzelo v poštev, od vasi le 310 metrov oddaljen in da se nahaja daljnih 200 metrov naprej celo potok, tako da bi bilo prevdariti, ali bi ne kazalo izvršitev projektovanega vodovoda za vas Goniče na poznejši, to je na oni čas odložiti, ko bodo druge, takih naprav bolj potrebne vasi z vodo preskrbljene. Deželni odbor je potem uvažujoč ta dejstva sklenil, da se vasi Goniče za nameravani vodovod v pokritje na 3500 gld. proračunjenih troškov dovoli le 20% prispevek, to je znesek 700 gld., in sicer pod pogojem, da vas sama izposluje državni prispevek in da ostalo potrebščino sama pokrije. (Št. 2939 1. 1899.) • Deželnozborski sklep z dne 21. aprila 1. 1899., zadevajoč vodovod na Vrhniki, se je prijavil županstvu na Vrhniki z naročilom, skrbeti za to, da prevzame občina 30°/0 prispevek k troškom, proračunjenim na 22.000 gld. Ko je imel deželni odbor dotični sklep občinskega odbora v rokah, se je obrnil do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da izposluje državno podporo v visokosti 50% proračunjene potrebščine. (Št. 529, 4645, 5816 1. 1893.;'4801, 11.216 1. 1899.) Z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 21. aprila 1. 1899. se je operat, zadevajoč napravo vodovoda v Planini pri Rakeku, izročil deželnemu stavbinskemu uradu v presojo. (Št. 4802 1. 1899.) Z dopisom z dne 16. junija 1. 1899., št. 8736, je c. kr. deželna vlada vprašala deželni odbor, koliko bi hotel prispevati za idealiziranje projekta, zadevajočega napravo vodovoda v Planini. (Št. 3973, 4444, 4802, 7125 1. 1899.) Vsled sklepa deželnega zbora z dne 5. maja 1. 1899., s katerim seje deželnemu odboru v daljno rešitev izročila prošnja vasi Lobček, občina Zalina, za dovolitev podpore za napravo kapnice, je deželni stavbinski urad dobil nalog, zvršiti potrebne pozvedbe na lici mesta. 48 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 60. Vodovod v Jurjeviči in Brežah. 61. Preskrbljenje vode v vasi Veliki Osolnik. 62. Vodovod v Goničah. 63. V odovod na Vrhniki. 64. Vodovod v Planini pri Bakeku. 65. Preskrbljenje vode v vasi Lobeek. Deželni zbor je v seji z dne 3. marcija 1. 1897. deželnemu odboru naročil, pripraviti načrte za napravo vodovoda za vasi Vinice, Sušje, Zapotok, Zlatnik in Breze. (St. 4140 1. 1897.) Vsled ugovora, katerega je vložilo županstvo občine Jurjeviča, in o katerem se je razpravljalo v deželnozborski seji z dne 18. aprila 1. 1899., izločila seje vas Breze iz gornje kombinacije ter je deželni stavbinski urad izdelal projekt za vodovod, katerega bi imele zase vasi Jurjeviča in Breze, in čegar troski bi iznašali 18.000 gld. V seji z dne 10. septembra je občinski odbor občine Jurjeviča sklenil, da prevzame občina 25% teh troskov, da pa so od tega prispevka seveda izvzeti tisti Stanovniki, ki niso udeleženi pri tem vodovodu. (Št. 4140 1. 1897.; 4656, 5523, 10.791 1. 1899.) Izvršujč sklep deželnega zbora z dne 24. februarija 1. 1898. seje deželnemu stavbinskemu uradu naročilo, proučevati vprašanje glede preskrbljenja vode v vasi Veliki Osolnik ter presoditi načrt, katerega so predložili interesentje za popravo kapnice, z ozirom na njegovo izvršljivost in primernost. Pozvedbe, katere je izvršil na lici mesta odposlanec deželnega stavbinslcega urada, so pokazale, da bi racijonelno preskrbljenje vode v imenovani vasi jako veliko stalo, in da bi se morala rešitev tega vprašanja radi neugodne lege te vasi vsekako še vsestransko prevdariti. Z ozirom na to videlo se je deželnemu odboru primerno, večkrat omenjeni vasi za zdaj dovoliti podporo 200 gld. za popravo uže obstoječe, pa poprave potrebne kapnice. Dovoljena podpora se je nakazala v izplačilo, ko je bilo dotično delo dogotovljeno. (Št. 2921 1. 1898.; 185, 2481, 3225, 7277, 8083, 9301, 10.469 1. 1899.) V seji z dne 26. februarija 1. 1898. je deželni zbor prošnjo vasi Goniče, občina Šmarij e, da bi se dovolila podpora za napravo vodovoda, odstopil deželnemu odboru v daljno rešitev. Z ozirom na to naročilo je deželni odbor deželnemu stavbinskemu uradu dal n&log, da se izjavi o projektu, katerega je vas Goniče sama preskrbela. Deželni stavbinski urad se je sicer izjavil, da je projekt izvršljiv in namenu primeren, opozoril je pa na to okolnost, da je studenec, katerega bi se pri napravi vodovoda vzelo v poštev, od vasi le 310 metrov oddaljen in da se nahaja daljnih 200 metrov naprej celo potok, tako da bi bilo prevdariti, ali bi ne kazalo izvršitev projektevanega vodovoda za vas Goniče na poznejši, to je na oni čas odložiti, ko bodo druge, takih naprav bolj potrebne vasi z vodo preskrbljene. Deželni odbor je potem uvažujoč ta dejstva sklenil, da se vasi Goniče za nameravani vodovod v pokritje na 3500 gld. proračun)enih troškov dovoli le 20% prispevek, to je znesek 700 gld., in sicer pod pogojem, da vas sama izposluje državni prispevek in da ostalo potrebščino sama pokrije. (Št. 2939 1. 1899.) ■ Deželnozborski sklep z dne 21. aprila 1. 1899., zadevajoč vodovod na Vrhniki, se je prijavil županstvu na Vrhniki z naročilom, skrbeti za to, da prevzame občina 30% prispevek k troskom, proračun)enim na 22.000 gld. Ko je imel deželni odbor dotični sklep občinskega odbora v rokah, se je obrnil do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da izposluje državno podporo v visokosti 50% proračunjene potrebščine. (Št. 529, 4645, 5816 1. 1893.;'4801, 11.216 1. 1899.) Z ozirom na sklep deželnega zbora z dne 21. aprila 1. 1899. se je operat, zadevajoč napravo vodovoda v Planini pri Rakeku, izročil deželnemu stavbinskemu uradu v presojo. (Št. 4802 1. 1899.) Z dopisom z dne 16. junija 1. 1899., št. 8736, je c. kr. deželna vlada vprašala deželni odbor, koliko bi hotel prispevati za realiziran)e projekta, zadevajočega napravo vodovoda v Planini. (Št. 3973, 4444, 4802, 7125 1. 1899.) Vsled sklepa deželnega zbora z dne 5. maja 1. 1899., s katerim seje deželnemu odboru v daljno rešitev izročila prošnja vasi Robček, občina Zalina, za dovolitev podpore za napravo kapnice, je deželni stavbinski urad dobil nälog, zvršiti potrebne pozvedbe na lici mesta. Vodovod za Kranj in okolico. 67. Preskrbljenje vode v pod-občinah Bukovje in Gorenje v političnem okraju Postojina. 68. Preskrbljenje vode v občini Planina pri Vipavi. 69. Dve kapnici na Nanosu. 70. Kapnici v Velikem Ločniku. 71. Šolska kapnica v Lienfeldu. 72. Kapnica v Dolenjem Logu. Na podstavi nasvetov deželnega stavbinskega urada se je imenovani vasi za napravo nove in za popravo uže obstoječe, pa močno razpadle kapnice dovolila podpora v znesku 150 gld. ter nakazala v izplačilo v roke gospoda deželnega poslanca Franca Košaka v Grosupljem. (Št. 5442 1. 1899.) V smislu sklepa deželnega zbora z dne 9. maja 1. 1899. se je projekt o vodovodu za Kranj in okolico izročil dejželnemu stavbinskemu uradu v presojo s pooblastilom, da zvrši ako treba ogled na lici mesta. (Št. 12.956 1. 1896.; 11.915, 12.280 1. 1898.; 2883, 3896, 5462 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 8. februarija 1. 1896. seje deželnemu odboru v daljno rešitev izročila prošnja županstva v Hrenovicah za dovolitev podpore za napravo, namenjeno za preskrbljenje vode v podobčinah Bukovje in Gorenje. Vsled nasveta deželnega stavbinskega urada dal je deželni odbor predplačiloma znesek 500 gld. za zasledovanje studenca na razpolaganje. To delo je imelo tako ugoden uspeh, da je občina Hrenovice predložila deželnemu zboru uže izdelan operat ter zopet prosila, da se dovoli podpora za izvršitev projektovanega vodovoda. Dotični projekt, katerega je deželni zbor v seji z dne 12. maja 1. 1899. izročil deželnemu odboru, odkazal seje deželnemu stavbinskemu uradu v pregled. (Št. 3875 1. 1896.; 8840, 11.496 1. 1897.; 8355 1. 1898.; 5994 1. 1899.) Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 13. maja 1. 1899. se je projekt o preskrbljenju vode v občini Planina pri Vipavi izročil deželnemu stavbinskemu uradu, da ga primerno predela. (Št. 6003 1. 1899.) Od deželnega zbora v seji z dne 16. maja 1. 1899. deželnemu odboru izročeni projekt o dveh kapnicah, kateri nameravata napraviti občini Št. Vid in Podraga na Nanosu, se je odkazal deželnemu stavbinskemu uradu v pregled. (Št. 5817 1. 1893.; 3874 1. 1896.; 6025 1. 1899.) Na prošnjo vasi Veliki Ločnik, katero je županstvo v Turjaku priporočalo, da bi se dovolila podpora za napravo dveh kapnic v imenovani vasi, poslal je deželni odbor inženirja na lice mesta, da bi se poučil o vodnih razmerah v tem kx-aju. Ta inženir se je tako izjavil, da bi se to malo vas, ker ni prav blizu nobenega studenca in da se izogne prevelikim troškom, moglo preskrbeti s potrebno vodo le z napravo kapnic, katere pa bi morale biti drugačne, kakor si jih mislijo vaščani. Deželni stavbinski urad je izdelal projekt, čegar izvršitev bi zahtevala 3150 gld. Deželni odbor se je izrekel, da je pripravljen v pokritje teh troškov dati 25% prispevek, to je znesek 787 gld. 50 kr., pod tem pogojem, da prevzame država 50% in da ostalo potrebščino pokrijejo udeleženci. (Št. 4840 1. 1896.) Šolskemu vodstvu v Lienfeldu, okraj Kočevje, se je na dotično prošnjo za napravo šolske kapnice obljubila podpora 200 gld. pod tem pogojem, da bo ta kapnica natanko po narisu deželnega stavbinskega urada izvršena. Vsi troški te naprave so bili na 500 gld. proračunjeni. Prva polovica deželne podpore se je nakazala v izplačilo, ko se je delo pričelo. Druga polovica te podpore pa se bo izplačala po izvršeni kolavdaciji te uže dodelane kapnice. (Št. 16, 5666, 6190, 7300, 7820, 8603 1. 1899.) Župnemu uradu v Dolenjem Logu se je za napravo kapnice, katero bodo smeli rabiti tudi občani, dovolila in nakazala v izplačilo podpora 100 gld. (Št. 10.698, 13.329 1. 1898.; 808, 2433, 6440 1. 1899.) 50 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Na podstavi nasvetov deželnega stavbinskega urada se je imenovani vasi za napravo nove in za popravo uže obstoječe, pa močno razpadle kapnice dovolila podpora v znesku 150 gld. ter nakazala v izplačilo v roke gospoda deželnega poslanca Franca Košaka v Grosupljem. (Št. 5442 1. 1899.) 66. V smislu sklepa deželnega zbora z dne 9. maja 1. 1899. se je projekt o vodovodu za Vodovod Kranj in okolico izročil deželnemu stavbinskemu uradu v presojo s pooblastilom, da zvrši a ko Za JP'ianj' m treba ogled na lici mesta. (Št. 12.956 1. 1896.; 11.915, 12.280 1. 1898.; 2883, 3896, 5462 1. 1899.) V deželnozborski seji z dne 8. februarija 1. 1896. seje deželnemu odboru v daljno rešitev izročila prošnja županstva v Hrenovieah za dovolitev podpore za napravo, namenjeno za preskrbijo nje vode v podobčinah Bukovje in Gorenje. Vsled nasveta deželnega stavbinskega urada dal je deželni odbor predplačiloma znesek 500 gld. za zasledovanje studenca na razpolaganje. To delo je imelo tako ugoden uspeh, da je občina Hrenovice predložila deželnemu zboru uže izdelan operat ter zopet prosila, da se dovoli podpora za izvršitev projelctovanega vodovoda. Dotični projekt, katerega je deželni zbor v seji z dne 12. maja 1. 1899. izročil deželnemu odboru, odkazal seje deželnemu stavbinskemu uradu v pregled. (Št. 3875 1. 1896.; 8840, 11.496 1. 1897.; 8355 1. 1898.; 5994 1. 1899.) 68. Izvršuje sklep deželnega zbora z dne 13. maja 1. 1899. se je projekt o preskrbljenju Preskrbljenje vode v občini Planina pri Vipavi izročil deželnemu stavbinskemu uradu, da ga primerno predela, vode v občini /gt_ ßo03 1. 1899.) Planina pri x Vipavi. 69. Od deželnega zbora v seji z dne 16. maja 1. 1899. deželnemu odboru izročeni projekt o Dve kapnici dveh kapnicah, kateri nameravata napraviti občini St. Vid in Podraga na Nanosu, se je odkazal na Nanosu, deželnemu stavbinskemu uradu v pregled. (Št. 5817 1. 1893.; 3874 1. 1896.; 6025 1. 1899.) 67. Preskrbljenje vode v podobčinah Bukovje in Gorenje v političnem okraju Postojina. 70. Na prošnjo vasi Veliki Kočnik, katero je županstvo v Turjaku priporočalo, da bi se Kapnici dovolila podpora za napravo dveh kapnic v imenovani vasi, poslal je deželni odbor inženirja na v Velikem j;ce mesta da bi se poučil o vodnih razmerah v tem kraju. Lečniku. L J Ta inženir se je tako izjavil, da bi se to malo vas, ker ni prav blizu nobenega studenca in da se izogne prevelikim troškom, moglo preskrbeti s potrebno vodo le z napravo kapnic, katere pa bi morale biti drugačne, kakor si jih mislijo vaščani. Deželni stavbinski urad je izdelal projekt, čegar izvršitev bi zahtevala 3150 gld. Deželni odbor se je izrekel, da je pripravljen v pokritje teh troškov dati 25°/0 prispevek, to je znesek 787 gld. 50 kr., pod tem pogojem, da prevzame država 50% in da ostalo potrebščino pokrijejo udeleženci. (Št. 4840 1. 1896.) 71. Šolskemu vodstvu v Lienfeldu, okraj Kočevje, se je na dotično prošnjo za napravo Šolskakapnica šolske kapnice obljubila podpora 200 gld. pod tem pogojem, da bo ta kapnica natanko po narisu v Lienfeldu. deželnega stavbinskega urada izvršena. Vsi troški te naprave so bili na 500 gld. proračunjeni. Prva polovica deželne podpore se je nakazala v izplačilo, ko se je delo pričelo. Druga polovica te podpore pa se bo izplačala po izvršeni kolavdaciji te uže dodelane kapnice. (Št. 16, 5666, 6190, 7300, 7820, 8603 1. 1899.) 72. Župnemu uradu v Dolenjem Logu se je za napravo kapnice, katero bodo smeli rabiti Kapnica tudi občani, dovolila in nakazala v izplačilo podpora 100 gld. (Št. 10.698, 13.329 1. 1898.; 808, v Dolenjem 2433 6440 p 1899.) Vodovod v Tržiču. 74. Studenec «Križevec» v Radečah, okraj Krško. 75. Preskrbljenje vode v vasi Zalog, občina Šmarij e. 76. Preskrbljenje vode v vasi Jurišiče, občina Knežak. 77. Preskrbljenje vode v vasi Bač, občina Knežak. 78. Kapnice v Koritnicah in Šembijah, občina Knežak. Županstvo v Tržiču je z vlogo z dne 2. aprila 1. 1899., št. 274, prosilo za dovolitev podpore iz deželnih sredstev za napravo novega vodovoda, čegar troski so proračunjeni na 28.288 gld. 05 kr. Z dopisom z dne 29. aprila 1. 1899., št. 6332, pa je c. kr. deželna vlada naprosila deželni odbor, da bi jej naznanil, kako namerava dežela to jtodjetje pospeševati. Dežeini odbor je c. kr. deželni vladi odgovoril, da bode deželnemu zboru predlagal, da se dovoli podpora do najvišjega zneska 20% potrebščine ter je ob enem izrekel pričakovanje, da bode tudi država tej občini izdatno podporo dovolila. (Št. 4029, 5110 1. 1899.) Občini Radeče v političnem okraju Krško se je na dotično prošnjo ondotnega županstva dovolila in nakazala v izplačilo podpora 50 gld. v ta namen, da so se privstudencu «Križevec» izvršile one poprave, ki so se izkazale kot potrebne vsled usada zemlje. (St. 11.632 1. 1898.) Stanovniki vasi Zalog, občina Šmarije, so se do deželnega odbora že ponovljeno obrnili in ga prosili, da bi jim za napravo vodovoda dovolil kako podporo. Od deželnega stavbinskega urada o tej zadevi izvršene pozvedbe pa so pokazale, da bi se za napravo vsem zahtevam ustrezajočega vodovoda v tej vasi, ki ima vsega vkup 13 hiš, potrebovalo nič manj, kakor 10.800 gld. Pri takih okolščinah deželnemu odboru ni drugega preostajalo, kakor prošnjikom svetovati, da opuste misel za napravo vodovoda in da se zadovoljijo z navadno kapnico, akoravno tudi potreba kapnice ni prav umevna, kajti vas ima izdaten studenec v mali daljavi 350 metrov. (Št. 8923, 9826 1. 1897.; 10.676 1. 1898.) K § 3., marg. 65. letnega poročila za 1. 1897. Napravo kapnice v Jurišičah, občina Knežak, se je izročilo inženirju K. Wagenfiihrerju na Dunaju za proračunjeno svoto 7000 gld. Med izvršitvijo dotičnih del pa so se pokazala nekatera dela, katera niso bila projektirana. Da bi se pa kompenziralo večje troške, ki so vsled tega narasli, je nasvetoval deželni stavbinski urad nekatere premembe v čistilniku in pri oboku kapnice, kar je deželni odbor odobril. Od podpor, ki so se za napravo te kapnice dovolile, se je dozdaj nakazalo v izplačilo, in sicer prvi obrok državne podpore, iznašajoče 3500 gld., v znesku 3000 gld. in na podlagi dokazanega primernega napredka dela tudi že prvo polovico deželne podpore, iznašajoče 2100 gld., torej znesek 1050 gld. (Št. 9922, 13.202 1. 1898.; 3011, 3240, 4262, 4982, 5959, 6837, 8445, 8570, 9374, 9529 1. 1899.) Z dopisom z dne 22. novembra 1. 1898., št. 16.384, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru prošnjo gospodarskega odbora vasi Bač, občina Knežak, da bi se dovolila podpora za napravo vodnjaka. Deželni tehnik, ki je bil poslan na lice mesta, da se prepriča, kako stvar stoji, je našel, da so vaščani iz Bača zajeli vodotok, katerega se jim je posrečilo zaslediti pod zemljo, in da dobivajo vodo s pomočjo dveh sesalk. Deželni tehnik je troške cele naprave na 1900 gld. proračunil ter se je c. kr. deželna vlada v tem smislu obvestila, da je deželni odbor v pokritje teh troskov pripravljen prispevati 20%, to je znesek 380 gld., ako 50% potrebščine prevzame država. (Št. 12.675 1. 1898.; 1793 1. 1899.) Vloga županstva v Knežaku, v kateri se je naglašalo žalostne razmere glede pitne vode v vaseh Koritnice in Šembije, je napotila deželni odbor, da je poslal enega deželnih tehnikov v imenovani dve vasi. Ta tehnik se je na podstavi temeljito izvršenih pozvedeb prepričal, da bi se za imenovani vasi moglo preskrbeti potrebno vodo le na ta način, da se napravi primerno število kapnic, in je predlagal za vsako vas po štiri kapnice. Troški ene kapnice so na 2400 gld. proračunjeni, in bi torej preskrbljenje vode v obeh vaseh stala 19.200 gld. Deželni odbor seje izrekel pripravljenim, prevzeti 25% teh troškov na deželo ter je potem, ko so se tudi udeleženci zavezali, prevzeti 25 °'0 te potrebščine nase, naprosil c. kr. deželno vlado za posredovanje na višjem mestu, da se 50% izkazanih troškov plača iz državnega zaklada. (Št. 13.201 1. 1898.; 4126 1. 1899.) 52 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 73. Županstvo v Tržiču je z vlogo z dne 2. aprila 1. 1899., št. 274, prosilo za dovolitev Vodovod podpore iz deželnih sredstev za napravo novega vodovoda, čegar troski so proračunjeni na v Tržiču. 28.288 gld. 05 kr. Z dopisom z dne 29. aprila 1. 1899., št. 6332, pa je c. kr. deželna vlada naprosila deželni odbor, da bi jej naznanil, kako namerava dežela to podjetje pospeševati. Deželni odbor je c. kr. deželni vladi odgovoril, da bode deželnemu zboru predlagal, da se dovoli podpora do naj višjega zneska 20 % potrebščine ter je ob enem izrekel pričakovanje, da bode tudi država tej občini izdatno podporo dovolila. (Št. 4029, 5110 1. 1899.) 74. Občini Radeče v političnem okraju Krško se je na dotično prošnjo ondotnega županstva Studenec dovolila in nakazala v izplačilo podpora 50 gld. v ta namen, da so se pri studencu «Križevec» «Križevec» j^vršile one poprave, ki so se izkazale kot potrebne vsled usada zemlje. (Št. 11.632 1. 1898.) V* Xiaü66alli okraj Krško. 75. Preskrbljenje vode v vasi Zalog, občina Šmarij e. Stanovniki vasi Zalog, občina Šmarije, so se do deželnega odbora že ponovljeno obrnili in ga prosili, da bi jim za napravo vodovoda dovolil kako podporo. Od deželnega stavbinskega urada o tej zadevi izvršene pozvedbe pa so pokazale, da bi se za napravo vsem zahtevam ustrezajočega vodovoda v tej vasi, ki ima vsega vkup 13 hiš, potrebovalo nič manj, kakor 10.800 gld. Pri takih okolščinah deželnemu odboru ni drugega preostajalo, kakor prošnjilcom svetovati, da opuste misel za napravo vodovoda in da se zadovoljijo z navadno kapnico, akoravno tudi potreba kapnice ni prav umevna, kajti vas ima izdaten studenec v mali daljavi 350 metrov. (Št. 8923, 9826 1. 1897.; 10.676 1. 1898.) 76. Preskrbljenje vode v vasi Jurišiče, občina Knežak. K § 3., marg. 65. letnega poročila za 1. 1897. Napravo kapnice v Jurišičah, občina Knežak, se je izročilo inženirju K. Wagenfiihrerju na Dunaju za proračun)en o svoto 7000 gld. Med izvršitvijo dotičnih del pa so se pokazala nekatera dela, katera niso bila projektirana. Da bi se pa kompenziralo večje troške, ki so vsled tega narasli, je nasvetoval deželni stavbinski urad nekatere premembe v čistilniku in pri oboku kapnice, kar je deželni odbor odobril. Od podpor, ki so se za napravo te kapnice dovolile, se je dozdaj nakazalo v izplačilo, in sicer prvi obrok državne podpore, iznašajoče 3500 gld., v znesku 3000 gld. in na podlagi dokazanega primernega napredka dela tudi že prvo polovico deželne podpore, iznašajoče 2100 gld., torej znesek 1050 gld. (Št. 9922, 13.202 1. 1898.; 3011, 3240, 4262, 4982, 5959, 6837, 8445, 8570, 9374, 9529 1. 1899.) 77. Preskrbljenje vode v vasi Bač, občina Knežak. Z dopisom z dne 22. novembra 1. 1898., št. 16.384, je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru prošnjo gospodarskega odbora vasi Bač, občina Knežak, da bi se dovolila podpora za napravo vodnjaka. Deželni tehnik, ki je bil poslan na lice mesta, da se prepriča, kako stvar stoji, je našel, da so vaščani iz Bača zajeli vodotok, katerega se jim je posrečilo zaslediti pod zemljo, in da dobivajo vodo s pomočjo dveh sesalk. Deželni tehnik je troške cele naprave na 1900 gld. proračunil ter se je c. kr. deželna vlada v tem smislu obvestila, da je deželni odbor v pokritje teh troskov pripravljen prispevati 20%, to je znesek 380 gld., ako 50 % potrebščine prevzame država. (Št. 12.675 1. 1898.; 1793 1. 1899.) 78. Kapnice v Koritnicah in Šembijah, občina Knežak. Vloga županstva v Knežaku, v kateri se je nagla šalo žalostne razmere glede pitne vode v vaseh Koritnice in Šembije, je napotila deželni odbor, da je poslal enega deželnih tehnikov v imenovani dve vasi. Ta tehnik se je na podstavi temeljito izvršenih pozvedeb prepričal, da bi se za imenovani vasi moglo preskrbeti potrebno vodo le na ta način, da se napravi primerno število kapnic, in je predlagal za vsako vas po štiri kapnice. Troški ene kapnice so na 2400 gld. proračunjeni, in bi torej preskrbljenje vode v obeh vaseh stala 19.200 gld. Deželni odbor seje izrekel pripravljenim, prevzeti 25 % teh troškov na deželo ter je potem, ko so se tudi udeleženci zavezali, prevzeti 25 °'0 te potrebščine nase, naprosil c. kr. deželno vlado za posredovanje na višjem mestu, da se 50 % izkazanih troškov plača iz državnega zaklada. (Št. 13.201 1. 1898.; 4126 1. 1899.) Vodnjak v vasi Studenec, občina Hrenovice. 80. Preskrbljenje vode v vasi Gabrče. V 81. Vodovod v Ratečah, okraj Radoljica. 82. Druge vodne naprave. Vsled tozadevne prošnje županstva v Hrenovicah je poslal deželni odbor deželnega inženirja Sbrizaja v vas Studenec z naročilom, izvršiti tu potrebne pozvedbe v to svrbo, da se ta vas preskrbi z zdravo pitno vodo. Na podstavi teh pozvedeb je imenovani inženir izdelal projekt za napravo vodnjaka ter je preračunil dotične troške na 1400 gld. Deželni odbor je sklenil, da se v pokritje te potrebščine da 25 % . prispevek, ako prevzame država 50°/o m se udeleženci zavežejo pokriti ostalo potrebščino. (St. 7182 1. 1899.) Med . tem časom pa je došla deželnemu odboru prošnja od desetih vaščanov iz Studenca podpisana, v kateri se deželni odbor prosi, dovoliti podporo za napravo vodnjaka, čegar delo bi se pričelo brez ozira na projekt, ki ga je izdelal deželni inženir, in čegar troški bi iznašali 1060 gld. Deželni odbor tej prošnji ni ugodil, ker se je deželni stavbinski urad izjavil, vda bi ta vodnjak v nobenem oziru ne odgovarjal zahtevam, ki se stavijo do vodnjakov. (St. 7182, 10.470 1. 1898.) Z vlogo z dne 26. januarja 1. 1899., št. 26, je županstvo v Senožečah prosilo deželni odbor, da bi se dovolila deželna podpora za napravo dveh kapnic v vasi Gabrče. Ker načrta, katera je preskrbela občina, nista bila za rabo, odposlal se je eden deželnih inženirjev na lice mesta v svrho izvršitve potrebnih pozvedeb. Projekt, katerega je izdelal ta inženir, je meril na to, da bi se za preskrbljenje vode v imenovani vasi napravile dve novi kapnici. Troški obeh naprav so bili na 4400 gld. proračunjeni. Ker pa se blizu cerkve ena kapnica že nahaja, menil je deželni odbor, da bi naprava le ene kapnice zadostovala in se je izrekel pripravljenim, prispevati k troskom v znesku 2200 gld. znesek 660 gld., to je 30 % potrebščine. Ker so se tudi udeleženci zavezali, prevzeti 20% potrebščine, storili so se potrebni koraki, da bi ostalih 50% pokrila država. (St. 440, 2858, 8761 1. 1899.) Vsled prošnje županstva v Ratečah, da bi se dovolila podpora za dopolnitev ondotnega vodovoda, se je deželnemu inženirju Sbrizaju naročilo, izvršiti tozadevne pozvedbe na lici mesta. Ta inženir se je sicer prepričal, da je vodovod pomanjkljiv in je troške za njegovo, vsem tehniškim zahtevam ustrezajočo dopolnitev preračunil na 3500 gld. Ker pa vodovod vendar funkcijonira in ker se o dejanskem pomanjkanju vode v tej vasi ne more govoriti, se deželni odbor glede na to, da je na Kranjskem mnogo veliko nujnejših melioracijskih vprašanj o zadevi preskrbljenja vode, katera je treba rešiti, za tako drago dopolnitev ni mogel ogreti ter je županstvu, katero je bilo mnenja, da se bode moglo dopolnitev vodovoda s svoto 400 gld. izvršiti, za ta slučaj obljubil podporo v znesku 150 gld. (Št. 4097 1. 1899.) Razun sedaj navedenih naprav za preskrbljenje vode so pri deželnem odboru še nastopne v rešitvi: V Črnomaljskem okraju. Vidoši, Dobliška Gora, Kralji, Jelševnik in Maverl v občini Dobliče, napajališče, oziroma vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (St. 12.192 1. 1895.; 3356, 5465, 9124, 13.605, 13.389 1. 1896.; 3227, 5914 1. 1897.; 2223, 10.135 1. 1898.) Grič v občini Dobliče, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6721, 11.055, 12.813 1. 1896.; 5915 1. 1897.) Maverl v občini Dobliče, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4645 1. 1896.) Rodine, Naklo in Rožičev Vrh v občini Teleč Vrh, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3471, 4847, 5916 1. 1897.) Suhor, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4139 1. 1897.) Svtari Trg, vodnjak na šolskem vrtu; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 5843 1. 1897.) 54 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. občina Hrenovice. 79. Vsled tozadevne prošnje županstva v Hrenovicah je poslal deželni odbor deželnega Vodnjak v inženirja Sbrizaja v vas Studenec z naročilom, izvršiti tu potrebne pozvedbe v to svrho, da se vasi Studenec, vas preskrbi z zdravo pitno vodo. Na podstavi teh pozvedeb je imenovani inženir izdelal projekt za napravo vodnjaka ter je preračuni 1 dotične troške na 1400 gld. Deželni odbor je sklenil, da se v pokritje te potrebščine da 25 °/0 . prispevek, ako prevzame država 5O°/0 in se udeleženci zavežejo pokriti ostalo potrebščino. (St. 7182 1. 1899.) Med tem časom pa je došla deželnemu odboru prošnja od desetih vaščanov iz Studenca podpisana, v kateri se deželni odbor prosi, dovoliti podporo za napravo vodnjaka, čegar delo bi se pričelo brez ozira na projekt, ki ga je izdelal deželni inženir, in čegar troški bi iznašali 1060 gld. Deželni odbor tej prošnji ni ugodil, ker se je deželni stavbinski urad izjavil, vda bi ta vodnjak v nobenem ozira ne odgovarjal zahtevam, ki se stavijo do vodnjakov. (St. 7182, 10.470 1. 1898.) vode v vasi Gabrče. 80. Z vlogo z dne 26. januarja 1. 1899., št. 26, je županstvo v Senožečah prosilo deželni Preskrbljenje odbor, da bi se dovolila deželna podpora za napravo dveh kapnic v vasi Gabrče. Ker načrta, katera je preskrbela občina, nista bila za rabo, odposlal se je eden deželnih inženirjev na lice mesta v svrho izvršitve potrebnih pozvedeb. Projekt, katerega je izdelal ta inženir, je meril na to, da bi se za preskrbljenje vode v imenovani vasi napravile dve novi kapnici. Troški obeh naprav so bili na 4400 gld. proračunjeni. Ker pa se blizu cerkve ena kapnica že nahaja, menil je deželni odbor, da bi naprava le ene kapnice zadostovala in se je izrekel pripravljenim, prispevati k troskom v znesku 2200 gld. znesek 660 gld., to je 30 % potrebščine. Ker so se tudi udeleženci zavezali, prevzeti 20% potrebščine, storili so se potrebni koraki, da bi ostalih 50 % pokrila država. (Št. 440, 2858, 8761 1. 1899.) 81. Vodovod v Ratečah, okraj Radoljica. Vsled prošnje županstva v Ratečah, da bi se dovolila podpora za dopolnitev ondotnega vodovoda, se je deželnemu inženirju Sbrizaju naročilo, izvršiti tozadevne pozvedbe na lici mesta. Ta inženir se je sicer prepričal, da je vodovod pomanjkljiv in je troške za njegovo, vsem tehniškim zahtevam ustrezajočo dopolnitev preračunil na 3500 gld. Ker pa vodovod vendar funkcijonira in ker se o dejanskem pomanjkanju vode v tej vasi ne more govoriti, se deželni odbor glede na to, da je na Kranjskem mnogo veliko nujnejših melioracijskih vprašanj o zadevi preskrbljenja vode, katera je treba rešiti, za tako drago dopolnitev ni mogel ogreti ter je županstvu, katero je bilo mnenja, da se bode moglo dopolnitev vodovoda s svoto 400 gld. izvršiti, za ta slučaj obljubil podporo v znesku 150 gld. (St. 4097 1. 1899.) 82. Razun sedaj navedenih naprav za preskrbljenje vode so pri deželnem odboru še nastopne Druge vodne v rešitvi: ai a e V Črnomaljskem okraju. Vidoši, Dob 1 iška Gora, Kralji, Jelševnik in Ma veri v občini Dobliče, napajališče, oziroma vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (St. 12.192 1. 1895.; 3356, 5465, 9124, 13.605, 13.389 1. 1896.; 3227, 5914 1. 1897.; 2223, 10.135 1. 1898.) Grič v občini Dobliče, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6721, 11.055, 12.813 1. 1896.; 5915 1. 1897.) Maverl v občini Dobliče, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4645 1. 1896.) Rodine, Naklo in Rožičev Vrh v občini Teleč Vrh, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3471, 4847, 5916 1. 1897.) Suhor, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4139 1. 1897.) Stari Trg, vodnjak na šolskem vrtu; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 5843 1. 1897.) Bedenj in Pribinci v občini Tribuče, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2143 1. 1898.) Kal, Štrekljevec in Omota v občini Semič, podaljšanje Črnomaljskega vodovoda; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2852 1. 1898.) Gorenja Oskoršnica v občini Semič, podaljšanje Črnomaljskega vodovoda; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2853 1. 1898.) Črešnjevec, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2933 1. 1898.) Bojanci v občini Adlešiči, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3749 1. 1898.) Adlešiči, Bojanci, Tribuče, Preloka in Zilje, v občinah Adlešiči, Tribuče in Vinica, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4634 1. 1898.) Dragovanja Vas v občini Tanča Gora, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4976, 7631 1. 1898.) Brezovica v občini čeplje, vodohran in železne cevi za tamošnji vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6508 1. 1898.; 2217 1.-1899.) Metlika, vodovod. (Št. 3756 1. 1899.) Vinica, zajetje studenca pri Novi Lipi. (Št. 3376 1. 1899.) V Kamniškem okraju. Trojana, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2211 1. 1896.) Zlato Polje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila zal. 1898. (Št. 2954, 9359 1. 1896.; 5819 1. 1898.) Zgornji Tuhinj in Cirkuše v občini Zgornji Tuhinj, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 12.117 1. 1896.; 12.605 1. 1897.) Beč v občini Šmartno, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za L 1898. (Št. 99, 14.381 1. 1897.) V Kočevskem okraju. Banja Loka in Novo Selo v občiniv Banja Loka, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1629 1. 1896.) Jurjeviča, naprava železnih cevi za tamošnji vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7608 1. 1893.) Klinja Vas v občini Kočevje, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 506, 6270 1. 1896.) Velika Slivica v občini Sv. Gregor, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6962 1. 1896.) Travnik, Hrib in Retje v občini Loški Potok, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 9054, 14.280 1. 1897.) Nemška Loka in Prerigelj v občjni Nemška Loka, preskrbljenje vode; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 9623 1. 1897.) Podpreska v občini Draga, kapnica; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1471, 4765, 6271 1. 1898.) Mala Gora, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 5297 1. 1898; 525 1. 1899.) Morava v občini Novi Lazi, vodovod; — glej 8 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7503 1. 1898.) Zagorica v občini Podgora, napajališče. (Št. 4610, 7137, 7588 1. 1899.) Zdenska Vas v občini Videm, trije vodnjaki. (Št. 3159, 3237, 3302, 4347, 4966, 5398, 5958, 6494, 6633, 8404 1. 1899.) 56 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Bedenj in Pribinci v občini Tribuče, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2143 1. 1898.) Kal, Štrekljevec in Omota v občini Semič, podaljšanje Črnomaljskega vodovoda; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2852 1. 1898.) Gorenja Oskoršnica v občini Semič, podaljšanje Črnomaljskega vodovoda; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2853 1. 1898.) Črešnjevec, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2933 1. 1898.) Bojanci v občini Adlešiči, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3749 1. 1898.) Adlešiči, Bojanci, Tribuče, Preloka in Zilje, v občinah Adlešiči, Tribuče in Vinica, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4634 I. 1898.) Dragovanja Vas v občini Tanča Gora, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4976, 7631 1. 1898.) Brezovica v občini Čeplje, vodohran in železne cevi za tamošnji vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za j. 1898. (Št. 6508 1. 1898.; 2217 1. 1899.) Metlika, vodovod. (Št. 3756 1. 1899.) Vinica, zajetje studenca pri Novi Lipi. (Št. 3376 1. 1899.) V Kamniškem okraju. Troj an a, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2211 1. 1896.) Zlato Polje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila zal. 1898. (Št. 2954, 9359 1. 1896.; 5819 1. 1898.) Zgornji Tuhinj in Cirkuse v občini Zgornji Tuhinj, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 12.117 1. 1896.; 12.605 1. 1897.) Beč v občini Šmartno, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 99, 14.381 1. 1897.) V Kočevskem okraju. Banja Loka in Novo Selo v občim Banja Loka, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1629 1. 1896.) Jurjeviča, naprava železnih cevi za tamošnji vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7608 1. 1893.) Klinja Vas v občini Kočevje, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 506, 6270 1. 1896.) Velika Sli vica v občini Sv. Gregor, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6962 1. 1896.) Travnik, Hrib in Retje v občini Loški Potok, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 9054, 14.280 1. 1897.) Nemška Loka in Prerigelj v občini Nemška Loka, preskrbljenje vode; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 9623 1. 1897.) Podpreska v občini Draga, kapnica; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1471, 4765, 6271 1. 1898.) Mala Gora, preskrbljenje s pitno vodo; — glej 8 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 5297 1. 1898; 525 1. 1899.) Morava v občini Novi Lazi, vodovod; — glej 8 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7503 1. 1898.) Zagorica v občini Podgora, napajališče. (Št. 4610, 7137, 7588 1. 1899.) Zdenska Vas v občini Videm, trije vodnjaki. (Št. 3159, 3237, 3302, 4347, 4966, 5398, 5958, 6494, 6633, 8404 1. 1899.) V Krškem okraju. Bruni k v občini Radeče, vodnjak in napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za L 1898. (Št. 7369, 11.231 1. 1896; 973 1. 1897.). Zloganje v občini Škocijan, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 11.352 1. 1896.) Mihovo v občini Št. Jernej, vodovod; —• glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1587 1. 1898.) Javorovica v občini Št. Jernej, vodnjak. (Št. 251, 1171 1. 1899.) V Litijskem okraju. Veliko Trebeljevo v občini Trebeljevo, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2903 1. 1896.) Rovišče v občini Sv. Lampert, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 12.397 1. 1897.) Bleč Vrh v občini Polica, vodovod. (Št. 615, 3939 1. 1899.) V Ljubljanskem okraju. Sela pri Pancih v občini Dobrunje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1849 1. 1897.) Iška Vas, vodovod. (Št. 11.831 1. 1898.) Sv. Jošt, vodovod. (Št. 13.808 1. 1898.) V Logaškem okraju. Predgriže v občini Črni Vrb, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2207 1. 1897; 9415 1. 1898.) Godovič, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (St. 5622 1.1897.) Cerknica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77.letnega poročila za 1.1898. (Št.2969 1.1898.) V Novomeškem okraju. Toplice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6499, 6584, 7661 1. 1896; 8591 1. 1897; 12.471, 12.676 1. 1898.) Gorenja Gričica v občini Ormošnjice, dva vodnjaka; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 8780 1. 1897.) Gradenec v občini Zužemperk, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 8838 1. 1897.; 2893 1. 1898.) Stara Žaga, Občica in Gorenji Vilbah v občinah Ormošnjice in Poljane, preskr-bljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št 10.459 1. 1897.) Komama Vas v občini Ormošnjice, poprava napeljanega studenca; — glej § 3. A marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 13.567 1. 1897.) Ormošnjice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 8534 1. 1898.) Veliki Orehek v občini Šmihel-Stopiče, vodnjak. (Št. 4580 1. 1899.) Vinja Vas, Pristava, Mihovec, Konec,__ Koroška Vas, Jurna Vas in Grm, v občini Šmihel-Stopiče, preskrblj enje s pitno vodo. (Št. 5439 1. 1899.) 58 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. V Krškem okraju. Bruni k v občini Radeče, vodnjak in napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7369, 11.231 1. 1896; 973 1. 1897.) Zloganj e v občini Škocijan, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 11.352 1. 1896.) Mihovo v občini Št. Jernej, vodovod; —- glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1587 1. 1898.) Javorovica v občini Št. Jernej, vodnjak. (Št. 251, 1171 1. 1899.) V Litijskem okraju. Veliko Trebel j evo v občini Trebeljevo, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2903 1, 1896.) Rovišče v občini Sv. Lamport, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 12.397 1. 1897.) Bleč Vrb v občini Polica, vodovod. (Št. 615, 3939 1. 1899.) V Ljubljanskem okraju. Sela pri Pancih v občini Dobrunje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1849 1. 1897.) Iška Vas, vodovod. (Št. 11.831 1. 1898.) Sv. Jošt, vodovod. (Št. 13.808 1. 1898.) V Logaškem okraju. Predgriže v občini črni Vrh, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2207 1. 1897; 9415 1. 1898.) Godovič, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (St. 5622 1.1897.) Cerknica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77.letnega poročila za 1.1898. (Št.2969 1.1898.) V Novomeškem okraju. Toplice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6499, 6584, 7661 1. 1896; 8591 1. 1897; 12.471, 12.676 1. 1898.) Gorenja Gričica v občini Ormošnjice, dva vodnjaka; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 8780 1. 1897.) Gradene c v občini Zužemperk, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 8838 1. 1897.; 2893 1. 1898.) Stara Žaga, Občica in Gorenji Vil bab v občinah Črmošnjice in Poljane, preskr-bljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št 10.459 1. 1897.) Komama Vas v občini črmošnjice, poprava napeljanega studenca; — glej § 3. A marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 13.567 1. 1897.) črmošnjice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 8534 1. 1898.) Veliki Orehek v občini Šmihel-Stopiče, vodnjak. (Št. 4580 1. 1899.) Vinja Vas, Pristava, Mihovec, Konec,vKoroška Vas, Jurna Vas in Grm, v občini Šmihel-Stopiče, preskrblj enje s pitno vodo. (Št. 5439 1. 1899.) V Postojinskem okraju. Bukovje v občini Hrenovice, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. .4073 1. 1893.) Celje, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1178 1. 1896.; 13.631 1. 1898.) Gradec v občini Sv. Peter, vodovod; —- glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3097 1. 1894.; 1881 1. 1895.) Grobišče v občini Slavina, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4993 1. 1896.; 1360, 2917 1. 1898.; 4664'l. 1899.) Hrenovice, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4071 1. 1893.) Košana, napajališče; — glej § 3. A, marg 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2253 1. 1895.; 9890 1. 1896.;' 5039 1. 1898.; 9496 1. 1899.) Planina, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 11.622, 12.146 1. 1895.; 5988 1. 1896.; 13.985 1. 1897.) Rakovljek v občini Hrenovice, preskrbljenje s pitno vodo; —- glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7900 1. 1896.) Studeno v občini Postojina, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6058 1. 1896.; 6438 'l. 1898.; 9604 1. 1899.) Veliko Ubelsko v občini Hrenovice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3307 1. 1894.; 5072 1. 1896.) Žeje v občini Slavina, vodnjak ozir. vodovod; —- glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 10.266 1. 1897.; 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Britof, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3696, 10.253, 14.233 1. 1897.) Paličje v občini Sv. Peter, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 11.752 1. 1897.; 2266 1. 1898:) Klenik v občini Sv. Peter, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 631 1. 1898.) Sv. Peter, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3841, 5253 1. 1898.) Vrbovo v občini Jablanica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 9633 1. 1898.) Koče v občini Slavina, vodovod. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Rakitni k v občini Slavina, vodovod. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Slavina, vodovod. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Bogu v občini Vrabče, kapnica. (Št. 5205 1. 1899.) Sinadole, naprava vodnjakov v občini. (Št. 5705 1. 1893.; 6807 1. 1899.) Jakovce v občini Vrabče, vodovod. (Št. 4508 1. 1899.) Nova Sušica v občini Šmihel, preskrbljenje s pitno vodo. (Št. 1806 1. 1899.) Drskovče in Parje v občini Zagorje, naprava vodnjakov. (Št. 2868 1. 1899.) V Radoljiškem okraju. Dobropolje in Brezje v občini Mošnje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4455 1. 1893.; 3159 1. i894 ; 1961, 6422 1. 1896.; 14.532 1. 1897.; 4245 1. 1898.; 1194 1. 1899.) Radoljica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 10.908 1. 1895.) Zlatna v občini Begunje, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 5572 1. 1896.) Koprivnik v občini Bela Peč, vodovod. (Št. 2513 1. 1899.) 60 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. V Postojinskem okraju. Bukovje v občini Hrenovice, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4073 1. 1893.) Celje, vodnjak- — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 1178 1. 1896.; 13.631 1. 1898.) Gradec v občini Sv. Peter, vodovod; —- glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3097 1. 1894.; 1881 1. 1895.) Grobišče v občini Slavina, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4993 1. 1896.; 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Hrenovice, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4071 1. 1893.) Košana, napajališče; — glej § 3. A, marg 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 2253 1. 1895.; 9890 1. 1896.;' 5039 1. 1898.; 9496 1. 1899.) Planina, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 11.622, 12.146 1. 1895.; 5988 1. 1896.; 13.985 1. 1897.) Rakovljek v občini Hrenovice, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 7900 1. 1896.) Studenc v občini Postojina, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 6058 1. 1896.; 6438 'l. 1898.; 9604 1. 1899.) Veliko Ubelsko v občini Hrenovice, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3307 1. 1894.; 5072 1. 1896.) Žeje v občini Slavina, vodnjak ozir. vodovod; —- glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 10.266 1. 1897.; 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Britof, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3696, 10.253, 14.233 1. 1897.) Paličje v občini Sv. Peter, napajališče; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 11.752 1. 1897.; 2266 1. 1898:) Klenik v občini Sv. Peter, vodnjak; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 631 1. 1898.) Sv. Peter, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 3841, 5253 1. 1898.) Vrbovo v občini Jablanica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 9633 1. 1898.) Koče v občini Slavina, vodovod. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Rakitni k v občini Slavina, vodovod. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Slavina, vodovod. (Št. 1360, 2917 1. 1898.; 4664 1. 1899.) Bogu v občini Vrabče, kapnica. (Št. 5205 1. 1899.) Sinadole, naprava vodnjakov v občini. (Št. 5705 1. 1893.; 6807 1. 1899.) Jakovce v občini Vrabče, vodovod. (Št. 4508 1. 1899.) Nova Sušica v občini Šmihel, preskrbljenje s pitno vodo. (Št. 1806 1. 1899.) Drskovče in Parje v občini Zagorje, naprava vodnjakov. (Št. 2868 1. 1899.) V Radoljiškem okraju. Dobrepolje in Brezje v občini Mošnje, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 4455 1. 1893.; 3159 1. 1894,; 1961, 6422 1. 1896.; 14.532 1. 1897.; 4245 1. 1898.; 1194 1. 1899.) Radoljica, vodovod; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 10.908 1. 1895.) Zlatna v občini Begunje, preskrbljenje s pitno vodo; — glej § 3. A, marg. 77. letnega poročila za 1. 1898. (Št. 5572 1. 1896.) Koprivnik v občini Bela Peč, vodovod. (Št. 2513 1. 1899.) 83. Jubilej ska razstava na Dunaju. 84. Deželna podpora kmetijski družbi. 85. Državna podpora kmetijski družbi. 86. Državna podpora kmetijskima podružnicama v_ Ljubnem in Št. Jurju pri Kranju. 87. Kmetij sko-kemijsko pre-skušališče. K § 3., marg. 79. letnega poročila za 1. 1898. Rektoratu c. kr. višje šole za zemljedelstvo na Dunaju je deželni odbor na njegovo dotično prošnjo poslal brezpiačno po en eksemplar onih, osuševalna dela v Lučenski in Dobrniški dolini predstavljajočih fotografij, ki so bile razstavljene v jubilejski razstavi. (St. 10.808 1. 1898.) Jubilejsko razstavno svetinjo, katero je poslala deželnemu odboru kmetijska družba na Dunaju, je izročil deželni odbor vodstvu muzeja, da jo primerno shrani. (St. 220 1. 1899.) Trgovcu Francu Kollmannu se je za okvire, katere je preskrbel za nekatere za jubi-leisko razstavo namenjene fotografije, izplačal znesek 33 gld. 20 kr. (Št. 10.808, 11.985, 13.306 1. 1898.; 220, 1540 1. 1899.) Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe se je na njegovo dotično vlogo z dne 3. februarija 1. 1899., št. 78, nakazala v izplačilo redna letna podpora 1200 gld. (Št. 1403 1. 1899.) Dalje je deželni odbor imenovani družbi nakazalv v izplačilo podporo 3500 gld., katero je dovolil deželni zbor v kmetijske namene za 1. 1899. (Št 10.259 1. 1899.) Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 24. aprila 1. 1899., št. 6067, je c. kr. poljedelsko ministerstvo c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko dovolilo in nakazalo v izplačilo sledeče podpore : 1. ) Za družbino sadno drevesnico............................................ 300 gld. 2. ) za povzdigo vinarstva in za podeljevanje podpor za nakup modre galice in peronospornih škropilnic . ............................ 1000 » 3. ) za povzdigo boljše porabe sadja 4. ) za nakup bikov plemenjakov . 5. ) za ovčarstvo.................. 6. ) za prašičorejo................ 7. ) za čebelarstvo................ vkup 200 2000 300 500 150 4450 gld. Poleg teh podpor je po gori navedenem dopisu c. kr. poljedelsko ministerstvo še te-le podpore obljubilo, in sicer: za boljšo porabo sadja daljnih 200 gld.; za nakup bikov plemenjakov 1500 gld.; za družbeni vzorni dvorec na Viču 500 gld.; za prašičorejo 500 gld.; za ribarstvo 200 gld. in za čebelarstvo 100 gld. Dalje se je v pričakovanju, da se stavijo nasveti glede porabe podpor, vzelo v zaznamek 500 gld. za povzdigo planšarstva in 200 gld. za sadno drevesnico v Dolenjem Logatcu. Končno se je reserviral znesek 700 gld. za premovanje govedi. (St. 5249 1. 1899.) C. kr. poljedelsko ministerstvo je dovolilo c. kr. kmetijski družbi kot državni prispevek za kmetijsko podružnico v Ljubnem v nabavo kmetijskega orodja znesek 100 gld. in za kmetijsko podružnico v Št. Jurju pri Kranju v isti namen znesek 300 gld. (St. 13.305 1. 1898.; 1030 1. 1899.) K § 3., marg. 86. letnega poročila za 1. 1898. Vsled pooblastila c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 20. oktobra 1. 1898., št. 22.713, je c. kr. deželna vlada osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe z dnem 29. oktobrom 1. 1898., št. 15.517, nakazala v izplačilo znesek 1000 gld. kot prvo polovico prispevka 2000 gld., dovoljenega za ustanovitev kmetijsko-kemijskega preskušališča in znesek 500 gld. kot prispevek za vzdrževanje tega zavoda 1. 1898. Z razpisom z dne 20. oktobra 1. 1898., št. 22.713, je dalje c. kr. poljedelsko ministerstvo potrdilo predloženi mu štatut zavoda in odredilo, da je zavod imenovati: «Kmetijsko-kemijsko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani.» (Št. 12.008 1. 1898.) Z dopisom z dne 29. marcija 1. 1899., št. 38, je poslalo ravnateljstvo kmetijsko-kemijskega preskušališča pet eksemplarov poročila o delovanju zavoda v dobi od 13. avgusta do 31. decembra 1898, priobčenega v glasilu «geitjdjrift fiir ba§ Xaxtbtutrtjct)aftficf)e iBerfitdjstuefen ttt Defterreicf).» (Št. 3718 1. 1899.) Vsled sklepa deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899. glede tega, da prevzame omenjeni zavod država ali dežela, se je obrnil deželni odbor z dopisom z dne 6. julija 1. 1899, št. 4185, do c. kr. deželne vlade in jo naprosil, na višjem mestu izposlovati, da se napominani zavod tako, kakor se je v druzih deželah zgodilo, prevzame v oskrbo države; ob enem je deželni odbor omenil, da podpora, katero je dozdaj dežela za ta zavod vsako leto dovoljevala, še nadalje ostane. (Št. 4185 1. 1899.) 62 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Jubilej sk a razstava na Dunaju. 84. Deželna podpora kmetijski družbi. 85. Državna podpora kmetijski družbi. 86. Državna podpora kmetijskima podružnicama v Ljubnem in Št. Jur ju pri Kranju. 87. Kmetij sko-kemijsko pre-skušališče. K § 3., marg. 79. letnega poročila za 1. 1898. Rektoratu c. kr. višje šole za zemljedelstvo na Dunaju je deželni odbor na njegovo dotično prošnjo poslal brezplačno po en eksemplar onih, osuševalna dela v Lučenski in Dobrniški dolini predstavljajočih fotografij, ki so bile razstavljene v jubilejski razstavi. (St. 10.808 1. 1898.) Jubilejsko razstavno svetinjo, katero je poslala deželnemu odboru kmetijska družba na Dunaju, je izročil deželni odbor vodstvu muzeja, da jo primerno shrani. (St. 220 1. 1899.) Trgovcu Francu Kollmannu se je za okvire, katere je preskrbel za nekatere za jubile! sko razstavo namenjene fotografije, izplačal znesek 33 gld. 20 kr. (Št. 10.808, 11.985, 13.306 1. 1898.; 220, 1540 1. 1899.) Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe se je na njegovo dotično vlogo z dne 3. februarija 1. 1899., št. 78, nakazala v izplačilo redna letna podpora 1200 gld. (Št. 1403 1. 1899.) Dalje je deželni odbor imenovani družbi nakazal v izplačilo podporo 3500 gld., katero je dovolil deželni zbor v kmetijske namene za 1. 1899. (Št 10.259 1. 1899.) Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 24. aprila 1. 1899., št. 6067, je c. kr. poljedelsko ministerstvo c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko dovolilo in nakazalo v izplačilo sledeče podpore : 1. ) Za družbino sadno drevesnico............................................ 300 gld. 2. ) za povzdigo vinarstva in za podeljevanje podpor za nakup modre galice in peronospornih škropilnic . ............................. 1000 - 3. ) za povzdigo boljše porabe sadja...................................... 4. ) za nakup bikov plemenjakov........................................... 5. ) za ovčarstvo......................................................... 6. ) za prašičerejo....................................................... 7. ) za čebelarstvo....................................................... vkup . . . 4450 gld. Poleg teh podpor je po gori navedenem dopisu c. kr. poljedelsko ministerstvo še te-le podpore obljubilo, in sicer: za boljšo porabo sadja daljnih 200 gld.; za nakup bikov plemenjakov 1500 gld.; za družbeni vzorni dvorec na Viču 500 gld.; za prašičerejo 500 gld.; za ribarstvo 200 gld. in za čebelarstvo 100 gld. Dalje se je v pričakovanju, da se stavijo nasveti glede porabe podpor, vzelo v zaznamek 500 gld. za povzdigo planšarstva in 200 gld. za sadno drevesnico v Dolenjem Logatcu. Končno se je reserviral znesek 700 gld. za premo vanj e govedi. (St. 5249 1. 1899.) 200 2000 300 500 150 C. kr. poljedelsko ministerstvo je dovolilo c. kr. kmetijski družbi kot državni prispevek za kmetijsko podružnico v Ljubnem v nabavo kmetijskega orodja znesek 100 gld. in za kmetijsko podružnico v St. Turju pri Kranju v isti namen znesek 300 gld. (St. 13.305 1. 1898.; 1030 1. 1899.) K § 3., marg. 86. letnega poročila za 1. 1898. Vsled pooblastila c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 20. oktobra 1. 1898., št. 22.713, je c. kr. deželna vlada osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe z dnem 29. oktobrom 1. 1898., št. 15.517, nakazala v izplačilo znesek 1000 gld. kot prvo polovico prispevka 2000 gld., dovoljenega za ustanovitev kmetijsko - kemijskega preskušališča in znesek 500 gld. kot prispevek za vzdrževanje tega zavoda 1. 1898. Ž razpisom z dne 20. oktobra 1. 1898., št. 22.713, je dalje c. kr. poljedelsko ministerstvo potrdilo predloženi mu Statut zavoda in odredilo, da je zavod imenovati: «Kmetijsko-kemijsko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani.» (St. 12.008 1. 1898.) Z dopisom z dne 29. marcija 1. 1899., št. 38, je poslalo ravnateljstvo kmetijsko-kemijskega preskušališča pet eksemplarov poročila o delovanju zavoda v dobi od 13. avgusta do 31. decembra 1898, priobčenega v glasilu «Zeitschrift für das landwirtschaftliche Versuchswesen in Oesterreich.» (St. 3718 1. 1899.) Vsled sklepa deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899. glede tega, da prevzame omenjeni zavod država ali dežela, se je obrnil deželni odbor z dopisom z dne 6. julija 1. 1899, št. 4185, do c. kr. deželne vlade in jo naprosil, na višjem mestu izposlovati, da se napominani zavod tako, kakor se je v druzih deželah zgodilo, prevzame v oskrbo države; ob enem je deželni odbor omenil, da podpora, katero je dozdaj dežela za ta zavod vsako leto dovoljevala, še nadalje ostane. (Št. 4185 1. 1899.) 88. Gospodinjska Sola c. kr. kmetijske družbe. 89. Poljedelska šola na Gorenjskem. V odgovoru na ta dopis je poslala c. kr. deželna vlada deželnemu odboru prepis svojega dotičnega dopisa na osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe z dne 6. junija 1. 1899, št. 8191. Iz tega dopisa je deželni odbor posnel, da c. kr. poljedelsko ministerstvo ni za to, da bi se kmetijsko-kemijsko preskušališče prevzelo v državno upravo, da pa namerava ta zavod reorganizirati ter ga podrediti nekemu kuratoriju. Dalje je posnel deželni odbor iz omenjenega dopisa, da se je osrednjemu odboru kmetijske družbe nakazal državni vzdrževalni prispevek 1500 gld. tudi za 1. 1899. v izplačilo. (Št. 8182 1. 1899.) Z dopisom z dne 25. julija 1. 1899., št. 10.960, je poslala c. kr. deželna vlada izjavo osrednjega odbora e. kr. kmetijske družbe, v kateri se je osrednji odbor izrekel proti temu, da bi se kmetijsko-kemijsko preskušališče podredilo kuratoriju, in se zavzema za to, da se obdrži njegova dosedanja organizacija, to je, da ostane podrejen osrednjemu odboru do tja, da se reši vprašanje, ali prevzame zavod v svojo oskrbo država ali dežela. Končno zahteva osrednji odbor, da se zavod imenuje: «Preskušališče c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.» V tem smislu je izdelal osrednji odbor kmetijske družbe tudi Statut zavoda in službeno navodilo za vodjo zavoda. C. kr. deželna vlada je naprosila deželni odbor, da bi ji označil stališče, katero zavzema on v tem vprašanju. V dotičnem odgovoru se je c. kr. deželni vladi naznanilo, du se deželni odbor strinja z mnenjem osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe. (Št. 12.008 1. 1898.; 3718, 4185, 8182, 8549 1. 1899.) K § 3., marg. 87. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 16. oktobra 1. 1898., št. 1304, je osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe naznanil, da se bo slovesna otvoritev povodom Najvišjega vladarskega jubileja ustanovljene gospodinjske šole vršila dne 20. oktobra 1. 1898. (Št. 11.343 1. 1898.) Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 18. oktobra 1. 1898., št. 15.003, se je c. kr. poljedelsko ministerstvo izjavilo, da je pripravljeno, za ustanovitev in za zdaj najpreje na dobo treh let, za vsakoletno vzdrževanje omenjene gospodinjske šole iz državnih sredstev prispevka po 1000 gld. pod tem pogojem dovoliti, da se pokritje zneska 254 gld., odnosno 500 gld., ki bi po odbitku obljubljenih državnih in deželnih podpor pri proračunjenih ustanovilnih, odnosno vsakoletnih vzdrževalnih troških ostal nepokrit, prevzame na pravnoobvezen način od drugih faktorjev in da se od deželnega zbora zahtevana pogodba med osrednjim odborom c. kr. kmetijske družbe in vodstvom zavoda «Marianum» sklene v precizni obliki. Definitivno odločitev glede dovolitve podpor za napominano šolo si je c. kr. poljedelsko ministerstvo za tisti čas pridržalo, ko bodo spolnjeni pogoji, katere je stavilo v tem oziru. O tem se je obvestil osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe z vabilom, da sklene z vodstvom zavoda «Marianum» pogodbo, v kateri bo razmerje med imenovanim vodstvom in c. kr. kmetijsko družbo kot ustanoviteljico in vzdrževalko napominane šole natanko določeno. (Št. 11.413 1. 1898.) Temu pozivu je osrednji odbor zadostil ter poslal deželnemu odboru z dopisom z dne 23. marcija 1. 1899., št. 177, prepis dotične pogodbe. Zdaj pa je bilo mogoče tudi vsakoletne vzdrževalne troške te šole natanko določiti. Ti troški znašajo 2320 gld. ter se proti pokritju obsegajočem letni podpori, katere sta obljubile država in dežela v zneskih po 1000 gld., kaže primanjkljaj v znesku 320 gld. Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe je deželni odbor na njegovo dotično prošnjo nakazal pri deželni blagajnici v izplačilo nstanovilni prispevek 1000 gld., potem podporo za 1. 1898. in 1899. po 1000 gld., torej vsega vkup 3000 gld. (Št. 3533 1. 1899.) Od državne podpore se je glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dne 15. maja 1. 1899., št. 6234, za zdaj nakazal v izplačilo znesek 500 gld. kot prispevek za ustanovitev in 500 gld. kot vzdrževalni prispevek za 1. 1899. (Št. 11.343, 11.413 1. 1898.; 3533, 5862 1. 1899.) K § 3., marg. 88. letnega poročila za 1. 1898. V zadevi poljedelske šole na Gorenjskem se predloži posebno poročilo. 64 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 88. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe. 89. Poljedelska šola na Gorenjskem. V odgovoru na ta dopis je poslala c. kr. deželna vlada deželnemu odboru prepis svojega dotičnega dopisa na osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe z dne 6. junija 1. 1899, št. 8191. Iz tega dopisa je deželni odbor posnel, da c. kr. poljedelsko ministerstvo ni za to, da bi se kmetij sko-kemijsko preskušališče prevzelo v državno upravo, da pa namerava ta zavod reorganizirati ter ga podrediti nekemu kuratoriju. Dalje je posnel deželni odbor iz omenjenega dopisa, da se je osrednjemu odboru kmetijske družbe nakazal državni vzdrževalni prispevek 1500 gld. tudi za 1. 1899. v izplačilo. (Št. 8182 1. 1899.) Z dopisom z dne 25. julija 1. 1899., št. 10.960, je poslala c. kr. deželna vlada izjavo osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe, v kateri se je osrednji odbor izrekel proti temu, da bi se kmetijsko-kemijsko preskušališče podredilo kuratoriju, in se zavzema za to, da se obdrži njegova dosedanja organizacija, to je, da ostane podrejen osrednjemu odboru do tja, da se reši vprašanje, ali prevzame zavod v svojo oskrbo država ali dežela. Končno zahteva osrednji odbor, da se zavod imenuje: «Preskušališče c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.» V tem smislu je izdelal osrednji odbor kmetijske družbe tudi Statut zavoda in službeno navodilo za vodjo zavoda. C. kr. deželna vlada je naprosila deželni odbor, da bi ji označil stališče, katero zavzema on v tem vprašanju. V dotičnem odgovoru se je c. kr. deželni vladi naznanilo, du se deželni odbor strinja z mnenjem osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe. (Št. 12.008 1. 1898.; 3718, 4185, 8182, 8549 1. 1899.) K § 3., marg. 87. letnega poročila za 1. 1898. Z dopisom z dne 16. oktobra 1. 1898., št. 1304, je osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe naznanil, da se bo slovesna otvoritev povodom Naj višjega vladarskega jubileja ustanovljene gospodinjske šole vršila dne 20. oktobra 1. 1898. (Št. 11.343 1. 1898.) Po naznanilu c. kr. deželne vlade z dne 18. oktobra 1. 1898., št. 15.003, se je c. kr. poljedelsko ministerstvo izjavilo, da je pripravljeno, za ustanovitev in za zdaj najpreje na dobo treh let, za vsakoletno vzdrževanje omenjene gospodinjske šole iz državnih sredstev prispevka po 1000 gld. pod tem pogojem dovoliti, da se pokritje zneska 254 gld., odnosno 500 gld., ki bi po odbitku obljubljenih državnih in deželnih podpor pri proračunjenih ustanovilnih, odnosno vsakoletnih vzdrževalnih troških ostal nepokrit, prevzame na pravnoobvezen način od drugih faktorjev in da se od deželnega zbora zahtevana pogodba med osrednjim odborom c. kr. kmetijske družbe in vodstvom zavoda «Marianum» sklene v precizni obliki. Definitivno odločitev glede dovolitve podpor za napominano šolo si je c. kr. poljedelsko ministerstvo za tisti čas pridržalo, ko bodo spolnjeni pogoji, katere je stavilo v tem oziru. O tem se je obvestil osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe z vabilom, da sklene z vodstvom zavoda «Marianum» pogodbo, v kateri bo razmerje med imenovanim vodstvom in C; kr. kmetijsko družbo kot ustanoviteljico in vzdrževalko napominane šole natanko določeno. (Št. 11.413 1. 1898.) Temu pozivu je osrednji odbor zadostil ter poslal deželnemu odboru z dopisom z dne 23. marcija 1. 1899., št. 177, prepis dotične pogodbe. Zdaj pa je bilo mogoče tudi vsakoletne vzdrževalne troške te šole natanko določiti. Ti troski znašajo 2320 gld. ter se proti pokritju obsegajočem letni podpori, katere sta obljubile država in dežela v zneskih po 1000 gld., kaže primanjkljaj v znesku 320 gld. Osrednjemu odboru c. kr. kmetijske družbe je deželni odbor na njegovo dotično prošnjo nakazal pri deželni blagajnici v izplačilo ustanovilo! prispevek 1000 gld., potem podporo za 1. 1898. in 1899. po 1000 gld., torej vsega vkup 3000 gld. (Št. 3533 1. 1899.) Od državne podpore se je glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dne 15. maja 1. 1899., št. 6234, za zdaj nakazal v izplačilo znesek 500 gld. kot prispevek za ustanovitev in 500 gld. kot vzdrževalni prispevek za I. 1899. (Št. 11.343, 11.413 1. 1898.; 3533, 5862 1. 1899.) K § 3., marg. 88. letnega poročila za 1. 1898. V zadevi poljedelske šole na Gorenjskem se predloži posebno poročilo. 90. Govedoreja. Iz nastopnega izkaza, sestavljenega na podlagi okrajnih pregledov, ki so jih deželnemu odboru poslala c. kr. okrajna glavarstva, je razvidno število od občin meseca januarja 1899 zglašenih krav in telic in izid licenciranja bikov v letu 1899. V rubriki «Opomnja» so omenjene razdelitve iz deželnih sredstev nakupljenih plemenskih bikov. Glede tega, da se rubrike 6. do 9. ne vjemajo, se deželni odbor sklicuje na pripomnjo pod marg. št. 93., al. 2. lanskega letnega poročila. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je licencijska komisija v političnem okraju Ljubljanskem konštatirala, da je izid letošnjega licenciranja bikov v obče povoljen. Kazenska postopanja zaradi rabe nelicenciranih bikov izza .zadnjih let so imela posledico, da so se malone vsi zglašeni biki dovedli pred komisijo. Kar se tiče pasem, pojavil se je odločen napredek, ker se pretežno redi rdeče-cikasta pincgavska in belanska pasma in je pričakovati, da bo le-ta postala splošna. Dosedanji lepi uspehi so v tem oziru jako dobro vplivali. Živali enobarvenih pasem so se izkazale kot manj vredne in to posebno v občinah Polhov Gradec, Studenec in Borovnica, od koder se je že leta sem priganjal najslabši plemenski materijah Nasprotno imajo živali pincgavske in belanske pasme posebno v občinah na Gorenjski strani in v Brezoviški občini čisto dobre lastnosti in le želeti bi bilo, da bi kmetijska družba v ta okraj oddajala samo bike omenjene pasme. Večinoma ima živina že njene znake in vpeljava drugih pasem bi glede na vedno menjavo krav provzročila neugodna križanja ter iluzorne napravila vse težnje po enopasemski živini v tem okraju. Živali pincgavske in belanske pasme so večinoma zelo dobro rašene, menjava krme jim ne škoduje, teleta so težka in zato se po teh živalih na trgu zelo poprašuje. Tuji živinotržci iz severnih dežel dajejo rdeči živini prednost in vsled tega je reja te pasme v okraju najbolj priporočljiva in ugodna. Montafonska križanja dajejo slabe uspehe in za te kraje niso primerne sivi Muricodolci, ki jih imajo v Studenški okolici, so v rasti manj razviti in šviška pasma ostane navadno majhna. Simentalci dajejo dobra križanja, pa so zelo podvrženi plučni kugi in tuberkulozi in se torej z ozirom na zaostalost hlevarstva, ki bi razvoj kuge jako pospeševala, ne morejo priporočati. Glede števila licenciranih bikov je komisija konštatirala zelo povoljno pomnožitev in pa, da skupno število bikov (75 licenciranih 1. 1899. in 38 1. 1898. — skupaj 113) malone odgovarja plemenskim kravam, katerih je vsega skupaj 11.910. (St. 8669 1. 1899.) Tudi v Radoljiškem in Kamniškem okraju se je glede pripeljanih bikov nasproti prejšnjim letom konštatiral napredek. (Št. 6117, 7176 1. 1899.) V Logaškem okraju se je licencijska komisija izrekla, da se je malo število v zadnjih letih v okraju postavljenih bikov Simentalske ^ pasme izredno dobro obneslo in da bi se zelo priporočala oddaja še nekaterih takih bikov. (Št. 6661 1. 1899.) V Litijskem okraju je licencijska komisija konštatirala kot znano dejstvo, da so se, odkar obstoji zakon o povzdigi govedoreje, leto za letom in zlasti letos privedli k licenciranju vedno lepši plemenski biki. To je posebno okolnosti pripisati,v da sta deželni odbor in kmetijska družba podeljevala kmetom plemenske bike žlahtnih pasem. (Št. 9033 1. 1899.) 66 Letno poročilo. -— § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 90. Govedoreja. Iz nastopnega izkaza, sestavljenega na podlagi okrajnih pregledov, ki so jih deželnemu odboru poslala c. kr. okrajna glavarstva, je razvidno število od občin meseca januarja 1899 zglašenih krav in telic in izid licenciranja bikov v letu 1899. V rubriki «Opomnja» so omenjene razdelitve iz deželnih sredstev nakupljenih plemenskih bikov. Glede tega, da se rubrike 6. do 9. ne vjemajo, se deželni odbor sklicuje na pripomnjo pod marg. št. 93., al. 2. lanskega letnega poročila. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je licencijska komisija v političnem okraju Ljubljanskem konštatirala, da je izid letošnjega licenciranja bikov v obče povoljen. Kazenska postopanja zaradi rabe nelicenciranih bikov izza .zadnjih let so imela posledico, da so se malone vsi zglašeni biki dovedli pred komisijo. Kar se tiče pasem, pojavil se je odločen napredek, ker se pretežno redi rdeče-cikasta pincgavska in belanska pasma in je pričakovati, da bo le ta postala splošna. Dosedanji lepi uspehi so v tem oziru jako dobro vplivali. Živali enobarvenih pasem so se izkazale kot manj vredne in to posebno v občinah Polhov Gradec, Studenec in Borovnica, od koder se je že leta sem priganjal najslabši plemenski materijah Nasprotno imajo živali pincgavske in belanske pasme posebno v občinah na Gorenjski strani in v Brezoviški občini čisto dobre lastnosti in le želeti bi bilo, da bi kmetijska družba v ta okraj oddajala samo bike omenjene pasme. Večinoma ima živina že njene znake in vpeljava drugih pasem bi glede na vedno menjavo krav provzročila neugodna križanja ter iluzorne napravila vse težnje po enopasemski živini v tem okraju. Živali pincgavske in belanske pasme so večinoma zelo dobro rašene, menjava krme jim ne škoduje, teleta so težka in zato se po teh živalih na trgu zelo poprašuje. Tuji živinotržci iz severnih dežel dajejo rdeči živini prednost in vsled tega je reja te pasme v okraju najbolj priporočljiva in ugodna. Montafonska križanja dajejo slabe uspehe in za te kraje niso primerne sivi Muricodolci, ki jih imajo v Studenški okolici, so v rasti manj razviti in šviška pasma ostane navadno majhna. Simentalci dajejo dobra križanja, pa so zelo podvrženi plučni kugi in tuberkulozi in se torej z ozirom na zaostalost hlevarstva, ki bi razvoj kuge jako pospeševala, ne morejo priporočati. Glede števila licenciranih bikov je komisija konštatirala zelo povoljno pomnožitev in pa, da skupno število bikov (75 licenciranih 1. 1899. in 38 1. 1898. — skupaj 113) malone odgovarja plemenskim kravam, katerih je vsega skupaj 11.910. (St. 8669 1. 1899.) Tudi v Radoljiškem in Kamniškem okraju se je glede pripeljanih bikov nasproti prejšnjim letom konštatiral napredek. (Št. 6117, 7176 1. 1899.) V Logaškem okraju se je licencijska komisija izrekla, da se je malo število v zadnjih letih v okraju postavljenih bikov Simentalskev pasme izredno dobro obneslo in da bi se zelo priporočala oddaja še nekaterih takih bikov. (Št. 6661 1. 1899.) V Litijskem okraju je licencijska komisija konštatirala kot znano dejstvo, da so se, odkar obstoji zakon o povzdigi govedoreje, leto za letom in zlasti letos privedli k licenciranju vedno lepši plemenski biki. To je posebno okolnosti pripisati,v da sta deželni odbor in kmetijska družba podeljevala kmetom plemenske bike žlahtnih pasem. (Št. 9033 1. 1899.) Število zglašenih Plemenski biki Sinja!)! ber angemelbeten Od teh 3ud)tftiete Politični okraj krav telic vkup je plemen- skih Po zakonu potrebno Zglašenih je bilo Po komisiji potrjenih Še treba ^olitifdjer SSejirf Mije SMbinnen jujamtnett §tet>on fajeibat število ©efelsiicfj erforbertidj m botfjcutben angentelbet Eom» tntjfionett licenjitt SRod) JU bejdiaffen Komadi — © t u i e Črnomelj SjcEjernembl 4249 799 5048 4046 49 50 22 23 Kamnik ©tein 7830 2454 10284 10284 128 123 103 48 Kočevje ©ottfdjee 8459 2267 10726 8479 77 80 79 24 Kranj Hamburg — — 11567 11567 127 196 62 64 Krško ©urijelb 7502 1589 9091 7269 71 92 77 8 Litija Sittai 5175 1804 6977 5592 59 49 43* 20 Ljubljana, okolica Saibtuf), Untgebuttg 11586 3298 14884 11910 127 126 75 21 Ljubljana, mesto Satbad), ©tabt 636 212 848 678 7 5 5 2 Logatec Soitjdj 6180 1665 7945 — — 70 20 10 Novo Mesto 9iubolf§tt>ert 6385 1817 8202 8202 83 70 59 29 Postojina Stbel§berg 8175 2055 10230 10230 96 72 59 44 Radoljica ŠRabmcmttSborf ! 6866 2337 9303 7442 84 109 65 23 68 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Število uglašenih Anzahl der angemeldeten Od teh je plemen- skih Hievon faselbar Plemenski biki Zuchtstiere Politični okraj Politischer Bezirk krav Kühe telic Kalbinnen vkup zusammen Po zakonu potrebno število Gesetzlich erforderlich Zglašenih je bilo Als Vorhanden angemeldet Po komisiji potrjenih Com- missionen licenzirt Še treba Noch zu beschaffen Komadi — Stücke Črnomelj Tschernembl 4249 799 5048 4046 49 50 22 23 Kamnik Stein 7830 2454 10284 10284 128 123 103 48 Kočevje Gottschee 8459 2267 10726 8479 77 80 79 24 Kranj Kramburg — — 11567 11567 127 196 62 64 Krško Gurkfeld 7502 1589 9091 7269 71 92 77 8 Litija Littai 5175 1804 6977 5592 59 49 43° 20 Ljubljana, okolica Laibach, Umgebung 11586 3298 14884 11910 127 126 75 21 Ljubljana, mesto Laibach, Stadt 636 212' 848 678 7 5 5 2 Logatec Loitsch 6180 1665 7945 — — 70 20 10 Novo Mesto Rudolfswert 6385 1817 8202 8202 83 70 59 29 Postojina Adelsberg 8175 2055 10230 10230 96 72 59 44 Rad olji ca Radmannsdorf 1 6866 2337 9303 7442 84 109 65 23 Nagrada za plemenske bike. 92. Premovanje govedi. 93. Konjska bolniea v Ljubljani. 94. Praši čoreja. 95. Kibarstvo. 96. čebelarstvo. 97. Varstvo tičev. 98. Šolski vrti in sadne drevesnice, njih statistika. Za rabo bikov plemenjakov nad pogojeno dobo dveh let so prejeli nagrade: Jernejčič Uršula iz Borovnice 100 gld., Keržišnik Anton iz Bukovega Vrha 20 gld., občina Hrenovice 75 gld., Habat Luka iz Zagorja ob Savi 20 gld., Rahne Slavko iz Zaloga 90 gld., Rudolf Gašper iz Lom 30 gld., Klun Franc iz Brez 50 gld., Rejec Ivan iz Dol 52 gld. 50 kr., Petrič Janez izVina 35 gld., občina Žiri 30 gld. (Št. 11.063, 11.176, 1 1.298, 11.537, 11.756, 12.443, 13.355 1. 1898; 1595, 4903, 4916, 5363, 6308, 9204, 9628 1. 1899.) Z dopisom z dne 9. oktobra 1. 1898, št. 14.552, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo za premovanje govedi v Litiji in Trnovem dovolilo znesek 700 gld. (Št. 11.297 1. 1898.) K § 3., marg. 90. letnega poročila za 1. 1898. Na podstavi sklepa deželnega zbora z dne 9. marcija 1. 1899. se je obrnil deželni odbor vnovič do osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe ter ga naprosil, naznaniti, ali bi ne hotela kmetijska družba na svojem vrtu na Poljanah napraviti z deželno podporo posebno bolnico za konje. (Št. 5461 1. 1899.) Z dopisom z dne 27. julija 1. 1899., št. 11.200, je prijavila c. kr. deželna vlada dopis c. kr. ministerstva za notranje stvari na c. kr. poljedelsko ministerstvo, v katerem se kaže na škodljive učinke Lorenz-ovega, od dr. Schreiber-ja modificiranega cepiva zoper rudečico, in na obstoječo nevarnost, da se to cepivo zamenja z Lorenz-ovim originalnim cepivom. Dalje opozarja ministerstvo za notranje stvari tudi na to, da treba za cepljenje zoper rudečico izbrati pripravno zbirališče za žival, ki je namenjena za cepljenje, in da se mora cepljenje odhiše do hiše načelno opustiti, ako se hoče preprečiti vsakovrstne slabe nasledke. (Št. 8641 i. 1899.) K § 3., marg. 96. in 97. letnega poročila za 1. 1898. V poročilu z dne 15. marcija 1. 1899., št. 52, je ribarski okrajni odbor za Kranjsko obrazložil, kako je urejeno ribje izgojevališče na Studencu in zlasti kako so narejene jame za ribji živež. (Št. 3191 1. 1899.) Sklep deželnega zbora z dne 21. aprila 1. 1899., zadevajoč uporabljanje naprav za riborejo na Studencu po ribarskem okrajnem odboru, inv podpore, ki so se dovolile v povzdigo ribarstva, se je prijavil omenjenemu okrajnemu odboru. (Št. 4804 1. 1899.) Vsled pooblastila c. kr. poljedelskega ministerstva je c. kr. deželna vlada ribarskemu okrajnemu ^odboru nakazala državno podporo 200 gld. z dnem 13. julijem 1. 1899, št. 10.365, v izplačilo. (Št. 8310 1. 1899.) Prošnji ribarskega okrajnega odbora za razširjenje ribjega izgojevališča na Studencu je deželni odbor pod natanko določenimi pogoji ugodil. (Št. 3191, 4804, 7758, 8310 1. 1899.) Nadučitelju Karolu Cesnik v Predosljah se je za ureditev uzornega čebelnjaka dovolila iz deželnokulturnega zaklada podpora 60 gld. ter nakazala v izplačilo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kranju. (Št. 2974 1. 1899.) Sklep deželnega zbora z dne 7. aprila 1. 1899. glede strogega izvrševanja zakonov, ki so glede varstva tičev veljavni v posameznih deželah, oziroma glede izdaje takih zakonov v onih deželah, v katerih bi jih ne bilo, se je prijavil c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, da v tej zadevi potrebno ukrene. (Št. 4187 1. 1899.) Z dopisom z dne 6. septembra 1. 1899., št. 2290, je poslal c. kr. deželni šolski svet od okrajnih šolskih oblastev predložene mu statistične izkaze o šolskih vrtih in sadnih drevesnicah javnih ljudskih šol, o njihovem stanju, o pouku v sadjarstvu in posameznih strokah kmetijstva, kakor tudi o dotičnih učiteljih. 70 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 91. Za rabo bikov plemenjakov nad pogojeno dobo dveh let so prejeli nagrade: Jernejčič Nagrada Uršula iz Borovnice 100 gld., Keržišnik Anton iz Bukovega Vrha 20 gld., občina Hrenovice za plemenske 75 gld., Habat Luka iz Zagorja ob Savi 20 gld., Rahne Slavko iz Zaloga 90 gld., Rudolf Gašper iz Lom 30 gld., Klun Franc iz Brez 60 gld., Rejec Ivan iz Dol 52 gld. 50 kr., Petrič Janez iz Vina 35 gld., občina Žiri 30 gld. (Št. 11.063, 11.176, 1 1.298, 11.537, 11.756, 12.443, 13.355 1. 1898; 1595, 4903, 4916, 5363, 6308, 9204, 9628 1. 1899.) 92. Z dopisom z dne 9. oktobra 1. 1898, št. 14.552, je c. kr. deželna vlada naznanila, da je Premovanje c. kr. poljedelsko ministerstvo za premovanie govedi v Litiji in Trnovem dovolilo znesek 700 gld. govedi. (gt 1^7 1. 1898.) 93. Konjska bolnica v Ljubljani. K § 3., marg. 90. letnega poročila za 1. 1898. Na podstavi sklepa deželnega zbora z dne 9. marcija 1. 1899. se je obrnil deželni odbor vnovič do osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe ter ga naprosil, naznaniti, ali bi ne hotela kmetijska družba na svojem vrtu na Poljanah napraviti z deželno podporo posebno bolnico za konje. (Št. 5461 1. 1899.) 94. Z dopisom z dne 27. julija 1. 1899., št. 11.200, je prijavila c. kr. deželna vlada dopis Prašičereja. c. kr. ministerstva za notranje stvari na c. kr. poljedelsko ministerstvo, v katerem se kaže na škodljive učinke Lorenz-ovega, od dr. Schreiber-ja modificiranega cepiva zoper rudečico, in na obstoječo nevarnost, da se to cepivo zamenja z Lorenz-ovim originalnim cepivom. Dalje opozarja ministerstvo za notranje stvari tudi na to, da treba za cepljenje zoper rudečico izbrati pripravno zbirališče za žival, ki je namenjena za cepljenje, in da se mora cepljenje odhiše do hiše načelno opustiti, ako se hoče preprečiti vsakovrstne slabe nasledke. (Št. 8641 1. 1899.) 95. K § 3., marg. 96. in 97. letnega poročila za 1. 1898. idrstvo. y poročilu z dne 15. marcija 1. 1899., št. 52, je ribarski okrajni odbor za Kranjsko obrazložil, kako je urejeno ribje izgojevališče na Studencu in zlasti kako so narejene jame za ribji živež. (Št. 3191 1. 1899.) Sklep deželnega zbora z dne 21. aprila 1. 1899., zadevajoč uporabljanje naprav za riborejo na Studencu po ribarskem okrajnem odboru, in podpore, ki so se dovolile v povzdigo ribarstva, se je prijavil omenjenemu okrajnemu odboru. (Št. 4804 1. 1899.) Vsled pooblastila c. kr. poljedelskega ministerstva je c. kr. deželna vlada ribarskemu okrajnemu odboru nakazala državno podporo 200 gld. z dnem 13. julijem 1. 1899, št. 10.365, v izplačilo. (Št. 8310 1. 1899.) Prošnji r ibarskega okrajnega odbora za razširjenje ribjega izgojevališča na Studencu je deželni odbor pod natanko določenimi pogoji ugodil. (Št. 3191, 4804, 7758, 8310 1. 1899.) 96. čebelarstvo. Nadučitelju Karolu Cesnik v Predosljah se je za ureditev uzornega čebelnjaka dovolila iz deželnokulturnegij zaklada podpora 60 gld. ter nakazala v izplačilo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kranju. (Št. 2974 1. 1899.) 97. Sklep deželnega zbora z dne 7. aprila L 1899. glede strogega izvrševanja zakonov, ki Varstvo tičev, so glede varstva tičev veljavni v posameznih deželah, oziroma glede izdaje takih zakonov v onih deželah, v katerih bi jih ne bilo, se je prijavil c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, da v tej zadevi potrebno ukrene. (Št. 4187 1. 1899.) 98. Z dopisom z dne 6. septembra 1. 1899., št. 2290, je poslal c. kr. deželni šolski svet od Šolski vrti in okrajnih šolskih oblastev predložene mu statistične izkaze o šolskih vrtih in sadnih drevesnicah sadn® dreves- javnih ljudskih šol, o njihovem stanju, o pouku v sadjarstvu in posameznih strokah kmetijstva, nlCGtistika Stil ^a^or tudi o dotičnih učiteljih. Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 71 Für die Verwendung von Zuchtstieren über die bedungene Zeit von zwei Jahren haben Prämien erhalten: Jernejčič Ursula aus Franzdorf 100 fl., Kerzisnik Anton aus Sabatberg 20 fl., Gemeinde Hrenovih 75 fl., Hab at Lukas aus Sagor a. S. 20 fl., Rahne Slavko aus Zalog 90 fl., Rudolf Gasper aus Lome 30 fl., Klun Franz aus Breze 50 fl., Rejec Ivan aus Dole 52 fl. 50 kr., Petrič Johann aus Vino 35 st., Gemeinde Sairach 30 fl. (ZZ. 11.063, 11.176, 11.298, 11.537, 11.756, 12.443, 13.355 de 1898; 1595, 4903, 4916, 5363, 6308, 9204, 9628 de 1899.) Mit Zuschrift vom 9. October 1898, Z. 14.552, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das k. k. Ackerbauministerium zur Abhaltung von Rinderprämiirungen in Littai und Dornegg den Betrag von 700 fl. bewilligt hat. (Z. 11.297 de 1898.) Ad § 3, Marg. 90, Rechenschaftsbericht de 1898. Infolge Landtagsbeschlusses vom 9. Mai 1899 wendete sich der Landesausschuss neuerlich an den Centralausschuss der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft mit dem Ersuchen, bekanntzugeben, ob die Gesellschaft nicht gewillt wäre, in dem derselben gehörigen Garten auf der Polanastraße ein Pferdespital mit Unterstützung des Landes zu errichten. (Z. 5461 de 1899.) Mit Note vom 27. Juli d. I., Z. 11.200, theilte die k. k. Landesregierung eine Zuschrift des k. k. Ministeriums des Innern an das k. k. Ackerbauministerium mit, worin auf die nachtheiligen Wirkungen des von Dr. Schreiber modificirten Lorenz'schen Rothlausserums und auf die Gefahr einer Verwechslung mit dem Lorenz'schen Qriginalserum hingewiesen wird. Weiters macht das Ministerium des Innern darauf aufmerksam, dass bei der Durchführung von Schutzimpfungen ein entsprechender Jmpfsammelplatz auszuwählen wäre und grundsätzlich die Impfungen von Gehöft zu Gehöft vermieden werden müssen, wenn Misserfolgen jeder Art vorgebeugt werden soll. (Z. 8641 de 1899.) Ad § 3, Marg. 96 und 97, Rechenschaftsbericht de 1898. Unterm 15. März 1899, Z. 52, unterbreitete der Fischerei-Revierausschuss für Kram eine Darlegung, betreffend die Einrichtung der Fischzuchtanstalt und insbesondere der Futterteiche in Studenec. (Z. 3191 de 1899.) Der Landtagsbeschluss vom 21. April 1899, betreffend die Benützung der Fischzuchtanstalt in Studenec durch den Fischerei-Revierausschuss, sowie die zur Förderung der Fischzucht bewilligten Subventionen, wurde dem gedachten Revierausschusse zur Kenntnis gebracht. (Z. 4804 de 1899.) Ueber Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums hat die k. k. Landesregierung dem Fischerei-Revierausschusse die staatliche Unterstützung von 200 fl. unterm 13. Juli d. I., Z. 10.365, flüssig gemacht. (Z. 8310 de 1899.) Einem Ansuchen des Fischerei-Revierausschusses um Bewilligung zur Erweiterung der Fischzuchtanstalt in Studenec wurde seitens des Landesausschusses unter genau formulirten Bedingungen Folge gegeben. (ZZ. 3191, 4804, 7758, 8310 de 1899.) Dem Oberlehrer Karl Cesnik in Predassel wurde behufs Einrichtung eines Musterbienenstandes aus dem Landesculturfonde eine Unterstützung von 60 st. bewilligt und zu Handen des k. k. Bezirks-schulrathes in Krainburg flüssig gemacht. (Z. 2974 de 1899.) Der Landtagsbeschluss vom 7. April 1899, betreffend die strenge Handhabung der in den einzelnen Ländern geltenden Vogelschutzgesetze, resp. Erlassung von solchen Gesetzen in jenen Ländern, wo sie noch nicht bestehen, wurde dem k. k. Landespräsidium mit dem Ersuchen zur Kenntnis gebracht, das Geeignete diesbezüglich zu veranlassen. (Z. 4187 de 1899.) Mit Note vom 6. September 1899, Z. 2290, übermittelte der k. k. Landesschulrath die von den Bezirksschulbehörden gelieferten statistischen Ausweise über die bei den öffentlichen Volksschulen bestehenden Schulgärten und Obstbaumschulen und deren Zustand, über die Ertheilung des Unterrichtes in der Obstbaumzucht und in den einzelnen Zweigen der Landwirtschaft, sowie über die bezüglichen Lehrkräfte. Prämien für Zuchtsliere. 92. Rinder- prämiirung. 93. Pferdespital in Laibach. 94. Schweinezucht. 95 Fischzucht. 96. Bienenzucht. 97. Vogelschutz. 98. Schulgarten und Obst-baumschulen-Statistik. 72 Letno poročilo. — § 3 Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 99. Podpore za šolske vrte. 100. Podpore za sadne drevesnice. Po teh izkazih znaša število ljudskih šol, pri katerih je pouk v v okraju šolskih vrtov sadnih drevesnic sadjarstvu kmetijstvu Radoljica , . 18 15 13 7 Novo Mesto . . 27 27 22 13 Črnomelj . . 22 21 16 11 Kamnik . . 20 — 15 4 Ljubljanska okolica . . . 19 1 19 16 Litija 11 9 11 10 Krško . . 17 16 17 13 Ljubljana, Mesto .... 2 1 1 2 Kočevje . . 25 22 22 19 Kranj 19 18 15 7 Postojina . . 30 24 23 5 Logatec 19 17 17 8 Posamezne stroke kmetijstva, v katerih se je poučevalo, so te-le: Cvetličarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, oskrbovanje travnikov in gozdov, vinarstvo, tr torej a, živinoreja, vrboreja, lepotno vrtnarstvo, gnojeznanstvo in kmetijstvo v obče. (St. 10.077 1. 1899.) Za šolske vrte je deželni odbor dovolil in nakazal v izplačilo iz deželnokulturnega zaklada sledeče podpore, in sicer: za šolski vrt v Štrekljevcu 40 gld. (Št. 10.993 1. 1898.); » » » » Radoviči 60 gl » Robu 50 gld. (Št. 11.745 1. 1898.); - » » » » Svetlem Potoku 50 gld.v (Št. 8368 1. 1899.); * -- » » Primskovem 120 gld. (Št. 2646 1. 1899.); -> » . , » Hotiču 50 gld. (Št. 593 1. 1899.); - » » » Preserju 100 gld. (Št. 8313 1. 1899.); » » » » Cerknici 100 gld. (Št. 2155, 3975 1. 1899.) Dalje se je za napravo šolskega vrta v Ratečah na Gorenjskem ondotnemu krajnemu šolskemu svetu obljubila podpora v znesku 40 gld. (Št. 3787 1. 1899.) Da bi se deželni odbor nekako prepričal o primerni porabi podpor, ki so se dovolile za šolske vrte, je naprosil ravnatelja c. kr. kmetijske družbe Gustava Pirca, da bi povodom svojih potovanj ogledal šolske vrtove ter o njihovem stanju poročal deželnemu odboru. Isto tako se je deželnemu vinarskemu potnemu učitelju dal nalog, pregledati na svojih potovanjih take šolske vrtove. (Št. 7445, 9017 1. 1899.) Za napravo, oziroma vzdrževanje sadnih drevesnic so prejele podpore sledeče kmetijske podružnice, in sicer: V Spodnji Idriji, za napravo sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 100 gld., iz državnega zaklada 200 gld. (Št. 13.262 1. 1898.; 4650, 5495, 7591 1. 1899.); v Grahovem, za napravo ograje okolu sadne drevesnice, iz državnega zaklada 100 gld. (St. 5712 1.1899.); v Črnomlju, za vzdrževanje sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 120 gld. (St. 3786 1. 1899.); v Gorenji Vasi pri Škofji Loki, za napravo sadne drevesnice, iz deželnokulturnega zaklada 100 gld., iz državnega zaklada 300 gld. (Št. 13.214 1. 1898.; 2014 1. 1899.); na Vačah, za napravo sadne drevesnice, iz državnega zaklada 200 gld. ((Št. 1238 1. 1899.) Končno se je kmetijski podružnici^ za Zagorje-Izlake za napravo sadne drevesnice obljubila deželna podpora v znesku 100 gld. (Št. 350, 1239, 2414, 3753 1. 1899.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 73 Nach diesen Ausweisen beträgt die Anzahl der Volksschulen mit Unterricht in der im Bezirke Schulgärten Obstbaumschulen Obstbaumzucht Landwirtschaft Radmannsdorf............................... 18 15 13 7 Rudolfswert................................ 27 27 22 13 Tschernembl................................ 22 21 16 11 Stein...................................... 20 — 15 4 Laibach, Umgebung.......................... 19 1 19 16 Littai..................................... 11 9 11 10 Gurkfeld................................... 17 16 17 13 Laibach, Stadt.............................. 2 1 1 2 Gottschee.................................. 25 22 22 19 Krainburg.................................. 19 18 15 7 Adelsberg.................................. 30 24 23 5 Loitsch.................................... 19 17 17 8 Die einzelnen Zweige, aus welchen der landwirtschaftliche Unterricht ertheilt wurde, sind nachstehende: Blumenzucht, Gemüsebau, Bienenzucht, Wiesen- und Waldcultur, Weinbau, Rebzucht, Viehzucht, Flechtweidenzucht, Ziergärtnerei, Düngerlehre nnd Landwirtschaft im allgemeinen. (Z. 10.077 de 1899.) Für Schulgartenzwecke wurden folgende Unterstützungen aus dem Landesculturfonde bewilligt und angewiesen, und zwar: für den Schulgarten in Streklowitz der Betrag von 40 fl. (Z. 10.993 de 1898); » » » » Radoviča der Betrag von 60 fl. (Z. 3630 de 1899); » » » » Rob der Betrag von 50 fl. (Z. 11.745 de 1898.); » » » » Lichtenbach der Betrag von 50 st. (Z. 8368 de 1899); -> » » » Primskovo der Betrag von 120 fl. (Z. 2646 de 1899); » » -> » Hotic der Betrag von 50 fl. (Z. 593 de 1899); - » » Prefer der Betrag von 100 fl. (Z. 8313 de 1899); » » » -> Zirknitz der Betrag von 100 fl. (ZZ. 2155, 3975 de 1899.) Ferner wurde für die Herstellung eines Schulgartens in Ratschach in Oberkrain dem dortigen Ortsschulrathe eine Aushilfe von 40 fl. in Aussicht gestellt. (Z. 3787 de 1899.) Um darüber, ob die für die Schulgärten bewilligten Subventionen zweckentsprechend verwendet werden, gleichsam eine Controle zu üben, wurde an den Director der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft Gustav Pirc das Ersuchen gestellt, sich aus Anlass seiner Dienstesreisen von dem Zustande der einzelnen Schulgärten die Ueberzeugung zu verschaffen und dem Landesausschusse diesfalls Mittheilungen zukommen zu lassen. Desgleichen wurde dem landschaftlichen Weinbau-Wanderlehrer zur Pflicht gemacht, gelegentlich seiner Reisen den Schulgärten seine Aufmerksamkeit zuzuwenden. (ZZ. 7445, 9017 de 1899.) 99. Schulgarten- Subventionen. Zum Zwecke der Anlage, beziehungsweise Erhaltung von Baumschulen erhielten nachstehende Landwirtschaftsfilialen Unterstützungen, und zwar: In Unter-Jdria, für die Herstellung einer Obstbaumschule, aus dem Landesculturfonde 100 fl., aus Staatsmitteln 200 fl. (ZZ. 13.262 de 1898; 4650, 5495, 7591 de 1899); in Grahovo, zur Anlage einer Einfriedung um die Obstbaumschule, aus Staatsmitteln 100 fl. (Z. 5712 de 1899); in Tschernembl, zur Erhaltung der Obstbaumschule aus dem Landesculturfonde 120 fl. (Z. 3786 de 1899); in Goreinawas bei Bischoflack, zur Neuanlage einer Obstbaumschule, aus dem Landesculturfonde 100 fl., aus Staatsmitteln 300 fl. (ZZ. 13.214 de 1898; 2014 de 1899); In Watsch, behufs Anlage einer Obstbaumschule, aus Staatsmitteln 200 fl. (Z. 1238 de 1899.) Endlich wurde der landwirtschaftlichen Filiale für Sagor-Jslak zum Zwecke der Herstellung einer Obstbaumschule eine Landesaushilfe von 100 fl. in Aussicht gestellt. (ZZ. 350, 1239, 2414, 3753 de 1899.) 100. Unterstützungen für Obstbaumschulen. 74 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 101. K § 3., marg. 107. letnega poročila za 1. 1898. Streljanje proti Sklep deželnega zbora z dne 7. aprila L 1899., da se za streljanje proti toči izposluje točl- jednak prispevek, kakor ga daje dežela, in da se v to svrho cena za smodnik po možnosti še zniža, se je prijavil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi potrebno ukrenila, da se intencijam deželnega odbora ustreže. (Št. 4188 1. 1899.) Deloma rešujoč to zaprosbo deželnega odbora je c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 3. junija 1. 1899., št. 8404, naznanila, da je vsled pooblastila e. kr. poljedelskega ministerstva c. kr. plačilnici zajed n o naročila, izplačati deželnemu odboru znesek 1000 gld. kot državni prispevek za streljanje proti toči. (Št. 6689 1. 1899.) Za streljanje proti toči je dovolil deželni odbor sledeče podpore, in sicer: Občini Št. Ruprt 150 gld., občini Škocijan 100 gld., občini Mokronog 50 gld., občini Semič 80 gld., občini Črešnjevec 40 gld., občini Boštanj 150 gld., občini Raka 80 gld., občini Kot 25 gld., občini Velika Dolina 60 gld., kmetijski podružnici v Čatežu 95 gld., občini Bučka 35 gld., občini Polšnik 25 gld., občini Moravče v Litijskem okraju 25 gld., občini Vipava 60 gld. in občini Bela Cerkev 25 gld. S temi podporami je bil porabljen kredit 1000 gld., katerega je dovolil deželni zbor. (Št. 3477, 5870 L 1899.) Od državne podpore 1000 gld. so prejele: Kmetijska podružnica v Vinici 50 gld., občina Adlešiči 30 gld., občina Vinji Vrh 25 gld., občina Trebnje 40 gld., občina Mirna 35 gld., občina Krško 80 gld., občina Studenec 40 gld., občina Sv. Križ pri Kostanjevici 40 gld., občina Št. Jernej 40 gld., občina Vrabče 40 gld., občina Radoviča 40 gld., občina Tržišče 40 vgld., občina Petrova Vas 25 gld., občina Št. Vid pri Vipavi 40 gld., občina Slap 40 gld., občina Šmihel-Stopiče 70 gld., občina Kostanjevica 40 gld., občina Podzemelj 25 gld., občina Tribuče 25 gld. (Št. 6707, 7071, 7140 1. 1899.) Dalje se je dal znesek 60 gld. gospodu deželnemu poslancu Ivanu Božiču na razpolaganje za razdelitev med one Vipavske občine, ki še niso prejele nobene podpore. (Št. 8092 1. 1899.) Ostanek državne podpore v znesku 175 gld. se je pridržal za poplačanje troškov pri razpošiljatvi smodnika. V ta namen se je faktično izplačalo 59 gld. 25 kr., znesek 115 gld. 75 kr. pa je ostal neporabljen. (Št. 8916, 12.027 1. 1899.) Vodstvu deželne kmetijske šole na Grmu se je za napravo strelne postaje na Cerovcu nakazal znesek 60 gld. iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 5870 1. 1899.) Z dopisom z dne 13. maja 1. 1899, št. 7313, je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru sporočila, da je c. in kr. državno vojno ministerstvo dobivanje smodnika za streljanje proti toči, ko je deželni odbor dovoljenje za dobivanje smodnika za tekoče leto že brzojavnim potom izposloval, dovolilo tudi zanaprej do preklica za ceno, ki je bila enkrat določena. (Št. 5279, 5403, 5555, 5669 1. 1899.) Vsega vkup je leta 1899. prejelo 41 občin 3900 kg smodnika. (Št. 12.027 1. 1899.) Da bi dobil deželni odbor natančnejše^ podatke o streljanju proti toči in uspehu tega streljanja, poslal je potom okrajnih glavarstev Črnomelj, Novo Mesto, Krško in Postojna na vse dotične občine vprašalne pole v ta namen, da odgovore na v tem oziru važna vprašanja. O odgovorih na ta vprašanja se bo poročalo deželnemu zboru natančneje v poročilu, ki se mu predloži vsako leto o pospeševanju vinarstva. (Št. 10.649 1. 1899.) 102. Trtna uš. O razširjanju trtne uši na Kranjskem in o deželnozborskih sklepih, katere je izvršil deželni odbor v pospešitev vinarstva, se predloži posebno poročilo. 103. K § 3., marg. 85. letnega poročila za 1. 1897. Kova^izdaja Novo izdane knjižice, katero je spisal vinarski potni učitelj Gombač glede obnovitve knjižice^gMe vinogradov, in katera ima zdaj naslov «Umno vinogradništvo», se je toliko razprodalo, da niso obnovitve pokriti troški izdaje v znesku 460 gld., ampak da je še celo prebitka 70 gld. 80 kr. vinogradov. Prodalo se jq vsega vkup 1560 izvodov. Ker pa je še 440 izvodov v zalogi, pričakovati je še daljnega čistega dobička. Deželni odbor je sklenil, prepustiti ves čisti dobiček spisatelju knjižice kot honorar za njegovo delo. (Št. 8275 1. 1897.; 1670 1. 1899.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 75 Ad § 3, Marg. 107, Rechenschaftsbericht de 1898. . 101 Der Landtagsbeschluss vom 7. April 1899, betreffend die Erwirkung einer Staatsunterstützung Wetterschießen, für das Wetterschießen in der Höhe der zu diesem Zwecke vom Lande bewilligten Subvention und belangend eine weitere Herabsetzung des Preises des für das Wetterschießen benöthigten Pulvers, wurde der k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen zur Kenntnis gebracht, das Geeignete zu veranlassen, dass den Intentionen des Landtages Rechnung getragen werde. (Z. 4188 de 1899.) In theilweiser Erledigung dieses Ersuchens theilte die k. k. Landesregierung mit Zuschrift vom 3. Juni 1899, Z. 8404, mit, dass über Ermächtigung des k. k. Ackerbauministeriums das k.k. Landeszahlamt unter einem angewiesen wird, dem Landesausschusse den Betrag von 1000 fl. als Staatsbeitrag für Zwecke des Wetterschießens zu erfolgen. (Z. 6689 de 1899.) Zum Zwecke des Wetterschießens wurden folgende Unterstützungen gewährt, und zwar: Der Gemeinde St. Ruprecht 150 fl., der Gemeinde St. Cantian 100 fl., der Gemeinde Nassen-fuß 50 fl., der Gemeinde Semitsch 80 fl., der Gemeinde Kerschdorf 40 fl., der Gemeinde Savenstein 150 fl., der Gemeinde Arch 80 fl., der Gemeinde Winkel 25 fl., der Gemeinde Großdolina 60 fl., der landwirtschaftlichen Filiale in Tschatesch 95 fl., der Gemeinde Bucka 35 fl., der Gemeinde Billichberg 25 fl., der Gemeinde Moräutsch, Bezirk Littai, 25 fl., der Gemeinde Wippach 60 fl. und der Gemeinde Weißkirchen 25 fl. Hiemit erschien der vom Landtage diesbezüglich bewilligte Credit von 1000 fl. erschöpft. (ZZ. 3477, 5870 de 1899.) Aus der vom Staate bewilligten Subvention per 1000 fl. erhielten: Die landwirtschaftliche Filiale in Weinitz 50 fl., die Gemeinde Adleschitz 30 fl., die Gemeinde Weinberg 25 fl., die Gemeinde Treffen 40 fl., die Gemeinde Neudegg 35 fl., die Gemeinde Gurkfeld 80 fl., die Gemeinde Bründl 40 fl., die Gemeinde Heiligenkreuz bei Landstraß 40 fl., die Gemeinde St. Barthlmä 40 fl., die Gemeinde Vrabce 40 fl., die Gemeinde Radoviča 40 fl., die Gemeinde Terfische 40 fl., die Gemeinde Petersdorf 25 fl., die Gemeinde St. Veit bei Wippach 40 fl., die Gemeinde Slap 40 fl., die Gemeinde St. Michael-Stopitsch 70 fl., die Gemeinde Landstraß 40 fl., die Gemeinde Podsemel 25 fl., die Gemeinde Tributsche 25 fl. (ZZ. 6707, 7071, 7140 de 1899.) Weiters wurde ein Betrag von 60 fl. dem Herrn Landtagsabgeordneten Ivan Bozie behufs Betheilunq jener Wippacher Gemeinden, welche eine Unterstützung noch nicht erhalten hatten, zur Verfügung gestellt. (Z. 8092 de 1899.) Der Rest der Staatssubvention per 175 fl. wurde für Bestreitung der Versendungskosten des Pulvers reservirt und gelangte hievon thatsächlich der Betrag von 59 fl. 25 kr. zur Auszahlung, so dass noch der Betrag von 115 fl. 75 kr. unverbraucht erscheint. (ZZ. 8916, 12.027 de 1899.) Der Direction der landwirtschaftlichen Landesschule in Stauden wurde behufs Errichtung einer Schießstation am Cerovec der Betrag von 60 fl. aus deni Landesculturfoude angewiesen. (Z. 5870 de 1899.) Mit Zuschrift vom 13. Mai 1899, Z. 7313, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das k. u. k. Reichskriegsministerium den Bezug des Pulvers zum Zwecke des Wetterschießens, nachdem der Landesausschuss die Erlaubnis zum Bezüge des Pulvers für das laufende Jahr bereits im telegraphischen Wege erwirkt hatte, auch weiterhin bis auf Widerruf um den einmal festgesetzten Preis bewilligt hat. (ZZ. 5279, 5403, 5555, 5669 de 1899.) Im ganzen wurden im heurigen Jahre von 41 Gemeinden 3900 kg Pulver bezogen. (Z. 12.027 de 1899.) Um ein genaues Bild über die Entwickelung des Wetterschießens und die bisherigen Erfolge zu erlangen, wurde im Wege der Bezirkshauptmannschaften Tschernembl, Rudolfswert, Gurkfeld und Adelsberg an alle hiebei in Betracht kommenden Gemeinden Fragebogen behufs Beantwortung der diesbezüglich maßgebenden Fragen eingesendet. Das Ergebnis der bezüglichen Antworten wird in dem dem Landtage über die Förderung des Weinbaues jährlich erstatteten Berichte des näheren besprochen werden. (Z. 10.649 de 1899.) Ueber die Verbreitung der Reblaus in Krain, sowie über die zur Förderung des Weinbaues 102. vom Landesausschusse durchgeführten Landtagsbeschlüsse wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden. Reblaus. Ad § 3, Marg. 85, Rechenschaftsbericht de 1897. Die neue Auflage der vom Weinbau-Wanderlehrer Gombač verfassten Broschüre, betreffend die Regenerirung der Weingärten, die nun den Titel «Novo vinogradništvo» führt, erfuhr eine derartige Abnahme, dass nicht nur die Auslagen für die Herausgabe im Betrage von 460 fl. gedeckt erscheinen, sondern sogar ein Ueberschnss von 70 fl. 80 kr. erzielt wurde. Verkauft wurden insgesammt 1560 Exemplare, und da noch ein Vorrath von 440 Exemplaren vorhanden ist, so steht noch ein weiterer Reingewinn zu gewärtigen. Der Landesausschuss beschloss, den gesammten Reingewinn dem Verfasser der Broschüre als Honorar für seine Arbeit zuzuwenden. (ZZ. 8275 de 1897; 1670 de 1899.) 103. Neue Auflage bei Gombač'scheu Broschüre über die Regenerirung der Weingärten. 76 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. črna rja in San Jose-kapar. 105. Društvo v varstvo avstrijskega vinarstva. 106. Vipavska vinarska zadruga. 107. Podpora učencu na vinarski in sadjarski šoli v Kloster-neuburgti FrancuJerebu. 108. Peronospora. 109. Podpora za pospeševanje planšarstva. 110. Sirarnica na planini Suha. Z dopisom z dne 7. novembra 1. 1898., št. 38.537, je štajerski deželni odbor prijavil vlogo, s katero se je obrnil do c. kr. poljedelskega ministerstva s prošnjo, naj bi se pravočasno kaj odredilo, da se ne zanese tu sem trtni škodljivec črna rja (Black-rot), ki ima svojo domovino v Ameriki in se je našel tudi že v Evropi, in da se ne zanese sadjarstvu silno nevaren San Jose kapar, ki se je tudi zanesel iz Amerike. Da bi se prizadevanje štajerskega deželnega odbora po možnosti podpiralo, je tudi kranjski deželni odbor c. kr. poljedelsko ministerstvo naprosil, vse potrebno ukreniti, da se odvrne ta nova nevarnost. Z dopisom z dne 9. avgusta 1. 1899., št. 12.164, je c. kr. deželna vlada vsled naročila c. kr. poljedelskega ministerstva deželnemu odboru priobčila resolucijo, katero je sklenil kmetijski oddelek kmetijskega sveta in-katere namen je, zabraniti, da se črna rja ne zanese v Avstrijo. Tej resoluciji je c. kr. poljedelsko ministerstvo v celem obsegu pritrdilo. Deželni odbor je potem še ukrenil, da se je spisal poučen članek o črni rji ter objavil v «Kmetovalcu». (Št. 12.126 1. 1898.; 852, 9119 1. 1899.) V seji deželnega zbora z dne 5. aprila 1. 1899. društvu v varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu dovoljena podpora 50 gld. se je nakazala v izplačilo. (St. 4142 1. 1899.) Vipavski vinarski zadrugi se je na njeno dotično prošnjo za napravo vzornega vinograda, čegar troški so na 2334 gld. proračunjeni, obljubilo brezobrestno posojilo v znesku 600 gld., katero bi morala vrniti v šestih enakih letnih obrokih. (Št. 12.850 1. 1898.) Prošnja imenovane zadruge na c. kr. poljedelsko ministerstvo za dovolitev podpore iz državnih sredstev ni bila uslišana. (Št. 12.850 1. 1898.; 2251 1. 1899.) Na podstavi sklepa deželnega zbora z dne 5. aprila 1. 1899. se je učencu na c. kr. vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu Francu Jerebu za 1. 1899. dovolila podpora 60 gld. in nakazala v izplačilo. (Št. 4145 1. 1899.) Z dopisom z dne 6. decembra 1. 1898., št. 17.300, je c. kr. deželna vlada deželnemu odboru naznanila, da je c. kr. poljedelsko ministerstvo odobrilo slovenski natis poukov, katera je spisal tehniški vodja Franc Kober v Klosterneuburgu o zatiranju peronospore (strupene rose) in o pokončevanju grozdnega sukača, ter je vprašala deželni odbor, če želi dobiti to knjižico in eventualno koliko izvodov. Deželni odbor si je izprosil 400 izvodov, katere sta razdelila osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe in vodstvo kmetijske šole na Grmu. (Št. 13.042 1. 1898.; 304, 7000 1. 1899.) Kakor prejšnja leta, je deželni odbor na prošnjo osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe prevzel tudi leto 1898. in 1899. one troske, ki so narasli za prevažanje modre galice iz Ljubljane do dotičnih kmetijskih podružnic ter je v to svrho nakazal zneska 388 gld. 49 kr. in 439 gld. 77 kr. iz deželnokulturnega zaklada v izplačilo. (Št. 12.175 1. 1898.; 9677 1. 1899.) Leta 1899. se je vsega vkup osem peronospornih škropilnic proti povračilu polovice nabavne cene razdelilo, in sicer se je dalo pet škropilnic kmetijski podružnici v Čatežu, po eno škropilnico pa prosilcem iz občin Košana, Dobliče in Šmihel Postojinskega okraja. (Št. 4776, 5072, 5558, 6056, 6156, 6572, 6667, 6706, 7698 1. 1899.) Za pospeševanje planšarstva je c. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo c. kr. kmetijski družbi podporo v znesku 500 gld. (Št. 961 1. 1899.) K § 3., marg. 117. letnega poročila za 1. 1898. Podpora, katero je dovolil deželni odbor kmetijski podružnici v Bohinjski Bistrici za poprave pri sirarnici na planini Suha in za popravo potov na planino Suha in na planino Poljane v znesku 75 gld., se je nakazala v izplačilo. (Št. 6439 1. 1898.) Rechenschaftsbericht. — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 77 Mit Zuschrift vom 7. November 1898, Z. 38.537, theilte der steiermärkische Landesausschuss *04. eine Eingabe mit, mit welcher sich derselbe an das k. k. Ackerbauministerium mit der Bitte um die Black-Rot und rechtzeitigen Maßnahmen zur Verhinderung der Einschleppung des aus Amerika stammenden und bereits S^rw°J,e= in Europa aufgetauchten Rebschädlings Black-Rot (Schwarzfäule der Reben), sowie der dem Obstbau 1 äußerst gefährlichen, ebenfalls aus Amerika herrührenden San Jost-Schildlaus, gewendet hat. Um die Bestrebungen des steiermärkischen Landesausschusses nach Möglichkeit zu unterstützen, wurde auch seitens des krainischen Landesausschusses an das k. k. Ackerbauministerinm das Ersuchen gestellt, alles Nöthige vorzukehren, damit die neuanfgetauchte Gefahr abgewendet werde. Mit Zuschrift vom 9. August 1899, Z. 12.164, theilte nun die k. k. Landesregierung über Weisung des k. k. Ackerbauministeriums dem Landesausschuffe eine von der landwirtschaftlichen Abtheilung des Landwirtschaftsrathes gefasste, die Hintanhaltung der Einschleppung des Black-Rot bezweckende Resolution mit, welcher seitens des k. k. Ackerbauministeriums vollinhaltlich beigestimmt wurde. Der Landesausschuss veranlasste dann noch, dass ein belehrender Aufsatz über Black-Rot im «Kmetovalec» erschien. (ZZ. 12.126 de 1898; 852, 9119 de 1899.) Die in der Landtagssitzung vom 5. April 1899 dem Vereine zum Schutze des österreichischen 105. Weinbaues in Retz bewilligte Unterstützung von 50 fl. wurde flüssig gemacht. (Z. 4142 de 1899.) Verein zum Schutze des österr. — Weinbaues. Der Wippacher Weingenossenschaft wurde über ein diesbezügliches Gesuch behufs Anlage eines 106-Musterweingartens, dessen Kosten mit 2334 fl. präliminirt wurden, gegen entsprechende Sicherstellung Wippacher ein unverzinsliches, in sechs gleichen Jahresraten rückzahlbares Darlehen von 600 fl. in Aussicht Weingenossengestellt. (Z. 12.850 de 1898.) _ _ ,CW Das von der genannten Genossenschaft an das k. k. Ackerbauministerium gerichtete Gesuch um eine Unterstützung aus Staatsmitteln wurde abschlägig verbeschieden. (ZZ. 12.850 de 1898; 2251 de 1899.) Infolge Landtagsbeschlusses vom 5. April 1899 wurde dem Hörer der k. k. oenologischen und pomologischen Lehranstalt in Klosterneuburg Franz Jereb für das Jahr 1899 eine Unterstützung von 60 fl. bewilligt und flüssig gemacht. (Z. 4145 de 1899.) 107. Unterstützung des Hörers der oeuol. und pomol. Lehranstalt in Klosterneuburg Franz Jereb. 108. Peronospora. Mit Zuschrift vom 6. December 1898, Z. 17.300, theilte die k. k. Landesregierung mit, dass das k. k. Ackerbauministerium mit dem Erlasse vom 29. September 1898, Z. 21.225, die Veranstaltung einer slovenischen Auflage der vom technischen Leiter Franz Kober in Klosterneuburg verfassten Be-, lehrungen über die Bekämpfung der Peronospora der Reben und des Heu- und Sauerwurmes genehmigt habe und fragte an, ob der Laudesausschuss auf den Bezug dieser Broschüre reflectire und eventuell, wie viele Exemplare er davon wünsche. Der Landesausschuss erbat sich 400 Exemplare, welche theils durch den Centralausschuss der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft, theils durch die Direction der landwirtschaftlichen Schule in Stauden zur Vertheilung gelangten. (ZZ. 13.042 de 1898; 304, 7000 de 1899.) Wie bereits in den früheren Jahren, hat der Landesausschuss über Ersuchen des Centralausschusses der k. k. Landwirtschaftsgesellschaft auch in den Jahren 1898 und 1899 die Kosten der Verfrachtung von Kupfervitriol aus Laibach zu den betreffenden landwirtschaftlichen Filialen übernommen und zu diesem Zwecke die Beträge von 388 fl. 49 kr. Und 439 fl. 77 kr. aus dem Landesculturfonde angewiesen. (ZZ. 12.175 de 1898; 9677 de 1899.) Im Jahre 1899 wurden insgesammt acht Peronosporaspritzen gegen Vergütung des halben Preises vertheilt, und zwar: fünf Stück an die landwirtschaftliche Filiale in Catez, je ein Stück aber an Gesuchsteller aus den Gemeinden Koschana, Döblitsch und St. Michael im Bezirke Adelsberg. (ZZ. 4776, 5072, 5558, 6056, 6156, 6572, 6667, 6706, 7698 de 1899.) Zur Hebung der Alpenwirtschaft hat das k. k. Ackerbauministerium der k. k. Landwirtschafts- i09. gesellschaft einen Unterstützungsbetrag von 500 fl. zugewendet. (Z. 961 de 1899.) Unterstützung zur Förderung der Alpen-wirtschaft. Ad § 3, Marg. 117, Rechenschaftsbericht de 1898. no. Die der landwirtschaftlichen Filiale in Wocheiner Feistritz behufs Vornahme von Herstellungen Käserei auf der bei der Käserei auf der Alpe Suha und zur Ausbesserung der auf diese Alpe und aus die Alpe Poljane Alpe Suha. führenden Wege in Aussicht gestellte Unterstützung von 75 fl. wurde flüssig gemacht. (Z. 6439 de 1898.) 78 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 111 Mlekarski zadrugi v Vrbici, občina Jablanica, se je na njeno dotično v deželnozborski Mlekarska seji z dne 11. aprila 1. 1899. deželnemu odboru izročeno prošnjo potem, ko se je o njej natančneje zadruga v pozvedovalo, dovolila podpora 250 gld. ter nakazala v izplačilo. (Št. 4336, 5324 1. 1899.) Vrbici, občina 1 Jablanica. 112. Mlekarski zadrugi v Z ir eh se je za nakup orodja na podstavi nadrobno izkazane potreb- Mlekarska ščine dovolila deželna podpora v znesku 200 gld. ter nakazala v izplačilo. Poprej že pa je dobila zadruga ta zadruga državno podporo v znesku 300 gld. (Št. 6311 1. 1898.; 4002, 4044, 5232 1. 1899.) Mlekarski zadrugi v Ledinah, občina Žiri, se je na njeno dotično prošnjo v nabavo potrebnega orodja dovolila in nakazala v izplačilo podpora 150 gld. (Št. 5755 1. 1898.; 2156 1. 1899.) Stanovnikom v Lomeh, občina Črni Vrh pri Idriji, je deželni odbor za napravo sirarnice pod gotovimi pogoji obljubil podporo v znesku 100 gld. in brezobrestno, v štirih letnih obrokih povratno posojilo v znesku 200 gld. (Št. 11.462 1. 1897.; 12.509, 13.617 1. 1898.) 113. Mlekarska zadruga v Ledinah. 114' Sirarnica v Lomeh. 115. Namestitev mlekarskega popotnega učitelja in praktičnega sirarskega veščaka. 116. Podpora gozdarskemu društvu. 117. Podpora gozdarskemu pomočniku Francu Kalanu. 118. Gozdna drevesnica v Kamniku. 119. Gozdna drevesnica v Cerknici. 120. Poučevanje gozdnih posestnikov po gozdno-tehniških organih politične uprave o gozdni kulturi. Deželnozborski sklep z dne 9. maja 1. 1899. o namestitvi državnega mlekarskega popotnega učitelja in praktičnega sirarskega veščaka se je prijavil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj bi c. kr. poljedelskemu ministerstvu priporočala, da se za Kranjsko in Primorsko namesti popotni učitelj, ki bi raznim mlekarskim zadrugam pomagal s svojim poukom. Pri tej priliki se je omenilo, da je deželni odbor praktičnega veščaka za sirarstvo že našel in da ga bode dežela vzela v službo, kakor hitro se vrne od svojega učnega popotovanja. (Št. 5463 1. 1899.) Podpora 200 gld., katero je dovolil deželni zbor v seji z dne K aprila 1. 1899. gozdarskemu društvu za Kranjsko in Primorsko, se je nakazala v izplačilo. (Št. 4144, 7927 1. 1899.) Gozdarskemu pomočniku Francu Kalanu v Ljubljani se je za obiskovanje c. kr. gozdarske šole v Idriji dovolila podpora v znesku 90 gld. (Št. 10.513 1. 1899.) Na prošnjo c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku je deželni odbor primankljaj 59 gld. 42 kr., ki se je pokazal pri pokritju vzdrževalnih troškov ondotne gozdne drevesnice za leto 1899., pokril iz deželnokulturnega zaklada. (Št. 8537 1. 1899.) K § 3., marg. 126. letnega poročila za 1. 1898. Drugi obrok deželne podpore dovoljene za gozdno drevesnico v Cerknici, znašajoč 30 gld., se je nakazal v izplačilo. (Št. 3612 1. 1899.) Sklep deželnega zbora z dne 18. aprila 1. 1899. v zadevi poučevanja gozdnih posestnikov o gozdno-policijskih naredbah po gozdno-tehniških organih politične uprave se je prijavil c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, naj bi ukrenilo, da se želji deželnega zbora ustreže. (St. 4655 1. 18 9.) Z dopisom z dne 25. avgusta 1. 1899., št. 3028/pr., je c. kr. deželno predsedstvo takb odgovorilo, da spada poučevanje gozdnih posestnikov, ki so pouka in navodila potrebni, med najvažnejša opravila gozdno-tehniških organov politične uprave, in da so ti organi do sedaj to mnogoterim tudi dejansko dokazali. če to delovanje ni še imelo skoz in skoz ugodnega uspeha, tiči vzrok manj v tem, da bi ljudstvu manjkalo potrebnega pouka, nego v tem, da je ljudstvo, katero pride tu v poštev, jako konservativno, dalje pa tudi v tem, da se uspehi novo vpeljanih načinov oskrbovanja gozdov radi posebnega svojstva, ki je ima to oskrbovanje, pač ne morejo tako hitro pokazati, kakor je to v marsikaterem oziru mogoče pri kmetijstvu. Rechenschaftsbericht, — § 3. Landescultur- und Sanitäts-Angelegenheiten. 79 Ueber das vom Landtage in der Sitzung vom 11. April 1899 dem Landesausschusse abgetretene Gesuch der Molkereigenossenschaft in Verbiča, Gemeinde Jablanitz, wurde nach vorausgegangenen näheren Erhebungen der gedachten Genossenschaft eine Unterstützung von 250 fl. bewilligt und flüssig gemacht. (SS- 4336, 5324 de 1899.) Der Molkereigenossenschaft in Sairach wurde behufs Anschaffung von Geräthschaften auf Grund einer detaillirten Nachweisung des Erfordernisses eine Landesaushilfe von 200 fl. bewilligt und flüssig gemacht, nachdem dieselbe schon früher eine Unterstützung von 300 fl. aus Staatsmitteln erhalten hatte. (SS- 6311 de 1898; 4002, 4044, 5232 de 1899.) 111. Molkereigenossenschaft in Verbiča, Gemeinde Jablauitz. 112. Molkereigenossenschaft in Sairach. Der Molkereigenossenschaft in Ledine, Gemeinde Sairach, wurde über ein diesbezügliches H3. Einschreiten zum Ankauf von Geräthschaften ein Unterstützungsbetrag von 150 fl. flüssig gemacht. Molkerei-(Z. 5755 de 1898; 2156 de 1899.) genossenschaft Den Ortsinsassen von Lome, Gemeinde Schwarzenberg bei Jdria, wurde zur Errichtung einer H4. Käserei unter bestimmten Voraussetzungen eine Aushilfe von 100 fl. und ein unverzinsliches, in vier Käserei gleichen Jahresraten rückzahlbares Darlehen von 200 fl. in Aussicht gestellt. (ZZ. 11.462 de 1897; in Lome. 12.509, 13.617 de 1898.) Der Landtagsbeschluss vom 9. Mai 1899, betreffend die Anstellung eines staatlichen Wander- 115-lehrers für Molkerei und praktischen Fachmannes für Käseerzeugung wurde der k. k. Landesregierung . Anstellung mit dem Ersuchen zur Kenntnis gebracht, beim k. k. Ackerbauministerium dahin zu wirken, dass für ^ehragfüt^ Kram und Küstenland auf Staatskosten ein Wanderlehrer angestellt werde, dessen Aufgabe es wäre, Molkerei und den verschiedenen Molkereigenossenschaften belehrend an die Hand zu gehen. practischen Hiebei wurde betont, dass der Landesausschuss einen praktischen Fachmann für Käseerzeugung ^,ntSf bereits ausfindig gemacht hat, welcher seitens des Landes angestellt werden wird, sobald er von seinen eneuqunq. Studienreisen zurückkommt. (Z. 5463 de 1899.) Die dem krainisch - küstenländischen Forstvereine vom Landtage in der Sitzung vom 5. April 116- 1899 bewilligte Subvention von 200 fl. gelangte zur Auszahlung. (ZZ. 4144, 7927 de 1899.) Subventionen Forstvereines. Dem Forstgehilfen Franz Kalan in Laibach wurde der Besuch der k. k. Forstschule in Jdria m. durch Gewährung einer Unterstützung Pr. 90 fl. ermöglicht. (Z. 10.513 de 1899.) Unterstützung des Forstgehilfeu Franz Kalan. Ueber Ersuchen der k. k. Bezirkshauptmannschaft in Stein wurde der bei der Bedeckung der ns. Erhaltungskosten der dortigen Forstsaatschule für das Jahr 1899 sich ergebende Ausfall von 59 fl. Forstsaatschule 42 kr. aus dem Landescultnrfonde gedeckt. (Z. 8537 de 1899.) in Stein. Ad § 3, Marg. 126, Rechenschaftsbericht de 1898. 119. Die zweite Rate pr. 30 fl. der für die Forstsaatschule in Zirknitz bewilligten Landessubvention wurde flüssig gemacht. (Z. 3612 de 1899.) ü Der in der Sitzung vom 18. April 1899 gefasste Landtagsbeschluss, betreffend die Belehrung 120. der Waldbesitzer über die forstpolizeilichen Anordnungen durch die forsttechnischen Organe der politischen Belehrung der Verwaltung, wurde dem k. k. Landespräsidium mit dem Ersuchen zur Kenntnis gebracht, dahin zu wirken, Waldbesitzer dass den Intentionen des Landtages entsprochen werde. (Z. 4655 de 1899.) ^"technischen^ Mit Note vom 25. August 1899, Z. 3028/Pr., theilte das k. k. Landesprästdium nun mit, dass ~ ) e" die Belehrung der einer Unterweisung oder Anleitung bedürftigen Waldbesitzer durch die forsttechnischen Organe der politischen Verwaltung zu den wichtigsten Dienstesaufgaben derselben zählt und bis nun von denselben vielfältig auch bethätigt wurde. Wenn der Erfolg dieser Thätigkeit in dem durchschlagenden Maße noch nicht eingetreten ist, so sei dies weniger ans den Mangel der nöthigen Belehrung der Bevölkerung, als vielmehr auf den konservativen Sinn der hiebei in Betracht kommenden Bevölkerungskreise und auf den Umstand zurückzuführen, dass die Resultate von angeregten Neuerungen im forstwirtschaftlichen Betriebe infolge seiner speciellen Eigenart wohl niemals so rasch zutage treten können, wie dies vielfach auf dem Gebiete der Landwirtschaft der Fall sein kann. Organe ber politischen Verwaltung in der Forstcultur. 80 Letno poročilo. — § 3 Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Pri vsem tem pa je napominana resolucija deželnega zbora c. kr. deželnemu predsedstvu dala povod, da je gozdne organe politične uprave potom okrajnih glavarstev vnovič opozorilo na to važno opravilo njihovega delovanja v gozdni kulturi. Deželni odbor pa je od svoje strani pozval županstva v posebni okrožnici, naj prigovarjajo ljudstvu, da prosi za svet in pouk, kadar pridejo gozdno-tehniški organi v dotične kraje. (Št. 4655, 9656 1. 1899.) 121. Deželni prispevek za pogozdovanje Krasa. 122. Pogozdovanje Krasa. Za pogozdovanje Krasa iz deželnega zaklada za 1. 1899. dovoljeni prispevek 2000 gld. se je krašld pogozdovalni komisiji nakazal v izplačilo. (St. 4351 1. 1899.) Z dopisom z dne 27. maja 1. 1899., št. 4190, je deželni odbor kraško pogozdovalno komisijo naprosil, da bi se pogozdovanje kraškega ozemlja v prihodnje hitreje in ljudstvu pri-kladneje zvrševalo, ter jev na ta način zadostil naročilu, katerega mu je dal deželni zbor v seji z dne 7. aprila 1. 1899. (Št. 4190 1. 1899.) 123. Po poročilu c. kr. gozdnega nadsvetnika in deželnega nadzornika Grolla, katero je izročila Pogozdovalna deželnemu odboru komisija za pogozdovanje Krasa z dopisom z dne 23. julija 1. 1899., št. 239, dela na Krasu. jzvršili so se na Krasu v spomladi 1. 1899. sledeči novi nasadi: 1. ) v davčni občini Britof na katasterskih parcelah št. 1309, 1057/1, ki sta lastnina Stanovnikov iz Dolenjega Vrema in Britofa in merita 24'77 ha; 2. ) v davčni občini Dolenje Vreme na katasterski parceli št. 971/2, ki je lastnina Stanovnikov iz Dolenjega Vrema in meri 4'00 ha; 3. ) v davčni občini Britof na katasterskih parcelah št. 1516/tl, 1517/tl, 1334/tl, 1453/tl in 1455/tl, ki so lastnina Leopolda Dekleve v Britofu in merijo 1 30 ha; 4. ) v davčni občini Selce na katasterskih parcelah št. 1616/1, 2, 1622/tl in 2990/9, ki so lastnina Stanovnikov iz Petelinj in merijo 21150 ha, in 5. ) v davčini občini Bač na katasterski parceli št. 2080/1, ki je lastnina Stanovnikov iz Bača in meri 22 00 ha. Vsi novi nasadi od spomladi 1. 1899. merijo tedaj 73 57 ha ali 127 • 84 oralov. Za te nasade se je porabilo 735.000 sadik črnega borovca v vrednosti 1102 gld. 50 kr. Te sadike je dobila kraška pogozdovalna komisija iz c. kr. gozdnega vrta v Ljubljani brezplačno, le troske za izruvanje, za povezanje in za prevožnjo sadik na kolodvor južne železnice v Ljubljani v znesku 367 gld. 50 kr. je bilo treba povrniti. Prevožnjo sadik s kolodvora južne železnice v Ljubljani do železniških postaj Postojina, Sv. Peter, Gorenje Ležeče in Trnovo-Bistrica preskrbela je južna železnica tudi brezplačno. Troški za prevožnjo sadik od navedenih železniških postaj na posamezna zemljišča so znašali 39 gld. 68 kr. Za zasaditev se je izplačalo 3031 gld. 36'5 kr., torej 4 gld. 12 kr. od 1000 sadik. 180 gld. 81'5 kr. se je izdalo na raznih troskih, kakor za plačilo c. kr. logarjem za vodstvo in nadzorovanje pogozdovalnih del. Vsi troški novih nasadov so znašali 3619 gld. 36 kr. Razun teh novih nasadov popravilo se je pri nekaterih nasadih iz prejšnjih let 380'88 ha = 661 • 86 oralov in za to porabilo 1,771.300 sadik črnega borovca, 48.000 jelovih in 16.000 hrastovih sadik v vrednosti 2820 gld. 15 kr.; poleg tega pa se je podsejalo 16'00 ha pogozdenega sveta in za to porabilo 200 kg jelovega semena v vrednosti 72 gld. 35 kr. Sadike za popravila je dobila komisija za pogozdovanje Krasa iz prej imenovanega gozdnega vrta in tudi brezplačno, le troške za izruvanje, za povezanje in za prevožnjo na kolodvor južne železnice v Ljubljani v znesku 917 gld. 65 kr. se je povrnilo. Prevožnjo teh sadik s kolodvora južne železnice v Ljubljani do železniških postaj Postojina, Prestranek, Sv. Peter, Trnovo-Bistrica in Gorenje Ležeče je priskrbela južna železnica tudi brezplačno. Troški za prevožnjo sadik od navedenih železniških postaj na posamezna zemljišča so znašali 98 gld. 32 kr. Za zasaditve pri popravilih seje izdalo 6222 gld. 06 kr., to je 3 gld. 39 kr. od 1000 sadik. 124. Proračun o pogozdovanju Krasa za 1. 1900. 937 gld. 50 kr. se je izplačalo na raznih troških, kakor za plačilo c. kr. logarjem za vodstvo in nadzorovanje delavcev pri popravilih. Vsi troski popravil znašajo tedaj 8247 gld. 88 kr. Razun sedaj navedenih troskov se je izdalo 874 gld. 57 kr. za napravo suhih zidov in za pokončanje borovega sukača, 42 gld. 17 kr. za risalne priprave in pisarniške potrebščine, 173 gld. 04 kr. pa za druge potrebščine, vkup tedaj 1089 gld. 78 kr. Iz zdaj navedenega se posname, da se je letošnjo spomlad na kranjskem Krasu 73‘57 ha = 127-84 oralov na novo pogozdilo in 380'88 ha = 661'86 oralov nasadov popravilo ter za ta dela 2,506.300 sadik črnega borovca, 48.000 jelovih sadik, 16.000 hrastovih sadik in 200 kg jelovega semena porabilo, — in da so znašali dotični troški 12.957 gld. 02 kr. Pri pogozdovanju je bilo 3429 delavcev, ki so imeli 17.587 delavnih dni. Ves svet, kar se ga je na kranjskem Krasu od leta 1876. ob državnih in deželnih troških pogozdilo, meri 1563‘38 ha = 2717-32 oralov ter se je zato porabilo 24,424.280 sadik. Vse pogozditve se nahajajo v prav dobrem stanju. (St. 8447 1. 1899.) Komisija za pogozdovanje Krasa je glasom dopisa z dne 28. avgusta 1. 1899, št. 294, ustanovila proračun za 1. 1900 tako-le: Potrebščina: 1. ) Za nove nasade in popravila, za varstvene zidove, svarilne table, za vzdrževanje in varstvo nasadov i. t. d..............................15.197 gld. 2. ) za komisijonalne pozvedbe na lici mesta in za ekskurzije pogozdovalne komisije........................................................... 900 » 3. ) za nadzorovanje, in sicer: c. kr. logarju plača 600 gld., aktivitetna doklada 150 gld., uradna obleka 75 gld., pisarniški pavšal 12 gld. in potnina 360 gld. . . . 1197 » za štiri gozdne čuvaje po 240 gld., za enega gozdnega čuvaja pa 210 gld............................................................ 1170 » za uniformo petih gozdnih čuvajev po 40 gld......... 200 » za nagrade slučajnim čuvajem (železniškim čuvajem, cestarjem, občinskim čuvajem i. t. d.) . . . . . ,.............. 150 » 4. ) za vodstvo in nadzorovanje pogozdovalnih del po gozdnih organih . . 800 » prispevek k potnim troskom c. kr. gozdno-nadzorniškemu adjunktu v Postojini........................................................ 100 » 5. ) za podpore občinam in zasebnikom za pogozditve........... 500 » 6. ) za nagrade uradnikom deželne blagajnice, plačilo služabniku, pisarniške potrebščine, tiskovine, pisalne in risalne priprave, in za pisanje in manipulacijsko službo.............................................. 286 » 7. ) za nenadne troške................................................ 500 » vkup . . . 21.000 gld. Pokritje: 1. ) Predvidni blagajnični ostanek konec leta 1899............. 2200 gld. 2. ) prispevek dežele................................................. 2000 » 3. ) globe za gozdne prestopke........................................ 400 » vkup . . . 4600 gld. V primeri s potrebščino.............................................. 21.000 » se kaže primankljaj .................................................... 16.400 gld. čegar pokritje je izprositi od c. kr. poljedelskega ministerstva. (Št. 9753 1. 1899.) 82 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 937 gld. 50 kr. se je izplačalo na raznih troških, kakor za plačilo c. kr. logarjem za vodstvo in nadzorovanje delavcev pri popravilih. Vsi troski popravil znašajo tedaj 8247 gld. 88 kr. Razun sedaj navedenih troskov se je izdalo 874 gld. 57 kr. za napravo suhih zidov in za pokončanje borovega sukača, 42 gld. 17 kr. za risalne priprave in pisarniške potrebščine, 173 gld. 04 kr. pa za druge potrebščine, vkup tedaj 1089 gld. 78 kr. Iz zdaj navedenega se posname, da se je letošnjo spomlad na kranjskem Krasu 73" 57 ha — 127'84 oralov na novo pogozdilo in 380'88 ha — 661'86 oralov nasadov popravilo ter za ta dela 2,506.300 sadik črnega borovca, 48.000 jelovih sadik, 16.000 hrastovih sadik in 200 kg jelovega semena porabilo, -— in da so znašali dotični troški 12.957 gld. 02 kr. Pri pogozdovanju je bilo 3429 delavcev, ki so imeli 17.587 delavnih dni. Ves svet, kar se ga je na kranjskem Krasu od leta 1876. ob državnih in deželnih troških pogozdilo, meri 1563'38 ha — 2717 ■ 32 oralov ter se je zato porabilo 24,424.280 sadik. Vse pogozditve se nahajajo v prav dobrem stanju. (Št. 8447 1. 1899.) 124. Komisija za pogozdovanje Krasa je glasom dopisa z dne 28. avgusta 1. 1899, št. 294, Proračun o ustanovila proračun za 1. 1900 tako-le: pogozdovanju Krasa za 1. 1900. Potrebščina: 1. ) 2. ) 3. ) 4. ) 5. ) 6. ) 7.) Za nove nasade in popravila, za varstvene zidove, svarilne table, za vzdrževanje in varstvo nasadov i. t. d............................... za komisijonalne pozvedbe na lici mesta in za ekskurzije pogozdovalne komisije............................................................. za nadzorovanje, in sicer: c. kr. logarju plača 600 gld., aktivitetna doklada 150 gld., uradna obleka 75 gld., pisarniški pavšal 12 gld. in potnina 360 gld. za štiri gozdne čuvaje po 240 gld., za enega gozdnega čuvaja pa 210 gld.............................................................. za uniformo petih gozdnih čuvajev po 40 gld...................... za nagrade slučajnim čuvajem (železniškim čuvajem, cestarjem, občinskim čuvajem i. t. d.).............,............................ za vodstvo in nadzorovanje pogozdovalnih del po gozdnih organih . prispevek k potnim troskom c. kr. gozdno-nadzorniškemu adjunktu v Postojini.......................................................... za podpore občinam in zasebnikom za pogozditve....................... za nagrade uradnikom deželne blagajnice, plačilo služabniku, pisarniške potrebščine, tiskovine, pisalne in risalne priprave, in za pisanje in manipulacijsko službo................................................ za nenadne troške.................................................... vkup . . . 15.197 gld, 900 » 1197 » 1170 » 200 - 150 » 800 » 100 » 500 » 286 » 500 > 21.000 gld. Pokritje s 1. ) Predvidni blagajnični ostanek konec leta 1899................... 2200 gld. 2. ) prispevek dežele................................................ 2000 » 3. ) globe za gozdne prestopke....................................... 400 » vkup . . . 4600 gld. V primeri s potrebščino.............................................. 21.000 » se kaže primankljaj .................................. ..................... 16.400 gld. čegar pokritje je izprositi od c. kr. poljedelskega ministerstva. (Št. 9753 1. 1899.) 125. Premije za pobite zveri, vidre in stekle pse. V dobi od 1. oktobra 1. 1898. do konca septembra 1. 1899. pobite zveri, vidre in stekle pse, in sicer: za 1 medvedkinjo.................................. » 1 mlado medvedkinjo........................... » 1 bij eno..................................... » 32 vider po 2 gld............................... » 6 steklih psov po 5 gld....................... se je izplačalo premij za 40 gld. 10 » 20 » 64 » 30 » . Skupaj . . . 164 gld. (St. 10.659, 11.266, 11.448, 11.505, 11.835, 11.989, 12.139, 12.211, 12.689, 12.690, 13.130, 13.269, 13.401, 13.577, 13.778, 13.779, 13.804 1. 1898.; 19, 207, 542, 1 115, 1116, 1463, 1470, 1647, 2338, 2530, 2568, 2827, 4520, 5511, 5930, 7247, 7373, 9532, 9843, 9869, 10.343 1. 1899.) B. Agrarne razmere. 126. Z dopisom dne 20. januarja 1899 vposlala je c. kr. deželna komisija za agrarske operacije Poraba v y smislu določila § 7. dogovora z dne 11. junija 1897. 1. glede nastavljanja zemljemerskega agrarske svriie osep,ja deželnemu odboru tabelarni izkaz o gospodarjenji s kreditom 20.000 gld., ki se je iz kredital 1898 deželnih sredstev dal na razpolago omenjeni deželni komisiji za leto 1898. Iz tega izkaza je razviditi tudi pri tehniških oddelkih v letu 1898. poslujoče zemljemersko osebje. V navedenem pregledu se nahajajo nastopni naslovi o izdatkih, in sicer: 1. ) Režijska zaloga krajnih komisarjev.............................. 3600 gld. —• kr. 2. ) Plače, oziroma plačila tehniškega osebja........................8185 » 50 » 3. ) Aktivitetne doklade............................................. 787 »50 » 4. ) Pisarniški pavšal................... . . . ............ 130 »75 » 5. ) Dopolnilne doklade............................................... 280 » — » 6. ) Potni stroški in dnevščine....................................... 3791 m 67 » 7. ) Najemščina za pisarne . . 693 • 56 » 8. ) 10°/0 pokojninski prispevki........................................417 » 50 » 9. ) Stroški za orodje............................................... 1210 » 1673 » 10.) Naprednine od plač............................................... 110» — » skupaj . . . 19.206 gld. 647a kr. Račun je torej sklenen s preostankom 793 gld. 351/2 kr., ki se ni porabil in ki je v smislu § 8. navedenega dogovora povrniti deželi. (St. 958 1. 1899.) 127. Dosedanje delovanje agrarskih oblastev. Povodom preteka prvih deset let poslovanja agrarskih oblastev izročila je c. kr. deželna komisija za agrarske operacije deželnemu odboru dotičen skupen popis z več tabelarnimi pregledi vred, in sicer: A. Pregled v dobi od leta 1890. do vštetega 1. 1898. pri agrarskih operacijah službujočega tehniškega osebja. B. Izkaz o troških plačanih iz deželnega zaklada za napravo in popravo orodja in drugih potrebščin. C. Izkaz o plačilih iz kranjskega deželnega zaklada v dobi od 1. 1890. do konca 1. 1898, v namene agrarskih operacij na Kranjskem, oziroma o porabi teh izplačil. D. Pregled v desetletni debi 1888 do 1898 pri agrarskih oblastvih vloženih provokacij. E. Pregled onih popolnem dovršenih razdelbnih slučajev, pri katerih se je izvršitev prevedla tudi v zemljiški knjigi in v katastru ter so se troški popolnem iztirjali. F. Pregled onih razdelbnih slučajev, glede katerih se je o razdelbnem načrtu razsodilo, izvršitev se prevedla tudi že v zemljiški knjigi in v katastru, troški pa so se potirjali le deloma. G. Pregled onih razdelbnih slučajev, glede katerih se je o razdelbnem načrtu razsodilo, izvršitev v zemljiški knjigi in v katastru pa se še ni prevedla ter so se troški le deloma iztirjali. H. Pregled onih razdelbnih slučajev, v katerih se je skupno zemljišče tehniško izmerilo. 84 Letno poročilo. —• § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. 125. V dobi od 1. oktobra 1. 1898. do konca septembra 1. 1899. se je izplačalo premij za Premije za pobite zveri, vidre in stekle pse, in sicer: vidretnTtekle za 1 medvedkinjo ...................................40 gld. pse. » 1 mlado medvedkinjo.............................. 10» » 1 hijeno........................................20 » » 32 vider po 2 gld................................64 > » 6 steklih psov po 5 gld....................... 30 » Skupaj . . . 164 gld. (St. 10.659, 11.266, 11.448, 11.505, 11.835, 11.989, 12.139, 12.211, 12.689, 12.690, 13.130, 13.269, 13.401, 13.577, 13.778, 13.779, 13.804 1. 1898.; 19, 207, 542, 1 115, 1116, 1463, 1470, 1647, 2338, 2530, 2568, 2827, 4520, 5511, 5930, 7247, 7373, 9532, 9843, 9869, 10.343 1. 1899.) B. Agrarne razmere. 126. Z dopisom dne 20. januarja 1899 vposlala je c. kr. deželna komisija za agrarske operacije Poraba v v smislu določila § 7. dogovora z dne 11. junija 1897. 1. glede nastavljanja zemljemerskega agrarske svrhe osebja deželnemu odboru tabelarni izkaz o gospodarjenji s kreditom 20.000 gld., ki se je iz kredita 1 1898 deželnih sredstev dal na razpolago omenjeni deželni komisiji za leto 1898. Iz tega izkaza je razvidi ti tudi pri tehniških oddelkih v letu 1898. poslujoče zemljemersko osebje. V navedenem pregledu se nahajajo nastopni naslovi o izdatkih, in sicer: 1. ) Režijska zaloga krajnih komisarjev......................... 2. ) Plače, oziroma plačila tehniškega osebja......................8185 3. ) Aktivitetne doklade........................................ 4. ) Pisarniški pavšal............................................. 130 5. ) Dopolnilne doklade............................... 6. ) Potni stroški in dnevščine.................................... 3791 7. ) Najemščina za pisarne .................................. 8. ) 10 o/o pokojninski prispevki..................................417 9. ) Stroški za orodje...................................... 10.) Naprednine od plač........................................... skupaj 3600 gld. —- kr. 8185 » 50 » 787 » 50 » 130 » 75 » 280 » — » 3791 M 67 » 693 . 56 » 417 » 50 » 1210 » 16Va » 110 » — » . . 19.206 gld. 64Va kr. Račun je torej sklenen s preostankom 793 gld. 35^ kr., ki se ni porabil in ki je v smislu § 8. navedenega dogovora povrniti deželi. (Št. 958 1. 1899.) 127. Dosedanje delovanje agrarskih oblastev. Povodom preteka prvih deset let poslovanja agrarskih oblastev izročila je c. kr. deželna komisija za agrarske operacije deželnemu odboru dotičen skupen popis z več tabelarnimi pregledi vred, in sicer: A. Pregled v dobi od leta 1890. do vštetega 1. 1898. pri agrarskih operacijah službujočega tehniškega osebja. B. Izkaz o troških plačanih iz deželnega zaklada za napravo in popravo orodja in drugih potrebščin. C. Izkaz o plačilih iz kranjskega deželnega zaklada v dobi od 1. 1890. do konca 1. 1898, v namene agrarskih operacij na Kranjskem, oziroma o porabi teh izplačil. D. Pregled v desetletni debi 1888 do 1898 pri agrarskih oblastvih vloženih provokacij. E. Pregled onih popolnem dovršenih razdelbnih slučajev, pri katerih se je izvršitev prevedla tudi v zemljiški knjigi in v katastru ter so se troški popolnem iztirjali. F. Pregled onih razdelbnih slučajev, glede katerih se je o razdelbnem načrtu razsodilo, izvršitev se prevedla tudi že v zemljiški knjigi in v katastru, troški pa so se potirjali le deloma. Gr. Pregled onih razdelbnih slučajev, glede katerih se je o razdelbnem načrtu razsodilo, izvršitev v zemljiški knjigi in v katastru pa se še ni prevedla ter so se troški le deloma iztirjali. H. Pregled onih razdelbnih slučajev, v katerih se je skupno zemljišče tehniško izmerilo. 128. Olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju kmetskih posestev. 129. Hipotekarna zadolžitev. Iz pojasnil c. kr. deželne komisije, tikajočih se preglednice A, je posneti, da je država na svoje troske nastavila dva viša zemljemerca (nadzornika) iz staleža državnih gozdnih tehnikov, namreč c. kr. gozdarska nadzorna komisarja Mateja Riebel in Hugona König, tako da je koncem leta 1898. znašalo agrarsko tehniško osebje 12 moči, dočim je bil za leto 1899. sprejet še jeden tehniški pomočnik, namreč Franc Avčin. Iz preglednice B je posneti, da se je v navedeni dobi za orodje in druge potrebščine izdalo vsega skupaj 4963 gld. 10 kr., dočim preglednica C pojasnuje, da znašajo skupni troški dežele za agrarske operacije v omenjeni dobi 118.332 gld. 2 kr. V tej svoti so zapopadeni tudi na deželni zaklad prevzeti troški za orodje, papir, tiskovine in najemščine v znesku 11.263 gld. 93 V2 kr. ter od deželnega odbora dovoljeni odpisi v znesku 2417 gld. 84 kr., tako da se po odštetih teh zneskih pokaže 104.650 gld. 241/2 kr. troškov, ki jih imajo stranke povrniti. Dejansko je bilo povrnenih tudi že 53.340 gld. 911/2 kr., tako da je torej na dolgu še svota 51.309 gld. 33 kr. Kakor svedoči preglednica D, vloženih je bilo do konca 1. 1898. vsega skupaj 658 provokacij. Izmed teh je bilo umaknjenih 10 slučajev, 8 je bilo zarad nepristojnosti odklonjenih, 32 odbitih, 190 slučajev pa je bilo končno rešenih, ker se je izvršil, oziroma potrdil razdelbni načrt. Koncem leta 1898. je toraj ostalo še 417 slučajev. Kar se tiče 190 agrarskih slučajev z obravnavanim razdelbnim načrtom, razvrste se isti vsled preglednic E, F in G: 1. ) v take, ki so v vsakem oziru, tudi glede povračila troškov dovršeni, — 117 po številu; 2. ) v take, ki so v zemljiški knjigi in v katastru popolnem izpeljani, glede katerih pa so troški le deloma povrneni, — takih je 18, in 3. ) v take, ki v zemljiški knjigi in v katastru še niso prevedeni in so tudi dotični troški le deloma povrneni. Takih slučajev je 55. Od 417 slučajev, ki so ostali še koncem leta 1898., jih je glasom preglednice pod črko H 43 že tehniško izmerjenih. Deželna komisija pride v svojem poročilu do završka, da je uspeh desetletnega delovanja agrarskih oblastev na Kranjskem povsem zadovolilen ter izraža nado, da se bodo, ker so tehniške moči stalno nastavljene ter se neprenehoma vežbajo, v prihodnjih desetih letih dosegli glede izvršenega dela še ugodnejši uspehi. Deželna komisija je delala na to, da se provokacije po vseh krajih dežele kolikor mogoče jednakomerno izvrše. Iz oddelilnih zemljišč, ki so jih dobili posamezniki vsled razdelbe, napravile so se v mnogih slučajih njive in travniki in sicer večjidel takoj, ko so se oddelilna zemljišča omejila s kolči. Deželna komisija se toplo poteguje tudi za razdelbo gozdnih zemljišč, ker je to uspešno iz narodnogospodarskega stališča. Bistvena korist agrarskih operacij pa je uravnava pravnih razmer deležnikov, ki je spojena z razdelbo, kajti vzlic temu, da so se naložile nove zemljiške knjige, so te pravne razmere mnogokrat nejasne in nedoločene ostale. V 15 do 20 letih bo delo agrarskih oblastev prej ko ne popolnem dovršeno. (St. 3917 1. 1899.) V seji z dno 12. maja 1899 je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da se s posebno vlogo obrne na c. kr. finančno ministerstvo za uveljavljenje novele k pristojbinskemu zakonu, po katerem se imajo olajšati pristojbine pri podedovanju in prevzetju kmetskih posestev. Temu naročilu je deželni odbor zadostil dne 2. junija 1899. (St. 5999 1. 1899.) Vsled prošnje deželnega odbora je poslala c. kr. centralna statistična komisija na Dunaju sledeči tabelarični pregled o denarni vrednosti sprememb pri posesti in pri dolgovih zemljišč na Kranjskem leta 1898. (Št. 11.135 1. 1899.) 86 Letno poročilo. — § 3. Deželno-kulturne in zdravstvene reči. Iz pojasnil c. kr. deželne komisije, tikajočih se preglednice A, je posneti, da je država na svoje troske nastavila dva viša zemljemerca (nadzornika) iz staleža državnih gozdnih tehnikov, namreč c. kr. gozdarska nadzorna komisarja Mateja Hiebei in Hugona König, tako da je koncem leta 1898. znašalo agrarsko tehniško osebje 12 moči, dočim je bil za leto 1899. sprejet še jeden tehniški pomočnik, namreč Franc Avčin. Iz preglednice B je posneti, da se je v navedeni dobi za orodje in druge potrebščine izdalo vsega skupaj 4963 gld. 10 kr., dočim preglednica C pojasnuje, da znašajo skupni troški dežele za agrarsfce operacije v omenjeni dobi 118.332 gld. 2 kr. V tej svoti so zapopadeni tudi na deželni zaklad prevzeti troški za orodje, papir, tiskovine in najemščine v znesku 11.263 gld. 931/2 kr. ter od deželnega odbora dovoljeni odpisi v znesku 2417 gld. 84 kr., tako da se po odštetih teh zneskih pokaže 104.650 gld. 24Va kr. troškov, ki jih imajo stranke povrniti. Dejansko je bilo povrnenih tudi že 53.340 gld. 9D/a kr., tako da je torej na dolgu še svota 51.309 gld. 33 kr. Kakor svedoči preglednica D, vloženih je bilo do konca 1. 1898. vsega skupaj 658 provokacij. Izmed teh je bilo umaknjenih 10 slučajev, 8 je bilo zarad nepristojnosti odklonjenih, 32 odbitih, 190 slučajev pa je bilo končno rešenih, ker se je izvršil, oziroma potrdil razdelbni načrt. Koncem leta 1898. je toraj ostalo še 417 slučajev. Kar se tiče 190 agrar skih slučajev z obravnavanim razdelbnim načrtom, raz vrste se isti vsled preglednic E, F in G: 1. ) v take, ki so v vsakem oziru, tudi gledč povračila troskov dovršeni, — 117 po številu; 2. ) v take, ki so v zemljiški knjigi in v katastru popolnem izpeljani, gledč katerih pa so troški le deloma povrneni, — takih je 18, in 3. ) v take, ki v zemljiški knjigi in v katastru še niso prevedeni in so tudi dotični troški le deloma povrneni. Takih slučajev je 55. Od 417 slučajev, ki so ostali še koncem leta 1898., jih je glasom preglednice pod črko H 43 že tehniško izmerjenih. Deželna komisija pride v svojem poročilu do završka, da je uspeh desetletnega delovanja agrarskih oblastev na Kranjskem povsem zadovolilen ter izraža nado, da se bodo, ker so tehniške moči stalno nastavljene ter se neprenehoma vežbajo, v prihodnjih desetih letih dosegli glede izvršenega dela še ugodnejši uspehi. Deželna komisija je delala na to, da se provokacije po vseh krajih dežele kolikor mogoče jednakomerno izvrše. Iz oddelilnih zemljišč, ki so jih dobili posamezniki vsled razdelbe, napravile so se v mnogih slučajih njive in travniki in sicer večjidel takoj, ko so se oddelilna zemljišča omejila s kolči. Deželna komisija se toplo poteguje tudi za razdelbo gozdnih zemljišč, ker je to uspešno iz narodnogospodarskega stališča. Bistvena korist agrarskih operacij pa je uravnava pravnih razmer deležnikov, ki je spojena z razdelbo, kajti vzlic temu, da so se naložile nove zemljiške knjige, so te pravne razmere mnogokrat nejasne in nedoločene ostale. V 15 do 20 letih bo delo agrarskih oblastev prej ko ne popolnem dovršeno, (Št. 3917 1. 1899.) 128. V seji z dno 12. maja 1899 je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da se s posebno Olajšave pri- vlogo obrne na c. kr. finančno ministerstvo za uveljavljenje novele k pristojbinskemu zakonu, po stojbin pri katerem se imajo olajšati pristojbine pri podedovanju in prevzetju kmetskih posestev. Temu naročilu je deželni odbor zadostil dne 2. junija 1899. (Št. 5999 1. 1899.) Vsled prošnje deželnega odbora je poslala c. kr. centralna statistična komisija na Dunaju Hipotekarna sledeči tabelarični pregled o denarni vrednosti sprememb pri posesti in pri dolgovih zemljišč na zadolžitev. Kranjskem leta 1898. (Št. 11.135 1. 1899.) poaeaovanju m prevzemanju kmetskih posestev. 129. Denarna vrednost sprememb pri posesti in bremenih zemljišč v vojvodini Kranjski leta. 189 8. Premembe pri posesti — SBerijnbcrungeit im SBcfiijftaitbc Tabularno oblastvo £almlar=23eI)orbe vsled kupnih pogodeb bunf) fauf» uertrage vsled drugih pogodeb &itrdj artbere SSerttage vsled ekseku- tivne prodaje butd) @£ecuticm§‘ futjtmtgen vsled smrti »onSTobež» tnegett Skupaj gufammen goldinarjev avstr. velj. ©itlbeit Bfterr 2Biti)r. Dež. sodnija v Ljubljani — ScmbeSgericfjt in Satbadj 606476 32920 16000 46607 702003 Okrajna sodnija Ljubljana — ŽBejtEfSgericfjt SatBctcfj (@tabt) . Okrožna sodnija Novo Mesto — Sretggertdjt 9tubolf§n>ert (@tabt) 423944 133779 8097 134480 700300 24227 14905 898 21970 62000 Okrajna sodnija-. —- 93ejirf§gerid)t: Postojina — SibelSberg 20808 10277 5896 21714 58695 Škofja Loka — 58ifcf}ofictcf 73617 134398 10397 99904 318316 Brdo — ©gg 73988 80501 10654 37360 202503 Kočevje — ©ottjdjee 81883 86247 20972 63477 252579 Velike Lašče — ©rofjiafdjtts 113057 610 11754 50992 176413 Krško — ©itrlfelb 81170 25501 2513 42938 152122 Idrija — Sbria 97051 2550 1683 46606 147890 11. Bistrica — 3H^r.=^eiftri| 26142 17030 1100 16610 60882 Kranj — ®rainburg 207097 10301 3385 130185 350968 Kranjska gora — kronan a) 398035 20140 810 24608 443593 Lož — SaaS 68949 5339 8836 15138 98262 Ljubljana — Saibad) 545061 6723 15571 141452 708807 Kostanjevica — Sanbftrajj 107215 8939 5097 29470 150721 Litija — Sittai 181890 3150 13209 29188 227437 Logatec — Soitjc^ 74225 235 3946 20078 98484 Metlika — Sliottling 110237 17143 12713 49811 189904 Mokronog — 9?affenfup 125465 4873 2420 26893 159651 Tržič — 97eitmarfti 58903 9036 3120 130746 201805 Vrhnika — Dberfatbadj 158794 4168 14545 25330 202837 Radovljica —■ sRabmann§borf ..... 255925 20275 14359 150600 441159 Radeče — 9tatfdf)adj 87070 13764 4880 32000 137714 Ribnica — 9ietfni| 151953 10817 19963 46211 228944 Novo mesto — jftubolfStoert 221545 82815 2008 60005 366373 Žužemperk — ©eifenberg 61905 15010 7383 9712 94010 Senožeče — ©enofetfcf) 18751 22550 9287 15606 66194 Zatičina — @itttdj 93762 39984 11923 24976 170645 Kamnik -— ©tein 317306 20053 23226 76266 436851 Trebnje — Streffen 47156 11725 5816 5800 70497 Črnomelj — Stfdjernembl 75105 7902 4242 25678 112927 Vipava — SBippaci) 57734 47582 5188 35310 145814 Cirknica — 3trfnt| 70981 4650 4718 2874 83223 Rudarijska knjiga Ljubljana — iBevgbud) Saibad) 2680 2680 Skupaj — gufatnnten . . 5120107 925892 286609 1690595 8023203 a) Med temi je jeklarnica v Belipeči proti polo žbi 1500 al eij po 200 gld. a. v. Denarna vrednost sprememb pri posesti in bremenih zemljišč v vojvodini Kranjski leta, 1898. Premeinbe pri posesti — Veränderungen im Besitzstände Tabularno oblastvo Tabular-Behörde vsled kupnih pogodeb durch Kauf- verträge vsled drugih pogodeb durch andere Verträge vsled ekseku- tivne prodaje durch Executions- führungen vsled smrti von Todeswegen Skupaj Zusammen goldinarjev avstr, velj. — Gulden öftere Währ Dež. sodnija v Ljubljani — Landesgericht in Laibach 606476 32920 16000 46607 702003 Okrajna sodnija Ljubljana — Bezirksgericht Laibach (Stadt) 423944 133779 8097 134480 700300 Okrožna sodnija Novo Mesto — Kreisgericht Rudolfswert (Stadt) 24227 14905 898 21970 62000 Okrajna sodnija: •—■ Bezirksgericht: Postojina — Adelsberg 20808 10277 5896 21714 58695 Škofja Loka — Bischoflack 73617 134398 10397 99904 318316 Brdo — Egg 73988 80501 10654 37360 202503 Kočevje — Gotisches 81883 86247 20972 63477 252579 Velike Lašče — Großlafchitz 113057 610 11754 50992 176413 Krško — Gurkfeld 81170 25501 2513 42938 152122 Idrija — Jdria 97051 2550 1683 46606 147890 11. Bistrica — Jllyr.-Feiftritz 26142 17030 1100 16610 60882 Kranj — Krainburg 207097 10301 3385 130185 350968 Kranjska gora — Kronan a) 398035 20140 810 24608 443593 Lož — Laas 68949 5339 8836 15138 98262 Ljubljana — Laibach 545061 6723 15571 141452 708807 Kostanjevica — Landstrich 107215 8939 5097 29470 150721 Litija — Littai 181890 3150 13209 29188 227437 Logatec — Loitsch 74225 235 3946 20078 98484 Metlika — Mottling 110237 17143 12713 49811 189904 Mokronog — Nassenfnß 125465 4873 2420 26893 159651 Tržič — Neumarktl 58903 9036 3120 130746 201805 Vrhnika — Oberlaibach 158794 4168 14545 25330 202837 Radovljica — Radmannsdorf ...... 255925 20275 14359 150600 441159 Radeče — Ratschach 87070 13764 4880 32000 137714 Ribnica — Reifnitz 151953 10817 19963 46211 228944 Novo mesto — Rudolfswert 221545 82815 2008 60005 366373 Žužemperk — Seisenberg 61905 15010 7383 9712 94010 Senožeče — Senosetsch 18751 22550 9287 15606 66194 Zatičina — Sittich 93762 39984 11923 24976 170645 Kamnik — Stein 317306 20053 23226 76266 436851 Trebnje — Treffen 47156 11725 5816 5800 70497 Črnomelj — Tschernembl 75105 7902 4242 25678 112927 Vipava — Wippach 57734 47582 5188 35310 145814 Cirknica — Zirknitz 70981 4650 4718 2874 83223 Rudarijska knjiga Ljubljana — Bergbuch Laibach ‘ 2680 2680 Skupaj — Zusammen . . 5120107 925892 286609 1690595 8023203 a) Med temi je jeklarnica v Belipeči proti polo žbi 1500 at cij po 200 gld. a. v. Denarno go spodarjenje zdravstvenih okrožij 1. 1898. C. Zdravstvene reči. vi ss 0 1 c<3 zn oS a TJ O) S-i O Oh 03 N Zdravstvena okrožja — JattitatsMIhicte Uspehi zdravstvene doklade 1. 1898. Zdravstvena doklada v odstotkih ©anitatšumlage in fvocenten Znesek doklade (Betrag ter Umlage °/ /o gld. kr. 1 Bistrica Bohinjska — SEBodieiner §eiftri§ 5 350 84 2 Bistrica Ilirska — 3(1. geiftrig 3 508 31 3 Bled — 33e(beg 7 1003 96 V, 4 Brdo — Gšgg . . 2 599 70 V, 5 Cerklje -- girtiad) 3 458 83 6 Cerknica — 3irfni& 4 701 49 7 Črnomelj — Šfdjernembi 5 1326 90 8 Idrija — 3brta . 3 1649 26'/, 9 Kamnik — ©tein 3 1649 88 10 Kočevje — ©ottfc^ee 4 1739 70 11 Kočevska reka — 9iteg 4 504 63 12 Kostanjevica — £anbfiraf$ 3 720 65 13 Kranj — itrainburg 3 1349 62% 14 Kranjska Gora — $ronau 3 1476 39 '/a 15 Krško — ©urffetb 3 757 93% 16 Litija — Sittai 3 752 24 17 Ljubljana — ?aibadj — — — 18 Logatec — Soitfdj 6 1215 94 19 Lož — 2aaS 5 967 38 20 Metlika — SJtottling 4 835 39% 21 Mokronog — 9?affenfu§ 2 628 14% 22 Novo mesto — SfhiboifStoertlj 1186 32 23 Postojina — SIbetžberg 4 1201 64% 24 Radeče — 9iatfd)adj 4 625 40% 25 Radovljica — 9iabtnattn«borf . 7 1475 98 26 Raka — Ulrd) 2 257 74 27 Ribnica — 9?eifni§ 5 1039 14% 28 Senožeče — ©enofetfdj 5 673 97 % 29 Škofja Loka — (Bifdjoflacf .... 3 843 26% 30 Smarije — ©t. Sltarein — — — 31 Trebnje — STreffen 3 593 91% 32 Tržič — Sieuntorfll 4 729 57 33 Velike Lašče — ®rofj(afd?ib 4 561 97% 34 Vipava — SBippadj . . 5 1083 12% 35 Vrhnika — Dbevlaibad) .... • 3 1050 45% 36 Zagorje — Sagov 3 1083 21 37 Zatičina — ©ittidj 3 776 16 38 Železniki — (Sižnern 3 317 57% 39 Žužemberk — ©eifenberg 7 1062 65 Skupaj — 3ufa*nm«n • • 33759 33 Denarno go spodarjenje zdravstvenih okrožij 1. 1898. C. Zdravstvene reči. Sv S- 1 aS S >£Z2 cS a » u K » » n n « n n H n n n n n n n 2 Vsled toCe 3. Vsled povodnji. 4. Vsled bede. 5. Vsled usada zemlje. 6. Sarajevo, I. vojaško-veteransko društvo. 7. Za biografijo zgodopisca Valvazorja. 8. Za izdajo spisa »Codex Austriacus« 9. Za izvež-banje slovenskih gledaliških igralcev na Dunaju. 10. Od deželnega zbora dovoljene podpore. 11. Druge podpore. C. kr. deželnemu predsedstvu za prizadete Stanovnike v okrajih Črnomelj, Kamnik, Litija, Ljubljana in Novo Mesto........................ 3000 gld. — kr. (Št, 6988, 7371, 7532, 8506 1. 1899.) Prizadetim posestnikom v Lipah na Barju (Št. 6052 1. 1899.) 100 „ » Dotičnim Stanovnikom Senožeškega sodnega okraja za nakup živil 1000 C. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojini v pokritje troškov pri razdelitvi živil......................................................... 43 „ 42^ „ (Št. 3919, 6275, 7712 1. 1899.) Stanovnikom občine Celje, okraj Postojina........................ 100 „ — „ (Št. 5369 1. 1899.) Lorencu Gril v Veliki Vasi, občina Velika Vas, okraj Kamnik . 40 „ — „ (Št. 4771 1. 1899.) Martinu Uštar v Veliki Vasi, občina Velika Vas, okraj Kamnik 25 „ — „ (Št. 10.130 1. 1899.) I vojaško-veieranskemu društvu v Sarajevem za napravo ustanove povodom praznovanja petdesetletnega vladarstva Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I............................................ . . . 30 „ — „ (Št. 10.734 1. 1898.) Pisatelju Petru pl. Radics za nadaljevanje in dokončanje nabiranja gradiva za biografijo zgodopisca barona Valvazorja ...................... 200 „ — » (Št. 7571 1. 1899.) Pisatelju Petru pl. Radics za izdajo patrijotičnega spisa „Codex Austriacus“ . -...........................................-................ 10 » — n (Št. 2224 1. 1899.) Slovenskemu dramatičnemu društvu v Ljubljani za izvežbanje slovenskih gledaliških igralcev na Dunaju.............................. 300 „ — „ (Št. 5411 1. 1899.) V V., VI., IX., X„ XI., XII., XVIII. in XX. deželnozborski seji z dne 23. marcija odnosno 5., 14. 18, 21. in 25. aprila, potem 10. in 13. maja 1. 1899. dovoljene podpore je deželni odbor nakazal v izplačilo. (Št. 3932, 3933, 4143, 4511, 4657, 4807, 4809, 4953, 5811—5830, 5876—5891, 6005 1. 1899.) O podporah za vodne stavbe in druge deželnokulturne namene poroča deželni odbor v § 3. A, za zdravstvene namene v § 3. C, za ceste in mostove v § 6., za muzejske namene v § 7. C, za ljudske in obrtne šole, sploh za šolske namene v § 8. A in B, in za požarne namene v § 11. letnega poročila. 2 Vsied toče 3. Vsied povodnji. 4. Vsied bede. 5. Vsied usada zemlje. 6. Sarajevo, I. vojaško-veteransko društvo. 7. Za biografijo zgodopisca Valvazorja. 8. Za izdajo spisa »Codex Austriacus« 9. Za izvež-banje slovenskih gledaliških igralcev na Dunaju. 10. Od deželnega zbora dovoljene podpore. 11. Druge podpore. 100 Letno poročilo. — § 4. Deželne podpore. C. kr. deželnemu predsedstvu za prizadete Stanovnike v okrajih Črnomelj, Kamnik, Litija, Ljubljana in Novo Mesto....................... (Št. 6988, 7371, 7532, 8506 1. 1899.) Prizadetim posestnikom v Lipah na Barju......................... (Št. 6052 1. 1899.) 3000 gld. — 100 . — kr. » Dotičnim Stanovnikom Senožeškega sodnega okraja za nakup živil 1000 „ — C. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojini v pokritje troskov pri razdelitvi živil...................................................... 43 „ 42^ „ (Št. 3919, 6275, 7712 1. 1899.) Stanovnikom občine Celje, okraj Postojina.................... 100 „ — „ (Št. 5369 1. 1899.) Lorencu Gril v Veliki Vasi, občina Velika Vas, okraj Kamnik . 40 „ — „ (Št. 4771 1. 1899.) Martinu Uštar v Veliki Vasi, občina Velika Vas, okraj Kamnik 25 „ — „ (Št. 10.130 1. 1899.) I vojaško veteranskemu društvu v Sarajevem za napravo ustanove povodom praznovanja petdesetletnega vladarstva Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.............................................. . . . 30 „ — „ (Št. 10.734 1. 1898.) Pisatelju Petru pl. Radics za nadaljevanje in dokončanje nabiranja gradiva za biografijo zgodopisca barona Valvazorja ........................ 200 „ — » (Št. 7571 1. 1899.) Pisatelju Petru pl. Radics za izdajo patrijotičnega spisa „Codex Austriacus“ . -.......................................-................ 1° » — (Št. 2224 1. 1899.) Slovenskemu dramatičnemu društvu v Ljubljani za izvežbanje slovenskih gledaliških igralcev na Dunaju.............................. 300 „ — „ (Št. 5411 1. 1899.) V V., VI., IX.. X„ XL, XII., XVIII. in XX. deželnozborski seji z dne 23. marcija odnosno 5., 14. 18, 21. in 25. aprila, potem 10. in 13. maja 1. 1899. dovoljene podpore je deželni odbor nakazal v izplačilo. (Št. 3932, 3933, 4143, 4511, 4657, 4807, 4809, 4953, 5811—5830, 5876—5891, 6005 1. 1899.) O podporah za vodne stavbe in druge deželnokulturne namene poroča deželni odbor v § 3. A, za zdravstvene namene v § 3. C, za ceste in mostove v § 6., za muzejske namene v § 7. C, za ljudske in obrtne šole, sploh za šolske namene v § 8. A in B, in za požarne namene v § 11. letnega poročila. oO§X> § 5. Občinske reči. Občinske 0d L oktobra 1898 do konca septembra 1899 se je pobiranje občinskih priklad priklade. dovolilo sledečim občinam: i-l «J ■g® u ‘S ^ Ö >o Selška £>rt§= Davčna ©teuer» S-* %cr- CJ &? ^ «s* o O 'S ^ a neposrednje davke — uf bie birecten Steuern OJ jO m S-» 1 1 2 <5T S e» S 1 53 So d oj [a pivo od vsakega ektolitra — SBierauflage otn §eftoliter Opomnja 2lnnterfung -+-J -+_» občina — ©emeinbe 1 u oj =3 N M2 S5 55 is a) 0 'o gld. kr. Suhor — ©udjor . . . 1899 32 — — — št. 12 827 de 1898 Vrh — ©djtoeinberg . . 1899 43 — — — št. 12.869 de 1898 Vinji Vrh — SSkirtberg . 1899 20 — — — št. 13.690 de 1898 Planina — ©tocfenborf . 1899 22 — — — št. 13.691 de 1898 Semič — Semitih . • Semič in po vaseh Verčiče, Sela pri Verčičah in Gaber — ©emitfdj mtb in ben Drtfdjaften S33er= tfdjitfcfy, ©ela bet SBertjdjitfd) unb ©aber 1899 35 S g po ostalem delu občine — im übrigen Svetle ber ©emeinbe 25 _ št. 13.920 de 1898 c-» S «.> Stari Trg — Slitenmarft. Stari Trg — 9lltenmarft 1899 30 25 — — M Predgrad — SSornfcblofg . 50 25 — — št. 125,1345 de 1899 1 •F-J Tribuče — ®ribuče . . Tribuče — ®ribuče . . 1899 26 — — — 'S S Bedenj — ffieibenborf. . 24 — — — št. 449 de 1899 a s. o Dobliče — ®obIitfdj . . 1899 48 — — — št 668 de 1899 Telči Vrh — Satbersberg 1899 30 — — — št. 1091 de 1899 Butoraj — SButarei . . po vaseh Butoraj. La-hina in Zorence — in ben Drtfcbaften SButaret, Sadjina nnb ©orenje . . 1899 30 po ostalem delu občine — im übrigen ®bdte ber ©emeinbe 20 _ _ št. 1286 de 1899 Vinica — SBeintj . . . 1899 26 — — — št. 1288 de 1899 Lokvice — iofmifc . . Lokvice — ?ofnh$ . . 1899 44 — — — Grabrovec — ©rabrooec 24 — — — št. 1289 de 1899 102 Letno poročilo. — § 5 Občinske reči. § 5. Občinske reči. Občinske Od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 se je pobiranje občinskih priklad priklade. dovolilo sledečim občinam: •«?•£ 1® L ZZ. Selška Oris- Davčna Steuer- so' A o o a neposrednje davke — uf die direkten Steuern 1 1 1 gier Ir fl a S3 Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung S S ÖÖ cuse občina — Gemeinde S* L K N SO % gld. kr. Suhor — Suchor . . . 1899 32 — — — št. 12 827 de 1898 Vrh — Schweinberg . . 1899 43 — — — št. 12.869 de 1898 Vinji Vrh - Weinberg . 1899 20 — — — št. 13.690 de 1898 Planina — Stockendorf . 1899 22 — — — št. 13.691 de 1898 Semič — Semitsch . . Semič in po vaseh Verčiče, Sela pri Verčičah in Gaber — Semitsch und in den Ortschaften Wer-tschitsch, Sela bei Wertschitsch und Gaber 1899 35 S s po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 25 _ št. 13.920 de 1898 L Stari Trg — Altenmarkt. Stari Trg — Altenmarkt 1899 30 25 — — M Predgrad — Bornsckloss . 50 25 — — št. 125,1345 de 1899 1 Tribuče — Tribuče . . Tribuče — Tribuče . . 1899 26 — — — E Bedenj — Weidendorf. . 24 — — — št. 449 de 1899 a a. >o Dobliče — Döblitsch . . 1899 48 — — — št 668 de 1899 Telči Vrh — Kälbersberg 1899 30 — — — št. 1091 de 1899 Butoraj — Wutarei . . po vaseh Butoraj. Labina in Zorence — in den Ortschaften Wutarei, Lachina und Sorenze . . 1899 30 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 20 _ _ št. 1286 de 1899 Vinica — Weiniz . . . 1899 26 — — — št. 1288 de 1899 Lokvice — Lokwitz . . Lokvice — Lokwitz . . 1899 44 — — — Grabrovec — Grabrovec 24 — — — št. 1289 de 1899 £ '«f‘55 Jz® ° « 'Js Selška Dit«. Davčna ©teuer« 5-» '£3' O « _ OJ» O ö a neposrednje davke — uf bie bireeten Steuern ca *2" s Ut 1 ^ S* ca It >tS3 sE?-2 %> CÖ ca a pivo od vsakega ektolitra — ŽBierauflage otn $eltolitev Opomnja Slnmerfuufl v» občina - - ©emeinbe ¡z; «s 0^0 P-i N KO 0 /o gld. kr. Hruševka — $rnšeofa . 1899 17 — — — št. 13.939 de 1898 Šmartno — ©t. SD?ortin . 1899 22 — — — št. 2 de 1899 Vodice — SBobifc . . . 1899 47 V, — — — št. 339 de 1899 Peče — $etfdj .... Zg. Koseze — DberfofeS 1899 37 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Steile ber ©etneinbe ...... 21 _ . __ št. 341 de 1899 Brezovica — Srefooifc . 1899 44 — — — št. 461 de 1899 Kamnik — ©tein . . . 1899 25 25 — — št. 520 de 1899 1899 incl. 1903 — — — 50 št. 8760 de 1899 B *c» Moravče — SftorSutfdj . 1899 23 __ — — št. 631 de 1899 S I Drtija — ®rittai . . . 1899 32 — — — št. 680 de 1899 1 M •pH Loka — Saaf .... 1899 30 — — — št. 683 de 1899 s s (S Rova — ŠRau .... 1899 28 — — — št. 791 de 1899 M Trojan a — Stojana . . 1899 20 — — — št. 831 de 1899 Stranje — ©trenje . . 1899 27 — — — št. 1029 de 1899 Radomlje — Stabomtje . 1899 25 — — — št. 1177 de 1899 Češnjice — ierfdjftetten . 1899 30 — — — št. 1179 de 1899 Tunjice — Sijeinifc . . 1899 62 — — — št. 1342 de 1889 Depalja Vas — ©epetžborf 1899 26 št. 1916 de 1899 Špitalič — Dieutbot . . 1899 32 — — — št. 2539 de 1899 Mengeš — SDiannSburg . 1899 25 — — — št. 2912 de 1899 1899 16 — — — št. 2938 de 1899 Dolsko — ©ottfo . . . Dolsko, Petelinje, Vinje, Senožeti — SDolSfo, $e« tetine, SBeint^al, ©enofdjet 1899 50 — — — št. 2995 de 1899 ’ Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. ° L ZU 3-| lLZ- Selška Orts- Davčna Steuer- sO- <3 6? O % cd S n to Na neposrednje davke — Auf die directen Steuern š 1 2 gg 'S1 cd 2 65 89 Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina - - Gemeinde % ' gld. kr. Hruševka — Hruševka . 1899 17 — — — št. 13.939 de 1898 Šmartno — St. Martin . 1899 22 — — — št. 2 de 1899 Vodice — Woditz . . . 1899 47'A — — — št. 339 de 1899 Peče — Petsch .... Zg. Koseze — Oberkoses 1899 37 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde...... 21 — — — št. 341 de 1899 Brezovica — Bresovitz . 1899 44 — — — št. 461 de 1899 Kamnik — Stein . . . 1899 25 25 — — št. 520 de 1899 1899 incl. 1903 — — — 50 št. 8760 de 1899 S Moravče — Moräutsch . 1899 23 — — — št. 631 de 1899 15) 1 Drtija — Drittai . . . 1899 32 — — — št. 680 de 1899 1 Loka — Laak .... 1899 30 — — — št. 683 de 1899 s S CČ Bova — Ran .... 1899 28 — — — št. 791 de 1899 M Troj an a — Trojana . . 1899 20 — — — št. 831 de 1899 Stranje — Stranje . . 1899 27 — — — št. 1029 de 1899 Radomlje — Radomlje . 1899 25 — — — št. 1177 de 1899 Češnjice — Kerschstetten . 1899 30 — — — št. 1179 de 1899 Tunjice — Theinitz . . 1899 62 — — — št. 1342 de 1889 Depalja Vas — Depelsdorf 1899 26 — — — št. 1916 de 1899 Špitalič — Neuthal . . 1899 32 — — — št'. 2539 de 1899 Mengeš — Mannsburg . 1899 25 — — — št. 2912 de 1899 1899 16 — — — št. 2938 de 1899 Dolsko — Dolsko . . . Dolsko, Petelinje, Vinje, Senožeti — Dolsko, Pe- tetine, Weinthal, Senoschet 1899 50 št. 2995 de 1899 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten 105 1 £ £ & t! Selška Orts- Davčna Steuer- jg ~ > £ '5*1 i| M i 1 If cd 5. mi a a> « ■ä.g P®s 'S 11 Opomnja s® ° L 11 A si (si S.-- i! sg, s® Na pivo hektolitre vom Hekt Anmerkung O o občina — Gemeinde (2®- °L gld. kr. Mekine — Münkendorf . 1899 35 — — — št. 3446 de 1899 Dol — Lustthal .... Beričevo — Förtschach . 1899 82 — — — »5 po ostalem delu občine 1 — im übrigen Theile der Gemeinde 39 — — — 1 št. 4761 de 1899 £ *s Velika Vas — Großdorf 1899 25 — — — št. 4777 de 1899 s es Nevlje — Neul . . . • • * 1899 48 — — — št. 4858 de 1899 Blagovica — Glogowitz . 1899 25 — — — št. 5659 de 1899 Zg. Tuhinj — Obertuchein 1899 55 — — — št. 8176 de 1899 Gotnica — Göttern; . . • 1899 50 — — — št. 11.929 de 1898 Koče — Kölschen . . . 1899 48 — — — št. 12.399 de 1898 Loški Potok — Laserbach 1899 55 20 št. 13.287 de 1898, ! 1341 de 1899 Gora — Gora .... 1899 62 20 — — Št. 13.612 de 1898 2153 de 1899 Ribnica — Reifmtz . . Ribnica — Reifnitz . . 1899 45 41 — 50 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der »S' . Gemeinde 23 23 — — št. 13.655 de 1898 O ® V elike Lašče — Großlaschitz 1899 37 — — — št. 13.816 de 1898 1 Sodražica — Soderschitz . Vinice — Weinitz . . . 1899 42 32 — — po ostalem delu občine ►V — im übrigen Theile der e Gemeinde 30 32 — — št. 64,1912 de 1899 Kompolje — Kompote . 1899 40 — — — št. 124 de 1899 Mozelj — Mösel . . . 1899 50 — — — št. 280 de 1899 Struge — Strug . . . 1899 25 — — — št. 706 de 1899 Sv. Gregor — St. Gregor 1899 18 ■ — — — št. 1104 de 1899 Dane — Dane .... 25 — — — št. 1198 de 1899 Jurjeviča — Iurjowitz . 1899 21 Št. 1227 de 1899 106 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. I ll Selška Orts- Davčna Steuer- & A si ® v= 1 neposrednje davke — »f die direkten Steuern š 1 1 ogli |i cS ti 8N Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung -2 - občina - - Gemeinde PhS<- N Čto 7o gld. 1 kr. Sušje — Schuschje. . . 1899 46 — — — št. 1247 de 1899 Lienfeld — Lienfeld . . Nemška Loka — Unter- 1899 70 — — — št. 1294, 3649 de 1899 deutschau 1899 25 — — — št. 1452 de 1899 Mcrovec — Morobitz. . 1899 -44 — — št. 1592 de 1899 Fara — Fara .... 1899 75 25 — — št 1593, 4760 de 1899 Draga — Suchen . . . 1899 49 — — — št. 2102 de 1899 Banja Loka — Banjaloka Črni Potok — Schwarzenbach ....... 1899 30 — — št. 2213 de 1899 1899 75 — — — št. 2278, 3649 de 1899 Podgora — Podgora . . 1899 45 — — — št. 2664 de 1899 L ■& A Videm — Widem . . . 1899 40 — — — št. 2738 de 1899 ® Trava — Obergras . . 1899 50 — — št. 2857 de 1899 1 H Dol. Log — Unterlag 1899 52 — Št. 3132 de 1899 > | Koprivnik — Nesselthal . 1899 48 — — — št. 3383 de 1899 O M Sele — Sele .... 1899 48 — — — št. 4397 de 1899 Mala Gora — Mälzern . Velike Poljane — Groß- 1899 40 — — — št. 4545 de 1899 pölland 1899 59 — — — št. 4759 de 1899 Novi Lazi — Hinterberg . 1899 25 — — — št. 4968 de 1899 Kočevska Reka — Rieg 1899 65 — — — št. 5791 de 1899 Osilnica — Ossiunitz . . 1899 40 — — — št 6801 de 1899 Kočevje — Gottschee . . 1899 54 — — — št. 6844 de 1899 Knežja Lipa — Graflinden 1899 31 — — — št. 6941 de 1899 Polom — Ebenthal . . 1899 50 — — — št. 7413 de 1899 Stari Log — Altlag . . 1899 60 — — — št. 7631 de 1899 1 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten. 107 ii i! Selška Orts- Davčna Steuer- A tu -o i neposrednje davke — uf die birccten Steuern ä i L 1 2 oig-.9 2= Ö S 'S c 3'S ZK Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung äs občina — Gemeinde rf :ä 8^ Ls-- N Ä) °/„ gld. kr. Kranj — Krainburg . . 1899 — 30 — — št. 13.252 de 1898 Stražišče — Straschische 1899 35 — — — št. 13,813 de 1898 Škofja Loka — Bischoflack 189. 40 — — — št. 13.940 de 1898 1 Križe — Hl. Kreuz . . Križe, Senično, Žiganja Vas — Hl. Kreuz, Senično, Siegersoorf. . . 1899 50 Duplje — Duplach. . . 20 — — — št. 66 de 1899 Tržič — Neutiiarkll . . 1899 50 — - — št. 790 de 1899 Zminec — Zntinec . . 1899 30 — — — št. 829 de 1899 Sorica — Zarz .... 1899 28 — — — št. 1295 de 1899 Javorje — Afriach . . 1899 20 — — — št. 1371 de 1899 ' I Stara Loka — Altlack . 1899 18 — — — št. 1512 de 1899 Sv. Jošt — Si. Jodoci . Zgornja in Spodnja Besnica — Ober- u. Unter-wessnitz 1899 48 1 I po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 20 št. 1554 de 1899 Mavčiče — Mautschitsch . 1899 20 — — — št. 1631 de 1899 Trata — Trata . . . 1899 25 — — — št. 1642 de 1899 Oselica — Osslitz . . . 1899 18 — — — št. 1699 de 1899 Hrastje — Hrastje. . . 1899 38 — — — št. 2168 de 1899 Preddvor — Höflein . . Kokra — Kanker . . . 1899 45 — — — Breg, Bela — Ranndorf, Bellach 30 _ _ Babin vrt, Tenetiše — Babendorf, Tenetisch . , 35 _ po ostalem delu občine — itn übrigen Theile der Gemeinde 25 — — — št. 2459 de 1899 108 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. |s» L a d II Selška Oris- Davčna Steuer- sS- A 2 = a neposrednje davke — us die directen Steuern i •3 1 1 11 14 ZS Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde r-ü cuN- °/n gld. kr. Selce — Selzach . . . Bukovica, Sv. Klemen, Sv. Lenart, Zg. Luša, Studeno — Bukowica, St. Clementis, St. Leonhard, Oberluscha, Studeno 1899 53 «5 jb .5 g S 1 Dolenja Vas, Kališče, Sv. Križ,Nemilje, Selce. Sv. Nikolaj (Martinj Vrh) — Dolenjavas, Ka-tišče, Hl. Kreuz, Nemilje, Selzach, St. Nikolai (Marlinsberg) 43 *5 c6 Dražgoše — Draschgosche 23 — — — št. 3130 de 1899 M Smlednik — Flödnig. . Smlednik, Moše, Hraše — Flödnig, Moše, Hraše 1899 16 — — — Trboje — Terboje. . . 48 — — — Zapoge — Seebach . . 47 — — — št. 3451 de 1899 Cerklje — Zirklach . . 1899 50 — — — št. 6632 de 1899 Trebelno — Trebelno po vsej občini izimši vas Debenec — in der ganzen Gemeinde mit Ausschluss der Ortschaft Debenec. . 1899 41 št. 13.728 de 1898 /=> e-# Mokronog — Nafsenfuß . po vaseh Gorenj e, Srednje in Spodnje Laknice in Sv. Vrh — in den Ortschaften Ober-, Mittel- und Unter-Laknic und Kreutzberg 1899 68 S 1 o M Št. Jernej — St. Bartelma po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 1899 45 35 — — — št. 13.730 de 1898, 3573 de 1899 št. 96 de 1899 k fad Kostanjevica — Landstraß Osterc, Črneča Vas, in po vaseh Slinovec in Karlice — Osterc, Scherendorf, und in den Ortschaften Slinovec und Karlice 1899 42 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 40 — — — št. 300 de 1899 Rechenschaftsberickt. — § 5. «ZemeindeaNgelegenheiten. 109 I § 0 a Selška Davčna ffl s •> S -S® '5*1 ’S .S I Si cd tš-bß 5 a» e -a .s ■ff-* Orts- Steuer- S 1 s gf .3 ® L 0 J,'! Opomnja LS A cn -° 8,3 S3 E •s oi’s .> 33 ißt. Anmerkung L SS ol 'S ° SC cd ^ LN L D 1 2^3 Q 3:5 8 S5 6 0 občina — Gemeinde N tb °/o gld. kr. Kadeče — Ratschach . . 1899 46 — — — št. 565 de 1899 Škocijan — St. Cantian 1899 32 — — — št. 1226 de 1899 Studenec — Bründl . . po v Boštanj vfaranih vaseh — in den nach Sari enstein eingepfarrten Ort- 1899 schäften 41 — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde. . . . . 26 _ _ št. 1297, 5585 de 1899 Tržišče — Tersische . . 1899 46 — — — Št. 1298 de 1899 Cerklje — Zirkle . . . 1899 25 — — — št. 1451 de 1899 Št. Ruprt — St. Ruprecht 1899 25 — — — št. 1475 de 1899 Čatež — Čatež . . . 1899 32 — — — št. 1509 de 1899 JQ Krško — Gurkfeld. . . po vasi Leskovec — in der Ortschaft Haselbach 1898 33'/-, — — — naknadno dovoljena in — nachträglich geneh- ® po mestu Krško in po miget 1 farni občini Sv. Duh — in der Stadt Gurkfeld uud © in der Pfarrgemeinde Hl. X Geist ....... 1899 35 20 — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 25 20 Št. 1911, 2597 de 1899 Raka — Arch .... 1899 22 — — — št. 2457 de 1899 Šmarjeta — St. Marga- Gorenja Vas, Zbure — reihen Oberdorf, Zbure . . . 1899 45'/. — — — Zagrad — Zagrad. . . 40 — — — št. 2538 de 1899 Dvor — Johannisthal 1899 32 — — — št. 2977 de 1899 Sv. Križ pri Kostanjevici — Hl. Kreuz bei Landstraß Sv. Križ — Hl. Kreuz . 1899 62 — — — BušečaVas, Planina. Sto- janski Vrh — Buschen-dorf, Planina, Stojanski Verh 76 — — — št. 3174 de 1899 ’«rg> LA ° L Z« Selška Orts- Davčna Steuer- sC- A S = 1 neposrednje davke — uf die birpctcn Steuer» i I '1 ! f-s a -- E S 35 S,# JS 2 ra 1 .s ° te 2 O «s -s § Opomnja Anmerkung 11 občina — Gemeinde CMS#- N #/. gld. kr. Velika Dolina — Groß-dolina 1 1899 20 št. 3704 de 1899 s 0 1 Boštanj — Savenstkin . Sv. Križ pri Svibnem — St. Crucis .... Sv. Jurij — St. Georgen 1899 1899 40 30 20 ' št. 4295, 7489 de 1899 © m Svibno — Scharfenberg . 52 — — — s* M Dobovec — Dobovec . . 88 — — — št. 5153 de 1899 Bučka — Bučka . . . 1899 45 — — — št. 5539 de 1899 Kotredež — Kotredesch . po vaseh Čebine, Zno jile in Sv. Planina — in den Ortschaften öebine, Znojile und Hl. Alpe . . 1899 27 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde ..... 48 _ št. 12.996 de 1898 Zagorje — Sagor. . . 1899 40 — — — št. 13.162 de 1898 Kežiše — Arschische . . Loke — Loke .... 1899 44 — — — N po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 22 št. 13.185 de 1898 1 -s •p—; Št. Lampert — St. Lam-precht 1899 24 št. 97 de 1899 2 Kresnice — Kresnitz . . 1899 267. — — — št. 1055 de 1899 Krka — Obergurk. . . 1899 17 — — — št. 1183 de 1899 Hotič — Höttitsch . . . 1899 35 — — — št. 1477 de 1899 Litija — Littai.... 1899 17 — — št. 1478 de 1899 Moravče — Moräutsch . 1899 20 — — — št. 2059 de 1899 Polsni k — Billichberg 1899 16 — — — št. 2147 de 1899 Kolovrat — Kolovrat. . 1899 37 — — — št. 3382 de 1899 Gorenja Vas — Oberdorf 1899 25 — — — št. 3405 de 1899 Vače — Watsch . . . 1899 26 — — — št. 4467 de 1899 Hudo — Pösendorf . . 1899 20 — — — št. 5013 de 1899 Šmartno — St. Martin . 1899 31 — — — št. 5788 de 1899 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten. Ill .3 85 1# lš Selška . Orts- Davčna Steuer- 'cf (h Si 1 neposrednje davke — uf bie direkten Steuer» i 11 g®- n cd S Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občiua — Gemeinde £5 53 S3S5 iSss- N «3 °/n gld. kr. Iška Vas — Jggdorf . . 1899 32 — — — št. 375 de 1899 Podgorica — Podgoritz . 1899 25 — — — št. 1160 de 1899 črni Vrh— Schwarzenberg Črni vrh — Schwarzenberg 1899 27 — — — Selo — Selo .... 23 — — — št. 1229 de 1899 Vič Waitsch .... 1899 35 — — — št. 1605 de 1899 Vrhnika — Oberlaibach . Verd — Verd .... 1899 24 — — — Ljubljana — Laibach Ježica — Ježica . . . Nova Vrhnika, Stara Vrhnika, Velika Ligo-jina, Blatna Brezovica — Neuobrrlaibach, Altober-laibach, Großligojna, Blatna-bresovca . . . . . . po vaseh Ježica, Savlje, Kleče, Mala Vas, Sto-žiee — in den Ortschaften Ježica, Savlje, Kleče, Mala Bas, ©tožite . . . . po vaseh Jarše, Tomačevo — in den Ortschaften Jarše, Tomačevo . . . 1899 17 27 17 — — — št. 2028 de 1899 št. 2698 de 1899 Medvode — Zwischenwässern Sora, Draga, Studenčice, Gorenja Senica, in po vaseh Goriče, Svetje in Bakovnik - Zaier, Draga, Studenčice, Oberfenica, und in den Ortschaften Gör-tschach, Svetje und Rakovnik 1899 35 št. 2975 de 1899 Moste — Moste . . . Šmartno — St. Martin. 1899 20 — — — št. 4059 de 1899 Devica Marija v Polju — Mariafelb .... Slape, Kašelj, Zadobrova — Slape, Kašelj, Sadobrova 1899 16 št. 4857 de 1899 Pijava Gorica — Piauz-biichel 1899 20 — — — št. 7632 de 1899 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. „s ES Is •-3"i eusa- Selška Orts- Davčna Steuer- 'Ir A s « vQ ts :5 NtiO Na neposrednje davke — Auf die direkten Steuern ä ii o M Ö O) s S 'S S cd ä Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Alimerkiinl, občina - - Gemeinde °/o gld. kr. Žilce — Schilze . . . 1899 59 št. 13.469 de 1898, 5751 de 1899 Cerknica — Zirknitz . . v trgu Cerknica — im • Markte Zirknitz .... 1899 — 20 — — št. 13.609 de 1898 po davčnih občinah: — in den Steuergemeinden: Cerknica — Zirknitz . . 54 — — — Begunje — Wigaun . . 75'A — — — Dolenja Vas in Ulaka — Niederdorf und Ulaka . . 34 — — — Grahovo in Žirovnica — Grahovo und Žirovnica . 46 — — — Bezuljak in Kožljek — Wesulak und KoLljek . . 35 % — — —, 'e Selšček — Selšček . . 40'A — — — št. 1390 de 1899 8 Godovič — Godowitsch . 1899 20 — — — št. 126 de 1899 1 Vojsko — Woiska. . . 1899 35 20 — — št. 171 de 1899 I cd Črni Vrh — Schwarzenberg 1899 25 — — — št. 257 de 1899 dlv J Dole — Dolech . . . 1899 40 — — — št. 466 de 1899 Gor. Logatec — Oberloitsch 1899 25 — — — št. 623 de 1899 Sp. Idrija — Unteridria . 1899 30 24 — — št. 830 de 1899 Rakek — Rakek . . . Unec in Slivice — Mau- • nitz und Sliviz .... 1899 48'A — — — po vasi Rakek — in der Ortschaft Rakek .... 35'A — — — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 32'A — — — št. 952 de 1899 Stari Trg — Altenmarkt 1899 35 — — — št. 1429 de 1899 Idrija — Zdria . . . 1899 30 — — — št. 1431 de 1899 Čekovnik — Tschekaunik . 1899 40 — — — št. 1432 de 1899 Rechenschaftsbericht. — § 5. Gemeindeangelegenheiten 113 5s? ei 11 Selška Orts- Davčna Steuer- sß- A Sl i neposrednje davke — us die direkten Steuern 1 1 1 ir ° St ctj L Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina — Gemeinde S3 5$ SK n to #/„ gld. kr. Lož — Laas .... 1 ; . 1899 40 — — — št. 2100 de 1899 Planina — Planina . . Gorenja Planina, Dolenja Planina, Laze — Ober-planina, Unterplanina, Lase 1899 45 I '* , — po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 35 št. 2122 de 1899 1 I Bloke — Oblak . . . Gradiško, Hiteno, Zales — Gradiško, Hiteno, Zales 1899 89 — — — 1 po ostalem delu občine — im übrigen Theile der Gemeinde 45 št. 2159 de 1899 Hotedršica — Hotederschitz 1899 38 — — — št. 2829 de 1899 Rovte — Gereuth . . . 1899 25 — — — št. 4196 de 1899 Dol. Logatec — Unterloitsch 1899 30 — — — št. 4614 de 1899 Novo Mesto — Nudolfs-toert 1899 25 št. 12.949 de 1898 Črmošnjice — Tschermosch-nitz 1899 40 št. 13.289 de 1898 1 Velika Loka — Großlack 1899 18 — — — št. 13.571 de 1898 «r» Z Trebnje — Treffen . . 1899 20 — — — št. 452 de 1899 Z Mirna Peč — Hönigstein ......... 1899 25 — — — št. 1917 de 1899 1 I 1 S S Sv. Peter — St. Peter . Zidanja Vas, Črešnjica, Sv. Peter, Herinja Vas — Seidendorf, Kerschdorf, St. Peter, Hereindorf, . . 1899 18 1 o > i o Zalovice — Schalowitz . 26 — — — št. 3177 de 1899 Bela Cerkev — Weißkirchen 1899 30 — — — št. 3178 de 1899 Brusnice — Wrussnitz . 1899 25 — — — št. 3310, 7896 de Toplice — Töplitz. . . Gorenje Polje — Oberfeld 1899 45 1899 št. 3609 de 1899 114 Letno poročilo. — § 5. Občinske reči. ■s4 s® o s s 'o o P-i Selška Orts- Davčna Steuer- & (h 2 y ® « cd :3 N SO 1 5 ® — > S -g® .2, s II m « 1 Š L - 1 1 1 og -S 2= c n 'S 52 cd £ Na pivo od vsakega hektolitra — Bierauflage vom Hektoliter Opomnja Anmerkung občina - - Gemeinde /o gld. 1 kr. Dobrniče — Döbernik Selo — Selo .... 1899 16 — — — Dobrniče, Knežja Vas, Korita — Döbernik, Gra- t—» a fendorf, Trägern . . . 50 — — — št. 3812 de 1899 , — im übrigen Theile der o & Gemeinde 39 — — — št. 6095 de 1899 Poljane — Pöllandl . . 1899 25 25 — — št. 6914 de 1899 Orehovica — Nussdorf . 1899 47 — — — št. 9226 de 1899 Zagorje — Zagorje . . 1899 64 20 _ št. 13 286 de 1898, 2025 de 1899 čelje — Celje .... 1899 45 — — — št. 13.634 de 1898 Bistrica — Feistritz . . 1899 30 25 — — št. 36 de 1899 Smerje — Smerje. . . 1899 55 25 — — št. 397,3131 de 1899 Budanje — Budanje . . 1899 50 25 — št. 876 de 1899 ep >D Knežak — Grafenbrunn . Bač, Knežak, Koritnice 2 — Bač, Grafenbrunn, Ko- J=> N ritnice 1899 24 20 — — 1 Jurišiče — Jurišiče . . 49 20 — — c6 Šembije, Podtabor — 'e1 >» Šembije, Podtabor . . . 34 20 — — št. 954 de 1899 O a. Slavina — Slavina . . 1899 — 18 — — Matenja Vas, Eakitnik, Slavina — Mautersdorf, Rakitnik, Slavina . . . 16 — — — Orehek — Nussdorf . . 32 št. 1051 de 1899 1 g .°, & Selška Davčna © a > S ä 1 ~ a 6= bo -<0 c M |r CÖ .L Steuer- S ö tJ 1 S °to .3 ® S Opomnja Orts- L ■? g ■§ ‘■i LN A 72 /_J n,— ö S Anmerkung ss S3 O a oS vQ 1898. B. Izkaz o troskih vzdrževanja okrajnih cest vštevši prispevke okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih cest za 1. 1898. G. Izkaz o troških vzdrževanja deželnih cest za 1. 1898. D. Izkaz o dohodkih okrajnih cestnih Zakladov za 1. 1898. in o visokosti priklad, ki so se pobirale. E. Izkaz o podporah izplačanih od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 iz deželnega zaklada za cestne zgradbe'in druge cestne namene. 138 Letno poročilo. — § 6. Občila. 36. Proračuni za 1. 1899. Prispevki za vzdrževanje deželnih cest od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899. 37. Statistični izkazi o troskih za ceste. Pozivno na uvod tega poročila, marg. L, predloži deželni odbor: I. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju troskov za vzdrževanje deželnih cest za 1. 1899. II. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju troskov za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam za 1. 1899. III. Izkaz o proračunjeni potrebščini za vzdrževanje okrajnih cest vštevši prispevke prizadetih okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih cest in dovoznih cest k železniškim postajam in o visokosti priklad proračunjenih v pokritje vkupne potrebščine za 1. 1899. IV. Izkaz o onih svotah, ki so se izplačale od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 za vzdrževanje deželnih cest dotičnim okrajnim cestnim odborom na račun prispevkov deželnega zaklada odpadajočih na 1. 1898. in 1899. Izvršuje sklep deželnega zbora XII. seje z dne 13. februarija 1. 1894. predloži deželni odbor dalje: A. Izkaz o troskih vzdrževanja okrajnih in deželnih cest vkupno za 1. 1898. B. Izkaz o troških vzdrževanja okrajnih cest vštevši prispevke okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih cest za 1. 1898. G. Izkaz o troških vzdrževanja deželnih cest za 1. 1898. D. Izkaz o dohodkih okrajnih cestnih Zakladov za 1. 1898. in o visokosti priklad, ki so se pobirale. E. Izkaz o podporah izplačanih od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 iz deželnega zaklada za cestne zgradbe'in druge cestne namene. I. Izkaz o proračunjeni potrebščini in o pokritju troskov za vzdrževanje deželnih cest za leto 1899. Potrebščina — - (Etfariittnis d ’> o v oz n m oesta M na progi k postaji «D >cn d £ att ber $freo O -A o X oz n m cesta cti M na progi k postaji i an der Strecke zur Station d g L-L 1 Sv. Peter-Reka, juž. želez. St. Peter-Fiume, Südbahn Trnovo Dornegg 2 Ljubljana-Trst „ Laibach-Triest „ Postojina Adelsberg 3 Ljubljana-Trbiž, drž. želez. Laibach - Tarvis, Staatsb. Podnart Podnart 4 Lesce Lees 5 ff ff Vižmarje Bizmarje 6 Ljubljana - Grosuplje - Ko- Laibach - Großlupp - Got- Ljubljana, Laibach, Unterkr. čevje, dolenjske železnice tschee, ltnterfrainer Bahnen dol. železnica Bahnhof 7 ff Skofeljca Skofelca 8 Šmarje St. Marein 9 ft Grosuplje Großlupp 10 „ ff Gušperk Zobelsberg 11 n n Velike Lašče Großlaschitz 12 n Orteneg Ortenegg 13 Ribnica Reifnitz 14 » ff Kočevje Gottschee 15 Grosuplje-Novo Mesto- Großlupp - Rndolfswert- Straža, dolenjske železnice Strascha, Unterkr. Bahnen Višnja Gora Weixelburg 16 n tt Zatičina Sittich 17 „ Velika Loka Grotzlack 18 n Trebnje Treffen 19 Mirna Peč Hönigstein 20 Novo Mesto Rudolfswert 21 ff Straža Strascha Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 143 II. Ausweis über das hräliminirte Erfordernis und die Deckung des Aufwandes für die Erhaltung der Eifenbahnzufahrtsstraßen Pro 1899. Zufahrtsstraße v cestnem skladovnem okraju im Straßenconcurrenz-Mezirke Dolgost cest Straßen^ länge hm Vzdr- ževalni troski Erhal- tungs- kosten Od teh odpade na Von denselben treffen deželni zaklad den Lan- des- fond fl. kr. fl. kr. fl. kr podjetje železnice die Bahn- unter- nehmung okrajni cestni zaklad den Bezirks-straßen-fond fl. kr. magi- strat ljub- ljanski den Magi- strat Laibach fl. kr. Opomnja Anmerkung Bistrica Feistritz Postojina Adelsberg Radoljica Radmansdorf Y) ff Ljublj. okol. Laibach Umg. mesto Ljublj. Stadt Laibach (magistrat) 1 Magistrat) Ljublj. okol. Laibach Umg. Velike Lašče Großlaschitz Ribnica Reifnitz Kočevje Zatičina n Trebnje Gottschee Sittich Treffen Novo Mesto Rudolfswert 0-353-5 0-370 0134 0080 0037 0 047 0-233 0 084-5 1226 0010 0450 0 300 0-015 0 105 0013-8 0073-8 0200 0-175 0-262 Skupaj — Zusammen - 84 834 21 47 60 111 15 20 105 40 240 12 85 523 1 33 11 49 50 40 90 80 4 60) 40/ 2486 69 42 278 22 20 60 80 32 l74 16 t 20 i 60 842 90 278 22 20 60 80 32 174 16 20 60 800 42 278 22 20 66 60 80 32 174 16 20 60 št. - 3. 12618 de 1898 * 13544 „ „ št.-S- 13503 de 1898 * 13118 „ „ št.-S- 7279 de 1 , 13118 „ 1 13748 „ 13404 „ št. - 3. 13545 de 1898 „ 13630 „ , „ 12787 .. , 90 805 III. Izkaz o proračunjeni potrebščini za vzdrževanje okrajnih cest z doneski okrajnih cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih cest, dovoznih cest k železniškim postajam, in o visokosti doklad za pokritje skupne potrebščine za leto 1899. ti ss Si S3- 1 Jti .■g 0) rt jo M H Cesti gonom ii okraj 'enz Mezirk Dolgost' cest Straßen- länge Potrebščina — Erfordernis K temu prisp vzdrževE Hiezu Beitr Erhaltunc evek za mje flfl z»r Mezda za cestarje Ein- räumer- löhne Admini- strativni troški Admini- strations- kosten Troski vzdrže- vanja Conser- vations- kosten Različni troski Verschie- dene Auslagen Skupaj Zusammen der deželnih Landes- kolo- dvorsko- dovoznili Bahnhof- zufahrt- cest — Straßen 1 2 3 4 5 6 7 8 hm fl. kr. sl. kr. ti. kr fl. kr. ti. kr. fl. I kr. fl. kr. l Bistrica Feistritz . . 3P200 576 160 20771 73 60 21567 73 _ 2 Bled Veldes . . 19000 216 - 60 — 1970 — 575 88 2821 88 2002 50 — — Z Brdo Egg ... 64700 — — — — — — — — — — — — — — 4 Cirknica Zirknitz . . 8-300 — — — 1844 — 32 — 1876 — 650 — — 5 Črnomelj Tschernembl . 85-220 216 — 180 — 4975 850 6221 — 2982 50 — — 6 Idrija Jdrta . . . 52-420 1008 — 300 — 2870 — 3070 — 7248 — 1002 •— — — 7 Kamnik Stein . . . 56-540 900 — 300 — 10269 — 75 — 11544 — 2760 — — — 8 Kočevje Gottschee . . 97-280 2220 — 423 — 6588 — 2945 — 12176 — 2358 — 174 34 9 Kostanjevica Landstraß . . 40-910 840 — 440 — 3530 — 60 — 4870 — — — — — 10 Kranj Krainburg 86-500 360 — 500 — 10175 — 200 — 11235 — 254 — — — 11 Kranjska Gora Fronau . . 2-000 192 — 30 — 170 — 620 57 1012 57 855 — — — 12 Krško Gurkfeld . . 64-860 1440 — 400 — 3790 — 2110 — 7740 — 1345 — — — ,3 Litija Littai . - - 111-760 1155 — 650 — 3544 — 3928 59 9277 59 600 — — ■— 14 Ljublj. okolica ßctihadj Uma. 207 050 3962 — 1380 — 12280 — 2250 — 19872 — 1400 — 80 — 15 Logatec Loitsch . . - 22-410 864 — 60 — 1214 — 1391 20 3529 20 477 50 — — 16 Lož Laas . . . 24-400 432 — 150 — 2322 — 60 — 2964 — 1009 25 — — 17 Metlika Möttling . . 80-430 850 — 350 — 2960 — 100 — 4260 — 135 — —• — 18 Mokronog Nassenfuß . - 47-250 720 — 100 — 3620 — 250 — 4690 —• 2385 — — — 19 Novo Mesto Rndolsswert . 93-300 888 — 200 — 7885 — 720 — 9693 — 2527 50 60 20 Postojina Adelsberg 29330 616 — 80 — 1491 — 910 — 3097 — 1119 — 278 — 21 Radeče Ratschach . . 33100 432 — 150 — 1295 — 400 — 2277 — 1135 — — — 22 Radovljica Radmannsdorf 34-410 545 — 135 — 3457 — 562 — 4699 — 344 — 23 23 Ribnica Reifnitz . . 54-000 1368 — 120 — 3100 — 1814 13 6402 13 2650 — 32 63 24 Senožeče Senosetsch. . 14-960 264 — 65 — 739 387 871/* 1455 87 V* 249 — — — 25 Škofja Loka Bischoflack. . 28510 900 — 150 — 2410 — 1406 — 4866 — 2830 — — 26 Trebnje Treffen . . 41-900 488 — 200 1288 — — — 1976 — 520 — 20 — 27 Tržič Neumarktl 16-620 200 — 45 — 800 — 2737 — 3782 — -— — — — 28 Velike Lasiče Großlaschitz . 46310 520 — 390 2965 496 54 4371 54 615 — 80 — 29 Vipava Wippach . . 21-470 720 — 85 807 85 71 20 1684 05 374 11 — — 30 Vrhnika Oberlaibach - 63-850 1320 — 300 — 4229 — 210 — 6059 — — — — — 31 Zatičina Sittich . . . 20-410 — — 145 —■ 1190 — — — 1335 — 1183 — 16 — 32 Žužemperk Seisenberg 29-910 — 310 — 1739 67 800 — 2849 67 565 — — — Skupaj - - Zusammen - 24212 7858 126289 25 29092 98^2 187452 231/ž 34327 36 763 97 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 145 III. Ausweis über das Präliminirte Erfordernis für die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluss der Beiträge der Bezirksstraßenfonde zur Erhaltung der Landes- und der Eisenbahnzusahrts-Straßen, sowie über die Höhe der behufs Deckung des gesummten Erfordernisses einzuhebenden Steuerumlagen Pro 1899. Skupna potrebščina Gesammt-(5r for bering Zalaganje z - - Deckung Lurch Če se primerja potrebščina s pokritjem, kaže se Erfordernis und Deckung gegenüber gehalten, resultirt ein aktivi Activa različnimi dohodki Verschie- dene Empfänge doklado na direktni davek Umlage auf die directen Steuern skupaj Zusammen v predpisu im Vor-schreibungs-betrage °/o v znesku im Ertrage prebitek Überschuss primanj- kljaj Abgang 9 10 n 12 13 14 15 16 n. kr. o. kr. TT. kr. fl. kr. fi. kr. n. 1 kr. sl. /kr. sl. |k ' 21567 73 18442 17365 17 18 3125 73 21567 73 4824 38 21847 93 25 5461 98 5461 98 637 60 2526 294 25 — — 18617 13 12 2234 05 2528 30 2 30 — - 9203 50 — — 28311 12-/2 20 5662 23 5662 23 — — 3541 2 7 8250 — — — — — 55115 15 15 8267 27 8267 27 17 27 — - 14304 — — — — — 53362 — 25 13340 50 13340 50 — — 963 5 0 14708 34 1343 70 — — 44548 33 30 13364 64 14708 34 ' — - 4870 — 97 07 — — 26516 29-/2 18 4772 93 4870 — — - — - 11489 4000 59802 84 13 7774 36 11774 36 285 36 1867 57 — — — — 26679 63-/2 7 1867 57 1867 57 — - 9085 - — — — — 31583 — 25 7895 75 7895 75 — — 11892 5 9877 59 200 — 164 80 52848 82-/2 18 9512 79 9877 59 — — — 21352 — — — — — 109013 76 20 21802 76 21802 76 450 76 - 4006 70 — — . — 20182 23 20 4036 44 4036 44 29 74 - 3973 25 560 — 384 — 19542 20 15 2931 33 3875 33 — — 97 9 2 4395 — — — — — 23184 13-/2 18 4173 14 4173 14 — — 221 8 6 7075 — 2048 15 — — 31417 81 16 5026 85 7075 — — - 12280 50 — — — 57185 90 21 12009 03 12009 03 — - 2714 7 4494 — 1546 — — — 29480 — 10 2948 — 4494 — — — — 3412 — — — — — 16105 — 22 3543 10 3543 10 131 10 — 5066 - — — — — 23214 99 20 4643 — 4643 — — — 423- 9084 76 — 38 53 20559 6I-/2 44 9046 23 9084 76 — — _ 1704 87 V* * 348 771/* — — 13559 58-/2 10 1355 96 1704 73-/- — — — 1 4 7696 - — — — — 39403 — 20 7880 60 7880 60 184 60 2516 — 142 66 — — 21557 51 14 3018 05 3160 71 644 71 — 3782 900 — ' — 19421 64-/2 10 1942 16 2842 16 — —- 939 8 4 5066 54 — — — 13915 48 26 3618 02 3618 02 — — 1448 5 2 2058 16 450 38 — — 26700 13 9 1602 — 2052 38 — 57 8 6059 — 800 — — — 35152 — 15 5272 80 6072 80 13 80 — 2534 — — — — — 27145 — 6 1628 70 1628 70 — 905 3 0 3414 67 — — — — 15521 24 17 3414 67 3414 67 — — — 222543 561/* 12730 981/ž 19029 33 998858 67 — 183172 64 214932 95-/2 2397 24 10007 8 5 Opomnja Anmerkung Št. — Z. — leta — de „ 12618 „ 1898 13551 , „ *) „ 13364 „ „ „ 12615 „ „ , 13478 „ „ „ 13672 „ . „ 13809 .. „ „ 13007 „ „ 13403 , „ » 12595 „ „ . 13857 .. , „ 13323. „ „ , 13118 „ , „ 13050 „ , „ 12956 , „ „ 12166 , 12500 „ „ » 12787 „ „ » 13544 „ „ „ 13477 „ , „ 13503 „ „ n 13404 , „ . 13070 .. „ , 13713 „ , „ 13630 „ , » 13619 , , „ 13748 „ , » 13407 , „ „ 13097 , , » 13545 „ „ 12550 „ .. *) Ni proračuna predložil — Keine Präliminare vorgelegt. IV. Izkaz o onih svotah, ki 80 se izplačale od 1. oktobra 1898 do konca meseca septembra 1899 za vzdrževanje deželnih cest dotičnim okrajnim cestnim odborom na račun prispevkov deželnega zaklada za leto 1898 in 1899. IS m Iv it v. ;i n o posamezna skupna Tek. štev. okrajno-cestnemu odboru odlok deželnega odbora z dne s v o t a gld. kr. 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 v letu 1897. Kranj .... Kranjska Gora . i Novo Mesto . . Postojina . . . v letu 1898. Girknica . . . Črnomelj . . . Idrija .... Kamnik . . . Kočevje . . . Kranj .... Kranjska Gora . Litija .... Logatec . . . Metlika . . . Mokronog . . Radeče . . . 23. novembra 1898, št. 7665 751 7872 602 29. 10238 808 69 26. marca 1899, „ 13098 1. 1898 1078 67^/2 8. aprila 1899, št. 2960 861 301/: 19. oktobra 1898, „ 11172 990 14. junija 1899, „ 2299 1590 11. septembra 2118 514 11. 3985 1426 11. 2179 1597 762 25. 3155 493 31. decembra 1898, „ 13240 350 27. septembra 1899, „ 3670 150 13. marca 2165 1763 681/: 21. novembra 1898, „ 11786 27. februarja 1899, „ 1213 Odnos . 250 5 751 602 808 1078 17 40 69 67^/2 101/: 921/s 86 990 159 51 1426 717 762 493 350 150 176: 1 301/: 0 101/: 4 921/: 18 72 92 24 3 681/: 3 571/: 303 13.164 57 V» Rechenschaftsbericht, — § 6. Communicationsinittel. 147 IV. Ausweis über die vom 1. October 1898 bis Ende September 1899 den mit der Obsorge von Landesstraßen betrauten Bezirksstraßenausschüssen auf Rechnung der den Landesfond im Jahre 1898 und 1899 treffenden Beiträge geleisteten ä Contozahlungen. Angewiesen Einzeln Zusammen Post Nr, dem Bezirksstraßenausschusse gemäß Landesausschuss-Verordnung vom Betrag fl- kr. fl. kr. 23. November 1898, Z. 7665 751 17 751 17 23. „ ff ff 7872 602 40 602 40 29. ff ff 10238 808 69 808 69 26. März 1899, „ 13098 de 1898 1078 67-/2 1078 67-/2 8. April 1899, Z. 2960 861 30^2 861 30-/2 19. October 1898, „ 11172 990 — 990 — 14. Juni 1899, „ 2299 1590 10h2 1590 IO-/2 ll. September ff ff 2118 514 92-/2 514 92-/2 11. ff ff 3985 1426 18 1426 18 11. ff ff 2179 717 72 717 72 2- ff ff 1597 762 92 762 92 25. ff ff 3155 493 24 493 24 31. December 1898, „ 13240 350 — 350 — 27. September 1899, „ 3670 150 15 150 15 13. März ff ff 2165 1763 68-/2 1763 68-/2 21. November 1898, „ 11786 250 — 27. Februar 1899, „ 1213 53 57-/2 303 57-/2 Fürtrag . 13.164 74 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 pro 1897. Krainburg Kronau . Rudolfswert Adelsberg. pro 1898. Zirknitz . Tschernembl Jdria . . Stein . . Gottschee . Krainburg Kronau Littai . . Loitsch . . Möttling . Nassenfuß. Ratschach . IX a k. a z a n o posamezna skupna Tek. štev. okrajno-cestnemu odboru odlok deželnega odbora s v o t a z dne gld. kr. gld. kr. 13 Radovljica Prenos . 27. septembra 1899, št. 2308 452 321/* 13.164 452 74x/2 32x/s 14 Ribnica 20. decembra 1898, , 13149 1000 — 1000 — 15 Senožeče 11. septembra 1899, , 2818 210 08x/2 210 08x/2 16 Škofja Loka 29. novembra 1898, „ 12596 2000 — 2000 — 17 Trebnje 20. decembra 1898, „ 13150 400 400 — 18 Velike Lasiče . . ; . . 8. junija 1899, „ 5567 642|ll1/ü 642 IV/2 Žužemperk >> » 3722 294 841/s 294 841/* 19 29. aprila 1 L LA 1 » Bled 14. aprila 1899, št. 3891 1000 — 2000 14. junija >, „ 6425 1000 — — 2 Črnomelj 15. marca „ „ 2687 1000 — 18. avgusta „ , 8856 2200 — 3200 — 1000 1000 3 Idrija 2. marca „ “299 — — , „ 9306 450 4 LiOgateC ....... 2. septembra 40U _ 5 2686 1000 5. junija „ n ^uuu „ „ 5874 250 1250 6 Mokronog 33. » » 6773 2152 64x/2 2152 64x/s 7 Novo Mesto 18. julija „ 7576 500 — 500 — 8 Radeče 26. marca „ » 2967 300 — 23. junija . - 5322 200 — 9. avgusta „ „ 8543 200 — 700 — 9 Trebnje 17. januarja .. . 446 550 — 550 — 10 Velike Lasiče 8. junija . 5567 500 500 — 11 Žužemperk 18. februarja . 1216 500 — 500 — Skupaj . • ■ 30.966 75x/2 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 149 Angewiesen Einzeln Zusammen Post . Nr. dem Bezirksstraßenausschusse gemäß Kunueyuuy|a)u|y= Verordnung vom Betrag fl. kr. fl- 1 kr. Übertrag . 13.164 741/s 13 Radmannsdorf 27. September 1899, Z. 2308 452 321/» 452 32x/ž 14 Reifnitz 20. December 1898, „ 13149 1000 — 1000 — oi n 081/2 210 081/ä 15 Senosetsch li. öqjicmucL loyy, „ ü OIO 16 Bischoflack 29. November 1898, „ 12596 2000 — 2000 — 17 Treffen 20. December 1898, „ 13150 400 — 400 — 18 Großlaschitz 8. Juni 1899, „ 5567 642 lV/s 642 II1/? 19 Seisenberg 29. April ff „ 3722 294 841/s 294 84 V* pro 1899. 1 Veldes 14. April 1899, Z. 3891 1000 — 14. Juni ff ff 6425 1000 — 2000 — 2 Tschernembl 15. März ff ff 2687 1000 — 18. August ff ff 8856 2200 — 3200 — 3 Jdria ........ 2. März ff ff 2299 1000 1000 4 Loitsch 2. September ff ff 9306 450 — 450 — 5 Laas 21. März ff ff 2686 1000 — 5. Juni ff ff 5874 250 — 1250 — 6 Nassenfuß 23. ff ff 6773 2152 641/2 2152 641/ü 7 Rudolfswert 18. Juli ff ff 7576 500 — 500 — 8 Ratschach 26. März ff ff 2967 300 — 23. Juni ff ff 5322 200 — 9. August ff ff 8543 200 — 700 — 9 Treffen 17. Jänner ff ft 446 550 550 10 Großlaschttz 8. Juni ff ff 5567 500 — 500 — 11 Seisenberg 18. Februar ff ff 1216 500 — 500 — Zusammen . • - 30.966 7bff2 A. Izkaz o troskih vzdrževanja okrajnih in deželnih cest za 1. 1898. skupaj. Cestn Troski za vzdrževanje i okraj okrajnih in deželnih cest Bezirks- und Landesstraßen okrajnih cest Bezirksstraßen jg ji H N- Koncurrenz - Bezirk skupna dolgost Gesammk- Länge svota Summe dolgost Länge svota Summe 1 2 3 4 hm fl. kr. hm fl. kr. 1 Bistrica Feistritz .... 31-200 2800 70 31-200 2800 70 2 Bled Veldes .... 50000 8464 24 19-000 1523 14 3 Brdo Egg 64700 1469 24 64 700 1469 24 4 Cirknica Zirtnitz .... 21-360 8017 37 8-300 1397 41 5 Črnomelj Tschernembl. . . 130 720 10342 05 85-220 5490 59 6 Idrija Jdria 65-860 10455 '2'2ll 2 52-420 4561 841/2 7 Kamnik Stein. ... 107 240 14187 15 56-540 9643 69 8 Kočevje Gottschee.... 131-280 14370 861/* 97-280 10467 701/ä 9 Kostanjevica Landstraß . . . 40910 11425 06 40-910 11425 06 10 Kranj Krainburg . . . 98-200 3673 74 86-500 2730 30 11 Kranjska Gora Kronau .... 12-740 2563 24 V* 2000 823 72x/2 12 Krško Gurkfeld.... 102-800 9841 60 64-860 6223 18 13 Litija Littai 119-760 14574 841/a 111-760 12106 00X/2 14 Ljubij. okolica Laibach Umgebung 207 050 17099 9V/2 207 050 17099 91x/2 15 Logatec Loitsch .... 39-410 4730 95 22 410 2770 61 16 Lož Laas 55-600 9370 55 24-400 3072 20 17 Metlika Mottling . . . 82 430 5573 44 80-430 5363 14 18 Mokronog Nassenfuß . . . 63-450 7684 08 47-250 2728 81 19 Novo Mesto Rudolfswert . . 128-800 14182 60x/2 93-300 8096 81x/2 20 Postojina Adelsberg . . . 37-530 — — 29-330 — — 21 Radeče Ratschach.... 53-690 4519 02 33T00 2595 60 22 Radovljica Rabmannsdorf. . 36 410 6078 31 34-410 5373 54 23 Ribnica Reifnitz .... 83-500 12687 03 54-000 6805 77 24 Senožeče Senosetsch . . . 20-880 2915 30 14-960 2188 23 25 Škofja Loka Bischoflack . . . 78-710 13396 15 28-510 5370 07 26 Trebnje Treffen .... 54-530 4849 581/2 41-900 3326 07 V* 27 Tržič Reumarktl . . . 16 620 3324 35 16-620 3324 35 28 Velike Lasiče Großlaschitz. . . 59 310 7020 53x/2 46-310 5400 30x/2 29 Vipava Wipp ach . ° . . . 28-150 2960 18 21-470 1767 40 30 Vrhnika Oberlaibach. . . 63-850 10182 11 63-850 10182 11 31 Zatičina Sittich .... 27-780 2644 45 20-410 2027 871/2 32 Žužemperk Teisenberg . . . 48-740 4919 59 29-910 2786 90 Turjaška cesta Achacibergstraße . 16-100 3422 82 — — — Gesta Grosuplje Großlupp-Obergur- ker Straße . . 19 300 2439 10 — — — Skupaj — Zusammen . 2198-610 252284 40 1630-310 160942 30x/2 Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 151 A. Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirks- und Landesstraßen im Jahre 1898 insgesammt. Erhallmu dežel Lani dolgost Länge zstrosten für nih cest ešftrafien svota Summe — Opomuja — Anmerkung 5 6 km fl. kr. št. — Z. 1863 leta _ de 1899 ni deželnih cest — keine Landesstraßen. 31-000 6941 10 „ 2048 — — — „ 5311 „ ni deželnih cest — keine Landesstrahen. 13-060 6619 96 „ 2960 „ 45-500 4851 46 „ 3852 13-440 5893 38 „ 2299 50-700 4543 46 2118 34-000 3903 16 . 3985 n — — — „ 2732 „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen. 11-700 943 44 „ 2171 n 10-740 1739 52 „ 1597 » 37-940 3618 42 „ 10481 M n 8-000 2468 84 . 3155 V — , 7188 17 000 1960 34 „ 2873 v 31-200 6298 35 „ 3260 n „ 2-000 210 30 „ 3670 n n 16-200 4955 27 , 2165 v 7, 35-500 6085 79 „ 9587 V )) 8-200 — — ni računa predložil — keine Rechnung vor- 20-590 1923 42 , 1883 „ i) gelegt. 2000 704 77 „ 2308 „ V 29-500 5881 26 „ 5029 5-920 827 07 „ 2818 n » 50 200 8025 08 „ 9125 » n 12-630 1523 51 „ 5312 n » — — — „ 1400 „ j» ni deželnih cest — keine Landesstraßen. 13-000 1620 23 » 5567 „ n 6-680 1192 78 , 2816 „ n — — „ 4770 „ n ni deželnih cest — keine Landesstraßen. 7 370 616 57-/2 „ 4105 n n 18-830 2132 69 „ 3722 » „ 16-100 3422 82* * k rub. 6 Ljubljanska okolica — ad Rubr. 6 Laibach Umgebung 1094 sl 57 kr. k rub. 6 Velike Lašče — ad Rubr. 6 Großlaschitz .... 212 ,, 44 „ 19-300 2439 10** ** k rub. 6 Ljubljanska okolica — ad Rub. 6 Laibach Umgebung 485 „ 38 „ k' rub. 6 Zatičina ad Nub 6 Sittieb . . 296 92 568-300 91342 09-/2 B. Izkaz o troskih vzdrževanja okrajnih cest z doneskom okrajno-cestnih zakladov za vzdrževanje deželnih in dovoznih cest za leto 1898. u s ig. S3- 1 L k» M H Cestni okraj Koncurrenz - Bezirk Dolgost cest Straßen- längen I ^ I* o š Iv i Mezda za cestarje Entlohnung bet-Straßeneinräumer Za dobivanje gramoza Schotter- gewinnung Za popravljanje vže obstoječih in za napravo novih umetnih del f. Reparatur bestehender n- Herstellung neuer Kunstobjecte Za popravljanje in razširjanje ter gradbo novih cest für Straßenverbesserung und Erbreiterung u. für Neubauten Za potovanje in za pisarniške potrebščine für Reiseauslagen und für Kanzleierfordernisse 1 2 3 4 5 6 km n. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. l Bistrica Feistritz . . . 31-200 576 1632 51 141 86 _ _ 222 48 2 Bled Veldes . . . 19000 204 — 549 82 233 66 108 93 60 — 3 Brdo Egg .... 64-700 288 — 104 50 215 70 96 70 362 35 4 Cirknica Zirknitz . . . 8-300 56 76 717 92 357 86 235 37 29 50 5 Črnomelj Tschernembl 85-220 244 — 1302 47 221 27 2160 77 442 50 6 Idrija Jdria . . . 52-420 1008 — 583 16 1079 43 425 — 269 67 7 Kamnik Stein . . . 56-540 925 — 2678 65 3674 57 1581 36 338 8V/2 8 Kočevje Gottschee . . 97-280 2230 52 2722 77 160 08 1788 531/* 686 58 9 Kostanjevica Landstraß . . 40-910 734 35 424 96 451 99 9044 15 457 — 10 Kranj Krainbura . . 86-500 210 — 375 87 816 75 480 17 569 80 11 Kranjska Gora Kronau . . . 2000 202 — 108 — 51 52 147 79 39 90 12 Krško Gurkfeld . . 64-860 1440 — 2212 78 320 67 1267 77 782 10 13 Litija Littai . . . 111-760 1119 — 1335 09 2610 91 2213 20 778 96 14 Ljublj. okolica Laibach Umgebg. 207 050 2762 50 3527 63 1589 291/a 3063 — 1475 — 15 Logatec Loitsch . . . 22-410 864 - 364 10 568 75 155 61 81 60 16 Lož Laas .... 24-400 432 — 964 22 255 83 616 15 144 21 17 Metlika Mottling . . 80-430 845 — 1959 22 1314 69 732 78 436 57 18 Mokronog Nassenfuß . . 47-250 720 — 1436 75 230 75 25 — 217 70 19 Novo Mesto Rudolfswert . 93-300 928 4204 631/2 162 96 1975 — 407 — 20 Postojina Adelsberg . . 29-330 21 Radeče Ratschach . . 33-100 432 — 215 60 459 91 919 83 231 12 22 Radovljica Radmannsdorf. 34410 288 — 1068 56 885 73 1041 63 289 — 23 Ribnica Reifnitz ^ . . . 54 000 1278 — 2519 76 108 75 155 23 188 95 24 Senožeče Senosetsch . . 14-960 264 — 422 15 1323 71 35 70 134 32 25 Škofja Loka Bischoflack . . 28-510 876 — 2082 63 1061 47 316 77 100 — 26 Trebnje Treffen . . . 41-900 468 — 1931 60ff2 85 20 364 — 233 — 27 Tržič Neumarktl . . 16-620 232 95 — — 316 79 1793 76 104 22 28 Velike Lasiče Großlaschitz 46-310 420 — 2215 58 1074 56 898 95 200 — 29 Vipava Wippach . . . 21-470 600 — 591 39 — — 77 50 266 50 30 Vrhnika Oberlaibach . . 63.850 1245 60 3104 12 420 34 4917 93 225 80 31 Zatičina Sittich . . . 20410 — — 670 65 3 25 252 28 176 10 32 Žužemperk Seisenbera . . 29-910 — — 1002 — 277 11 353 44 280 — Turjaška cesta Achacibergstraße — — — — — — — — — — — Gesta Grosup- Großlnpv-Ober- lje-Krka gurker Straße — — Skupaj — Zusammen . 1630-310 21893 68 43029 lO'/a 20475 361/2 37244 19.1/* 10230 Xh CO Rechenschaftsbericht. — §6. Communicationsmittel. 153 B. Ausweis über die Kosten für die Erhaltung der Bezirksstraßen mit Einschluss der Beitragsleistung der Bezirksstraßenfonde für die Erhaltung der Landes- und Eisenbahnzusahrtsstraßen im Jahre 1898. A u s g a b e v 1 Opomnja Anmerkung I Povrnjena predplačila in pasivni zastanki Bezahlte Vorschüsse u. Passiv-Rückstände Za cestno kopaško orodje für Straßen- schanz- zeug Za različne troske für verschiedene Auslagen Svota troskov Summe der Auslagen Donesek okraj. klada za vzdr Beitrag d. Bez.-Fondes für die tung be deželnih Landes- cest. za-žavanje Straßen-Erhal-r do- voznih Zu- fahrts- Skupaj Zusammen cest — Straßen 7 8 9 10 11 12 13 fl. kr fl. kr fl. kr. fl. j kr. 4 85 223 2800 70 2800 70 št. - Z. 1863 1. -de 1899 328 93 — — 37 80 1523 14 2737 05 — 4260 19 „ 2048 n V 243 82 — 50 157 67 1469 24 — — — — 1469 24 „ 5311 )) — __ — — — — — 1397 41 550 811/s — — 1948 221/2 „ 2960 n 1000 68 3 60 115 30 5490 59 1643 48 — — 7134 07 „ 3852 „ 1168 54^/2 22 44 5 60 4561 841/2 1745 691/2 — — 6307 54 „ 2299 n n 363 171/2 33 56 48 56 9643 69 1626 851/2 — 11270 541/2 „ 2118 Y> „ 2628 20 63 28 187 74 10467 701/2 1216 98 30 43 11715 II1/2 „ 3985 n V 86 80 42 81 183 — 11425 06 — — — — 11425 06 „ 2732 n n - — 26 71 251 — 2730 30 225 72 — — 2956 02 » 2171 v » 273 661/2 — 85 — — 823 721/2 542 943/4 — — 1366 671/4 n 1597 >i n — — 70 89 129 08 6223 18 1113 56 — — 7336 74 11 10481 „ 3676 O41/2 38 82 333 98 12106 OO1/2 995 48 — - 13101 481/2 n 3155 n 4287 19 88 86 306 44 17099 911/2 — — — — 17099911/2 n 7188 „ )) 681 47 — — 55 08 2770 61 417 341/2 — — 3187 951/2 n 2873 „ n 394 86 16 39 248 54 3072 20 999 33 — — 407153 » 3260 n Y) 51 92 13 17 9 69 5363 14 60 15 — — 5423 29 3670 n » — — — — 98 61 2728 81 2191 581/2 — 4920 391/2 „ 2165 n * Y) 376 89 6 50 35 83 8096 811/2 2144 321/2 44 95 10286 09 „ 9587 „ ni računa predložil — keine Rechnung vor- 244 52 9 71 82 91 2595 60 626 06 — — 322166 št. - Z. 1883 1. -de 1899* 1798 47 2 15 — - 5373 54 301 331/2 48 93 5723 851/2 2308 2504 20 48 08 2 80 6805 77 2201 73 21 32 9028,82 5029 — — 7 88 — 48 2188 23 110 201/2 ~ — 2298 431/2 2818 9 497 04 23 — 413 16 5370 07 3243 561/2 — — 8613 631/2 n 9125 n B — — — — 244 27 3326 071/2 551 751/2 8 80 3886 63 y 5312 v 752 80 3 20 120 63 3324 35 — — — 3324 35 1400 532 48'/2 3 92 54 81 5400 301/2 522 II1/2 — — 5922 42 5567 , ■ — — 3 63 228 38 1767 40 441 39 — — 2208 79 2816 21 24 28 88 218 20 10182 11 — — — 10182 11 4770 900 30 14 — 25 29 2027 871/2 180 28 s/4 11 — 2219 161/4 „ 4105 804 13 — 51 55 71 2786 90 644 841/2 — — 3431 741/2 3722 n —_ — — — — — 1307 01 — — 1307 01* * krub. 11. Ljublj. okolica — ad Rubrik 11 Laibach 785 24 785 95** Umgebung. 1094 fl. 57 kr. Rubrik 11 Groß- 23617 371/2 578 19 3873 55 160942 301/2 29126 911/2 165 43 190234 65 laschitz . ■ . 212 fl. 44 kr. ** k rub 11. Ljublj. okolica — ad Rubrik 11 Laibach Umgebung . . 485 fl. 33 kr. k rub. 11. Zatičina — ad Rubrik 11 Sittich 299 ft. 92 kr. 154 Letno poročilo. — § 6. Občila. C. Izkaz o troskih za vzdrževanje deželnih cest 1. 1898. “šs u HS3- Cestni okraj Koncurrenz-Mezirk Dolgost Länge Izdalo se je — Verausgab! wurden za — an Skupaj Zu- sammen cestarje Ein- räumer- löhnen upravne troske Verwal- tungs- Auslagen vzdrževanje cest Erhal- tungs- kosten l 2 3 4 0 hm fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr 1 Bistrica Feistritz .... — — — — — — — — — 2 Bled Beides .... 31-000 1080 — 387 — 5474 10 6941 10 3 Brdo Egg — — — — — — — — 4 Cirknica Zirknitz .... 13060 864 — 310 49 5445 47 6619 96 . 5 Črnomelj Tschernembl. . . 45 500 1378 — 175 50 3297 96 4851 46 6 Idrija Jdria 13-400 648 — 143 59 5101 79 5893 38 7 Kamnik Stein 50700 925 — 348 87 3269 59 4543 46 8 Kočevje Gotischee.... 34 000 1260 — 209 20 2433 96 3903 16 9 Kostanjevica Landstraß . . . •— — - — — — — — — 10 Kranj Krainburg . . . 11 700 432 — 60 — 451 44 943 44 11 Kranjska Gora Kronan .... 10 740 450 — 189 97-/- 1099 54-/- 1739 52 12 Krško Gurkfeld.... 37-940 955 — 422 80 2240 62 3618 42 13 Litija Littai 8-000 360 — 117 88 1990 96 2468 84 14 Ljublj. okolica Laibach Umgebung — — — — — — - — — 15 Logatec Loitsch .... 17 000 648 — 81 60 1230 74 1960 34 16 Lož Laas 31-200 1128 — 241 20 4929 15 6298 35 17 Metlika Möttling.... 2000 90 — — — 120 30 210 30 18 Mokronog Nllssenfuß . . . 16-200 432 — 140 10 4383 17 4955 27 19' Novo Mesto Rudolfswert . . 35-500 720 — 1077 14 4288 65 6085 79 20 Postojina Adelsberg . . . 8-200 — — — — — — — — 21 Radeče Ratschach.... 20590 576 — 95 30 1252 12 1923 42 22 Radovljica Radmannsdorf . . 2-000 60 — 42 — 602 77 704 77 23 Ribnica Reifnttz .... 29500 1200 — 259 — 4422 26 5881 26 24 Senožeče Senosetsch . . . 5-920 216 — 99 88 511 19 827 07 25 Škofja Loka Bischoflack . . . 50-200 1245 — 281 — 6499 08 8025 08 26 Trebnje Treffen .... 12-630 360 — 60 — 1103 51 1523 51 27 Tržič Neumarktl . . . — — — — — — — — — 28 Velike Lašiče Großlaschitz . . . 13-000 456 — 120 — 1044 23 1620 23 29 Vipava Wippach .... 6-680 180 — 130 — 882 78 1192 78 30 Vrhnika Oberlaibach . . . — — — — — — — — — 31 Zatičina Sittich .... 7-370 76 — 76 — 360 57-/- 616 57-/ 32 Žužemperk Seisenberg . . . 18-830 195 — 195 — 1289 69 2132 69 Turjaška cesta Achacibergstraße 16-100 150 80 150 — 2614 02 3422 82 Cesta Grosuplje- Großlupp-Obergur- Krka ker-Straße . . 19-300 180 60 180 1570 50 2439 10 Skupaj — Zusammen . 568-300 17838 40 5593 ' 52-/- 67910 17 91342 09-/ Rechenschaftsbericht. — § 6. Communicationsmittel. 155 C. Ausweis über die Erhaltungskosten der Landesstraßen im Jahre 1898. Od tega odpade na Hievon entfallen auf den Pokriti lnitn škitni drugi z - in mi ki ge- rch ut- )N- nge Vzdrževalni troski znižajo se na Die Erhaltungskosten ermäßigen sich aus Prispevki se tedaj okrajšajo in sicer Es reduciren sich demnach die Beiträge des deželni Landes- okrajni cestni Bezirks- Straßen- Davon deckt du die Bia und s stigk Empfä deželnega Landes- okrajnega cestnega Bezirks- Straßen zaklad — Fond zaklada — Fond es 6 7 8 9 10 11 r, 1 fl. kr. fl. kr. tl. kr. LI. j IV1. Tl. 4204 05 2737 05 — 6941 10 4204 05 2737 05 3897 221/* 2722 731/» 4343 84 2276 12 1725 30V* 550 81V» 3202 48 1648 98 11 - 4840 46 3196 98 1643 48 3342 481/* 2550 89V* 1610 40 4282 98 2537 281/* 1745 691/* 2908 661/* 1634 791/2 15 88 4527 58 2900 72V» 1626 851/* 2686 18 1216 18 — — 3903 16 2686 18 1216 98 717 72 225 72 943 44 717 72 225 72 1189 74-/4 549 IV U 13 65 1725 87 1182 92V« 542 94-/« 2498 11 1120 31 13 50 3604 92 2491 36 1113 56 1473 36 995 48 — - 2468 84 1473 36 995 48 1344 97 615 37 396 05 1564 29 1146 94Vs 417 34Vs 3833 771/g 2464 57 Vs 2526 45 3771 90 2570 55 1201 35* 150 15 60 15 — — 210 30 150 15 60 15 2763 681/2 2191 58V* — — 4955 27 2763 68 V» 2191 581/* 3941 461/ü 2144 321/* — — 6085 79 3941 461/* 2144 321/» 1297 36 626 06 1923 42 1297 36 626 06 403 38 V* 301 38V* — — 704 77 403 38V* 301 38V- 3670 13 2211 13 18 80 5862 46 3660 73 2201 73 571 47 Vs 255 59Vs 290 78 536 29 426 08 V» 110 20l/s 4775 54 3249 54 11 95 8013 13 5769 561/* 3243 56-/2 971 75 Vs 551 751/* — — 1523 51 971 751/* 551 75-/2 1098 11V- 522 11 Vs 1620 23 1098 111/* 522 II-/2 751 39 441 39 — — 1192 78 751 39 441 39 436 28-/4 180 28-V — 616 57 V* 436 28-/« 180 28-/« 1487 841/2 644 841/* — — 2132 69 1487 84 V* 644 84-/2 2115 81 1307 01 — — 3422 82 2115 81 1307 01*' 1653 85 785 25 — — 2439 10 1653 85 785 25*** 57387 01 33955 O GO 9252 30 82089 791/* 52760 86 29328 93-/2 Opomnja Anmerkung ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - 3. 2048 de 1899 ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - Z. 2960 de 1899 . 3852 , „ » 2299 „ „ . 2118 „ „ „ 3985 „ „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - 3. 2179 de 1899 » 1597 „ „ „ 10481 „ „ „ 3155 „ „ - 7188 „ „ . 2873 „ „ » 3260 „ „ „ 3670 „ „ » 2165 „ „ „ 9587 „ „ ni računa predložil — keine Rechnung vor- št. - 3. 1883 de 1899 „ 2308 „ „ 5029 „ , 2818 „ „ * 9125 „ „ » 5312 „ ni deželnih cest št. - 3. 5567 „ 2816 „ „ ni deželnih cest — keine Landesstraßen. št. - 3. 4105 de 1899 . 3722 „ * k rub. 11. prispevek okraj. cest. zaklada z doneski zadevajočih občin z 212 gld. 02 kr. — zur Rubrik 11 Bei-tragsleistung des Bezirks-Straßen-Fondes incl. jener der tangirten Gemeinden per 212 fl. 02 kr. ** k rub 10 Ljubil, okolica — ad Rubrik 10 Laibach Umgebung 1094 fl. 57 kr. k rub. 10 Vel. Lašče — ad Rubrik 10 Großlaschitz .... 212 fl. 44 kr. *** k rub. 10 I.jublj. okolica — ad Rubrik 10 Laibach Umgebung 485 fl. 33 fr. k rub. 10 Zatičina — ad Rubrik 10 Sittich............... 299 fl. 92 kr. ■ keine Landesstraßen. de 1899 D. Izkaz o dohodkih okrajnih cestnih zakladov" 1. 1898. 1 -s Šs 4i H A Cestni okraj Koncurrenz-Mczirk D 0 h 0 d U. i Blagajnični ostanek koncem leta 1897 Cassarest r.iit Schluss des Jahres 1897 Aktivne terjatve iz prejšnih let Activ-forbetuufjen auS d. n Vorjahren Priklatit Umlage, Podpore Sub- ventionen Pred- plačila Vor- schüsse iz deželnega zaklada za okrajne ceste auž dem Lcmdesfonds für Bezirksstraßen 1 2 3 4 5 fl. 1 kr. fl. kr. “H n. kr. 11. kr fl. kr. 1 Bistrica Feistritz . . 258128 — — 16 3022 12 — : — 2 Bled Veldes . . . — — — — 20 4692 24'/a — — — 3 Brdo Egg . . . — — — — 8 2664] 20 — — — 4 Cirlmica Zirkmtz. . , 294 25'/s — — lO i 969 24 — — — — 5 Črnomelj Tschernembl . — — — — 15 3949 47 1000 — — 6 Idrija Jdria . . . — — 101 91 9 4500 — — — — 7 Kamnik Stein . . . — — 268 7 (J1 / 2 — 10500 — 1000 — — — 8 Kočevje Gottschee . . 142 26'/s 994 53 25 13673 — — — — — 9 Kostanjevica Landstraß . . 3715 08 93 39 17 4756 25 2500 — — — 10 Kranj Krainburg. . 885 25 751 17 10 5461 13 — — — — 11 Kranjska Gora Kronau . . — — 602 40 8 1955 07 — — — — 12 Krško Gurkfeld . . 69 59'/s 665 56 8200 — 100 — 13 Lilija Ltttai . . . — — 1459 71'/2 18 9933 47 800 — — — 14 Ljubljanska okol Laibach Umgb. - — 23 38 17 17670 06 — — — — 15 Logatec Loitsch . . . — — — — 18 3618 — — — — — 16 Lož Laas . . . 733 75 788 80 — 2764 59 — — — — 17 Metlika Mottling . . 853 48'/s 172 32 18 3700 — — — — 18 Mokronog Nassensuß . . 3287 831/» 1307 71 13 3920 68'/- — — — — 19 Novo Mesto Rudolfswert . — — 1644 35s/i — 9920 09 —• — — — 20 Postojina Adelsberg. . — — — — — — — — — — — 21 Radeče Ratschach . . — — 220 54 22 3362 69'/- 300 — — — 22 Radovljica Radmannsdorf — — 457 351/2 — 4542 86 — — — — 23 Ribnica Reifnitz . . 1200 94 300 — 39 7500 — — — — — 24 Senožeče Senosetsch. . 592 04' / 2 306 04 10 900 — 250 — — — 25 Škofjaloka Bischoflack. . — — 342 15 20 8406 — — — — — 26 Trebnje Treffen. . . 460 29 — — 14 2900 — 200 •— — — 27 Tržič Reumarktl. . 1130 18 — — 10 2672 45 — — — — 28 Velike Lasiče Großlaschitz . — — 306 621/2 20 3587 36 900 — — — 29 Vipava Wipp ach . . 770 18'/2 209 32 0 1300 — — — — — 30 Vrhnika Oberlaibach . 1724 28 — — — 7070 — 2000 — — — 31 Zatičina Sittich . . . 2333 I0l/a 350 68 8 1637 17 — — — — 32 Žužem perk Seisenberg. . 408 38 124 66'/2 22 336984 — — — — Skupaj — - Zusammen . 18859 80 11491 32'/4 — 164123 991/2 9050 — — • Rechenschaftsbericht. — § ti. Communicationsmittel. 157 B. Ausweis über die Empfänge der Bezirksstraßenfonde im Jahre 1898. Gmpfänge Drugi dohodki Razni dohodki Ver- schiedene Em- pfänge Skupaj Troski znašajo Die Ausgaben Betragen leta 1898 Über Abzug der Ausgaben von den Empfängen bleibt mit Schluss 1898 Sonstige Empfänge Zusammen Blagnjnični ostanek Cassarest Primanj- kljaj Abgang ti 7 8 9 10 11 sl. kr. fi. kr. tl. kr. tl. kr. fl. kr. fl. kr. 42 3322 40 2800 70 521 70 69 40 442 69 5204 331/! 4260 19 944 141/2 — — — — —r- 2664 20 1469 24 1194 96 — — — — 15 50 2278 991 / 2 1948 221/2 330 77 — —: 151 28 200 — 5300 75 - 7134 07 — — 1833 32 — 6 80 4608 71 6307 54 — — 1698 83 — 11 — 11779 701/a 11270 541/2 509 16 — — — — 6 50 14816 2902 11715 IIO2 3101 18 — — 2799 85 19 05 13883 62 11425 06 2458 56 — — 169 60 164 28 7431 43 2956 02 4475 41 — — —.— — — 2557 47 1366 671/4 1190 793/4 — — — — 12 70 9047 85^2 7336 74 1711 II1/2 — — 1200 — 1 80 13394 98 V» 13101 481/a 293 50 — — 1049 22 2 95 18745 61 17099 9V/2 1645 691/2 — — — — 4 80 3622 80 3187 951/2 434 841/2 — — — — 46 45 4333 59 4071 53 262 06 — — 1000 — 15 50 5741 301/2 5423 29 318 OI1/2 — — 1065 09 — — 9581 42 4920 391/2 4661 021/2 — — 188 70 12 05 11771 l93/4 10286 09 1485 103/4 — — — — —- — — — — — — — — 210 38 1 — 4094 6 11/2 3221 66 872 951/2 — — 250 — 14 60 5264 811/2 5723 851/2 — 459 04 — 4 55 9005 49 9028 82 — — 23 33 — — — — 2048 681/2 2298 431/2 — — 249 75 : — — — 8748 15 8613 631/2 134 511/2 — — — — — 3560 29 3886 63 — 326 34 — — 9 25 3811 88 3324 35 487 53 — — 91 29 — — 4885 271/2 5922 42 — — 1037 141/2 — — 29 20 2308 70i/s 2208 79 99 911/2 — — — — 4 48 10798 76 10182 11 616 65 — — 84 06 1 20 4406 211/2 2219 I61/4 2187 051/4 — — — 6 30 3909 18i/s 3431 741/2 477 44 — — 8370 97 1032 65 : 212928 733/i 188142 39 30414 101/4 5627 751/2 Ako se primerjajo troski 1 ’ ’’ ' se kaže konec Opomnja Anmerkung št. de 1899 Z. 1863 1. » 2048 , » 5311 „ „ „ 2960 „ - 3852 „ ,, 2299 „ . 2118 „ . 3985 .. - 2732 „ ,, 2171 , " 1597 „ >> 10481 „ » 3155 „ „ » 7188 „ „ 2873 „ „ 3260 „ „ 3670 „ - 2165 „ „ 9587 „ m računa predložil — (eine Rechnung vorgelegt. št. — Z. 1883 ‘ „ 2308 „ 5029 „ 2818 „ 9125 „ 5312 „ 1400 „ 5567 „ 2816 „ 4770 4105 3722 — de 1899 158 Letno poročilo. — § G. Občila. E. Izkaz o podporah, nakazanih v izplačilo od 1. oktobra 1898 do konca meseca septembra 1. 1899 iz kranjskega deželnega zaklada za cestne zgradbe in druge cestne namene. TN a k a z a n o Posebej Vkup Zap. št. komu ? po ukazu deželnega odbora pod imenom znesek gld. kr. gld. kr. V letu 1898. 1 Občini Selce 11. julija 1898 šl. 6960 Podpora za preložitev občinske ceste Zgornja Besnica-Macovo-Log . 600 — 1 23. novembra v isti namen .... 300 _ 900 1898 št. 11647 2 Okrajnemu cest. odb. Kamniškemu 22. novembra 1898 Podpora za zgradbo ceste Spodnji Brnik-Vodice . 1000 1000 št. 9169 3 Okrajnemu cest. odboru Krškemu 3. oktobra 1898 št. 10406 Podpora za izdelovanje načrtov za zgradbo ceste Smednik-Zaloke 100 100 V letu 1899. 4 Okrajnemu cest. odb. Ribniškemu 25. jan. 1899 št. 134041. 1898 Podpora za delno pokritje primanjkljaja iz proračuna za 1. 1899 . 1000 1000 5 Okrajnemu cest. 28. jan. 1899 št. 137481.1898 v isti namen .... 1000 1000 odb. Velikolaškeinu 6 Okrajnemu cest. 31. jan. 1899 št. 139091.1898 v isti namen .... 1000 1000 odb. Kočevskemu Prenos . 5000 E. Ausweis über die vom 1. October 1898 bis Ende September 1899 aus dem krainischen Pandesfonde für Straßenbauten und sonstige Straßenzwecke flüssig gemachten Unterstützungen. A ng ewi e s en Einzeln Zusammen Post- Nr. dem (der) gemäß Landes-ausschuss-Verordnung vom unter dem Titel Betrag fl. kr. fl- kr. Im Jahre 1898. 1 Gemeindeamte Selzach 11. Juli 1898 Z. 6960 Unterstützung für die Umlegung der Gemeinde- straße Ober-Wessnitz-Ma-covo-Log 600 — 23. November Wie vorstehend .... 300 — 900 — 1899 Z. 11647 2 Bezirksstraßenaus-schusse Stein 22. November 1898 Unterstützung f. d. Straßenbau Unterfernig - Woditz 1000 1000 Z. 9169 3 Bezirksstrassenaus-schuife Gurkfeld 3. Oktober 1898 Z. 10406 Unterstützung für die Verfassung der Pläne für den Straßenbau Smed-nik-Zaloke 100 100 im Jahre 1899. 4 Bezirksstraßenaus-schusse Reisnitz 25. Jänner 1899 3.13404 de 1898 Unterstützung behufs theil-weiser Deckung des Abganges aus dem Präliminare pro 1899 . . 1000 1000 5 Bezirksstraßenaus- 28. Jänner 1899 Wie vorstehend .... 1000 1000 schusse Großlaschitz Z. 13748 de 1898 6 Bezirksstraßenaus- 31. Jänner 1899 Wie vorstehend .... 1000 1000 schlisse Gottschee Z. 13809 de 1898 Fürtrag . 5000 160 Letno poročilo. — § 6. Občila. IN a li a z a n o Posebej Vkup Zap. št. komu ? po ukazu de- pod imenom znesek želnega odbora gld. kr. gld- 1 kr. Prenos . 5000 — 7 Okrajnemu cest. odboru Krškemu 7. jan. 1899 št. 138571. 1898 Podpora za popravo ceste Kostanjevica-Zameško . 700 700 — 8 Okrajnemu cest. odb. Litijskemu 10- februarja 1899 št. 453 Podpora za popravo občinske ceste ob Šklen-drovcu 200 200 9 Okrajnemu cest. odb. Radeškernu 2. marca 1899 št. 670 Ostanek podpore za popravo po nalivih poškodovane okrajne ceste pri Sv. Jurji .... 300 300 10 Občini Sv. Križ pri Svibnjem 28. marca 1899 št. 1981 Podpora za popravo občinske ceste v Šlclen-drovcu 400 400 11 Okrajnemu cest. odb. Kamniškemu 11. marca 1899 št. 2499 Podpora za zgradbo mostu v Domžalah .... 2000 2000 12 Okrajnemu cest. odb. Črnomaljskemu 15. marca 1899 št. 2687 Podpora v delno pokritje v proračunu za 1.1899 izkazanega primanjkljaja 1000 1000 13 Okrajnemu cest. odb. Brdskemu 4. aprila 1899 št. 3230 Podpora za zgradbo ceste Moravče - Želodnik (5 obrok podpore v znesku 10.000 gld.) . . . . 500 500 Prenos • - 10100 — • - 1 A n 0 « w i e s en Einzeln Zusammen Post- Nr. dem (der) gemäß Landes-ausschnss-Verordnung vom unter dem Titel Betrag fl. 1 kr. fl. kr. - Übertrag . 5000 — 7 Bezirksstraßenaus-schusse Gurkfeld 7. Jänner 1899 Z. 13857 de 1898 Unterstützung für die Reparatur der Straße Land-ftraß-Zamesko.... 700 700 8 Bezirksstraßenaus-schusse Littai 10. Februar 1899 Z. 453 Unterstützung für die Reparatur der Gemeindestraße am Sklendroucbache. . 200 200 9 Bezirksstraßenaus-schusse Ratschach 2. März 1899 Z. 670 Rest der Unterstützung für die Reparatur der durch Regengüsse beschädigten Bezirksstraße bei St. Georgen 300 300 10 Gemeindeamte St. Crucis 28. März 1899 Z.1981 Unterstützung für die Reparatur des Gemeindeweges im Sklendronegraben . 400 400 11 Bezirksstraßenaus-schnsse Stein ll. März 1899 Z.2499 Unterstützung f. d. Brückenbau in Domschale . . 2000 2000 12 Bezirksstraßenaus-schusse Tschernembl 15. März 1899 Z. 2687 Unterstützung zur theilweisen Deckung des präliminar-mässig ausgewiesenen Abganges pro 1899. . . 1000 1000 13 Bezirksstraßenaus-schusse Egg 4. April 1899 Z.3230 Unterstützung f. d. Straßenbau Moräutsch-Zelodnik (5 Rate der Subvention per 10.000 fl.) . . . 500 500 Fürtrag . • • 10100 — 162 Letno poročilo. — § 6. Občila. Nakaz Ji n o Posebej Vkup Zap št. komu ? po ukazu deželnega odbora pod imenom znesek gld. kr. ! gld- kr. Prenos . 10100 — 14 F. Cerarju v Verneku 31. marca 1899 št. 3476 Podpora za napravo broda čez Savo pri Kresnicah 100 100 15 Vincencu Ogorelcu v Škofeljci 17. julija 1899 št. 3761 Podpora za izvršeno popravo okrajne ceste pri Klancu 70 70 16 Okrajnemu cest. odb. Črnomalj- 31. maja 1899 št. 5025 Podpora za zgradbo občinske ceste v Radencah 500 500 skemu 17 Okrajnemu cest. odb. Ribniškemu 31. maja 1899 št. 5207 Podpora za popravo občinske ceste Sodražica-Sv. Gregor-Slivica . . 100 100 18 Občini Bloke 26. junija 1899 št. 7187 Podpora za popravo med okrajne ceste uvrščene občinske ceste Lahovo-Ravnik 500 500 19 Občini Selce 17. julija 1899 št. 7457 Podpora za popravo občinske ceste v Ljuški-in Češenski dolini . . 500 500 20 Občini Velika Vas 3. avgusta 1899 št. 8490 Podpora za popravo občinske ceste pri Veliki Vasi 150 150 21 Okrajnemu cest odboru Krškemu 22. avgusta 1899 št. 9011 Ostanek podpore za zgradbo ceste Kostanjevica-Zameško 300 300 22 Občini Sv. Jošt 29. septembra 1899 št. 10479 Podpora za popravo občinske ceste od Nemilj do okrajne ceste . . 200 200 Skupaj . 12520 Ang ewr e I c XX Einzeln Zusammen Post- 9Zr. dem (der) gemäß Landes-ausschnss-Verordnung vom unter dem Titel Betrag fl. kr. fl- kr. Übertrag . 10100 — 14 F. Cerar in Vernek 31. März 1899 Z. 3476 Nnterstätzung für die Herstellung einer Überfuhr über die Save bei Kreßnitz 100 100 15 Vincenz Ogürelc in Skofelca - 17. Juli 1899 Z. 3761 Unterstützung für die bewirkte Correction der Bezirksstraße bei Klane . 70 70 16 Bezirksstraßenaus-schusse Tschernembl 31. Mai 1899 Z. 5025 Unterstützung für den Ban der Gemeindestraße in Radence 500 500 17 Bezirksstraßenaus-schusfe Reifnitz 31. Mai 1899 Z. 5207 Unterstützung für die Reparatur der Gemeindestraße Soderschitz - St. Gregor-Slivitz ...... 100 100 18 Gemeindeamte Oblak 26 Juni 1899 3.7187 Unterstützung für die Reparatur der in die Kategorie der Bezirksstraßen eingereihten Gemeinde-straße Lahovo-Ravnik . 500 500 19 Gemeinde Selzach 17. Juli 1899 Z. 7457 Unterstützung für die Reparatur der Gemeindestraße im Lnßa- und Cesenca-thale 500 500 20 Gemeinde Großdorf 3. August 1899 Z.8490 Unterstützung für die Reparatur des Gemeindeweges bei Großdorf .... 150 150 21 Bezirksstraßenaus-schusse Gurkfeld 22. August 1899 Z.9011 Rest der Unterstützung für den Straßenbau Land-straß-Zamesko.... 300 300 22 Gemeindeamte St Jodoci 29. Sept. 1899 Z.10479 Unterstützung f. d. Instandsetzung der Gcmeindestraße von Nemilje bis zur Bezirksstraße 200 200 Zusammen . 12520 38. Ose bni promet na železnični progi Ljubljana- Trbiž. 39. Tržiška lokalna železnica. Deželnozborski sklep z dne 17. mavca 1899. 1. je bil prijavljen c. kr. železničnemu mini-sterstvu in c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Beljaku, na kar je to ravnateljstvo naznanilo, da c. kr. železnično ministerstvo iz financijelnih ozirov ni dovolilo, da bi vlaka št. 1720 in 1721 vozila po zimi 1899/1900 ter se promet podaljšal do, oziroma od Trbiža. (Št. 3315, 9105 1. 1899.) Da se razreši vprašanje, ali naj se projelctovana lokalna železnica Tržiška stika s c. kr. državno železnico na postaji Kranj ali pa na postaji Podnart - Kropa, ukrenilo je c. kr. železnično ministerstvo z ukazom dne 17. februarija 1899, št. 3761 1. 1897., da se v to s vrb o snide komisija sestavljena slično komisijam za revizijo prog. Ta komisija je bila sklicana na dan 27. aprila 1899 ter je c. kr. deželna vlada z dopisom dne 4. maja 1899, št. 6657, izročila deželnemu odboru dotični zapisnik, v katerem so se zastopniki mesta Kranja ter občin Tržič in sv. Križ odločno izrekli za zvezo Tržiča s postajo v Kranju. Jednako stališče je zastopal tudi zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva Kranjskega, c. kr. okrajni glavar dr. Mihael Gstettenhofer. Zastopniki grajščine Tržič, potem ilirske rudniške družbe za živo srebro in pa tvrdke „bombažna predilnica in tkalnica Ed. Glanzmanna in Andr. Gassnerja v Tržiču“ izrekli so se v prvi vrsti za izpeljavo proge v smeri Bohinjske železnice in v drugi vrsti pa za slučaj, da bi šlo le za to, ali naj se Tržiška železnica stika na postaji na Podnartu ali pa v Kranju, — za zvezo s postajo Kranj. Zastopnik deželnega odbora cesarski svetnik Ivan Murnik se je izjavil, da je odločitev glede kraja, kje naj se Tržiška železnica zveže z Rudolfovo železnico, v prvi vrsti odvisna od zgradbe druge železnične zveze iz Trsta s severnimi deželami ter da se je, ako se gre le za odločitev med Podnartom in Kranjem, brezpogojno držati projekta „Tržič - Kranj“. Zastopnik trgovinske in obrtne zbornice predsednik Ivan Perdan in pa zastopnik kon-sorcija, uradni ravnatelj kranjske hranilnice dr. Josip Suppan, pridružila sta se v polnem obsegu izjavi deželno - odborovega zastopnika cesarskega svetnika Murnika. Z ozirom na navedene protokolarne izjave in pa če v smislu ukaza c. kr. železničnega ministerstva z dne 17. februarja 1899, št. 3761, sedaj ne pride v poštev zveza s postajo Lesce-Bled, izrekla se je komisija le za zvezo na postaji v Kranju, vendar pa s pripomnjo, da bi vdeleženci, če se izpelje Bohinjska proga, še zmeraj prednost dajali zvezi na postaji Lesce-Bled. Končno se je komisija izrekla še za lego postaje Tržič po projektu leta 1893. (Št. 5994 1. 1897., 3057, 3577, 6123 1. 1899.) Auf den dem k. k. Eisenbahnministerium und der k. k. Staatsbahndirection Villach zur Kenntnis gebrachten Landtagsbeschluss vom 17. März 1899 hat die genannte k. k. Staatsbahndirection mitgetheilt, dass die Führung der Züge Nr. 1720/1721 im Winter 1899/1900 und Verlängerung derselben bis und von Tariffs vom k. f. Eisenbahnministerium aus finanziellen Rücksichten nicht bewilliget wurde. IZZ. 3315, 9105 de 1899.) Mit dem Erlasse vom 17. Februar 1899, Z. 3761 de 1897, hat das k. !. Eisenbahnministerium behufs Erörterung der Frage, ob die projectirte Lokalbahn von Nenmarktl in der Station Krainburg oder Podnart-Kropp der f. k. Staatsbahnen einzumünden habe, die Einberufung einer nach Analogie der Tracenrevisions-Commissionen zusammengesetzten Commission angeordnet. Bet dieser, auf den 27. April 1899 anberaumten Commission sprachen sich laut dem von der k. k. Landesregierung dem Landesansschnsse mit der Note vom 4. Mai 1899, Z. 6657, zugemittelten Protokolle die Vertreter der Stadt Krainburg und der Geineinden Neumarktl und Hl. Kreuz entschieden für den Anschluss von Neumarktl mit der Station Krainburg aus. Den gleichen Standpunkt vertrat auch der Vertreter der k. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg, k. k Bezirkshauptmann Dr. Michael Gstettenhofer. Die Vertreter der Herrschaft Neumarktl, dann der Jllyrischen Quccksilberwerks-Gesellschaft, sowie der Firma „Baumwoll-Spinnerei und Weberei Nenmarktl, Ed. Glanzmann und And. Gassner" sprachen sich in erster Reihe für die Linienführung in der Richtung der Wocheiner Bahn und in zweiter Reihe für den Fall, als es sich nur um die Wahl zwischen den Stationen Podnart und Krainburg als Anschlussstation für die Reumarktler Bahn handeln würde, für den Anschluss mit der Station Krainbnrg aus. Der Vertreter des Landesausschusses kais. Rath Johann Murnik erklärte, dass die Entscheidung über den Anschlusspunkt der Neumarktler mit der Rudolfsbahn in erster Linie vom Ausbaue der zweiten Bahnverbindung von Triest mit dem Hinterlande abhänge, dass aber, wenn die Entscheidung nur zwischen Podnart und 'Krainburg zu treffen wäre, unbedingt an dein „Ncumarktl-Krainburg"-Projekte festzuhalten sei. Der Vertreter der Handels- und Gewerbekammer Präsident Johann Perdan und der Vertreter des Consortiums, Amtsdirector der Krainischen Sparcaffe Dr. Josef Suppan, schloffen sich der Erklärung des Landesansschuss-Vertreters kais. Rathes Murnik vollinhaltlich an. Mit Rücksicht auf die erwähnten protokollarischen Erklärungen hat sich die Commission unter der Voraussetzung, dass im Sinne des Erlasses des k. k. Eisenbahnministerinms vom 17. Februar 1899, Z. 3761, gegenwärtig der Anschluss in der Station Lees-Veldes nicht in Betracht komme, nur für den Anschluss in der Station Krainburg ausgesprochen, jedoch mit dem Bemerken, dass die Interessenten bei Sicherstellung der Wocheiner Linie noch immer den Anschluss in der Station Lees-Veldes vorziehen würden. Schließlich sprach sich ote Commission noch für die Situirnng der Station Nenmarktl nach dem Projekte vom Jahre 1893 aus. (J) rt O 'jjs *2 rt M 'B rt O 1 rt ’S Leto medicinski kirurgični kožobolni okulistični ginekolo- gični opazovalni Porodišnica Blaznica na denci .ho rP 1 5 1 rt > O m rt «h N U & Ph pq u £ rt ^rt 'o >tss w W o h o 1896: Število oskrbnih dni 35.090 33.352 16.796 26.044 1.412 1.460 2.502 70.43 L 45.036 16.349 553 Število oskrbovanih oseb 1.774 1791 767 902 145 41 167 344 171 69 28 Povprečna oskrbna doba za jednega bolnika .... 19-78 18-62 21-89 28-87 9-73 35-60 14-98 20474 263-36 236 94 19-75 1897: Število oskrbnih dni 36.480 40.186 17.803 24.413 2.229 809 3.913 70.613 48 086 18.625 209 Število oskrbovanih oseb 1.868 2.177 856 915 177 38 213 339 167 71 9 Povprečna oskrbna doba za jednega bolnika .... 19-53 18-46 20-80 26-68 12-59 21-29 18-37 208-30 287 94 26232 23-22 1898: Število oskrbnih dni 39.668 39.126 19.766 23.855 3.149 1.821 4.556 70.708 46.568 20.362 - Število oskrbovanih Loseb 1.992 2.345 896 985 244 43 204 328 168 80 — Povprečna oskrbna doba za jednega bolnika 19-91 16-68 2206 24-22 12-91 42-35 22-33 215-57 27-71 254-53 16. Gramozna jama 17. Uprežni voli. 18. Dunajsko zavetišče za zanemarjene otroke. 19. Oskrbovanje 1. 1896., 1897. in 1898. 1J2 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. Dohodki za prodani pesek iz gramozne jame so znašali 1898. leta 1187 gld. 94 kr., stroški pa 535 gld. 37'/2 kr., tako da je bilo 652 gld. 56'/2 kr. čistega dohodka. Po dovršeni zgradbi hleva kupilo se je par uprežnih volov za 230 gld., ki so se rabili za oranje ter za druge gospodarske vožnje, potem pa se redili ter za 325 gld. prodali. Nato pa se je zopet kupil par večjih vol za vožnjo za 291 gld. (St. 2235 1. 1899.). Po naznanilu Dunajskega zavetiškega društva za uboge in zapuščene otroke je nravno vedenje v vzgojevališči v Dolenjem Št. Vidu se nahajajočih varovancev Karola in Alojzija Šlajmer recte Montel prav povoljno ter napredovanje v šolskih predmetih prav dobro. Vsled tega se je iz zaklada prisilne delalnice dovolila mesečna oskrbnina po 8 gld. za prvega do 1. aprila 1900, za poslednjega pa do 1. junija 1901. (Št. 1308, 8658 1. 1899.). V vzgojevališči v Ernstbrunnu se nahajajoča Karolina Hutter je bila dne 7. marca 1899 izročena njenemu varuhu. (Št. 4260, 12223 1. 1898., 3071, 3830 1. 1899.). B. Deželni dobrodelni zavodi. Izvršuje sklep visokega deželnega zbora v seji dne 12. maja 1893. 1. poroča deželni odbor v nastopnem izkazu o številu vseh v deželnih dobrodelnih zavodih na posameznih oddelkih oskrbovanih oseb, o številu oskrbnih dni in poprečni oskrbni dobi za jednega bolnika v letih 1896., 1897. in 1898. Oddelki deželne bolnice i So Blaznica-hiralnica pri sv. Jožefu Deželna hiralnica o 1 g 'E Leto medicinski kirurgični kožobolni okulistični ginek.olo- gični opazovalni Porodišnica Blaznica na denci ■5 o m-° .2 S B o 1896: Število oskrbnih dni 35.090 33.352 16.796 26.044 1.412 1.460 2.502 70.431 45.036 16.349 553 Število oskrbovanih oseb 1.774 1791 767 902 145 41 167 344 171 69 28 Povprečna oskrbna doba za jednega bolnika .... 19-78 18-62 21-89 28-87 973 35-60 14-98 20474 263-36 236 94 19-75 1897: Število oskrbnih dni 36.480 40.186 17.803 24.413 2.229 809 3.913 70.613 48 086 18.625 209 Število oskrbovanih oseb 1.868 2.177 856 915 177 38 213 339 167 71 9 Povprečna oskrbna doba za jednega bolnika .... 19-53 1846 20-80 26-68 12-59 21 29 18-37 208 30 287 94 26232 23-22 1898: Število oskrbnih dni 39.668 39.126 19.766 23.855 3.149 1.821 4.556 70.708 46.568 20.362 - Število oskrbovanih Loseb 1.992 2.345 896 985 244 43 204 328 168 80 — Povprečna oskrbna doba za jednega bolnika 19-91 16-68 2206 24-22 12-91 42-35 22-33 215-57 27-71 254-53 20. Število bolnikov leta 189*. Iz nastopnega izkaza je razvideti število bolnikov v bolnici 1898.1. Število bolnikov v Ljubljanski bolnici 1. 1898. Staut» kr Irankejt im fiuliadjer Spitale im Jaljre 1898. Število bolnikov Stani» kr firanlmt od 1.1897. jih je ostalo bom 3at)re 1897 berbliebeti moz. m. zen. leta 1898. jih je prišlo 3u»oad)§ im $al)te 1898 moz. zen. 9Jl. 8B. skupaj ¿ufamtneu moz. a». zen. 1. Medicinski oddelek —- SOtebicutifdje 9ibtljeiiiutg . 2. Oddelek za sifilis in kronične kožne bolezni — ©pptptoiftf)6 Mtb £)autfraufem2i[iif)eihtng .... 3. Kirurgični oddelek — ©fpritrgifc^e 9i6tfjeilmtg 4. Oftalmologični oddelek tfjeiluug................ 5. Ginekologični oddelek t|eifimg ............... - ®puafoiogtjd)e Stb* 6. Infekcijski oddelek — $ufectionž»§it>ttjeilung 7. Porodišnica ©ebar»?ii)ti)ethtng ženske SBeiber otroci tinber 8. Blazniški oddelek — ^rren*Stbibeirung . . . 9. Blaznica hiralnica sv. Jožefa — Qrrenfied)em Sinftalt bež 1)1. $ofef . ............................ 10. Deželna hiralnica — £anbež<<$iedjenljanž . . . 11. Elizabetna otroška bolnica — @iifabef(j«®inber* fpital . ............................................. Skupaj — ©murne . . 5944 103 3827 65 55|26 81 16 27 43 16 16 3|3 93 95 188 65 68 133 28|27 55 357|339 696 1078 797 1875 535 296 831 14531810 2263 462 480 942 238 238 iško 58 -I22O 220 102 96 198 73 67 140 20 15 35 18|7 25 1137 841 1978 573 323 896 15081836 3759(3066 6825 2344 478 507 985 244 244 18,40 58 —1236 236 105(99 204 166 162 328 85 83 168 46l34 80 4116|3405 7521 174 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. Število bolnikov leta 189*. Iz nastopnega izkaza je razvideti število bolnikov v bolnici 1898.1. Število bolnikov v Ljubljanski bolnici 1. 1898. Stand der Kranken im Laibacher Spitale im Jahre 1898. Število bolnikov Stand der Lranktn od 1.1897. jih je ostalo vom Jahre 1897 verblieben mož. M. žen. W. leta 1898. jih je prišlo Zuwachs im Jahre 1898 mož. M. zen. W. skupaj zusammen mož. M. žen. W. 5944 1078797 1137 841 103 38 27 18 535 75 296 19 573 78 323 65 5526 831 1453810 896 1508836 8 16 1 27 22 462 63 480 2344 478^507 4 3 6 94 i2 238 9l 15 244 ( 238 1840 244 is|40 16 58 — 220 58 — 236 16 3>3 220 102 96 236 105>99 93 95 11 73 )8 67 2( 166 )4 162 ir 65 $8 68 140 2ojl5 328 85^83 133 2827 35 187 168 46 34 5 5 2 5 8 0 35?|339 37593066 4116|3405 696 6825 7521 1. Medicinski oddelek — Mediciuische Abtheilung . 2. Oddelek za sifilis in kronične kožne bolezni — Syphilitische und Hantkraukeu-Abtheilung .... 3. Kirurgični oddelek — Chirurgische Abtheilung 4. Oftalmologični oddelek theiluug................. 5. Ginekologični oddelek theiluug ............... 6. Infekcijski oddelek 7. Porodišnica Gebär-Abtheilung — Ophthalmologische Ab- — Gynäkologische Ab- - Jufections-Abtheilung . . ženske Weiber..................... otroci Kinder..................... 8. Blazniški oddelek — Irren-Abtheilung . . . 9. Blaznica hiralnica sv. Jožefa — Jrrensiechen- Anstalt des hl. Josef . ............................ 10. Deželna hiralnica — Laudes-Siechenhaus . 11. Elizabetna otroška bolnica spital . ..................... Elisabeth-Kinder-Skupaj — Summe . . Rechenschaftsbericht § 7. Landesanstalten und Fonde. 175 Im nachstehenden Ausweise wird die Krankenbewegung im Spitale im Jahre 1898 ersichtlich gemacht. Iz bolnice je izstopilo ali bilo drugam premeščenih Austritt ans dem Spitale und Transfcrirnngen ozdrav- ljenih geheilt zboljšanih gebessert neozdrav-1 j enih angeheilt na druge oddelke premeščenih _-auf andere Abtheilungen traitsferirt umrlo jih je gestorben skupaj zusammen Število koncem leta 1898. Stand am Ende des Jahres 1898 mož. M. žen. W. mož. j žen. M. 1 W. mož. 1 žen. M. j W. mož. M. žen. W. mož. M. žen. W. mož. M. žen. W. mož. M. žen. W. 426265 379 300 82 81 47 44 1 14998 1083^788 54 53 691 422 232 679 6225 163 isje 9 35 1 27 247 73 18 539 71 293 K 34 )7 30 654 878406 87 427J302 19 3932 62 6042 10 36,14 832 144o!796 64 68(40 1284 385426 Ti 28 19 30 71 195 102 20^10 50 15 22 453 36 476 1( 25 )8 31 8 LI 128 5 8 55 24 — 27 30 —J 22 e 4 9i 19 236 56 1 — 8 128 1428 5 1 5 1 27 22 -I2 4 38 236 1839 E 1 42 —jl76 17 > 28 11 -li 57 — ,222 : 14 176 J 1 17 28 8690 1 53 222 10397 14 22 15 14 24 28 2 r 16 76 10 8 mrtvorojenih todtgeboren 12 4 2( 70 )0 56 96 h 106 1 13 6 4 29 52 21 1 2 6 1 15 7 19 i: 18 26 20 202 67,63 2 ; 5 11 34 9,3 38 17(4 130 29(30 ) l 1 2 2 1 5 9 214o| 1675 925742 1611168 265,276 250166 374l(3027 375378 3815 1667 329 541 416 6768 753 Krankenstand pro 1898. 21. Podatki o številu oskrbnih dni in o oskrbnih stroških za 1. 1898. Bolnica. 22. Blaznica na Studencu 23. Blaznica hiralnica sv.Jo-žefa. 24. Deželna hiralnica. 25. Porodišnica. 26. Volila dr. Ivan Ma-derja. 27. Imenovanje ključavni- čarja. 28. Podpora Frančiški Jalen. Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. Število postelj: 480. Število vseh oskrbnih dni: 127.385. Skupna redna nepokrita potrebščina............................. 70.304 gld. 25 '/2 kr. V primeri s proračunsko postavko............................... 75.295 „ — „ toraj manj a za................................................ 4.990 gld. 74'/* kr. Stroški za osebo na dan 92 kr. Dnevna oskrbnina: I. razred 3 gld. 50 kr., II. razred 2 gld., III. razred 80 kr. Dnevna oskrbnina v Elizabetni otroški bolnici: 50 kr. Število postelj: 200. Število vseh oskrbnih dni: 70.708. Skupna redna nepokrita potrebščina............................ 34.833 gld. 83'/, kr. V primeri s proračunsko postavko.............................. 40.894 „ — „ torej manja za................................................ 6.060 gld. 16'/, kr. Stroški za osebo na dan: 88 kr. Dnevna oskrbnina: I. razred 3 gld., II. razred 2 gld., III. razred 80 kr. Število vseh oskrbnih dni: 46.568. Skupna potrebščina brez pogrebnih stroškov...................... 20.286 gld. 86 kr. V primeri s proračunsko postavko............................... 19.393 „ — „ torej večja za................................................. 893 gld. 86 kr. Stroški za osebo na dan: 43 kr. Dnevna oskrbnina: 43 kr. Doneski za mirne blazne znašajo................................... 206 gld. — kr. V primeri s proračunsko postavko................................ . 294 „ — „ torej manj za.....................................................88 gld. — kr. Število postelj: 55. Število vseh oskrbnih dni: 20.362. Skupna potrebščina znaša......................................... 7.736 gld. 80 kr Dnevna oskrbnina: 38 kr. Število postelj: 25. Število vseh oskrbnih dni: 4556. Skupna redna nepokrita potrebščina............................. 9.380 gld. 89 * kr. V primeri s proračunsko postavko................................. 8.611 „ — „ torej večja za................................................. 769 gld. 89/, kr. Stroški za osebo na dan: 2 gld. 38 kr. Dnevna oskrbnina: I. razred 3 gld. 50 kr., II. razred 2 gld., III. razred 1 gld. Dnč 28. aprila 1899 v Ljubljani umrli zdravnik dr. Ivan Mader volil je velikodušno za uboge rekonvalescente tukajšnje deželne bolnice znesek 1000 gld. Dalje je zapustil knjižnici deželne bolnice vse svoje lepoznanske knjige in časopise, Majerjev vseučni slovar ter vse potopise. Slednjič je kot glavnico za uboge okrevalce (rekonvalescente) določil znesek 5000 gld., od katerih pa ima glavna dedinja gospa Barbara Mader užitek do nje smrti. Volilo 1000 gld. je bilo po odbiti odstotnim, pristojbini za normalnošolski zaklad ter po odbitih 10'/, mesečnih 4°/0 obrestih vplačano v ostalem znesku 854 gld. 2 kr. (Št. 6149, 6800, 6963 1. 1899.) Izvršujč deželnozborski sklep 16. maja 1899 je deželni odbor ključavničarjem pri strojevnih napravah v deželni bolnišnici imenoval Franceta Janežiča z letno plačo 480 gld. in stanarino letnih 80 gld. (Št. 7478, 8213 1. 1899.) Vsled deželnozborskega sklepa v 9. seji 14. aprila 1899 je deželni odbor Frančiški Jalen, soprogi bivšega sluge, nakazal mesečno podporo 8 gld. za 3 leta, pričenši s 1. majem 1899. (Št. 4514 1. 1899.) Rechenschaftsbericht. § 7. Landesanstalten und Fonde. 177 Anzahl der Betten: 480. Gesammtzahl der Verpflegstage: 127.385. Gesammtes ordentliches unbedecktes Erfordernis............................. 70.304 fl. 25'/* kr. im Vergleiche mit der Präliminarposition.................................. 75.295 „ — „ daher weniger um............................................................ 4.990 fl. 74'/2 kr- Auslagen per Kopf und Tag: 92 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Classe 3 fl. 50 kr., IE. Classe 2 fl., III. Classe 80 kr. Verpflegstaxe im Elisabeth - Kinderspitale: 50 kr. Anzahl der Betten: 200. Gesammtzahl der Verpflegstage: ^70.708. Gesammtes ordentliches unbedecktes Erfordernis......................... 34.833 fl. 83'/2 kr. im Vergleiche mit der Präliminarposition ........ . . 40.894 „ — „ daher weniger um....................................................... 6.060 fl. 16 '/2 fr Auslagen per Kopf und Tag: 88 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Classe 3 fl., II. Classe 2 fl., III. Classe 80 kr. Gesammtzahl der Verpflegstage: 46.568. Gesammtes AnfwandsULrfordernis ohne Begräbniskosten ...... 20.286 fl. 86 kr. im Vergleiche mit der Präliminarposition ............................ . 19.393 „ — „ daher höher um........................................................... 893 fl. 86 kr. Auslagen per Kopf und Tag: 43 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: 43 kr. Die Beiträge für die ruhigen Irren betrugen '............................... 206 fl. — kr. im Vergleiche mit der Präliminarposition.............................. . . 294 „ — „ daher weniger um......................................................... . 88 fl. — kr. Anzahl der Betten: 55. Gesammtzahl der Berpflegstage: 20.362. Gesammtes Aufwands-Erfordernis............................................. 7736 fl. 80 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: 38 kr. Anzahl der Betten: 25. Gesammtzahl der Verpflegstage: 4.556. Gesammtes ordentliches unbedecktes Erfordernis.............................. 9.380 fl. 89'/2 kr. im Vergleiche mit der Präliminarposition.............................. . 8.611 „ — „ daher höher um........................................................... 769 fl. 89'/2 kr. Auslagen per Kopf und Tag: 2 fl. 38 kr. Verpflegstaxe per Kopf und Tag: I. Classe 3 fl. 50 kr., II. Classe 2 fl., III. Classe 1 fl. Der am 28. April 1899 verstorbene Med. Dr. Johann Mader in Laibach hat für arme Reconvalescenten des hiesige.: Civilspitales in großmüthiger Weise einen Betrag Pr. 1000 ft. legiert. Weiters hat derselbe alle seine belletristischen Werke und Zeitschriften, das Mayersche Conversations-Lexikon und alle Reisewerke der Bibliothek des Civilspitales vermacht. Endlich hat derselbe als Fond für arme Reconvalescenten einen Betrag Pr. 5000 fl. bestimmt, wovon aber der Frnchtgenuss der Universalerbin Frau Barbara Mader für ihre Lebenszeit gebührt. Das Legat Pr. 1000 fl. ist nach Abzug der Percentualgebühr, der Normalschulfondsgebühr und der zehneinhalb monatlichen 4% Interessen im Restbeträge pr. 854 fl. 2 kr. berichtiget worden. (ZZ. 6149, 6800, 6963 de 1899.) In Ausführung des Landtagsbeschlusses vom 16. Mai 1899 ernannte der Landesansschnss den Franz JaneLie zum Maschinenschlosser im Landesspitale mit dem Jahresgehalte von 480 fl. und mit dem Quartiergelde jährlicher 80 fl. (ZZ. 7478, 8213 de 1899.) Zufolge Landtagsbeschlusses der 9. Sitzung vom 14. April 1899 hat der Landesausschuss der Franziska Jalen, Gattin des gewesenen Secierdieners, die monatliche Unterstützung per 8 fl. auf die Dauer von drei Jahren vom 1. Mai 1899 an flüssig gemacht. (Z. 4514 de 1899.) 21. Belags- und Verpflcgsdateu pro 1898. Krankenhaus. 22. Irrenhaus in Studenc. 23. Irren-Siechenhaus des hl. Josef. 24. Landes- siechenhaus. 25. Gebärhaus. 26. Legate des Dr, Johann Mader. 27. Ernennung des Schlossers. 28. Unterstützung der Franziska Jalen. 178 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. 29. Pravilnik za babiške šole. 30. Ponavljavni tečaji za babice. 31. Prevzemanje neozdravljivih bolnikov. Z ministerskim ukazom dnč 27. januarja 1898, drž. zak. št. 35, izdan je bil splošen pravilnik za pouk in službo na babišlcih učiliščih. Vsled tega je nastala potreba, z ozirom na osnovo tukajšnje babiške šole izdati dopolnilna določila, ter so se v to svrho vršile ter do konca dognale primerne obravnave med c. kr. deželno vlado in deželnim odborom. (Št. 7170, 11588 1. 1898., 600 1. 1899.) Z dnčm 1. oktobra 1897 so v smislu odredbe c. kr. ministerstva za notranje stvari z dnč 10. septembra 1897, drž. zak. št. 126, namesto z odredbo ministerstva za notranje stvari z dne 4. junija 1881, drž. zak. št. 54, izdane inštrultcije za babice in pa poučila stopili v veljavnost novi službeni p.redpisi zababice, po katerih se bo od navedenega dne naprej, oziroma po preteku starejšim babicam dovoljene jednoletne prestopne dobe ravnati vsaki babici v izvrševanju svojega poklica ter se bo v bodoče po teh predpisih vršil tudi poduk na babiških šolah. V smislu predpisov in določeb izdanih z ukazom ministerstva za notranje stvari z dnč 10. septembra 1897, št. 5555, bodo uradni zdravniki političnih okrajnih ob las te v najmanj enkrat na leto v posameznih okrajih po skupinah sklicali babice na določene, za uradno poučevanje primerne kraje na uradne shode (babiške uradne dneve), kjer se bodo po uradnih zdravnikih, če mogoče s sodelovanjem okrožnega zdravnika, poučevale o novih službenih predpisih. Naloga uradnega zdravnika bo, pri teh shodih pregledovati babiško orodje ter odstraniti morebitne nedostatke in nepriličnosti, dalje se prepričati, poznajo-li posamezne babice službene predpise, jim o dvomljivih rečeh dajati pojasnila in jih poučevati ter jim sploh z besedo in dejanjem iti na roko. Tiste babice, katere pri letnih shodih ali v svojem praktičnem službovanju pokažejo velike pomanjkljivosti v svojem strokovnem znanji, primorati je potem tudi, da se v svrho popolnjenja pomanjkljivega znanja in izvežbanja udeleže p o -navljavnega tečaja. C. kr. deželna vlada se je, pojasnivši, kako ta stvar stoji, obrnila do deželnega odbora z zaprosbo, da naj uvažuje vprašanje glede dovoljenja podpor iz deželnega zaklada neimovitim babicam, ki se bodo udeleževale teh ponavljavnih tečajev, oziroma da to zadevo predloži deželnemu zboru. Nato je deželni odbor izjavil c. kr. deželni vladi, da bo za slučaj, ko bi se v navedeno svrho ne podelile državne podpore, kakor se podeljujejo za babiške tečaje, drage volje naročil zdravstvenookrožnim zastopom, da vsako leto postavijo v svoje proračune primeren prispevek, da se po jedna babica vdeleži ponavljavnega tečaja. Ker se bodeta, kakor je pričakovati, priredila vsako leto dva taka tečaja, ki bosta trajala po 14 dni in katerih se bo udeležilo po 15 do 20 babic, in ker bi za vsako zdravstveno okrožje, oziroma za vsako babico utegnil zadostovati znesek 15 gl d. za potovanje in hrano, naročilo se je končno zdravstveno-okrožnim zastopom, da v to svrho postavijo v proračun vsako leto znesek 15 gld. C. kr. deželna vlada je izjavo deželnega odbora vzela na znanje, glede vprašanja zarad nagrad učiteljskemu osebju za poučevanje v nameravanih ponavljavnih tečajih pa je dalje izrazila, da odločno pričakuje, da deželni odbor, uvaževaje to zadevo, ne bo imel pomislekov, dovoliti primeren znesek, oziroma da bo stavil v bodočem deželnem zboru na to mereči nasvet ter istega tudi podpiral. Nato je deželni odbor podal c. kr. deželni vladi prepis dotičnega ukaza na zdravstveno-okrožne zastope s pripomnjo, da še vedno pričakuje, da se bodo za obiskovanje nameravanih ponavljavnih tečajev dovoljevale tudi državne podpore. Glede nagrad učiteljskemu osebju za omenjene tečaje pa je deželni odbor izjavil, da v to svrho ne more obljubiti prispevka iz deželnih sredstev, oziroma staviti dotičnega nasveta v deželnem zboru, kajti tu grč v glavni stvari za to, da bo v državni službi stoječi učitelj poučeval na državnem zavodu ter mora toraj za dotično plačilo skrbeti c. kr. vlada. Končno je deželni odbor prosil, da naj c. kr. deželna vlada dovolitev državnih podpor za obisk babiških ponavljavnih tečajev toplo priporoča. (Št. 11662 1. 1897., 10913, 12155 1. 1898.) Za prevzemanje neozdravljivih bolnikov iz deželne bolnice po domovinskih občinah določen je sedaj obrok 8 dni, katerega pa se občine ne držč vedno, tako da se vsled tega oskrbni stroški zvekšujejo. Da se ta neprilika odpravi, naročila se je bolnišničnemu vodstvu Rechenschaftsbericht § 7. Landesanstalten und Fonde. 179 Mit der Ministerialverordnnng vom 27. Jänner 1898, R.-G.-B. Nr. 35, ist ein allgemeines 29. Regulativ für den Unterricht und den Dienst an den Hebammen-Lehranstalten erlassen worden. In- di^Hebammen. folge dessen hat sich die Nothwendigkeit der Erlassung von Ergänznngsbestimmnngen mit Rücksicht auf Lehranstalten.' die Einrichtungen an der hiesigen Hebammen-Lehranstalt ergeben, worüber die entsprechenden Verhandlungen zwischen der k. k. Landesregierung und dem Landesausschusse gepflogen und zum Abschlüsse gebracht wurden. (ZZ. 7170, 11588 de 1898, 600 de 1899.) Mit 1. October 1897 traten gemäß Verordnung des k. k. Ministeriums des Innern vom _ so. 10. September 1897, R.-G.-B. Nr. 126, neue Dienstvorschriften für Hebammen an Stelle der mit Verordnung des Ministeriums des Innern vom 4. Juni 1881, R.-G.-B. Nr. 54, erlassenen Hebammen- holungscurse. Instruction nebst Belehrung in Kraft, nerd) welchen sich vom genannten Zeitpunkte an, beziehungsweise nach Ablauf der den älteren Hebammen gewährten einjährigen Uebergangssrist, jede Hebamme bei Ausübung ihres Berufes zu richten und in Hinkunft auch der Unterricht an den Hebammenschnlen stattzufinden haben wird. In Gemäßheit der mit dein Erlasse des Ministeriums des Innern vom 10. September 1897, Z. 5555, gegebenen Weisungen werden in den einzelnen Bezirken die Hebammen an bestimmten, zur ämtlichen Unterweisung geeigneten Orten durch die Amtsärzte der politischen Bezirksbehörden wenigstens alljährlich einmal gruppenweise zu ämtlichen Verhandlungen (Hebammenamtstagen) einberufen und von den genannten Aerzten, wo thnnlich unter Assistenz des Districtsarztes, über die neuen Dienstvorschriften unterrichtet werden. - Aufgabe des Amtsarztes wird es sein, bei diesen Versammlungen die Revision der Hebammen-geräthschaftcn vorzunehmen und an denselben etwa wahrgenommene Mängel oder Unzukömmlichkeiten abzustellen, sich die Ueberzeugung zu verschaffen, ob die einzelnen Hebammen die Dienstvorschriften inne haben, erstere über zweifelhafte Punkte aufzuklären, gu belehren und den Hebammen überhaupt mit Rath und That an die Hand zu gehen. Jene Hebammen, welche bei den jährlichen Versammlungen oder in ihrer praktischen Dienstesthätigkeit grobe Mängel in ihren Kenntnissen zeigen, sollen dann auch verhalten werden, zum Zwecke der Nachholung der mangelhaften Kenntnisse und Fertigkeiteil an einem Wiederholnngscurse theilznnehmen. Unter Darstellung des vorstehenden Sachverhaltes hat sich die k. k. Landesregierung an den Landesausschuss mit dem Ansinnen gewendet, Die. Frage wegen Gewährung von Unterstützungen aus dem Landesfonde an die mittelloseil Theilnehmerinnen an den in Aussicht genommenen Wiederholungs-cursen in Erwägung zu ziehen, eventnell diese Angelegenheit vor beu Landtag zu bringen. Hierauf erklärte der Landesausschnss der k. k. Landesregierung die Bereitwilligkeit für den Fall, als zum gedachten Zwecke Staatsunterstützungen wie für Hebammen - Cnrse nicht gewährt werden sollten, die Sanitäts-Distriktsvertretungen auffordern zn wollen, alljährlich in ihre Voranschläge einen angemessenen Beitrag zur Entsendung je einer Hebamme in beu Wiederholungscurs einzustellen. In der Voraussetzung, dass jährlich zwei solcher Cnrse in der Dauer von je vierzehn Tagen lind unter Theilnahme von je 15 — 20 Hebammen stattfinden werden, und dass für jeden Sanitätsdistrikt, beziehungsweise jede Hebamme 15 fl. für Zureise und Zehrnng genügen dürften, wurden schließlich die Sanitäts-Distriktsvertretungen aufgefordert, den Betrag von 15 fl. zu dem fraglichen Zwecke alljährlich in das Präliminare einzustellen. Die k. k. Landesregierung nahm die Erklärung des Landesausschusses zur Kenntnis, sprach jedoch weiters-hinsichtlich der Frage wegen der Entlohnung des Lehrpersonales für die Abhaltung der projectierten Wiederholungscurse die bestimmte Erwartung ans, der Landesausschnfs werde in Würdigung der Sachlage nicht anstehen, einen angemessenen Betrag zu bewilligen, eventnell einen darauf bezüglichen Antrag im nächsten Landtage einzubringen und für denselben auch einzutreten. Hierauf theilte der Landesansschnss der k. k. Landesregierung eine Abschrift des diesfälligen Erlasses an die Sanitäts-Distriktsvertretungen mit dem Beifügen mit, dass er die Erwartung nicht aufgibt, es werden zum Besuche der geplanten Hebammen-Wiederholungscnrse auch Staatsunterstütznngen gewährt werden. Die Entlohnung des Lehrpersonales für die projectierten Curse betreffend erklärte der Landesausschuss, nicht in der Lage zu sein, hiefür einen Beitrag ans Landesmitteln in Aussicht zu stellen, beziehungsweise einen darauf zielenden Antrag im Landtage einzubringen, weil es sich hiebei in der Hauptsache um einen Unterricht handelt, der von einer int Staatsdienste stehenden Lehrperson an einer staatlichen Anstalt ertheilt werden wird und für die entfallende Entlohnung deshalb die k. k. Regierung aufzukommen hat. Schließlich stellte der Landesausschuss das Ersuche», die k. k. Landesregierung möge die Bewilligung von Staatsunterstützungen zum Besuche der Hebammen - Wiederholnngscnrse mit Nachdruck befürworten. (ZZ. 11662 de 1897, 10913, 12155 de 1898.) Für die Abholung der unheilbaren Kranken ans dem Civilspitale seitens der Heimatsgemeinden 31. ist dermalen eine Frist von acht Tagen normiert, welche jedoch nicht immer eingehalten tvird und Abholung der weshalb sich die Verpflegskosten erhöhen. Um diesem Uebelstande abzuhelfen, wurde der Spitalsdirection "Frauken"' 180 Letno poročilo, g 7. Deželni zavodi in zakladi. Oskrbni stroški v tujih bolnicah 33. Nova razpo-stava zbirk. 34. Fotografo-vanje zbirk. najnatančneja evidenca dotičnih konsigniranih bolnikov in pa, da po preteku vsakega leta predloži statistične izkaze, da se potem, če treba, zniža obrok za prevzetje bolnikov ter te pomanjkljivosti odpravijo. (Št. 3778, 3914, 4666, 7572, 9303 1. 1898.) Leta 1898. je bilo v 171 tujih bolnicah oskrbovanih 4049 Kranjcev skozi 115.416 dni ter so znašali skupni oskrbni stroški 100.941 gl d. 80'/2 kr. (leta 1897. le 85.089 gld. 82' /2 kr.), torej v primeri s proračunom v znesku 83 000 gld. več za 17.941 gld. 807, kr. — Na enega bolnika pride torej poprečno 28 h, oskrbnih dni in 24 gld. 93 kr. oskrbnih stroškov. Najvišji oskrbni znesek, namreč 27.339 gld. 89 kr,, se je plačal zopet bolnici v Trstu z morskimi kopeli vred, potem pride bolnica usmiljenih bratov v Zagrebu s 7372 gld. 77 V, kr., bolnica usmiljenih sester v Zagrebu s 7194 gld. 20 kr., dalje Reka s 6147 gld. 59 kr., Gradec s 5488 gld. 30 kr., osem Dunajskih bolnic skupaj s 4568 gld. 94 kr., Karlovec 4544 gld. 35 kr., Brežice 4210 gld. 75 kr., Celovec 4058 gld. 88 kr., Pulj 3121 gld., tri bolnice v Budapešti 2666 gld. 46 kr., obe goriški bolnici 1576 gld. 74 kr., Sarajevo 1372 gld. 16 kr., Ljubno 1351 gld., Sisek 1308 gld. 60 kr., Koprivnica 960 gld. 75 kr., Volšperk 940 gld. 68 kr., Beljak 799 gld. 20 kr., Bclovar 739 gld. 50 kr. in Osek 716 gld. 40 kr. — Izplačalo se je torej samo navedenim 20 bolnicam 86.478 gld. 16'/, kr., ostanek stroškov pa spada na druge bolnišnice. (Št. 9957 1. 1899.) C. Deželni muzej. Zbirke deželnega muzeja so se s premnogimi predmeti, ki so se deloma našli pri kopanji fundamentov za nove zgradbe v Ljubljani, deloma pa pri izkopavanju, katero iz- vršuje deželni muzej sam, — pomnožile tako, da za te reči prvotno določeni prostori niso več zadostovali ter da si je bilo treba drugače pomagati. V predzgodovinski dvorani so se namreč pri treh že obstoječih omarah sredi dvorane napravila železna držala ter na nje postavile navpično police; toda tudi ta stojala so bila s pridobitvami zadnjih let skorej popolnem napolnjena. Jako znatno se pomnožujejo zbirke tudi s takimi posodami, od katerih se najdejo le črepine ter jih je treba šele skupaj sestavljati. Nekatere izmed teh so jako zanimive in ko se polagoma zlože, se uvrste med zbirke. Zelo zanimi va je n. pr. grška vaza z ročema iz Zatičine, ki se je našla razbita na kakih 180 koscev in ki do sedaj še nima para na Kranjskem. Le-ta je bila letos zložena ter izpostavljena. V rimskem oddelku razpostavilo se je v dveh velikih, znova napravljenih omarah približno 300 predmetov, ki so se našli pri kopanji temelja za Grajzerjevo hišo na Dunajski cesti. Pri tej priliki so se tudi one reči, ki so se doslej našle v Ljubljani, katerih pa ni mnogo, razpostavile skupno z Grajzerjevimi; v omaro, ki je bila vsled tega izpraznjena, pa so se spravile Vrhniške najdbe. Ker je za rimski oddelek prvotno določena dvorana že napolnjena, morali sta se obe novi omari postaviti v tik ležečo dvorano. Ta dvorana je nastala iz treh sob, katerih medzidje se je moralo odstraniti vsled poškodeb po drugem potresu dne 15. julija 1897. Tik rimske dvorane ležeča soba je bila že menda od začetka namenjena, da se bodo tukaj shranjevale rimske najdbe, kadar se pomnože, kajti tukaj se je postavil že veliki bronasti kip iz kazine. Muzejsko vodstvo se je torej držalo te namere, če je novo pridobljene ljubljanske najdbe razpostavilo nasproti onemu bronastemu kipu. Prej ali slej bo itak nastala potreba, da se tudi v sedanjo rimsko dvorano postavijo predzgodovinske najdbe, rimske zbirke pa se spravijo v tik ležečo veliko dvorano. Na prošnjo vodstva rimsko-nemškega muzeja v Maj neu, ki je želelo dobiti fotografije zanimivih zbirk, sestavila in fotografovala se je taka zbirka. Odbrali so se namreč značilni vzorci ter združeni v table fotografovali v polovični naravni velikosti ali pa pri velikih komadih v takem merilu, da podobe odgovarjajo tudi znanstvenim namenom. Delo je izvršil fotograf I. Kotar in sicer po sodbi vodstva v Majncu z nedoseženo natančnostjo. Oblika tablic ima 22-5 cm visočine in 17 cm širjave. Do sedaj je dovršenih 38 tablic z večinoma predzgodovinskimi najdbami. 35. Pridobitve. I. Prirodnine. a) Darila: Grof Alfonz Auersperg: 2 spremenjiva togötnika, Machetes pugnax. J. Baumgartner : vosek in med neke amerikanske medičarice, najden v deblu jako trdega lesa. A. Dečman: velik okamenen zob morskega volka iz kamniške okolice. Viktor Galle: črno raco (Anas fusca.) Marquis Ferd. Gozani, c. kr. deželne vlade svetnik : belo pisano jerebico samico, (perdix cinerea), ustreljeno v Ljubljanski okolici dné 1. septembra 1899. Maks Jerman: pravo čapljo (ardeo nyctocorax), ustreljeno na močvirju. Jos. Samide, župnik v Kočevski Reki: kos rude realgar. Ferd. Schulz: 1 močerada. Gospa Vok: človeško ribico (močerila), ki je ujeta živela 15 let. Janez Vrhovnik, župnik v Trnovem: zvezek mahov iz Robičeve zapuščine. Franc Cerar v Blagovici: odlomke bakrenega kršeča iz svojega rudnika. P. Zeschko: dva srednja potapljavca (mergus serrator), samca in samico z jesenskim perjem. b) Kupljene reči: 1 drozgel (gracula rosea); gnezdo s 6 mladimi kraljički (stržki); živa človeška ribica, 30 cm dolga; belouška, P3 m dolga, ujeta na Nanosu; 17 jamskih konhilij (školjk) iz Kranjskega. II. Denarji in starinske reči. a) Darila: Od naj višjega dvornega komorništva: spominsko svetinjo na 501etno vladanje Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva Franc Jožefa I. Kmetijska družba na Dunaju: spominsko svetinjo na jubilejsko razstavo 1. 1898. Gospa Matilda Mulley: rimski denar rodbine Vinicije. Dr. Odendal v Litiji: srebrno svetinjo rudarske družbe v Litiji. V. Jerman: 1 železno sulico, 1 krivač (nož) in 1 fibulo, najdeno na stavbišči Pajchlna. K. Pajchl: rimsko rakev z napisom: D M . . . MIL . LEG . XIII . G . . ERIANA . AELIANO . RII . PARENTES INFELICISSIM . V. Putick, c. kr. gozdni komisar: odlomek bronastega meča, železno sulico in podkev, najdeno pri Žlebičih poleg Ribnice. Anton Stare, grajščak: železno sekiro, 4 bronaste uhane, 7 bronastih žičnih obodcev, ploščo z reliefom, 1 zvonček in 1 denar, najdeno pri zgradbi novega župnišča v Mengšu. Dr. Maks Wurzbach pl. Tannenberg: rimski napis: Q . POLIVS VITALIS VI . F . ŠIBI . ET Našel seje pri podiranji hiše št. 11 na Št. Jakobskem trgu. Župnik J. Zorc v Mengšu: 5 uhanov, 3 prstane, 18 žičnih obodcev, 4 nakitne plošče, vse to iz brona ; 1 srebrn denar od Jakobina Cararra (Padua) 1350 — 1355 ; odlomek jako krasne beneške steklene čaše in pa stare majolika-sklede. b) Kupljene reči: Rimski bronast obroček, 9 rimskih denarjev, 1 rimski lonec in fibula, 1 sveder, 1 nož in 20 rimskih denarjev iz Pajchlnovega zemljišča. III. Arhiv in knjižnica. a) Darila: C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko: 215 neperijodičnih tiskovin. Deželni odbor: Zahvalno pismo Nj. Veličanstva na deželni zbor z dné 22. decembra 1898. Grofinja Matilda Blagay v Boštanju (Weissenstein): 68 izvirnih perg. listin, in sicer 18 iz 14. stoletja, 11 iz 15. stoletja, 16 iz 16. stoletja, 19 iz 17. stoletja in 4 iz 18. stoletja, dalje 31 zvežnjev papirnih listin in aktov ter 9 urbarjev in inventarjev. 182 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. 35. Pridobitve. I. Prirodnine. a) Darila: Grof Alfonz Auersperg: 2 spremenjiva togötnika, Machetes pugnax. J. Baumgartner: vosek in med neke amerikanske medičarice, najden v deblu jako trdega lesa. A. Dečman: velik okamenen zob morskega volka iz kamniške okolice. Viktor Galle: črno raco (Anas fusca.) Marquis Ferd. Gozani, c. kr. deželne vlade svetnik: belo pisano jerebico samico, (perdix cinerea), ustreljeno v Ljubljanski okolici dne 1. septembra 1899. Maks Jerman: pravo čapljo (ardeo nyctocorax), ustreljeno na močvirju. Jos. Samide, župnik v Kočevski Reki: kos rude realgar. Ferd. Schulz: 1 močerada. Gospa Vok: človeško ribico (močerila), ki je ujeta živela 15 let. Janez Vrhovnik, župnik v Trnovem: zvezek mahov iz Robičeve zapuščine. Franc Cerar v Blagovici: odlomke bakrenega kršeča iz svojega rudnika. P. Zeschko: dva srednja potapljavca (mergus serrator), samca in samico z jesenskim perjem. b) Kupljene reči: 1 drozgel (gracula rosea); gnezdo s 6 mladimi kraljički (stržki); živa človeška ribica, 30 cm dolga; belouška, P3 m dolga, ujeta na Nanosu; 17 jamskih konhilij (školjk) iz Kranjskega. II. Denarji in starinske reči. a) Darila: Od naj višjega dvornega komorništva: spominsko svetinjo na 501etno vladanje Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva Franc Jožefa I. Kmetijska družba na Dunaju: spominsko svetinjo na jubilejsko razstavo 1. 1898. Gospa Matilda Mulley: rimski denar rodbine Vinicije. Dr. Odendal v Litiji: srebrno svetinjo rudarske družbe v Litiji. V. Jerman: 1 železno sulico, 1 krivač (nož) in 1 fibulo, najdeno na stavbišči Pajchlna. K. Pajchl: rimsko rakev z napisom: D M . . . MIL . LEG . XIII . G . . ERIANA . AELIANO . Ril . PARENTFS INFELICISSIM . V. Putick, c. kr. gozdni komisar: odlomek bronastega meča, železno sulico in podkev, najdeno pri Žlebičih poleg Ribnice. Anton Stare, grajščak: železno sekiro, 4 bronaste uhane, 7 bronastih žičnih obodcev, ploščo z reliefom, 1 zvonček in 1 denar, najdeno pri zgradbi novega župnišča v Mengšu. Dr. Maks Wurzbach pl. Tannenberg: rimski napis: Q . POLIVS VITALIS VI . F . ŠIBI . ET Našel seje pri podiranji hiše št. 11 na Št. Jakobskem trgu. Župnik J. Zorc v Mengšu: 5 uhanov, 3 prstane, 18 žičnih obodcev, 4 nakitne plošče, vse to iz brona; 1 srebrn denar od Jakobina Cararra (Padua) 1350 — 1355; odlomek jako krasne beneške steklene čaše in pa stare majolika-sklede. b) Kupljene reči: Rimski bronast obroček, 9 rimskih denarjev, 1 rimski lonec in fibula, 1 sveder, 1 nož in 20 rimskih denarjev iz Pajchl novega zemljišča. III. Arhiv in knjižnica. a) Darila: C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko: 215 neperijodičnih tiskovin. Deželni odbor: Zahvalno pismo Nj. Veličanstva na deželni zbor z dne 22. decembra 1898. Grofinja Matilda Blagay v Boštanju (Weissenstein): 68 izvirnih perg. listin, in sicer 18 iz 14. stoletja, 11 iz 15. stoletja, 16 iz 16. stoletja, 19 iz 17. stoletja in 4 iz 18. stoletja, dalje 31 zvežnjev papirnih listin in aktov ter 9 urbarjev in inventarjev. Prof. Dr. Binder v Ljubljani: 1 letnik časopisa. Leopold Bürger: Deutsche Stimmen aus Krain, letnik 1898. Kuratorij Franc-Jožefovega muzeja v Opavi: Letno poročilo za 1. 1898. Nadinženir Englisch: Japonsko zemljeslovno karto. J. Gnjezda, c. kr. profesor na realki: 2 papirnati listini in 1 knjigo. V. Goli, c. kr. viši gozdarski svetnik: Pogozdovanje Krasa na Kranjskem, kot darilo c. kr. komisije za Kraško pogozdovanje. Kurat A. Koblar: 1 knjigo v rokopisu. J. Krašovic: 1 napis v bakrorezu. A. Langof: 1 staro vrtnarsko knjigo. V. Levec: 1 knjigo. Magistrat v Budapešti: starinoslovsko publikacijo Regisčgei VI. Dr. A. Mosche: knjigo o kuharstvu iz 17. stoletja. Muzejsko društvo: 196 knjig in brošur. Kustos Müllner: 122 knjig in brošur. J. Nadrah, usnjarski mojster v Višnjigori: zveženj papirnatih listin. T. Pavšler: 1 knjigo. J. Pfeifer, deželni tajnik: 7 knjig. A. Pucihar: manifest cesarja Ferdinanda I. leta 1848. Oficijal Robida: katastralno karto mesta Ljubljane. P. Hugolin Sattner: 1 knjigo. Dr. A. Schaffer, deželni odbornik: 1 star gledališki list. Dr. A. Schöppl vitez Sonnwaiden: 3 listine v prepisu. Dr. J. Stare: 12 knjig. J. Schweiger, c. kr. kanclist: Theresianische Gerichtsordnung 1. 1740. P. Walter Schmidt v Admontu: 1 staro knjigo, obsegajočo naredbe proti kugi 1. 1680. C. kr. ravnatelj I. Šubic: 4 načrte stare Ljubljanske bolnice. Dr. Suk v Zagrebu: Klaičev historičen zemljevid Hrvatske. C. kr. naučno ministerstvo: Jagičev arhiv, XXI. zvezek. Neimenovan: 1 knjigo. Neimenovan iz Gorice: 10 knjig. Župnik J. Vrhovnik: 1 papirnato listino in 2 knjigi. Upravništva sledečih časopisov po 1 izvod listov: Argo, Dom in Svet, Kmetovalec, Laibacher Schulzeitung, Laibacher Zeitung, Ljubljanski Zvon, Novice, Slovenec, Slovenski List, Slovenski Narod, Slovenski Pravnik, Učiteljski Tovariš in Zgodnja Danica. b) Kupilo seje: Denkmäler der Tonkunst VI. I. Th. — Gallus, Jakob Händel, spisala Bezecny in Mantuani. Papadopulo Nicolo, Le monete di Venezia; Valvazorjeva knjiga o gradovih; 1 listina iz 1. 1568. IV. Zemljevidi, slike in kipi. a) D a r i 1 a : Od mestne občine ljubljanske: 39 oljnatih slik in akvarelov, 1 mapa z bakrorezi, 3 barvani krožniki in 1 mavcast kip. Kranjska hranilnica: v gipsu vpodobljena borilca v naravni velikosti, izvršil kipar Repič. b) Kupljene reči: Zapuščina bratov Janeza in Jurija Šubica, obsegajoča 414 komadov, med temi je 17 oljnatih slik. Razven tega še 14 portretov, predstavljajočih Kranjce, deloma bakrorezi, deloma kamenotiski; 1 star zemljevid; 1 slika, predstavljajoča podzemeljsko votlino; 1 portret cesarja Ferdinanda I. V. Kulturno-zgodovinski predmeti. a) Darila: A. Gustin v Novemmestu: bronasto posodico in podobo iz bakrene ploščevine, najdeno pri starem kapucinskem samostanu v Novemmestu. Prof. J. Smrekar: solnčno uro z razdelbo od 5 do 5 minut; izvršil jo je darovatelj sam. G. Stedry, c. kr. nadporočnik v p.: železen pečatnik, sigillum minus Capituli La-bacensis 1519. b) Kupljene reči: 33 komadov veznin, 1 nož za presenc (opresen kruh), 2 srebrna prstana, pobarvan krožnik, krasno vezen prt, krožnik za ribe z grbom ter 1 čaša s pečatilom „Laibach“. Jako redek koledar na deski iz hrastovega lesa v dolgosti 140 cm in 184 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. Prof. Dr. Binder v Ljubljani: 1 letnik časopisa. Leopold Bürger: Deutsche Stimmen aus Krain, letnik 1898. Kuratorij Franc-Jožefovega muzeja v Opavi: Letno poročilo za 1. 1898. Nadinženir Englisch: Japonsko zemljeslovno karto. J. Gnjezda, c. kr. profesor na realki: 2 papirnati listini in 1 knjigo. V. Goli, c. kr. viši gozdarski svetnik: Pogozdovanje Krasa na Kranjskem, kot darilo c. kr. komisije za Kraško pogozdovanje. Kurat A. Koblar: 1 knjigo v rokopisu. J. Krašovic: 1 napis v bakrorezu. A. Langes: 1 staro vrtnarsko knjigo. V. Levec: 1 knjigo. Magistrat v Budapešti: starinoslovsko publikacijo Regisčgei VI. Dr. A. Mosche: knjigo o kuharstvu iz 17. stoletja. Muzejsko društvo: 196 knjig in brošur. Kustos Müllner: 122 knjig in brošur. J. Nadrah, usnjarski mojster v Višnjigori: žvečenj papirnatih listin. T. Pavšler: 1 knjigo. J. Pfeifer, deželni tajnik: 7 knjig. A. Pucihar: manifest cesarja Ferdinanda I. leta 1848. Oficijal Robida: katastralno karto mesta Ljubljane. P. Hugolin Sattner: 1 knjigo. Dr. A. Schaffer, deželni odbornik: 1 star gledališki list. Dr. A. Schöppl vitez Sonnwaiden: 3 listine v prepisu. Dr. J. Stare: 12 knjig. J. Schweiger, c. kr. kanclist: Theresianische Gerichtsordnung 1. 1740. P. Walter Schmidt v Admontu: 1 staro knjigo, obsegajočo naredbe proti kugi 1. 1680. C. kr. ravnatelj I. Šubic: 4 načrte stare Ljubljanske bolnice. Dr. Suk v Zagrebu: Klaičev historičen zemljevid Hrvatske. C. kr. naučno ministerstvo: Jagičev arhiv, XXI. zvezek. Neimenovan: 1 knjigo. Neimenovan iz Gorice: 10 knjig. Župnik J. Vrhovnik: 1 papirnato listino in 2 knjigi. Upravništva sledečih časopisov po 1 izvod listov: Argo, Dom in Svet, Kmetovalec, Laibacher Schulzeitung, Laibacher Zeitung, Ljubljanski Zvon, Novice, Slovenec, Slovenski List, Slovenski Narod, Slovenski Pravnik, Učiteljski Tovariš in Zgodnja Danica. b) Kupilo seje: Denkmäler der Tonkunst VI. I. Th. — Gallus, Jakob Händel, spisala Bezecny in Mantuani. Papadopulo Nicolo, Le monete di Venezia; Valvazorjeva knjiga o gradovih; 1 listina iz 1. 1568. IV. Zemljevidi, slike in kipi. aj Darila: Od mestne občine ljubljanske: 39 oljnatih slik in akvarelov, 1 mapa z bakrorezi, 3 barvani krožniki in 1 mavcast kip. Kranjska hranilnica: v gipsu vpodobljena borilca v naravni velikosti, izvršil kipar Repič. b) Kupljene reči: Zapuščina bratov Janeza in Jurija Šubica, obsegajoča 414 komadov, med temi je 17 oljnatih slik. Razven tega še 14 portretov, predstavljajočih Kranjce, deloma bakrorezi, deloma kamenotiski; 1 star zemljevid; 1 slika, predstavljajoča podzemeljsko votlino; 1 portret cesarja Ferdinanda I. V. Kulturno-zgodovinski predmeti. a) Darila: A. Gustin v Novemmestu: bronasto posodico in podobo iz bakrene ploščevine, najdeno pri starem kapucinskem samostanu v Novemmestu. Prof. J. Smrekar: solnčno uro z razdelbo od 5 do 5 minut; izvršil jo je darovatelj sam. G. Stedry, c. kr. nadporočnik v p.: železen pečatnik, sigillum minus Capituli La-bacensis 1519. b) Kupljene reči: 33 komadov veznin, 1 nož za presenc (opresen kruh), 2 srebrna prstana, pobarvan krožnik, krasno vezen prt, krožnik za ribe z grbom ter 1 čaša s pečatilom „Laibach“. Jako redek koledar na deski iz hrastovega lesa v dolgosti 140 cm in 36. Obisk muzeja. širokosti 8 cm, vrezan je na obeh straneh, tako da je na vsaki strani polovica leta. Znamenja pa razun onih, ki predočujejo delavnike, še niso razjasnena. Ta zanimiv koledar je iz zatiškega kraja; 1 turški samokres, najden v Ljubljanici, ter 1 železna ključavnica s ključem potiskačem. VI. Pri izkopavanju najdene reči. Stavbni odbor za c. kr. vladno poslopje izročil je muzeju pri kopanji fundamentov najdene reči, in sicer: različne malenkosti iz brona, namreč: 1 bronast ključ, neko čudno bronasto orodje v obliki zakrivljenega noža, 1 bronast necessaire (žličica za ušesa i. t. d.), 1 bronasto verižico, razdrobljene posode surovega dela s premnogimi okraski s črtami, potem denarje Avgusta, Germanika, Klavdija, Domicijana, Nerva, Hadrijana, Septimija Severa, Julije Domne, Mameje, Galliena, Salonina, Klavdija Goth., Kvintilla Konstantina, Konstancija II., Valentiniana, Gracijana, Theodozija, Janeza Cornara, Leopolda I., Karola VI., Marije Terezije in Franca II. Posebno bogata in zanimiva je bila najdba rakve na stavbišči novega justičnega poslopja, katero je stavbno vodstvo izročilo deželnemu muzeju, kajti ne glede na njen znanstveni pomen, bila je v rakvi precejšnja vrednost, ker je v njej se nahajajoče zlato tehtalo 21-5 gramov. Prvotna lesena rakev je bila nadčta s svinčenimi ploščami. V rakvi je ležalo razdrobljeno okostje neke ženske, katerej so bile pridejane nastopne reči: 1 mreža za lase iz zlate žice, zlate bleščice kot kinč za lase, 1 verižica iz zlate žice z biseri, 2 zlata prstana, v jednem je vložena kamea iz rudečega jaspiza z dvema petelinoma, v drugem pa smaragd. Dalje se je našel: 1 panter iz jantara z ovnovo glavo med sprednjima tacama; 1 takozvana Jakobova školjka iz jantara ter 1 jantarjeva igla; 4 z zlatom okovane koščene bucike za lase ter košček svinčenega sijajnika. Zvunaj rakve je ležala bronasta darilna skledica ter svetilnica z napisom C . DESSI. Denar Antonija Pija iz 1. 149., ki je bil v rakvi, omogoči določiti dobo te najdbe. Na stavbišči gospoda Grobelnika v Špitalskih ulicah, na voglu Mestnega trga, se je 2 m globoko našlo: 1 posteklena čaša z barvanim ptičem, 1 posteklena skledica, dno skledice z žensko podobo in osem ilnatih loncev; te najdbe so iz 17. stoletja. Pri zgradbi c. kr. gimnazijskega poslopja našlo se je okostje, pri katerem je bilo 70 bronastih denarjev, in sicer Konstantina, Konstanca, Konstancija II., Magnencija in De-cencija; uvrstili so se v zbirko. Pri raznem izkopavanju na Dolenjskem, kakor tudi pri rigolanju vinogradov, našli so se predmeti, ki jih je Ign. Kušljan iz st. Jerneja pridobil za muzej, in sicer: na Vini vrhu pri Šmarjeti: 1 srebrna fibula, 16 bronastih zapestnic, 1 steklen obodec, 3 bronaste fibule, 1 sulica, 1 ščitna grba, 172 biserov, 2 kranjski fibuli, 1 čolničasta fibula, 1 bronasta in 1 rumena steklena zapestnica, 2 železni zapestnici, odlomek srebrne zaponke. Na Mihovem: 1 steklena zdelica, 2 železna meča, 2 sulici, 2 noža, 37 fibul nčriške oblike, 1 galski denar, 1 bronasta sekira, 1 kamenita sekira, 31 rimskih lončenih posod. Na Ostrogu: 2 skledi, 2 rudeči žari za domačo rabo, 1 črna žara, 32 opek. V Mirni vasi: 1 bronast obodec. V Pleterjah: 1 čolničasta fibula, 2 zapestnici, 1 pušicna ost in 1 gotiška ostroga. V Št. Jerneju: 7 masivnih bronastih obodcev, 1 bronasta igla, 1 vreteno, 1 lončen stožec, 13 noriških fibul, 2 bronasti ploščici. S podporo 300 gld. kranjske hranilnice prekopalo se je meseca septembra pri Beli-cerkvi nekaj gomilišč, ki jih je vodstvo muzeja nakupilo že prejšnja leta. Najzdatnejša je bila neka gomila, ki je merila 16'5 m v premeru in 3-65 m v visokosti. Tukaj se je našlo 11 obnožnic, 8 zapestnic z deloma ovnovimi in kačjimi glavami, 8 manjših obročkov, 13 fibul, jedna izmed teh je iz višnjevega stekla, 1 zavratni obod z 22-5 cm v obsegu, 1 bucika za lase, 1 lišp za lase, 3 pasne pločevine, 10 majhnih bronastih nakrasnin, 2 okrašeni posodi (situli), 3 železne sekire, 5 železnih sulic, 2 noža, več vretencev, brezštevilno pisanih steklenih in jantarjevih biserov, 10 žar, skled in skledic, ki so dobro ohranjene; več je tudi zdrobljenih, ki pa se bodo dale sestaviti. Najbolj znamenita pa je dobro ohranjena bronasta čelada z dvojnim grebenom in s krajevci. V dobi od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 obiskalo je muzej 485 pla-čujočih strank, za kar je vstopnina znašala 145 gld. 50 kr. 186 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. širokosti 8 cm, vrezan je na obeh straneh, tako da je na vsaki strani polovica leta. Znamenja pa razun onih, ki predočujejo delavnike, še niso razjasnena. Ta zanimiv koledar je iz zatiškega kraja; 1 turški samokres, najden v Ljubljanici, ter 1 železna ključavnica s ključem potiskačem. VI. Pri izkopavanju najdene reči. Stavbni odbor za c. kr. vladno poslopje izročil je muzeju pri kopanji fundamentov najdene reči, in sicer: različne malenkosti iz brona, namreč: 1 bronast ključ, neko čudno bronasto orodje v obliki zakrivljenega noža, 1 bronast necessaire (žličica za ušesa i. t. d.), 1 bronasto verižico, razdrobljene posode surovega dela s premnogimi okraski s črtami, potem denarje Avgusta, Germanika, Klavdija, Domicijana, Nerva, Hadrijana, Septimija Severa, Julije Domne, Mameje, Gallien a, Salonina, Klavdija Goth., Kvintilla Konstantina, Konstancija II., Valentiniana, Gracijana, Theodozija, Janeza Cornara, Leopolda I., Karola VI., Marije Terezije in Franca II. Posebno bogata in zanimiva je bila najdba rak ve na stavbišči novega justičnega poslopja, katero je stavbno vodstvo izročilo deželnemu muzeju, kajti ne glede na njen znanstveni pomen, bila je v rakvi precejšnja vrednost, ker je v njej se nahajajoče zlato tehtalo 2P5 gramov. Prvotna lesena rakev je bila nadeta s svinčenimi ploščami. V rakvi je ležalo razdrobljeno okostje neke ženske, katerej so bile pridejane nastopne reči: 1 mreža za lase iz zlate žice, zlate bleščice kot kinč za lase, 1 verižica iz zlate žice z biseri, 2 zlata prstana, v jednem je vložena kamea iz rudečega jaspiza z dvema petelinoma, v drugem pa smaragd. Dalje se je našel: 1 panter iz j an tara z ovnovo glavo med sprednjima tacama; 1 takozvana Jakobova školjka iz jantara ter 1 jantarjeva igla; 4 z zlatom okovane koščene bucike za lase ter košček svinčenega sijajnika. Zvunaj rakve je ležala bronasta darilna skledica ter svetilnica z napisom C . DESSI. Denar Antonija Pij a iz 1. 149., ki je bil v rakvi, omogoči določiti dobo te najdbe. Na stavbišči gospoda Grobelnika v Špitalskih ulicah, na voglu Mestnega trga, se je 2 m globoko našlo: 1 posteklena čaša z barvanim ptičem, 1 posteklena skledica, dno skledice z žensko podobo in osem ilnatih loncev; te najdbe so iz 17. stoletja. Pri zgradbi c. kr. gimnazijskega poslopja našlo se je okostje, pri katerem je bilo 70 bronastih denarjev, in sicer Konstantina, Konstanca, Konstancija II., Magnencija in De-cencija; uvrstili so se v zbirko. Pri raznem izkopavanju na Dolenjskem, kakor tudi pri rigolanju vinogradov, našli so se predmeti, ki jih je Ign. Kušljan iz st. Jerneja pridobil za muzej, in sicer: na Vini vrhu pri Šmarjeti: 1 srebrna fibula, 16 bronastih zapestnic, 1 steklen obodec, 3 bronaste fibule, 1 sulica, 1 ščitna grba, 172 biserov, 2 kranjski fibuli, 1 čolničasta fibula, 1 bronasta in 1 rumena steklena zapestnica, 2 železni zapestnici, odlomek srebrne zaponke. Na Mihovem: 1 steklena zdelica, 2 železna meča, 2 sulici, 2 noža, 37 fibul nčriške oblike, 1 galski denar, 1 bronasta sekira, 1 kamenita sekira, 31 rimskih lončenih posod. Na Ostrogu: 2 skledi, 2 rudeči žari za domačo rabo, 1 črna žara, 32 opek. V Mirni vasi: 1 bronast obodec. V Pleterjah: 1 čolničasta fibula, 2 zapestnici, 1 pušicna ost in 1 gotiška ostroga. V Št. Jerneju: 7 masivnih bronastih obodcev, 1 bronasta igla, 1 vreteno, 1 lončen stožec, 13 nčriških fibul, 2 bronasti ploščici. S podporo 300 gld. kranjske hranilnice prekopalo se je meseca septembra pri Beli-cerkvi nekaj gomilišč, ki jih je vodstvo muzeja nakupilo že prejšnja leta. Najzdatnejša je bila neka gomila, ki je merila 16 5 m v premeru in 3 65 m v visokosti. Tukaj se je našlo 11 obnožnic, 8 zapestnic z deloma ovnovimi in kačjimi glavami, 8 manjših obročkov, 13 fibul, jedna izmed teh je iz višnjevega stekla, 1 zavratni obod z 22 5 cm v obsegu, 1 bucika za lase, 1 lišp za lase, 3 pasne pločevine, 10 majhnih bronastih nakrasnin, 2 okrašeni posodi (situli), 3 železne sekire, 5 železnih sulic, 2 noža, več vretencev, brezštevilno pisanih steklenih in jantarjevih biserov, 10 žar, skled in skledic, ki so dobro ohranjene; več je tudi zdrobljenih, ki pa se bodo dale sestaviti. Najbolj znamenita pa je dobro ohranjena bronasta čelada z dvojnim grebenom in s krajevci. 36. Obisk mu- v dobi od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 obiskalo je muzej 485 pla- zeja. čujočih strank, za kar je vstopnina znašala 145 gld. 50 kr. 37. Državna podpora. 38. Nakup umetniške zapuščine bratov Šubic. 39. „Herbarium carniolicum“, podpora za izdajo. 40. K Grefejev „Alt -Krain“, nakup akvarelov. 41. Marija Freyer, miloščina. Glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva dne 21. junija 1899, št. 9250, nakazalo je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje deželnemu odboru za deželni muzej Rudolfinum znesek 4000 gld. za leto 1899v„ ki je bil izplačan pri c., kr. izplačevalnici ter naložen v mestni hranilnici ljubljanski. (Št. 2740, 7363 1. 1899.) Nav podlagi deželnozborskega sklepa 3. seje dnč 17.vmarca 1899 izplačana je bila Valentinu Šubic, ki je prepustil umetniško zapuščino bratov Šubic deželnemu muzeju, prva polovica kupnine 1500 gld. v znesku 750 gld. Vreditev zapuščine izročila se je vodji c. kr. strokovnih šol Ivanu Šubicu. (Št. 1947 1. 1898., 3319 1. 1899.) Na podstavi deželnozborskega sklepa 12. seje dnč 25. aprila 1899 izplačal se je c. kr. profesorju Alfonzu Pavlinu vsled njegove prošnje znesek 100 gld. na račun od deželnega zbora za leto 1899. dovoljenega kredita 400 gld. za izdajo herbarija kranjskih rastlin. (Št. 4954, 7566 1. 1899.) Da se pospeši od akademičnega slikarja Konrada Grefe-ja nameravana izdaja kulturnozgodovinske knjige „Alt-Krain“, sklenil je deželni odbor kupiti za omenjeno delo 7 akvarelov, ki mu jih je ponudil izdajatelj, za kupnino 225 gld. Prva polovica kupnine v znesku 112 gld. 50 kr. se mu je že nakazala, dočim se ostanek izplača, kadar pride na svitlo prvi zvezek spisa „Alt-Krain“. (Št. 8985, 9521 1. 1899.) Vsled sklepa 14. deželnozborske seje dnč 28. aprila 1899 je bila vdovi muzejskega kustoza Mariji Freyer miloščina letnih 50 gld. podaljšana še za tri leta ter se ji je nakazala v polletnih obrokih od 1. julija 1899 dalje. (Št. 5208 1. 1899.) Državna podpora. 38. Nakup umetniške zapuščine bratov Šubic. 39. „Herbarium carniolicum“, podpora za izdajo. 40. K O releje v „Alt -Krain“, nakup akvarelov. 41. Marija Freyer, miloščina. pgg Letno poročilo g 7. Deželni zavodi in zakladi. Glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva dne 21. junija 1899, št. 9250, nakazalo je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje deželnemu odboru za deželni muzej Rudoltinum znesek 4000 gld. za leto 1899„ ki je bil izplačan pri c. kr. izplačevalnici ter naložen v mestni hranilnici ljubljanski. (Št. 2740, 7363 1. 1899.) Nav podlagi deželnozborskega sklepa 3. seje dnč 17.^ marca 1899 izplačana je bila Valentinu Šubic, ki je prepustil umetniško zapuščino bratov Šubic deželnemu muzeju, prva polovica kupnine 1500 gld. v znesku 750 gld. Vreditev zapuščine izročila se je vodji c. kr. strokovnih šol Ivanu Šubicu. (Št. 1947 1. 1898., 3319 1. 1899.) Na podstavi deželnozborskega sklepa 12. seje dnč 25. aprila 1899 izplačal se je c. kr. profesorju Alfonzu Pavlinu vsled njegove prošnje znesek 100 gld. na račun od deželnega zbora za leto 1899. dovoljenega kredita 400 gld. za izdajo herbarija kranjskih rastlin. (Št. 4954, 7566 1. 1899.) Da se pospeši od akademičnega slikarja Konrada Grefe-ja nameravana izdaja kulturnozgodovinske knjige „Alt-Krain“, sklenil je deželni odbor kupiti za omenjeno delo 7 akvarelov, ki mu jih je ponudil izdajatelj, za kupnino 225 gld. Prva polovica kupnine v znesku 112 gld. 50 kr. se mu je že nakazala, dočim se ostanek izplača, kadar pride na svitlo prvi zvezek spisa „Alt-Krain“. (Št. 8985, 9521 1. 1899.) Vsled sklepa 14. deželnozborske seje dnč 28. aprila 1899 je bila vdovi muzejskega kustoza Mariji Freyer miloščina letnih 50 gld. podaljšana še za tri leta ter se ji je nakazala v polletnih obrokih od 1. julija 1899 dalje. (Št. 5208 1. 1899.) 1. Bukovje. 2. Černečavas. 3. Iškavas. 4. Tretja deška ljudska šola v Ljubljani. 5. Nemilje. 6. Sv. Primož. 7. Vrhovo. 8. Želimlje. § 8. Šolstvo. A. Ljudske, srednje in visoke šole. 1. Nove ljudske šole. S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet ustanovitev enoraz-redne ljudske šole v Bukovji za vasi Bukovje, Gorenje in Predjama z dostavkom dovolil, da je s predpripravami za šolsko zgradbo počakati do tedaj, ko bo dognana obravnava glede izločitve te tri vasi obsegajoče davčne občine Bukovje iz selske občine Hrenovice in ustanovitve kot samostojna občina Bukovje. (Št. 522, 2806 1. 1899.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi jednorazredne pravilne ljudske šole v černečivasi namesto dosedanje eskurendo-šole ondi. (Št. 9058 1. 1890., 5378, 5857, 9274 1. 1891., 10422 1. 1899.) Na prošnjo županstva in krajnega šolskega sveta v Iškivasi je deželni odbor prosil c. kr. deželni šolski svet, da otvori že dovoljeno enorazredno ljudsko šolo v Iškivasi in pokrije učiteljsko plačo za november in december 1898 iz presežkov pri učiteljskih plačah. (Št. 9983, 10838 1. 1898.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi III. petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani s slovenskim učnim jezikom. (Št. 3325 1. 1892., 9678 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Podblici, kateri ukrep pa je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje vsled priziva nekaterih udeležencev spremenilo v toliko, da se je za kraj, kjer se ima zgraditi šola, določila vas Nemilje. (Št. 8041 1. 1898., 4123 1. 1899.) Ker na ljudski šoli v Studencu ustanovljeni posebni šolski oddelek za otroke, ki so nad 4 kilometre od šole oddaljeni, ni ugajal, se je c. kr. deželni šolski svet namenil, ga opustiti, zato pa ustanoviti pravilno ljudsko šolo pri sv. Primožu, čemur je deželni odbor pritrdil. (Št. 11442 1. 1896., 13561 1. 1897., 1061 1. 1899.) G. kr. deželni šolski svet je po zaslišanju deželnegp odbora ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Vrhovem za k selski občini Radeče spadajoče vasi Vrhovo, Log in Prapretno ter za k selski občini Boštanj spadajoči vasi Dvorec in Smarčno z zaseljem Gomila vred. (Št. 7620 1. 1897., 13044 1. 1898.) S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet za sedaj dovolil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Želimljah za vasi Brezje, Gradišče, 190 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 1. Bukovje. 2. Černečavas. 3. Iškavas. 4. Tretja deška ljudska šola v Ljubljani. 5. Nemilje. 6. Sv. Primož. 7. Vrhovo. 8. Želimlje. § 8. Šolstvo. A. Ljudske, srednje in visoke šole. 1. Nove ljudske šole. S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet ustanovitev enoraz-redne ljudske šole v Bukovji za vasi Bukovje, Gorenje in Predjama z dostavkom dovolil, da je s predpripravami za šolsko zgradbo počakati do tedaj, ko bo dognana obravnava glede izločitve te tri vasi obsegajoče davčne občine Bukovje iz selske občine Hrenovice in ustanovitve kot samostojna občina Bukovje. (Št. 522, 2806 1. 1899.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi jednorazredne pravilne ljudske šole v černečivasi namesto dosedanje eskurendo-šole ondi. (Št. 9058 1. 1890., 5378, 5857, 9274 1. 1891., 10422 1. 1899.) Na prošnjo županstva in krajnega šolskega sveta v Iškivasi je deželni odbor prosil c. kr. deželni šolski svet, da otvori že dovoljeno enorazredno ljudsko šolo v Iškivasi in pokrije učiteljsko plačo za november in december 1898 iz presežkov pri učiteljskih plačah. (Št. 9983, 10838 1. 1898.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi III. petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani s slovenskim učnim jezikom. (Št. 3325 1. 1892., 9678 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je ukrenil ustanovitev enorazredno pravilne ljudske šole v Podblici, kateri ukrep pa je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje vsled priziva nekaterih udeležencev spremenilo v toliko, da se je za kraj, kjer se ima zgraditi šola, določila vas Nemilje. (Št. 8041 1. 1898., 4123 1. 1899.) Ker na ljudski šoli v Studencu ustanovljeni posebni šolski oddelek za otroke, ki so nad 4 kilometre od šole oddaljeni, ni ugajal, se je c. kr. deželni šolski svet namenil, ga opustiti, zato pa ustanoviti pravilno ljudsko šolo pri sv. Primožu, čemur je deželni odbor pritrdil. (Št. 11442 1. 1896., 13561 1. 1897., 1061 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je po zaslišanju deželnega odbora ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Vrhovem za k selski občini Radeče spadajoče vasi Vrhovo, Log in Praprotno ter za k selski občini Boštanj spadajoči vasi Dvorec in Smarčno z zaseljem Gomila vred. (Št. 7620 1. 1897., 13044 1. 1898.) 8 pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet za sedaj dovolil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Želimljah za vasi Brezje, Gradišče, Prof. Dr. Binder v Ljubljani: 1 letnik časopisa. Leopold Bürger: Deutsche Stimmen aus Krain, letnik 1898. Kuratorij Franc-Jožefovega muzeja v Opavi: Letno poročilo za 1. 1898. Nadinženir Englisch: Japonsko zemljeslovno karto. J. Gnjezda, c. kr. profesor na realki: 2 papirnati listini in 1 knjigo. V. Goli, c. kr. viši gozdarski svetnik: Pogozdovanje Krasa na Kranjskem, kot darilo c. kr. komisije za Kraško pogozdovanje. Kurat A. Koblar: 1 knjigo v rokopisu. J. Krašovic: 1 napis v bakrorezu. A. Langof: 1 staro vrtnarsko knjigo. V. Levec: 1 knjigo. Magistrat v Budapešti: starinoslovsko publikacijo Rčgisegei VI. Dr. A. Mosche: knjigo o kuharstvu iz 17. stoletja. Muzejsko društvo: 196 knjig in brošur. Kustos Müllner: 122 knjig in brošur. j. Nadrah, usnjarski mojster v Višnjigori: zveženj papirnatih listin. T. Pavšler: 1 knjigo. J. Pfeifer, deželni tajnik: 7 knjig. A. Pucihar: manifest cesarja Ferdinanda I. leta 1848. Oficijal Robida: katastralno karto mesta Ljubljane. P. Hugolin Sattner: 1 knjigo. Dr. A. Schaffer, deželni odbornik: 1 star gledališki list. Dr. A. Schöppl vitez Sonnwaiden: 3 listine v prepisu. Dr. J. Stare: 12 knjig. J. Schweiger, c. kr. kanclist: Theresianische Gerichtsordnung 1. 1740. P. Walter Schmidt v Admontu: 1 staro knjigo, obsegajočo naredbe proti kugi 1. 1680. C. kr. ravnatelj I. Šubic: 4 načrte stare Ljubljanske bolnice. Dr. Suk v Zagrebu: Klaičev historičen zemljevid Hrvatske. C. kr. naučno ministerstvo: Jagičev arhiv, XXI. zvezek. Neimenovan: 1 knjigo. Neimenovan iz Gorice: 10 knjig. Župnik J. Vrhovnik: 1 papirnato listino in 2 knjigi. Upravništva sledečih časopisov po 1 izvod listov: Argo, Dom in Svet, Kmetovalec, Laibacher Schulzeitung, Laibacher Zeitung, Ljubljanski Zvon, Novice, Slovenec, Slovenski List, Slovenski Narod, Slovenski Pravnik, Učiteljski Tovariš in Zgodnja Danica. b) Kupilo se je: Denkmäler der Tonkunst VI. I. Th. —- Gallus, Jakob Händel, spisala Bezecny in Mantuani. Papadopulo Nicolo, Le monete di Venezia; Valvazorjeva knjiga o gradovih; 1 listina iz 1. 1568. IV. Zemljevidi, slike in kipi. a) D a r i 1 a : Od mestne občine ljubljanske : 39 oljnatih slik in akvarelov, 1 mapa z bakrorezi, 3 barvani krožniki in 1 mavcast kip. Kranjska hranilnica: v gipsu vpodobljena borilca v naravni velikosti, izvršil kipar Repič. b) Kupljene reči: Zapuščina bratov Janeza in Jurija Šubica, obsegajoča 414 komadov, med temi je 17 oljnatih slik. Razven tega še 14 portretov, predstavljajočih Kranjce, deloma bakrorezi, deloma kamenotiski; 1 star zemljevid; 1 slika, predstavljajoča podzemeljsko votlino; 1 portret cesarja Ferdinanda I. V. Kulturno-zgodovinski predmeti. a) Darila: A. Gustin v Novemmestu: bronasto posodico in podobo iz bakrene ploščevine, najdeno pri starem kapucinskem samostanu v Novemmestu. Prof. J. Smrekar: solnčno uro z razdelbo od 5 do 5 minut; izvršil jo je darovatelj sam. G. Stedry, c. kr. nadporočnik v p.: železen pečatnik, sigillum minus Capituli La-bacensis 1519. b) Kupljene reči: 33 komadov veznin, 1 nož za presenc (opresen kruh), 2 srebrna prstana, pobarvan krožnik, krasno vezen prt, krožnik za ribe z grbom ter 1 čaša s pečatilom „Laibach“. Jako redek koledar na deski iz hrastovega lesa v dolgosti 140 cm in 184 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. Prof. Dr. Binder v Ljubljani: 1 letnik časopisa. Leopold Bürger: Deutsche Stimmen aus Krain, letnik 1898. Kuratorij Franc-Jožefovega muzeja v Opavi: Letno poročilo za 1. 1898. Nadinženir Englisch: Japonsko zemljeslovno karto. J. Gnjezda, c. kr. profesor na realki: 2 papirnati listini in 1 knjigo. V. Goli, c. kr. viši gozdarski svetnik: Pogozdovanje Krasa na Kranjskem, kot darilo c. kr. komisije za Kraško pogozdovanje. Kurat A. Koblar: 1 knjigo v rokopisu. J. Krašovic: 1 napis v bakrorezu. A. Langof: 1 staro vrtnarsko knjigo. V. Levec: 1 knjigo. Magistrat v Budapešti: starinoslovsko publikacijo Rčgisčgei VI. Dr. A. Mosche: knjigo o kuharstvu iz 17. stoletja. Muzejsko društvo: 196 knjig in brošur. Kustos Milliner: 122 knjig in brošur. J. Nadrah, usnjarski mojster v Višnjigori: zveženj papirnatih listin. T. Pavšler: 1 knjigo. J. Pfeifer, deželni tajnik: 7 knjig. A. Pucihar: manifest cesarja Ferdinanda I. leta 1848. Oflcijal Robida: katastralno karto mesta Ljubljane. P. Hugolin Sattner: 1 knjigo. Dr. A. Schaffer, deželni odbornik: 1 star gledališki list. Dr. A. Schöppl vitez Sonnwaiden: 3 listine v prepisu. Dr. J. Stare: 12 knjig. J. Schweiger, c. kr. kanclist: Theresianische Gerichtsordnung 1. 1740. P. Walter Schmidt v Admontu: 1 staro knjigo, obsegajočo naredbe proti kugi 1. 1680. C. kr. ravnatelj I. Šubic: 4 načrte stare Ljubljanske bolnice. Dr. S uk v Zagrebu: Klaičev historičen zemljevid Hrvatske. C. kr. naučno ministerstvo: Jagičev arhiv, XXI. zvezek. Neimenovan: 1 knjigo. Neimenovan iz Gorice: 10 knjig. Župnik J. Vrhovnik: 1 papirnato listino in 2 knjigi. Upravništva sledečih časopisov po 1 izvod listov: Argo, Dom in Svet, Kmetovalec, Laibacher Schulzeitung, Laibacher Zeitung, Ljubljanski Zvon, Novice, Slovenec, Slovenski List, Slovenski Narod, Slovenski Pravnik, Učiteljski Tovariš in Zgodnja Danica. b) Kupilo se je: Denkmäler der Tonkunst VI. I. Th. —- Gallus, Jakob Händel, spisala Bezecny in Mantuani. Papadopulo Nicolo, Le monete di Venezia; Valvazorjeva knjiga o gradovih; 1 listina iz 1. 1568. IV. Zemljevidi, slike in kipi. aj Darila: Od mestne občine ljubljanske: 39 oljnatih slik in akvarelov, 1 mapa z bakrorezi, 3 barvani krožniki in 1 mavcast kip. Kranjska hranilnica: v gipsu vpodobljena borilca v naravni velikosti, izvršil kipar Repič. b) Kupljene reči: Zapuščina bratov Janeza in Jurija Šubica, obsegajoča 414 komadov, med temi je 17 oljnatih slik. Razven tega še 14 portretov, predstavljajočih Kranjce, deloma bakrorezi, deloma kamenotiski; 1 star zemljevid; 1 slika, predstavljajoča podzemeljsko votlino; 1 portrčt cesarja Ferdinanda I. V. Kulturno-zgodovinski predmeti. a) Darila: A. Gustin v Novemmestu: bronasto posodico in podobo iz bakrene ploščevine, najdeno pri starem kapucinskem samostanu v Novemmestu. Prof. J. Smrekar: solnčno uro z razdelbo od 5 do 5 minut; izvršil jo je darovatelj sam. G. Stedry, c. kr. nadporočnik v p.: železen pečatnik, sigillum minus Capituli La-bacensis 1519. b) Kupljene reči: 33 komadov veznin, 1 nož za presenc (opresen kruh), 2 srebrna prstana, pobarvan krožnik, krasno vezen prt, krožnik za ribe z grbom ter 1 čaša s pečatilom „Laibach“. Jako redek koledar na deski iz hrastovega lesa v dolgosti 140 cm in 36. Obisk muzeja. širokosti 8 cm, vrezan je na obeh straneh, tako da je na vsaki strani polovica leta. Znamenja pa razun onih, ki predočujejo delavnike, še niso razjasnena. Ta zanimiv koledar je iz zatiškega kraja; 1 turški samokres, najden v Ljubljanici, ter 1 železna ključavnica s ključem potiskačem. VI. Pri izkopavanju najdene reči. Stavbni odbor za c. kr. vladno poslopje izročil je muzeju pri kopanji fundamentov najdene reči, in sicer: različne malenkosti iz brona, namreč: 1 bronast ključ, neko čudno bronasto orodje v obliki zakrivljenega noža, 1 bronast necessaire (žličica za ušesa i. t. d.), 1 bronasto verižico, razdrobljene posode surovega dela s premnogimi okraski s črtami, potem denarje Avgusta, Germanika, Klavdija, Domicijana, Nerva, Hadrijana, Septimija Severa, Julije Domne, Mameje, Galliena, Salonina, Klavdija Goth., Kvintilla. Konstantina, Konstancija II., Valentiniana, Gracijana, Theodozija, Janeza Cornara, Leopolda I., Karola VI., Marije Terezije in Franca II. Posebno bogata in zanimiva je bila najdba rakve na stavbišči novega justičnega poslopja, katero je stavbno vodstvo izročilo deželnemu muzeju, kajti ne gledč na njen znanstveni pomen, bila je v rakvi precejšnja vrednost, ker je v njej se nahajajoče zlato tehtalo 21-5 gramov. Prvotna lesena rakev je bila nadeta s svinčenimi ploščami. V rakvi je ležalo razdrobljeno okostje neke ženske, katerej so bile pridejane nastopne reči: 1 mreža za lase iz zlate žice, zlate bleščice kot kinč za lase, 1 verižica iz zlate žice z biseri, 2 zlata prstana, v jednem je vložena kamea iz rudečega jaspiza z dvema petelinoma, v drugem pa smaragd. Dalje se je našel: 1 panter iz jantara z ovnovo glavo med sprednjima tacama; 1 takozvana Jakobova školjka iz jantara ter 1 jantarjeva igla; 4 z zlatom okovane koščene bucike za lase ter košček svinčenega sijajnika. Zvunaj rakve je ležala bronasta darilna skledica ter svetilnica z napisom C . DESSI. Denar Antonija Pija iz 1. 149., ki je bil v rakvi, omogoči določiti dobo te najdbe. Na stavbišči gospoda Grobelnika v Špitalskih ulicah, na voglu Mestnega trga, se je 2 m globoko našlo: 1 posteklena čaša z barvanim ptičem, 1 posteklena skledica, dno skledice z žensko podobo in osem ilnatih loncev; te najdbe so iz 17. stoletja. Pri zgradbi c. kr. gimnazijskega poslopja našlo se je okostje, pri katerem je bilo 70 bronastih denarjev, in sicer Konstantina, Konstanca, Konstancija II., Magnencija in De-cencija; uvrstili so se v zbirko. Pri raznem izkopavanju na Dolenjskem, kakor tudi pri rigolanju vinogradov, našli so se predmeti, ki jih je Ign. Kušljan iz st. Jerneja pridobil za muzej, in sicer: na V i n i v r h u pri Šmarjeti: 1 srebrna fibula, 16 bronastih zapestnic, 1 steklen obodec, 3 bronaste fibule, 1 sulica, 1 ščitna grba, 172 biserov, 2 kranjski fibuli, 1 čolničasta fibula, 1 bronasta in 1 rumena steklena zapestnica, 2 železni zapestnici, odlomek srebrne zaponke. Na Mihovem: 1 steklena zdelica, 2 železna meča, 2 sulici, 2 noža, 37 fibul nčriške oblike, 1 galski denar, 1 bronasta sekira, 1 kamenita sekira, 31 rimskih lončenih posod. Na Ostrogu: 2 skledi, 2 rudeči žari za domačo rabo, 1 črna žara, 32 opek. V Mirni vasi: 1 bronast obodec. V Pleterjah: 1 čolničasta fibula, 2 zapestnici, 1 pušicna ost in 1 gotiška ostroga. V Št. Jerneju: 7 masivnih bronastih obodcev, 1 bronasta igla, 1 vreteno, 1 lončen stožec, 13 noriških fibul, 2 bronasti ploščici. S podporo 300 gld. kranjske hranilnice prekopalo se je meseca septembra pri Beli-cerkvi nekaj gomiiišč, ki jih je vodstvo muzeja nakupilo že prejšnja leta. Najzdatnejša je bila neka gomila, ki je merila 16-5 m v premeru in 3’65 m v visokosti. Tukaj se je našlo 11 obnožnic, 8 zapestnic z deloma ovnovimi in kačjimi glavami, 8 manjših obročkov, 13 fibul, jedna izmed teh je iz višnjevega stekla, 1 zavratni obod z 22'5 cm v obsegu, 1 bucika za lase, 1 lišp za lase, 3 pasne pločevine, 10 majhnih bronastih nakrasnin, 2 okrašeni posodi (situli), 3 železne sekire, 5 železnih sulic, 2 noža, več vretencev, brezštevilno pisanih steklenih in jantarjevih biserov, 10 žar, skled in skledic, ki so dobro ohranjene; več je tudi zdrobljenih, ki pa se bodo dale sestaviti. Najbolj znamenita pa je dobro ohranjena bronasta čelada z dvojnim grebenom in s krajevci. V dobi od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 obiskalo je muzej 485 pla-čujočih strank, za kar je vstopnina znašala 145 gld. 50 kr. 186 Letno poročilo. § 7. Deželni zavodi in zakladi. • širokosti 8 cm, vrezan je na obeh straneh, tako da je na vsaki strani polovica leta. Znamenja pa razun onih, ki predočujejo delavnike, še niso razjasnena. Ta zanimiv koledar je iz zatiškega kraja; 1 turški samokres, najden v Ljubljanici, ter 1 železna ključavnica s ključem potiskačem. VI. Pri izkopavanju najdene reči. Stavbni odbor za c. kr. vladno poslopje izročil je muzeju pri kopanji fundamentov najdene reči, in sicer: različne malenkosti iz brona, namreč: 1 bronast ključ, neko čudno bronasto orodje v obliki zakrivljenega noža, 1 bronast necessaire (žličica za ušesa i. t. d.), 1 bronasto verižico, razdrobljene posode surovega dela s premnogimi okraski s črtami, potem denarje Avgusta, Germanika, Klavdija, Domicijana, Nerva, Hadrijana, Septimija Severa, Julije Domne, Mameje, Galliena, Salonina, Klavdija Goth., Kvintilla. Konstantina, Konstancija II., Valentiniana, Gracijana, Theodozija, Janeza Cornara, Leopolda L, Karola VI., Marije Terezije in Franca II. Posebno bogata in zanimiva je bila najdba rakve na stavbišči novega justičnega poslopja, katero je stavbno vodstvo izročilo deželnemu muzeju, kajti ne gledč na njen znanstveni pomen, bila je v rak vi precejšnja vrednost, ker je v njej se nahajajoče zlato tehtalo 21-5 gramov. Prvotna lesena rakev je bila nadeta s svinčenimi ploščami. V rakvi je ležalo razdrobljeno okostje neke ženske, katerej so bile pridejane nastopne reči: 1 mreža za lase iz zlate žice, zlate bleščice kot kinč za lase, 1 verižica iz zlate žice z biseri, 2 zlata prstana, v jednem je vložena kamea iz rudečega jaspiza z dvema petelinoma, v drugem pa smaragd. Dalje se je našel: 1 panter iz jantara z ovnovo glavo med sprednjima tacama; 1 takozvana Jakobova školjka iz jantara ter 1 jantarjeva igla; 4 z zlatom okovane koščene bucike za lase ter košček svinčenega sijajnika. Zvunaj rakve je ležala bronasta darilna skledica ter svetilnica z napisom C . DESSI. Denar Antonija Pij a iz 1. 149., ki je bil v rakvi, omogoči določiti dobo te najdbe. Na stavbišči gospoda Grobelnika v Špitalskih ulicah, na voglu Mestnega trga, se je 2 m globoko našlo: 1 posteklena čaša z barvanim ptičem, 1 posteklena skledica, dno skledice z žensko podobo in osem ilnatih loncev; te najdbe so iz 17. stoletja. Pri zgradbi c. kr. gimnazijskega poslopja našlo se je okostje, pri katerem je bilo 70 bronastih denarjev, in sicer Konstantina, Konstanca, Konstancija II., Magnencija in De-cencija; uvrstili so se v zbirko. Pri raznem izkopavanju na Dolenjskem, kakor tudi pri rigolanju vinogradov, našli so se predmeti, ki jih je Ign. Kušljan iz at. Jerneja pridobil za muzej, in sicer: na V in i vr h u pri Šmarjeti: 1 srebrna fibula, 16 bronastih zapestnic, 1 steklen obodec, 3 bronaste fibule, 1 sulica, 1 ščitna grba, 172 biserov, 2 kranjski fibuli, 1 čolničasta fibula, 1 bronasta in 1 rumena steklena zapestnica, 2 železni zapestnici, odlomek srebrne zaponke. Na Mihovem: 1 steklena zdelica, 2 železna meča, 2 sulici, 2 noža, 37 fibul nčriške oblike, 1 galski denar, 1 bronasta sekira, 1 kamenita sekira, 31 rimskih lončenih posod. Na Ostrogu: 2 skledi, 2 rudeči žari za domačo rabo, 1 črna žara, 32 opek. V Mirni vasi: 1 bronast obodec. V Pleterjah: 1 čolničasta fibula, 2 zapestnici, 1 pušicna ost in 1 gotiška ostroga. V Št. Jerneju: 7 masivnih bronastih obodcev, 1 bronasta igla, 1 vreteno, 1 lončen stožec, 13 noriških fibul, 2 bronasti ploščici. S podporo 300 gld. kranjske hranilnice prekopalo se je meseca septembra pri Beli-cerkvi nekaj gomiiišč, ki jih je vodstvo muzeja nakupilo že prejšnja leta. Najzdatnejša je bila neka gomila, ki je merila 16'5 m v premeru in 3 65 m v visokosti. Tukaj se je našlo 11 obnožnic, 8 zapestnic z deloma ovnovimi in kačjimi glavami, 8 manjših obročkov, 13 fibul, jedna izmed teh je iz višnjevega stekla, 1 zavratni obod z 22 5 cm v obsegu, 1 bucika za lase, 1 lišp za lase, 3 pasne pločevine, 10 majhnih bronastih nakrasnin, 2 okrašeni posodi (situli), 3 železne sekire, 5 železnih sulic, 2 noža, več vretencev, brezštevilno pisanih steklenih in jantarjevih biserov, 10 žar, skled in skledic, ki so dobro ohranjene; več je tudi zdrobljenih, ki pa se bodo dale sestaviti. Najbolj znamenita pa je dobro ohranjena bronasta čelada z dvojnim grebenom in s krajevci. 36. Obisk muzeja. V dobi od 1. oktobra 1898 do konca septembra 1899 obiskalo je muzej 485 pla-čujočih strank, za kar je vstopnina znašala 145 gld. 50 kr. 37. Državna podpora. 38. Nakup umetniške zapuščine bratov Šubic. 39. „Herbarium carniolicum“, podpora za izdajo. 40. K Grefejev „Alt -Krain“, nakup akvarelov. 41. Marija Freyer, miloščina. Glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva dnč 21. junija 1899, št. 9250, nakazalo je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje deželnemu odboru za deželni muzej Rudolfinum znesek 4000 gld. za leto 1899y., ki je bil izplačan pri c. kr. izplačevalnici ter naložen v mestni hranilnici ljubljanski. (Št. 2740, 7363 1. 1899.) Nay podlagi deželnozborskega sklepa 3. seje dnč 17.ymarca 1899 izplačana je bila Valentinu Šubic, ki je prepustil umetniško zapuščino bratov Šubic deželnemu muzeju, prva polovica kupnine 1500 gld. v znesku 750 gld. Vreditev zapuščine izročila se je vodji c. kr. strokovnih šol Ivanu Šubicu. (Št. 1947 1. 1898., 3319 1. 1899.) Na podstavi deželnozborskega sklepa 12. seje dne 25. aprila 1899 izplačal se je c. kr. profesorju Alfonzu Pavlinu vsled njegove prošnje znesek 100 gld. na račun od deželnega zbora za leto 1899. dovoljenega kredita 400 gld. za izdajo herbarija kranjskih rastlin. (Št. 4954, 7566 1. 1899.) Da se pospeši od akademičnega slikarja Konrada Grefe-ja nameravana izdaja kulturnozgodovinske knjige „Alt-Krain“, sklenil je deželni odbor kupiti za omenjeno delo 7 akvarelov, ki mu jih je ponudil izdajatelj, za kupnino 225 gld. Prva polovica kupnine v znesku 112 gld. 50 kr. se mu je že nakazala, dočim se ostanek izplača, kadar pride na svitlo prvi zvezek spisa „Alt-Krain“. (Št. 8985, 9521 1. 1899.) Vsled sklepa 14. deželnozborske seje dne 28. aprila 1899 je bila vdovi muzejskega kustoza Mariji Freyer miloščina letnih 50 gldy. podaljšana še za tri leta ter se ji je nakazala v polletnih obrokih od 1. julija 1899 dalje. (Št. 5208 1. 1899.) 188 Letno poročilo g 7. Deželni zavodi in zakladi. 37. Državna podpora. 38. Nakup umetniške zapuščine bratov Šubic. 39. „Herbarium carniolicum“, podpora za izdajo. 40. K Grefejev „Alt-Krain“, nakup akvarelov. 41. Marija Freyer, miloščina. Glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva dnč 21. junija 1899, št. 9250, nakazalo je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje deželnemu odboru za deželni muzej Rudolflnum znesek 4000 gld. za leto 1899., ki je bil izplačan pri c. kr. izplačevalnici ter naložen v mestni hranilnici ljubljanski. (Št. 2740, 7363 1. 1899.) Na; podlagi deželnozborskega sklepa 3. seje dnč 17.,marca 1899 izplačana je bila Valentinu Šubic, ki je prepustil umetniško zapuščino bratov Šubic deželnemu muzeju, prva polovica kupnine 1500 gld. v znesku 750 gld. Vreditev zapuščine izročila se je vodji c. kr. strokovnih šol Ivanu Šubicu. (Št. 1947 1. 1898., 3319 1. 1899.) Na podstavi deželnozborskega sklepa 12. seje dne 25. aprila 1899 izplačal se je c. kr. profesorju Alfonzu Pavlinu vsled njegove prošnje znesek 100 gld. na račun od deželnega zbora za leto 1899. dovoljenega kredita 400 gld. za izdajo herbarija kranjskih rastlin. (Št. 4954, 7566 1. 1899.) Da se pospeši od akademičnega slikarja Konrada Grefe-ja nameravana izdaja kulturnozgodovinske knjige „Alt-Krain“, sklenil je deželni odbor kupiti za omenjeno delo 7 akvarelov, ki mu jih je ponudil izdajatelj, za kupnino 225 gld. Prva polovica kupnine v znesku 112 gld. 50 kr. se mu je že nakazala, dočim se ostanek izplača, kadar pride na svitlo prvi zvezek spisa „Alt-Krain“. (Št. 8985, 9521 1. 1899.) Vsled sklepa 14. deželnozborske seje dne 28. aprila 1899 je bila vdovi muzejskega kustoza Mariji Freyer miloščina letnih 50 gld,. podaljšana še za tri leta ter se ji je nakazala v polletnih obrokih od 1. julija 1899 dalje. (Št. 5208 1. 1899.) 1. Bukovje. 2. Černečavas. 3. Iškavas. 4. Tretja deSka ljudska šola v Ljubljani. B. Nemilje. 6. Sv. Primož. 7. Vrhovo. 8. Želimlje. § 8. Šolstvo. A. Ljudske, srednje in visoke šole. 1. Nove ljudske šole. S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet ustanovitev enoraz-redne ljudske šole v Bukovji za vasi Bukovje, Gorenje in Predjama z dostavkom dovolil, da je s predpripravami za šolsko zgradbo počakati do tedaj, ko bo dognana obravnava glede izločitve te tri vasi obsegajoče davčne občine Bukovje iz selske občine Hrenovice in ustanovitve kot samostojna občina Bukovje. (Št. 522, 2806 1. 1899.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi jednorazredne pravilne ljudske šole v Cernečivasi namesto dosedanje eskurendo-šole ondi. (Št. 9058 1. 1890., 5378, 5857, 9274 1. 1891., 10422 1. 1899.) Na prošnjo županstva in krajnega šolskega sveta v Iškivasi je deželni odbor prosil c. kr. deželni šolski svet, da otvori že dovoljeno enorazredno ljudsko šolo v Iškivasi in pokrije učiteljsko plačo za november in december 1898 iz presežkov pri učiteljskih plačah. (Št. 9983, 10838 1. 1898.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi III. petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani s slovenskim učnim jezikom. (Št. 3325 1. 1892., 9678 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Podblici, kateri ukrep pa je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje vsled priziva nekaterih udeležencev spremenilo v toliko, da se je za kraj, kjer se ima zgraditi šola, določila vas Nemilje. (Št. 8041 1. 1898., 4123 1. 1899.) Ker na ljudski šoli v Studencu ustanovljeni posebni šolski oddelek za otroke, ki so nad 4 kilometre od šole oddaljeni, ni ugajal, se je c. kr. deželni šolski svet namenil, ga opustiti, zato pa ustanoviti pravilno ljudsko šolo pri sv. Primožu, čemur je deželni odbor pritrdil. (Št. 11442 1. 1896., 13561 1. 1897., 1061 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je po zaslišanju deželnega odbora ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Vrhovem za k selski občini Radeče spadajoče vasi Vrhovo, Log in Prapretno ter za k selski občini Boštanj spadajoči vasi Dvorec in Smarčno z zaseljem Gomila vred. (Št. 7620 1. 1897., 13044 1. 1898.) S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet za sedaj dovolil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Želimljah za vasi Brezje, Gradišče, 190 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 1. Bukovje. 2. Černečavas. 3. Iškavas. 4. Tretja deška ljudska šola v Ljubljani. B. Nemilje. 6. Sv. Primož. 7. Vrhovo. 8. Želimlje. § 8. Šolstvo. A. Ljudske, srednje in visoke šole. 1. Nove ljudske šole. S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet ustanovitev enoraz-redne ljudske šole v Bukovji za vasi Bukovje, Gorenje in Predjama z dostavkom dovolil, da je s predpripravami za šolsko zgradbo počakati do tedaj, ko bo dognana obravnava glede izločitve te tri vasi obsegajoče davčne občine Bukovje iz selske občine Hrenovice in ustanovitve kot samostojna občina Bukovje. (Št. 522, 2806 1. 1899.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi jednorazredne pravilne ljudske šole v černečivasi namesto dosedanje eskurendo-šole ondi. (Št. 9058 1. 1890., 5378, 5857, 9274 1. 1891., 10422 1. 1899.) Na prošnjo županstva in krajnega šolskega sveta v Iškivasi je deželni odbor prosil c. kr. deželni šolski svet, da otvori že dovoljeno enorazredno ljudsko šolo v Iškivasi in pokrije učiteljsko plačo za november in december 1898 iz presežkov pri učiteljskih plačah. (Št. 9983, 10838 1. 1898.) Deželni odbor je pritrdil ustanovitvi III. petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani s slovenskim učnim jezikom. (Št. 3325 1. 1892., 9678 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Podblici, kateri ukrep pa je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje vsled priziva nekaterih udeležencev spremenilo v toliko, da se je za kraj, kjer se ima zgraditi šola, določila vas Nemilje. (Št. 8041 1. 1898., 4123 1. 1899.) Ker na ljudski šoli v Studencu ustanovljeni posebni šolski oddelek za otroke, ki so nad 4 kilometre od šole oddaljeni, ni ugajal, se je c. kr. deželni šolski svet namenil, ga opustiti, zato pa ustanoviti pravilno ljudsko šolo pri sv. Primožu, čemur je deželni odbor pritrdil. (Št. 11442 1. 1896., 13561 1. 1897., 1061 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je po zaslišanju deželnega odbora ukrenil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Vrhovem za k selski občini Radeče spadajoče vasi Vrhovo, Log in Praprotno ter za k selski občini Boštanj spadajoči vasi Dvorec in Smarčno z zaseljem Gomila vred. (Št. 7620 1. 1897., 13Ö44 1. 1898.) S pritrjenjem deželnega odbora je c. kr. deželni šolski svet za sedaj dovolil ustanovitev enorazredne pravilne ljudske šole v Želimljah za vasi Brezje, Gradišče, 9. Bled. 10. Grahovo. 11. Horjul. 12. Jesenice. 13. II. deška ljudska šola v Ljubljani. 14 Preska. 15. Šmartno pri Kranju. 16. Veliki Pudlog. 17. Zagorje. 18. Žalina. 19. Javorški Rovt. '20. Nominje. Smerjane in Vrh selske občine Pijava Gorica, potem za Visoko, Hudi Rogatec in Želimlje selske občine Želimlje s pristavkom, da se okolišu te šole odkaže tudi vas Zapotok selske občine Želimlje tako, da je tudi tam bivajočim šolarjem dovoljen obisk šole samo po dvakrat na teden. (Št. 9269 1. 1896., 7495, 9235 1. 1899.) 2. Razširjanje ljudskih šol. S pritrjenjem deželnega odbora razširil je c. kr. deželni šolski svet ljudsko šolo na Bledu na štiri razrede od onega časa, ko bo dovršeno novo šolsko poslopje. (Št. 9128 1. 1894., 6533, 9077 1. 1899.) Dvorazredna ljudska šola v Grahovem je bila po c. kr. deželnem šolskem svetu s pritrjenjem deželnega odbora razširjena na tri razrede. (Št. 13353 1. 1898., 9118 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je s pritrjenjem deželnega odbora odredil razširjenje jednorazredne ljudske šole v Horjulu na dva razreda s pristavkom, da se bo pri novi stavbi šolskega poslopja treba ozirati na napravo tretje učne sobe. (Št. 8685,11717 1.1898.) Dogovorno z deželnim odborom je c. kr. deželni šolski svet odredil razširjenje štirirazrednice v Jesenicah tako, da se imajo na isti otvoriti za 3. in 4. razred posebni dekliški razredi pod vkupnim vodstvom z ostalimi razredi ljudske šole, dočim pa se bodo v prvih dveh razredih poučevali vsi učenci vkupno, ne da bi bili ločeni po spolih. (Št. 450, 10474, 13568 1. 1898, 2097 1. 1899.) Na vprašanje c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se četrti razred II. petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani razdeli na štiri oddelke. (St. 7119 1. 1899.) Jednorazredno ljudsko šolo v Preski razširil je deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom na dva razreda. (Št. 7873, 10421 1. 1899.) Dvorazrednico v Šmartnem pri Kranju^ razširil je c. kr. deželni šolski svet s pritrjenjem deželnega odbora na tri razrede. (Št. 9302, 10489 1. 1899.) S pritrjenjem deželnega odbora odredil je c. kr. deželni šolski svet otvoritev na dva razreda razširjene ljudske šole v Velikem Pudlogu. (Št. 6172 1. 1893, 7970, 10424 1. 1899.) Zaslišavši deželni odbor dovolil je c. kr. deželni šolski svet razširjenje trirazredne ljudske šole v Zagorji na štiri razrede. (Št. 8014, 8840, 10918 1. 1899.) Deželni odbor je na vprašanje c. kr. deželnega šolskega sveta pritrdil razširjenju jednorazredne ljudske šole v ¡Žalini na dva razreda. (Št. 9796 1. 1899.) 3. Ekskurendo-šole. S pritrjenjem deželnega odbora je deželni šolski svet odredil ustanovitev ekskurendo-šole v Javorškem Rovtu, kamor hodi poučevat učitelj iz Koroške Bele. (Št. 4215, 6033 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je s pritrjenjem deželnega odbora dovolil ustanovitev ekskurendo-šole v Nominju v šolskem okraju Bohinjska Bistrica za vse otroke, ki so zavezani obiskovati vsakdanjo, oziroma ponavljavno šolo v Bohinjsko Bistrico všolane vasi Nominje z zaseljem Podkorito. (Št. 4384 1. 1898., 1332, 2415 1. 1899.) 192 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 9. Bled. 10. Grahovo. 11. Horjul. 12. Jesenice. 13. II. deška ljudska šola v Ljubljani. 14 Preska. 15. Šmartno pri Kranju. 16. Veliki Pudlog. 17. Zagorje. 18. Zalina. 19. Javorški Rovt. 20. Nominje. Smerjane in Vrh selske občine Pijava Gorica, potem za Visoko, Hudi Rogatec in Želimlje selske občine Želimlje s pristavkom, da se okolišu te šole odkaže tudi vas Zapotok selske občine Želimlje tako, da je tudi tam bivajočim šolarjem dovoljen obisk šole samo po dvakrat na teden. (Št. 9269 1. 1896., 7495, 9235 1. 1899.) 2. Razširjanje ljudskih šol. S pritrjenjem deželnega odbora razširil je c. kr. deželni šolski svet ljudsko šolo na Bledu na štiri razrede od onega časa, ko bo dovršeno novo šolsko poslopje. (Št. 9128 1. 1894., 6533, 9077 1. 1899.) Dvorazredna ljudska šola v Grahovem je bila po c. kr. deželnem šolskem svetu s pritrjenjem deželnega odbora razširjena na tri razrede. (Št. 13353 1. 1898., 9118 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je s pritrjenjem deželnega odbora odredil razširjenje jednorazredne ljudske šole v Horjulu na dva razreda s pristavkom, da se bo pri novi stavbi šolskega poslopja treba ozirati na napravo tretje učne sobe. (Št. 8685,11717 1.1898.) Dogovorno z deželnim odborom je c. kr. deželni šolski svet odredil razširjenje štirirazrednice v Jesenicah tako, da se imajo na isti otvoriti za 3. in 4. razred posebni dekliški razredi pod vkupnim vodstvom z ostalimi razredi ljudske šole, dočim pa se bodo v prvih dveh razredih poučevali vsi učenci vkupno, ne da bi bili ločeni po spolih. (Št. 450, 10474, 13568 1. 1898., 2097 1. 1899.) Na vprašanje c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se četrti razred II. petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani razdeli na štiri oddelke. (St. 7119 1. 1899.) Jednorazredne ljudsko šolo v Breški razširil je deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom na dva razreda. (Št. 7873, 10421 1. 1899.) Dvorazrednico v Šmartnem pri Kranjuv razširil je c. kr. deželni šolski svet s pritrjenjem deželnega odbora na tri razrede. (Št. 9302, 10489 1. 1899.) 8 pritrjenjem deželnega odbora odredil je c. kr. deželni šolski svet otvoritev na dva razreda razširjene ljudske šole v Velikem Pudlogu. (Št. 6172 1. 1893., 7970, 10424 1. 1899.) Zaslišavši deželni odbor dovolil je c. kr. deželni šolski svet razširjenje trirazredne ljudske šole v Zagorji na štiri razrede. (Št. 8014, 8840, 10918 1. 1899.) Deželni odbor je na vprašanje c. kr. deželnega šolskega sveta pritrdil razširjenju jednorazredne ljudske šole v ;Žalini na dva razreda. (Št. 9796 1. 1899.) 3. Ekskurendo-šole. S pritrjenjem deželnega odbora je deželni šolski svet odredil ustanovitev ekskurendo-šole v Javorškem Rovtu, kamor hodi poučevat učitelj iz Koroške Bele. (Št. 4215, 6033 1. 1899.) C. kr. deželni šolski svet je s pritrjenjem deželnega odbora dovolil ustanovitev ekskurendo-šole v Nominju v šolskem okraju Bohinjska Bistrica za vse otroke, ki so zavezani obiskovati vsakdanjo, oziroma ponavljavno šolo v Bohinjsko Bistrico všolane vasi Nominje z zaseljem Podkorito. (Št. 4384 1. 1898., 1332, 2415 1. 1899.) 8-razredna mestna dekliška šola pri sv. Jakobu v Ljubljani. 22. Podpore za šolske zgradbe. 23. Državni prispevek za ljudsko šolstvo. 24. Nadaljevalni pouk za odrasle. 25. Poučevanje 2. dež. jezika na ljudskih šolah. 26. Pouk vero-nauka na realki v Ljubljani. 4. Raznovrstne šolske zadeve. Za zgradbo osemrazredne mestne dekliške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani je deželni zbor v 11. seji 21. aprila 1899 iz deželnega zaklada dovolil 10.000 gld. podpore v dveh enakih obrokih po 5000 gld. leta 1899. in 1900v Vsled tega se je mestnemu magistratu naukazal delni znesek 5000 gld. za 1. 1899. (Št. 4805, 6075 1. 1899.) Podpor za šolske zgradbe, ki so bile v 6. deželnozborski seji dne 5. aprila 1899 v skupnem znesku 6000 gld. dovoljene za leto 1899., izplačalo se je doslej, in sicer: za šolo v Št. Petru 150 gld.; na Primskovem 200 gld., v Cerkljah 500 gld., na Bledu 500 gld., v Tomišlju 200 gld., v Erzelju 150 gld., v Suhoru 150 gld., v Vrhpolji 200 gld., v Orehku 200 gld., v Vodicah 200 gld., v Šmartnem pri Kranju 200 gld., v Postojni 530 gld., v Dolenji Podgori- čepljah 200 gld., na Viču 500 gld., v Loškepotoku 500 gld., v Bušečivasi 450 gld., pri sv. Križu pri Tržiču 300 gld., v Kočevski Reki 200 gld. Dalje je bilo v smislu deželnozborskega sklepa z dne 28. januarja 1898 izplačano še za 1898. leto 500 gld. za šolsko zgradbo v Loškempotoku in 300 gld. za ono v Budanjah. (Št. 13861 1. 1898., 521, 4141, 6319, 6438, 6474, 6658, 6841, 6842, 6910, 6911, 7174, 7497, 7786, 7821, 7924, 8606, 9236, 10920 1. 1899.) V smislu deželnozborskega sklepa 15. seje dne 2. maja 1899 se je deželni odbor vnovič obrnil na c. kr. vlado zarad dovolitve primernega državnega prispevka k stroškom za ljudsko šolstvo na Kranjskem. Dalje je deželni odbor prosil deželni odbor štajerski, da bi mu prijavil, kakšen uspeh so imeli ondi v tej zadevi storjeni koraki. (Št. 3054, 4633 1. 1898., 3325, 5270, 7475 1. 1899.) C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je 1. 1898. pri krajnih šolskih svetih in občinah svojega okraja sprožil misel, da se na ljudskih šolah upelje nadaljevalni pouk za take odrasle, katerim ni bila dana prilika obiskovati šolo, ali kateri niso zadosti izšolani. Vsled te izpodbude vršili so se taki nadaljevalni tečaji po poročilu, ki ga je okrajni šolski svet predložil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, že po zimi 1. 1898./99. v Št. Jerneju, Bučki in Št. Juriju z dobrim ter večinoma s prav dobrim uspehom. V Št. Jerneju vdeleževalo se je omenjenega tečaja 65, v Bučki 25 in v Št. Juriju 16 do 24 mladenčev ter se je poučevalo branje, pisanje, računstvo, spisje in kmetijstvo. Vsled prošnje okrajnega šolskega sveta se je deželni šolski svet obrnil na deželni odbor za dovolitev nagrad učiteljem, ki so poučevali v omenjenih ponavljavnih tečajih. To prošnjo je deželni odbor odbil ter izjavil, da nikakor ni prezreti velikega pomena nadaljevalnih tečajev na ljudskih šolah za splošnjo ljudsko omiko ter da prav toplo pozdravlja dejstvo, da se je v Krškem okraju že vršilo nekaj takih tečajev, da mu pa ni mogoče, te sicer prekoristne naprave dejansko^podpirati, ker je, kar je deželni šolski svet sam priznal, izključeno pokrivati dotične stroške iz normalnošolskega zaklada; v že itak preobremenjenem deželnem zakladu pa v to svrho ni nikakega kredita na razpolago. Pač pa naj deželni šolski svet izposluje nagrade dotičnim učiteljem iz državnih sredstev ter dela na to, da prevzame vlada stroške vsaj za ta del narodne omike. (Št. 10744 1. 1898., 5867, 7180 1. 1899.) Deželnozborski sklep iz 10. seje dne 18. aprila 1899, s katerim je deželni zbor lansko letno poročilo deželnega odbora o šolstvu (§ 8. A) vzel na znanje s protestom proti postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta glede poučevanja druzega deželnega jezika na ljudskih šolah, je bil prijavljen c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. (Št. 4666 1.1899.) V smislu deželnozborskega sklepa 13. seje dne 27. aprila 1899, se je deželni odbor obrnil na c. kr. vlado s prošnjo, da ukaznim potom uvede za pouk vero-nauka v višjih razredih Ljubljanske realke po dve uri na teden. 194 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 8-razredna mestna dekliška šola pri sv. Jakobu v Ljubljani. 22. Podpore za šolske zgradbe. 23. Državni prispevek za ljudsko šolstvo. 24. Nadaljevalni pouk za odrasle. 25. Poučevanje 2. dež. jezika na ljudskih šolah. 26. Pouk vero-nauka na realki v Ljubljani. 4. Raznovrstne šolske zadeve. Za zgradbo osemrazredne mestne dekliške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani je deželni zbor v 11. seji 21. aprila 1899 iz deželnega zaklada dovolil 10.000 gld. podpore v dveh enakih obrokih po 5000 gld. leta 1899. in 1900v Vsled tega se je mestnemu magistratu naukazal delni znesek 5000 gld. za 1. 1899. (Št. 4805, 6075 1. 1899.) Podpor za šolske zgradbe, ki so bile v 6. deželnozborski seji dne 5. aprila 1899 v skupnem znesku 6000 gld. dovoljene za leto 1899., izplačalo se je doslej, in sicer: za šolo v Št. Petru 150 gld.; na Primskovem 200 gld., v Cerkljah 500 gld., na Bledu 500 gld., v Tomišlju 200 gld., v Erzelju 150 gld., v Suhoru 150 gld., v Vrhpolj! 200 gld., v Orehku 200 gld., v Vodicah 200 gld., v Šmartnem pri Kranju 200 gld., v Postojni 530 gld., v Dolenji Podgori- čepljah 200 gld., na Viču 500 gld., v Loškepotoku 500 gld., v Bušečivasi 450 gld., pri sv. Križu pri Tržiču 300 gld., v Kočevski Reki 200 gld. Dalje je bilo v smislu deželnozborskega sklepa z dne 28. januarja 1898 izplačano še za 1898. leto 500 gld. za šolsko zgradbo v Loškempotoku in 300 gld. za ono v Budanjah. (Št. 13861 1. 1898., 521, 4141, 6319, 6438, 6474, 6658, 6841, 6842, 6910, 6911, 7174, 7497, 7786, 7821, 7924, 8606, 9236, 10920 1. 1899.) V smislu deželnozborskega sklepa 15. seje dne 2. maja 1899 se je deželni odbor vnovič obrnil na c. kr. vlado zarad dovolitve primernega državnega prispevka k stroškom za ljudsko šolstvo na Kranjskem. Dalje je deželni odbor prosil deželni odbor štajerski, da bi mu prijavil, kakšen uspeh so imeli ondi v tej zadevi storjeni koraki. (Št. 3054, 4633 1. 1898., 3325, 5270, 7475 1. 1899.) C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je 1. 1898. pri krajnih šolskih svetih in občinah svojega okraja sprožil misel, da se na ljudskih šolah upelje nadaljevalni pouk za take odrasle, katerim ni bila dana prilika obiskovati šolo, ali kateri niso zadosti izšolani. Vsled te izpodbude vršili so se taki nadaljevalni tečaji po poročilu, ki ga je okrajni šolski svet predložil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, že po zimi 1. 1898./99. v Št. Jerneju, Bučki in Št. Juriju z dobrim ter večinoma s prav dobrim uspehom. V Št. Jerneju vdeleževalo se je omenjenega tečaja 65, v Bučki 25 in v Št. Juriju 16 do 24 mladenčev ter se je poučevalo branje, pisanje, računstvo, spisje in kmetijstvo. Vsled prošnje okrajnega šolskega sveta se je deželni šolski svet obrnil na deželni odbor za dovolitev nagrad učiteljem, ki so poučevali v omenjenih ponavljavnih tečajih. To prošnjo je deželni odbor odbil ter izjavil, da nikakor ni prezreti velikega pomena nadaljevalnih tečajev na ljudskih šolah za splošnjo ljudsko omiko ter da prav toplo pozdravlja dejstvo, da se je v Krškem okraju že vršilo nekaj takih tečajev, da mu pa ni mogoče, te sicer prekoristne naprave dejansko podpirati, ker je, kar je deželni šolski svet sam priznal, izključeno pokrivati dotične stroške iz normalnošolskega zaklada; v že itak preobremenjenem deželnem zakladu pa v to svrho ni nikakega kredita na razpolago. Pač pa naj deželni šolski svet izposluje nagrade dotičnim učiteljem iz državnih sredstev ter dela na to, da prevzame vlada stroške vsaj za ta del narodne omike. (Št. 10744 1. 1898., 5867, 7180 1. 1899.) Deželnozborski sklep iz 10. seje dne 18. aprila 1899, s katerim je deželni zbor lansko letno poročilo deželnega odbora o šolstvu (§ 8. A) vzel na znanje s protestom proti postopanju c. kr. deželnega šolskega sveta glede poučevanja druzega deželnega jezika na ljudskih šolah, je bil prijavljen c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. (Št. 4666 1.1899.) V smislu deželnozborskega sklepa 13. seje dne 27. aprila 1899, se je deželni odbor obrnil na c. kr. vlado s prošnjo, da ukaznim potom uvede za pouk vero-nauka v višjih razredih Ljubljanske realke po dve uri na teden. Na to je c. kr. deželni šolski svet odgovoril, da sta po ukazu ministerstva za uk in bogočastje z dne 23. aprila 1898, št. 10331, zadevajočim novi normalni učni načrt za realke določeni za veronauk v V. do VI. razredu po dve uri, v VII. razredu pa ena urana teden in da je pouk o veronauku že od začetka šolskega leta 1898./99. tako uravnan na tukajšnji državni višji realki ter se je torej glede V. in VI. razreda že ustreglo želji deželnega zbora, glede VII. razreda pa se ob enem poroča na višje mesto. Ministerstvu za uk in bogočastje pa se glasom pozneje prijavljenega ukaza z dne 15. septembra 1899, št. 23423, ni uzvidelo, da bi prenaredilo z ukazom dne 4. avgusta 1898, št. 18475, na realki v Ljubljani predpisani normalni učni načrt in da bi učne ure za pouk v vero-znanstvu v VII. razredu omenjenega zavoda pomnožilo za eno uro na teden. (Št. 5199,; 9233, 11030 1. 1899.) 27. Plačilo za pouk verouka na ljudskih Šolah na Kranjskem. Obravnave, ki so se vršile med c. kr. deželnim šolskim svetom in deželnim odborom glede izvršitve deželnega zakona o plačilu za pouk katoliškega verouka na javnih splošnih ljudskih šolah na Kranjskem, so sedaj dognane. Uspeh teh obravnav je bil ta, da se je okrajnim šolskim oblastvom izdal nastopni ukaz: Št. 634, d. š. sv. Ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko, s katerim se dogovorno s knezoškofijskim ordinarijatom in deželnim odborom kranjskim izdaje predpis za izvršitev zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22, glede plačila za pouk katoliškega verouka na javnih splošnih ljudskih šolah na Kranjskem. A. Za mestni šolski okraj v Ljubljani: 1. Za poučevanje katoliškega verouka na javnih splošnih ljudskih šolah v Ljubljani se sedaj ustanove mesta verskih učiteljev s stalnimi prejemki (§§ 1., 2. in 3. deželnega zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22, in člen II. zakona z dne 14. maja 1898, dež. zak. št. 25.). 2. Kadar pa bo ta ali oni s stalnimi prejemki umeščeni verski učitelj več poučeval nego ga veže zakonita učna dolžnost (§ 2. zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22.), se bo to poučevanje nagradilo po določilu § 51. državnega ljudskošolskega zakona z dne 14. maja 1869, oziroma tukajšnega ukaza z dne 29. aprila 1880, št. 737, dež. zak. št. 5. 3. Če se vzlic sistemizovanju pod točko 1. omenjenih mest za verske učitelje vrh tega za poučevanje verouka vporablja na kaki štiri- ali več kot štirirazredni javni ljudski šoli tudi še duhovništvo za dušno pastirstvo, gre dotičnemu dušnemu pastirju letna nagrada osemdeset (80) goldinarjev za poučevanje na štirirazredni šoli. Ta nagrada pa se, ako se nahaja vzporednica k četrtemu razredu, ter istotako tudi na pet- ali še večrazredni šoli poviša za vsako tedensko uro pouka v petem ali še višjem razredu, oziroma na dotični vzporednici za deset (10) goldinarjev na leto. 4. Odškodnina za pot veroučitelju v zvunaj njegovega stanovišča se nahajajočo javno splošno ljudsko šolo na barji (§ 7. zakona z dne 5. decembra 1889) odmeri se za vsak kilometer hoda tja in nazaj z 9 krajcarji od kilometra ter se z ozirom na število voženj ali potov, ki jih je v svrho poduka treba napraviti vsaki teden, določi od slučaja do slučaja letni pavšalni znesek. B. Za druge šolske okraje: 1. Sistemizovanje posebnih mest verskih učiteljev s stalnimi prejemki ter si-stemizovanje posebnih verskih učiteljev z nagradami (§§ 1., 2., 3. zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22) se sedaj opusti. Ustanovitev določeb o nagradbi poslednjih pa se, če bo treba, pridržuje posebnemu ukazu. 196 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. Na to je c. kr. deželni šolski svet odgovoril, da sta po ukazu ministerstva za uk in bogočastje z dne 23. aprila 1898, št. 10331, zadevajočim novi normalni učni načrt za realke določeni za veronauk v V. do VI. razredu po dve uri, v VII. razredu pa ena urana teden in da je pouk o veronauku že od začetka šolskega leta 1898./99. tako uravnan na tukajšnji državni višji realki ter se je torej glede V. in VI. razreda že ustreglo želji deželnega zbora, glede VII. razreda pa se ob enem poroča na višje mesto. Ministerstvu za uk in bogočastje pa se glasom pozneje prijavljenega ukaza z dne 15. septembra 1899, št. 23423, ni uzvidelo, da bi prenaredilo z ukazom dne 4. avgusta 1898, št. 18475, na realki v Ljubljani predpisani normalni učni načrt in da bi učne ure za pouk v vero-znanstvu v VII. razredu omenjenega zavoda pomnožilo za eno uro na teden. (Št. 5199, 9233, 11030 1. 1899.) 27. Plačilo za pouk verouka na ljudskih šolah na Kranjskem. Obravnave, ki so se vršile med c. kr. deželnim šolskim svetom in deželnim odborom glede izvršitve deželnega zakona o plačilu za pouk katoliškega verouka na javnih splošnih ljudskih šolah na Kranjskem, so sedaj dognane. Uspeh teh obravnav je bil ta, da se je okrajnim šolskim oblastveno izdal nastopni ukaz: Št. 634, d. š. sv. Ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko, s katerim se dogovorno s knezoškofijskim ordinarij atom in deželnim odborom kranjskim izdaje predpis za izvršitev zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22, glede plačila za pouk katoliškega verouka na javnih splošnih ljudskih šolah na Kranjskem. A. Za mestni šolski okraj v Ljubljani: 1. Za poučevanje katoliškega verouka na javnih splošnih ljudskih šolah v Ljubljani se sedaj ustanove mesta verskih učiteljev s stalnimi prejemki (§§ 1., 2. in 3. deželnega zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22, in člen II. zakona z dne 14. maja 1898, dež. zak. št. 25.). 2. Kadar pa bo ta ali oni s stalnimi prejemki umeščeni verski učitelj več poučeval nego ga veže zakonita učna dolžnost (§ 2. zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22.), se bo to poučevanje nagradilo po določilu § 51. državnega ljudskošolskega zakona z dne 14. maja 1869, oziroma tukajšnega ukaza z dne 29. aprila 1880, št. 737, dež. zak. št. 5. 3. če se vzlic sistemizovanju pod točko 1. omenjenih mest za verske učitelje vrh tega za poučevanje verouka vporablja na kaki štiri- ali več kot štirirazredni javni ljudski šoli tudi še duhovništvo za dušno pastirstvo, gre dotičnemu dušnemu pastirju letna nagrada osemdeset (80) goldinarjev za poučevanje na štirirazredni šoli. Ta nagrada pa se, ako se nahaja vzporednica k četrtemu razredu, ter istotako tudi na pet- ali še večrazredni šoli poviša za vsako tedensko uro pouka v petem ali še višjem razredu, oziroma na dotični vzporednici za deset (10) goldinarjev na leto. 4. Odškodnina za pot veroučitelju v zvunaj njegovega stanovišča se nahajajočo javno splošno ljudsko šolo na barji (§ 7. zakona z dne 5. decembra 1889) odmeri se za vsak kilometer hoda tja in nazaj z 9 krajcarji od kilometra ter se z ozirom na število voženj ali potov, ki jih je v svrho poduka treba napraviti vsaki teden, določi od slučaja do slučaja letni pavšalni znesek. B. Za druge šolske okraje: 1. Sistemizovanje posebnih mest verskih učiteljev s stalnimi prejemki ter si-stemizovanje posebnih verskih učiteljev z nagradami (§§ 1., 2., 3. zakona z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22) se sedaj opusti. Ustanovitev določeb o nagradbi poslednjih pa se, če bo treba, pridržuje posebnemu ukazu. 28. Dopolnilne, oziroma lokalne doklade učiteljem v Ljubljani. 29. Doplačilo nekaterim učiteljem. 2. Nagrada za poučevanje verouka po dušnih pastirjih (§ 7. zakona z dne 5. decembra 1889) na štirirazrednih javnih splošnih ljudskih šolah se določi z osemdeset (80) goldinarji na leto. Ta nagrada se pa na pet- ali še večrazredni ljudski šoli za vsako tedensko uro pouka v petem ali še višjem razredu, oziroma na vzporednici k četrtemu, petemu itd. razredu zviša za 10 gld. na leto. 3. Posvetnim učiteljem, katerim se, kadar ni dušnega pastirja v šolskem,1; kraju ali iz kakega drugega vzroka (§ 5. državnega ljudskošolskega zakona) izroči poučevanje veronauka, dovoljujejo se za vsako učno uro po učnem načrtu nagrade v smislu § 5. tuuradnega ukaza z dne 29. aprila 1880, št. 737, dež. zak. št. 5 (§ 7. zakona z dne 5. decembra 1889). 4. Odškodnine za pot verskim učiteljem za poučevanje na javnih splošnih ljudskih, oziroma ekskurendo-šolah zvunaj njih stanovišča odmerijo se za vsak kilometer hoda tja in nazaj z 9 krajcarji od kilometra ter se z ozirom na število voženj ali potov, ki jih je v svrho pouka treba napraviti vsaki teden, določi od slučaja do slučaja letni pavšalni znesek. V Ljubljani, dne 9. marca 1899. (Št. 8409 1. 1890., 8773, 9634 1. 1891., 10926 1. 1897., 3182 1. 1899.) V 15. seji dne 2. maja 1899 dovolil je deželni zbor tistim definitivnim učiteljem in učiteljicam na ljubljanskih šolah, kateri dobivajo sedaj starostne doklade samo po 40 gld., dopolnilne službene doklade in sicer učiteljem po 20 gld., učiteljicam po 10 gld., tako da bodo v prihodnje pri vseh ljubljanskih učiteljih znašale službene doklade po 60 gld., pri učiteljicah pa po 50 gld. G. kr. deželni šolski svet, kateremu je bil prijavljen ta deželnozborski sklep, je na to odgovoril, da po § 7. zakona z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št. 23, pristajajo starostne dopolnilne doklade le tistim učiteljem, ki so bili pred začetkom veljavnosti tega zakona, to je pred 1. januvarjem 1891. 1. na javnih ljudskih šolah v Ljubljani definitivno nastavljeni. Od deželnega zbora dovoljene doklade nikakor niso smatrati kot starostne dopolnilne doklade, temveč bi se morale do morebitne prenaredbe dotičnega zakonskega določila izplačevati pod kakim drugim naslovom, morda kot draginske ali lokalne doklade. Ker dalje ni povedano, od katere dobe naprej se imajo izplačevati omenjene doklade ter je tudi dvomljivo, če je deželni zbor pri dovolitvi teh doklad mislil tudi na oba učitelja na dvorazredni ljudski šoli na barji, katera oba imata naturalno stanovanje, in ker se mora slednjič tudi določiti, kako se bo zaračunjavala ta po sedanjem številu učiteljev 850 gld. znašajoča veča potrebščina, je prosil deželni šolski svet za dotična pojasnila ter končno tudi še v tem oziru, ali se bodo te doklade vštevale v pokojnino ali ne. Pritrjevaje tem razlogom izjavil je deželni odbor v svojem odgovoru, da naslov »dopolnilne službene doklade« vsekako ni primeren, ker so se te priklade dovolile le z ozirom na krajevne razmere ter v splošno poravnavo službenih prejemkov z ozirom na službeno dobo dotičnikov ter je torej umestneje, nazivati jih »krajevne (lokalne) doklade«, dalje da pristaja užitek teh doklad dotičnim učiteljem pričenši s 1. januvarjem 1. 1899. ter da imata pravico do njih tudi učitelja na barji, in končno, da omenjene doklade, ker so bile dovoljene le medčasno, dokler se službeni dohodki zakonitim potom definitivno ne urede, ne morejo biti v pokojnino vštevne. (Št. 5263, 6436 1. 1899.) V 15. seji 2. maja 1899 je sklenil deželni zbor, da je tistim učiteljem in učiteljicam, kateri so pri regulaciji učiteljskih plač leta 1898. manj prejeli, kakor znašajo prejšnje plače z v 11. deželnozborski seji 25. februvarja 1897 dovoljenimi draginskimi dokladami in podporami vred, v smislu deželnozborskega sklepa 26. februvarja 1898 posledobno izplačati, kar so premalo dobili. Ta sklep je deželni odbor prijavil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, ki je vsled tega raznim učiteljskim osebam naukazal skupni znesek 847 gld. 50 kr. (Št. 5268, 7173, 10598 1. 1899.) 198 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 28. Dopolnilne, oziroma lokalne doklade učiteljem v Ljubljani. 29. Doplačilo nekaterim učiteljem. 2. Nagrada za poučevanje verouka po dušnih pastirjih (§ 7. zakona z dne 5. decembra 1889) na štirirazrednih javnih splošnih ljudskih šolah se določi z osemdeset (80) goldinarji na leto. Ta nagrada se pa na pet- ali še večrazredni ljudski šoli za vsako tedensko uro pouka v petem ali še višjem razredu, oziroma na vzporednici k četrtemu, petemu itd. razredu zviša za 10 gld. na leto. 3. Posvetnim učiteljem, katerim se, kadar ni dušnega pastirja v šolskem,1; kraju ali iz kakega drugega vzroka (§ 5. državnega ljudskošolskega zakona) izroči poučevanje veronauka, dovoljujejo se za vsako učno uro po učnem načrtu nagrade v smislu § 5. tuuradnega ukaza z dne 29. aprila 1880, št. 737, dež. zak. št. 5 (§ 7. zakona z dne 5. decembra 1889). 4. Odškodnine za pot verskim učiteljem za poučevanje na javnih splošnih ljudskih, oziroma ekskurendo-šolah zvunaj njih stanovišča odmerijo se za vsak kilometer hoda tja in nazaj z 9 krajcarji od kilometra ter se z ozirom na število voženj ali potov, ki jih je v svrho pouka treba napraviti vsaki teden, določi od slučaja do slučaja letni pavšalni znesek. V Ljubljani, dne 9. marca 1899. (Št. 8409 1. 1890., 8773, 9634 1. 1891., 10926 1. 1897., 3182 1. 1899.) V 15. seji dne 2. maja 1899 dovolil je deželni zbor tistim definitivnim učiteljem in učiteljicam na ljubljanskih šolah, kateri dobivajo sedaj starostne doklade samo po 40 gld., dopolnilne službene doklade in sicer učiteljem po 20 gld., učiteljicam po 10 gld., tako da bodo v prihodnje pri vseh ljubljanskih učiteljih znašale službene doklade po 60 gld., pri učiteljicah pa po 50 gld. G. kr. deželni šolski svet, kateremu je bil prijavljen ta deželnozborski sklep, je na to odgovoril, da po § 7. zakona z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št. 23, pristajajo starostne dopolnilne doklade le tistim učiteljem, ki so bili pred začetkom veljavnosti tega zakona, to je pred 1. januvarjem 1891. 1. na javnih ljudskih šolah v Ljubljani definitivno nastavljeni. Od deželnega zbora dovoljene doklade nikakor niso smatrati kot starostne dopolnilne doklade, temveč bi se morale do morebitne prenaredbe dotičnega zakonskega določila izplačevati pod kakim drugim naslovom, morda kot draginske ali lokalne doklade. Ker dalje ni povedano, od katere dobe naprej se imajo izplačevati omenjene doklade ter je tudi dvomljivo, če je deželni zbor pri dovolitvi teh doklad mislil tudi na oba učitelja na dvorazredni ljudski šoli na barji, katera oba imata naturalno stanovanje, in ker se mora slednjič tudi določiti, kako se bo zaračunjavala ta po sedanjem številu učiteljev 850 gld. znašajoča veča potrebščina, je prosil deželni šolski svet za dotična pojasnila ter končno tudi še v tem oziru, ali se bodo te doklade vštevale v pokojnino ali ne. Pritrjevaje tem razlogom izjavil je deželni odbor v svojem odgovoru, da naslov »dopolnilne službene doklade« vsekako ni primeren, ker so se te priklade dovolile le z ozirom na krajevne razmere ter v splošno poravnavo službenih prejemkov z ozirom na službeno dobo dotičnikov ter je torej umestneje, nazivati jih »krajevne (lokalne) doklade«, dalje da pristaja užitek teh doklad dotičnim učiteljem pričenši s 1. januvarjem 1. 1899. ter da imata pravico do njih tudi učitelja na barji, in končno, da omenjene doklade, ker so bile dovoljene le medčasno, dokler se službeni dohodki zakonitim potom definitivno ne urede, ne morejo biti v pokojnino vštevne. (Št. 5263, 6436 1. 1899.) V 15. seji 2. maja 1899 je sklenil deželni zbor, da je tistim učiteljem in učiteljicam, kateri so pri regulaciji učiteljskih plač leta 1898. manj prejeli, kakor znašajo prejšnje plače z v 11. deželnozborski seji 25. februvarja 1897 dovoljenimi draginskimi dokladami in podporami vred, v smislu deželnozborskega sklepa 26. februvarja 1898 posledobno izplačati, kar so premalo dobili. Ta sklep je deželni odbor prijavil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, ki je vsled tega raznim učiteljskim osebam naukazal skupni znesek 847 gld. 50 kr. (Št. 5268, 7173, 10598 1. 1899.) Nagrade za pouk v 2. dež. jeziku v p rej snih letih. 31. Učiteljske pokojnine. 32. Marijana Jereb, pokojnina. 33. Deželni šolski nadzornik in okrajno nad-zomištvo za ljudske šole. 34. Imenovanje članov okrajnih šolskih svetov. 35. Zastopnik v kuratoriji višje dekliške šole. V 6. seji dne 1. februvarja 1898 je deželni zbor dovolil, da se za poučevanje v drugem deželnem jeziku v šolskem letu 1890./91. izplača dotičnim ljudskim učiteljem in učiteljicam znesek 1060 gld. 20 kr. Nekateri učitelji pa so prizivnim potom zahtevali nagrade tudi za poznejša šolska leta. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je ugodilo pritožnikom, na kar je c. kr. deželni šolski svet določil naslednje nagrade: Nadučitelju Leopoldu Abramu za 1. 1891./92. 40 gld., za 1. 1892./93. 3 gld. 80 kr., za 1. 1893./94. 40 gld., za 1. 1894./95. 30 gld., skupaj 113 gld. 80 kr.; nadučitelju Ivanu Jegliču za 1. 1893./94. 130 gld.; nadučitelju Josipu Bregarju za 1. 1892./93. 40 gld., za 1. 1893./94. 50 gld., skupaj 90 gld.; nadučitelju Ferdinandu Kalingerju za 1. 1894./95 in 1895./96. po 30 gld., skupaj 60 gld.; učitelju Ivanu Zupancu za'l. 1894./95. 28 gld. 50 kr.; učitelju Engelbertu Kavčiču za 1. 1894./95. 35 gld. Deželni šolski svet je še pripomnil, da ima učitelj Ferdinand Ka-linger tudi pravico do nagrade za 1. 1891./92., 1892. 93., 1893./94., 1896./1897. in Engel-bert Kavčič za 1. 1895-/96., da pa se bodo odmerile iste šele takrat, ko doidejo dotični podatki. Deželni odbor je pritrdil, da se te nagrade izplačajo iz normalnošolskega zaklada, poglavje III., naslov 1., § 14., lit. b, pod tem pogojem, da se vsled tega ne prekorači za 1. 1899. dovoljeni kredit. (Št. 11421 1. 1897., 1520 I. 1898., 6607 1. 1899.! V 11. seji 21. aprila 1899 je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da predloži načrt zakona, s katerim se spremene določila deželnih zakonov 29. aprila 1873, št. 22, in 18. junija 1877, št. 16, glede vpokojenja učiteljskega osobja in preskrbnin učiteljskih vdov in sirot ter da se pri dotičnili predlogih v obče kolikor mogoče ravna po načelih penzijskega statuta, veljavnega za deželne uradnike na Kranjskem. Ker se učiteljski pokojninski zaklad upravlja pri c. kr. deželni šolski oblasti, zadevne knjige pa vodi podrejeni ji računski oddelek c. kr. deželne vlade, deželnemu odboru torej nedostaje podatkov za temeljito in meritorno rešitev te zadeve, seje obrnil do c. kr. deželnega šolskega sveta s prošnjo, da vpošlje individualne zaznamke vseh sedaj vpokojenih ljudskih učiteljev, učiteljskih vdov in sirot z dotičnimi pokojninami, odnosno vzgojninami, katere so bile svojedobno po veljavnih zakonih odmerjene, zajedno se je c. kr. deželni šolski svet naprosil, naj o tej reči izjavi svoje mnenje in pomisleke, oziroma naj stavi konkretne nasvete, katere bi potem deželni odbor mogel vporabiti, pri načrtu rečenega zakona. (Št. 4811 1. 1899.) Marijani Jereb, vdovi šolskega sluge se je po deželnozborskem sklepu v 11. seji 21. aprila 1899 na deželni zakladv spodajoča tangenta njene pokojnine, od 58 gld. 33 kr. povišana na 75 gld. naukazala. (St. 4803 1. 1899.) V 15. seji 2. maja 1899 je deželni zbor sklenil, naj se c. kr. vlada opetovano pozivlje, da za uspešneje nadzorovanje šolstva čimpreje imenuje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in eventualno predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po izgledu zakona 8. junija 1892, št; 92, za Gališko. O tem sklepu je deželni odbor obvestil c. kr. deželno predsedstvo. (Št. 5269 1. 1899.) Deželni odbor je v okrajne šolske svete imenoval nastopne člane, in sicer: Karola Majerja, graščaka v Ložah za okrajni šolski svet v Postojini namesto umrlega Mateja Lavrenčiča; Adolfa pl. Kappusa, posestnika v Kamnigorici za Radoljico namesto Friderika Homana, ki se je zarad bolezni odpovedal tej stopnji; Ivana Škerbinca, nadučitelja v Višnjigori, za Litijo namesto umrlega Štefana Jakliča; Rudolfa Schadingerja, nadgozdarja v Kočevju za Kočevje namesto umrlega Edvarda Hofmana. (Št. 10859 1.1898., 4479, 5405, 5633 1. 1899.) Po preteku triletne funkcijske dobe je deželni odbor deželnega odbornika Franceta Povšeta vnovič izvolil svojim zastopnikom v kuratoriju cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole v Ljubljani. (Št. 10936 1. 1899.) 200 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. Nagrade za pouk v 2. dež. jeziku v prejšnih letih. 31. Učiteljske pokojnine. 32. Marijana Jereb, pokojnina. 33. Deželni šolski nadzornik in okrajno nad-zomištvo za ljudske šole. 34. Imenovanje članov okrajnih šolskih svetov. 35. Zastopnik v kuratoriji višje dekliške šole. V 6. seji dne 1. febru varja 1898 je deželni zbor dovolil, da se za poučevanje v drugem deželnem jeziku v šolskem letu 1890./91. izplača dotičnim ljudskim učiteljem in učiteljicam znesek 1060 gld. 20 kr. Nekateri učitelji pa so prizivnim potom zahtevali nagrade tudi za poznejša šolska leta. G. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je ugodilo pritožnikom, na kar je c. kr. deželni šolski svet določil naslednje nagrade: Nadučitelju Leopoldu Abramu za 1. 1891./92. 40 gld., za 1. 1892./93. 3 gld. 80 kr., za 1. 1893./94. 40 gld., za 1. 1894./95. 30 gld., skupaj 113 gld. 80 kr.; nadučitelju Ivanu Jegliču za 1. 1893./94. 130 gld.; nadučitelju Josipu Bregarju za 1. 1892./93. 40 gld., za 1. 1893-/94. 50 gld., skupaj 90 gld.; nadučitelju Ferdinandu Kalingerju za 1. 1894-/95 in 1895./96. po 30 gld., skupaj 60 gld.; učitelju Ivanu Zupancu za l. 1894./95. 28 gld. 50 kr.; učitelju Engelbertu Kavčiču za 1. 1894./95. 35 gld. Deželni šolski svet je še pripomnil, da ima učitelj Ferdinand Ka-linger tudi pravico do nagrade za 1. 1891./92., 1892. 93., 1893. 94., 1896./1897. in Engelbert Kavčič za 1. 1895-/96., da pa se bodo odmerile iste šele takrat, ko doidejo dotični podatki. Deželni odbor je pritrdil, da se te nagrade izplačajo iz normalnošolskega zaklada, poglavje III., naslov 1., § 14., lit. S, pod tem pogojem, da se vsled tega ne prekorači za 1. 1899. dovoljeni kredit. (Št. 11421 1. 1897., 1520 1. 1898., 6607 1. 1899.) V 11. seji 21. aprila 1899 je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da predloži načrt zakona, s katerim se spremene določila deželnih zakonov 29. aprila 1873, št. 22, in 18. junija 1877, št. 16, glede vpokojenja učiteljskega osebja in preskrbnin učiteljskih vdov in sirot ter da se pri dotičnih predlogih v obče kolikor mogoče ravna po načelih penzijskega statuta, veljavnega za deželne uradnike na Kranjskem. Ker se učiteljski pokojninski zaklad upravlja pri c. kr. deželni šolski oblasti, zadevne knjige pa vodi podrejeni ji računski oddelek c. kr. deželne vlade, deželnemu odboru torej nedostaje podatkov za temeljito in meritorno rešitev te zadeve, seje obrnil do c. kr. deželnega šolskega sveta s prošnjo, da vpošlje individualne zaznamke vseh sedaj vpokojenih ljudskih učiteljev, učiteljskih vdov in sirot z dotičnimi pokojninami, odnosno vzgojninami, katere so bile svojedobno po veljavnih zakonih odmerjene, zajedno se je c. kr. deželni šolski svet naprosil, naj o tej reči izjavi svoje mnenje in pomisleke, oziroma naj stavi konkretne nasvete, katere bi potem deželni odbor mogel vporabiti, pri načrtu rečenega zakona. (Št. 4811 1. 1899.) Marijani Jereb, vdovi šolskega sluge se je po deželnozborskem sklepu v 11. seji 21. aprila 1899 na deželni zaklad spodajoča tangenta njene pokojnine, od 58 gld. 33 kr. povišana na 75 gld. naukazala. (Št. 4803 1. 1899.) V 15. seji 2. maja 1899 je deželni zbor sklenil, naj se c. kr. vlada opetovano pozivlje, da za uspešneje nadzorovanje šolstva čimpreje imenuje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in eventualno predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po izgledu zakona 8. junija 1892, št. 92, za Gališko. O tem sklepu je deželni odbor obvestil c. kr. deželno predsedstvo. (St. 5269 1. 1899.) Deželni odbor je v okrajne šolske svete imenoval nastopne člane, in sicer: Karola Majerja, graščaka v Ložah za okrajni šolski svet v Postojini namesto umrlega Mateja Lavrenčiča; Adolfa pl. Kappusa, posestnika v Kamnigorici za Radoljico namesto Friderika Homana, ki se je zarad bolezni odpovedal tej stopnji; Ivana Škerbinca, nadučitelja v Višnjigori, za Litijo namesto umrlega Štefana Jakliča; Rudolfa Schadingerja, nadgozdarja v Kočevju za Kočevje namesto umrlega Edvarda Hofmana. (Št. 10859 1.1898., 4479, 5405, 5633 1. 1899.) Po preteku triletne funkcijske dobe je deželni odbor deželnega odbornika Franceta Povšeta vnovič izvolil svojim zastopnikom v kuratoriju cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole v Ljubljani. (Št. 10936 1. 1899.) Podpora višj i dekliški šoli. 37. Gospodinjska šola v Ljubljani. 38 Razširjenje spodnje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo. 39. Stenski zemljevid Evrope. 40. Zemljepisni atlas. 41. Zemeljska obla dr. Umlaufta. 42. Stenska tabla pra- in starozgodo-vinskih spomenikov iz Avstro-Ogrske. 43. Knjiga „Ustavo- znanstvo“. 44. Knjiga zoper pitje žganih pijač. 45. Podpora pe-dagogičnemu društvu v Krškem. Deželni odbor je nakazal mestni višji dekliški šoli v Ljubljani za 1. 1898. dovoljeno podporo 3000 gld. (Št. 12298 1. 1898.) V smislu deželnozborskega sklepa 10. seje dne 15. februarja 1898 izplačan je bil društvu »Gospodinjska šola« v Ljubljani dovoljeni vsakoletni prispevek k vzdrževalnim stroškom v znesku 300 gld. za leto 1898. (Št. 5880, 12428 1. 1898.) Deželnozborski sklep 18. seje dne 10. maja 1899, s katerim se c. kr. vlada pozivlje, da sedanjo spodnjo gimnazijo v Ljubljani razširi v višjo gimnazijo, je bil primerno prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu. (Št. 5806 1. 1899.) Pri Ed. Holzelnu na Dunaju prišel je na svitlo slovenski »Nastenski zemljevid Evrope« ter je deželni odbor kupil 14 eksemplarov po 8 gld. 50 kr., torej ^a skupni znesek 119 gld. in je po 1 eksemplar poslal kmetijski šoli na Grmu, deški sirotišnici Marijanišče, Lichtenturnovi dekliški sirotišnici in pa prisilni delalnici, ostalih 10 eksemplarov pa je izročil c. kr. deželnemu šolskemu svetu za razdelitev mej najrevnejše ljudske šole. (Št. 482, 1114, 2524 1. 1899.) Pri Ed. Holzelnu na Dunaju je v novejšem času prišel na svitlo V. pl. Ilaardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, ki sta ga predelala Simon Rutar in Fr. Orožen. Tega zemljevida je kupil deželni odbor 100 eksemplarov po 30 kr. ter je po 25 eksemplarov razdelil deželni kmetijski šoli na Grmu, deželni prisilni delalnici, deški sirotišnici Marijanišče in pa Lichtenturnovi dekliški sirotišnici. (Št. 3334, 4211 l. 1899.) Geografični inštitut Ed. Holzelna na Dunaju se je ponudil izdati zemeljsko oblo od prof. dr. Umlaufta v slovenskem jeziku, ako se. odvzame 200 eksemplarov po 6 gld. 40 kr. Vsled povpraševanja c. kr. deželnega šolskega sveta izreklo seje 121 šol, oziroma krajnih šolskih svetov na Kranjskem, da vzamejo po en slovenski eksemplar. Na to je deželni odbor prevzel poroštvo za nakup 121 eksemplarov po 6 gld. 40 kr., od katerih bi 5 gld. 40 kr. odpadlo na okrajne šolske svete, razlika 1 goldinarja pa na deželni zaklad. (Št. 2076, 7590, 9333, 10248 1. 1899.) Vsled ponudbe založne knjigarne Ed. Holzelna na Dunaju naročil je deželni odbor stensko tablo pra- in starozgodovinskih spomenikov iz Avstro-Ogerske, ki jo je zasnoval dr. M. Much, in sicer 90 eksemplarov s slovenskim, 10 eksemplarov pa z nemškim besedilom za ceno po 60 kr. ter jih je poslal onim okrajnim šolskim svetom, v katerih ozemlju so se našle starinske reči ali pa kjer jev pričakovati, da se še najdejo, in jih prosil, da jih razdele dotičnim ljudskim šolam. (Št. 6902, 9166 1. 1899.) Po deželnozborskem sklepu v 11. seji 21. aprila 1899 seje Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani izplačal za izdajo knjige »Ustavoznanstvo« in za pisateljsko nagrado iz kredita za izdavanje učnih knjig dovoljeni prispevek 100 gld. (Št. 4800 1.1899.) Deželni odbor je izplačal učitelju Franc Gartnerju v Kranju znesek 75 gld. za 300 izvodov slovenskega prevoda Viktor pl. Kravsove knjižice »Kako naj šola deluje zoper pitje žganih pijač« ter je 250 izvodov izročil deželnemu šolskemu svetu, da jih razdeli ljudskim učiteljem, 35 izvodov pa je poslal deželni kmetijski šoli na Grmu za ondotne učence. (Št. 9101, 11832 1. 1898.) Pedagogičnemu društvu v Krškem je deželni odbor za 1. 1899. dovolil 50 gld. podpore. (Št. 5897 1. 1899.) 202 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. gg Deželni odbor je nakazal mestni višji dekliški šoli v Ljubljani Podpora višji voljeno podporo 3000 gld. (Št. 12298 1. 1898.) dekliški šoli. za 1. 1898. do- 37. Gospodinjska šola v Ljubljani. 38 Razširjenje spodnje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo. 39. Stenski zemljevid Evrope. 40. Zemljepisni atlas. 41. Zemeljska obla dr. Umlaufta. 42. Stenska tabla pra- in starozgodo-vinskih spomenikov iz Avstro-Ogrske. 43. Knjiga „Ustavo- znanstvo“. V smislu deželnozborskega sklepa 10. seje dne 15. februarja 1898 izplačan je bil društvu »Gospodinjska šola« v Ljubljani dovoljeni vsakoletni prispevek k vzdrževalnim stroškom v znesku BOO gld. za leto 1898. (Št. 5880, 12428 1. 1898.) Deželnozborski sklep 18. seje dne 10. maja 1899, s katerim se c. kr. vlada poživijo, da sedanjo spodnjo gimnazijo v Ljubljani razširi v višjo gimnazijo, je bil primerno prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu. (Št. 5806 1. 1899.) Pri Ed. Hölzelnu na Dunaju prišel je na svitlo slovenski »Nastenski zemljevid Evrope« ter je deželni odbor kupil 14 eksemplarov po 8 gld. 50 kr., torej za skupni znesek 119 gld. in je po 1 eksemplar poslal kmetijski šoli na Grmu, deški sirotišnici Marijanišče, Lichtenturnovi dekliški sirotišnici in pa prisilni delalnici, ostalih 10 eksemplarov pa je izročil c. kr. deželnemu šolskemu svetu za razdelitev mej najrevnejše ljudske šole. (Št. 482, 1114, 2524 1. 1899.) Pri Ed. Hölzelnu na Dunaju je v novejšem času prišel na svitlo V. pl. Ilaardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, ki sta ga predelala Simon Rutar in Fr. Orožen. Tega zemljevida je kupil deželni odbor 100 eksemplarov po 30 kr. ter je po 25 eksemplarov razdelil deželni kmetijski šoli na Grmu, deželni prisilni delalnici, deški sirotišnici Marijanišče in pa Lichtenturnovi dekliški sirotišnici. (Št. 3334, 4211 I. 1899.) Geografični inštitut Ed. Hölzelna na Dunaju se je ponudil izdati zemeljsko oblo od prof. dr. Umlaufta v slovenskem jeziku, ako se odvzame 200 eksemplarov po 6 gld. 40 kr. Vsled povpraševanja c. kr. deželnega šolskega sveta izreklo seje 121 šol, oziroma krajnih šolskih svetov na Kranjskem, da vzamejo po en slovenski eksemplar. Na to je deželni odbor prevzel poroštvo za nakup 121 eksemplarov po 6 gld. 40 kr., od katerih bi 5 gld. 40 kr. odpadlo na okrajne šolske svete, razlika 1 goldinarja pa na deželni zaklad. (Št. 2076, 7590, 9333, 10248 1. 1899.) Vsled ponudbe založne knjigarne Ed. Hölzelna na Dunaju naročil je deželni odbor stensko tablo pra- in starozgodovinskih spomenikov iz Avstro-Ogerske, ki jo je zasnoval dr. M. Much, in sicer 90 eksemplarov s slovenskim, 10 eksemplarov pa z nemškim besedilom za ceno po 60 kr. ter jih je poslal onim okrajnim šolskim svetom, v katerih ozemlju so se našle starinske reči ali pa kjer jer pričakovati, da se še najdejo, in jih prosil, da jih razdele dotičnim ljudskim šolam. (Št. 6902, 9166 1. 1899.) Po deželnozborskem sklepu v 11. seji 21. aprila 1899 seje Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani izplačal za izdajo knjige »Ustavoznanstvo« inv za pisateljsko nagrado iz kredita za izdavanje učnih knjig dovoljeni prispevek 100 gld. (Št. 4800 1.1899.) 4L Deželni odbor je izplačal učitelju Franc Gartnerju v Kranju znesek 75 gld. za Knjigazoper Z00 izvodov slovenskega prevoda Viktor pl. Kravsove knjižice »Kako naj šola deluje pitje žganih ZOper pitje žganih pijač« ter je 250 izvodov izročil deželnemu šolskemu svetu, da jih J razdeli ljudskim učiteljem, 35 izvodov pa je poslal deželni kmetijski šoli na Grmu za ondotne učence. (Št. 9101, 11832 1. 1898.) 45- Pedagogičnemu društvu v Krškem je deželni odbor za 1. 1899. dovolil 50 gld. Podpora pe- podp0re. (Št. 5897 1. 1899.) dagogicnemu r 1 ' 1 društvu v Krškem. Slovenske učne knjige za srednje šole. 47. Dopust pisateljem slovenskih učnih kn ig . 48. Vseučilišče v Ljubljani. 49. Peticija glede vseučilišča v Ljubljani. 50. Deželni prispevek za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 51. Vseučiliščna deželna ustanova. Profesorju Alfonzu Pavlin se je za »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol« dogovorjena nagrada po 35 gld. od tiskane pole v skupnem znesku 586 gld. izplačala. Zajedno se je deželni odbor z omemjenim pisateljem pogodil, da enako knjigo z istimi pogoji spiše tudi za višje razrede. (Št. 6054, 10860 1. 1898.) Tvrdki Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg v Ljubljani je deželni odbor dovolil za slovensko učno knjigo »Zgodovina novega veka«, ki jo je spisal profesor Anton Kaspret, pisateljsko nagradovpo 30 gld. za tiskano polo v najvišjem znesku 200 gld. in prispevek 100 gld. za tisk. (St. 5799 1. 1899.) Za spis III. stopnje učne knjige »Osnovni nauki iz lizike in kemije za meščanske šole« se je gimnazijskemu ravnatelju^ Andreju Senekoviču izplačala nagrada po 30 gld. za tiskovno polo v znesku 156 gld. (št. 2097 lv 1895., 10062 1. 1899.) Ravnatelj strokovnih obrtnih šol Ivan Šubic je naznanil meseca marca 1899, da ima približno polovico učne knjige »Mineralogija« prevedene na slovenski jezik in da bo delo dovršil v teku prihodnje zime. (Št. 3061 l. 1898., 3400 1. 1899.) V 10. deželnozborski seji 18. aprila 1899 je deželni odbor dobil nalog, naj se obrne do c. kr. učnega ministerstva s prošnjo, da profesorjem, ki so se obvezali, spisovati slovenske učne knjige za višje gimnazijske razrede, dovoli za leto dni popolen, ali, kjer bi to mogoče ne bilo, vsaj delen dopust. Po informaciji deželnega odbora se je v tem vprašanji ozirati le na one profesorje, ki sodelujejo pri sestavi latinskoslovenskega slovarja. Za »veronauk« skrbi knezoškolijski ordinariat Druge učne knjige so večjidel dodelane. Pri rečenem slovarji pa sodelujejo: ravnatelj Franc Wiesthaler in profesorji Martin Karlin, Ludvig Lederhas, Maks Pleteršnik, Martin Petelin, Mihael Markič, dr. Jožef Pipenbacher, Janez Fon in dr. Mihael Suhač. Deželni odbor je torej prosil c. kr. deželno predsedstvo, naj izposluje, da se jeden izmed omenjenih sodelavcev pri slovarju popolnoma, drugi pa vsaj na polovico oproste svojih učnih dolžnosti. (Št. 4667, 6845 1. 1899.) Po sklepu v 1. deželnozborski seji dne 28. decembra 1898 se je deželni odbor potom c. kr. deželnega predsedstva obrnil do c. kr. vlade s prošnjo, da precej začne pripravljati ustanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu deželnozborskih sklepov dne 28. februarja 1898 z ustanovami za bodoče učne moči na istem vseučilišču. (Št. 13953 1. 1898.) V smislu deželnozborskega sklepa 1. seje dne 28. decembra 1898 glede izročitve prošnje Njegovemu Veličanstu cesarju za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani obrnil se je deželni odbor na c. kr. deželno predsedstvo ter prosil, da posreduje sprejem v to svrho izvoljene deputacije. (Št. 13954 1. 1898.) Glasom ukaza gospoda ministerskega predsednika kot voditelja c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 1. marca 1899, št. 1595, blagovolilo je Njegovo Veličanstvo najmilostiveje dovoliti, da pride od deželnega zbora izvoljena deputacija na Najvišji dvor. Glede natančnejega dne za sprejem deputacije je gospod ministerski predsednik obljubil poznejše naznanilo. Na to je deželni odbor izročil c. kr. deželnemu predsedstvu na njegovo prošnjo v nadaljno ukrenitev prepis prošnje do veličanstva, katero namerava deputacija podati Njegovemu Veličanstvu, in pa načrt nagovora, s katerim se bo prošnja izročila. (Št. 35/pr. 1. 1899.) " V proračunu deželnega zaklada za leto 1899. je deželni zbor potrdil znesek 20.000 gld. kot drugi obrok deželnega prispevka za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vsled tega je deželni odbor ukrenil, da se je omenjeni znesek vzdignil iz deželnega zaklada in v svoj namen plodonosno naložil v mestni hranilnici ljubljanski. (Št. 8079 Z odlokom 2. julija 1898, št. 7655, je deželni odbor ministerskemu koncipistu dr. Janezu Zolgarju za leto 1898/99. podelil deželno ustanovo 800 gld. za privatne docente z dostavkom, da se bo ustanova nakazala, kadar bo ustanovljenec dokazal, da 204 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 46. Slovenske učne knjige za srednje šole. 47. Dopust pisateljem slovenskih učnih kn ig . 48. Vseučilišče v Ljubljani. 49. Peticija glede vseučilišča v Ljubljani. BO. Deželni prispevek za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. 51. Vseučiliščna deželna ustanova. Profesorju Alfonzu Pavlin se je za »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol« dogovorjena nagrada po 35 gld. od tiskane pole v skupnem znesku 586 gld. izplačala. Zajedno se je deželni odbor z omenjenim pisateljem pogodil, da enako knjigo z istimi pogoji spiše tudi za višje razrede. (Št. 6054, 10860 1. 1898.) Tvrdki Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg v Ljubljani je deželni odbor dovolil za slovensko učno knjigo »Zgodovina novega veka«, ki jo je spisal profesor Anton Kaspret, pisateljsko nagrado po 30 gld. za tiskano polo v najvišjem znesku 200 gld. in prispevek 100 gld. za tisk. (Št. 5799 1. 1899.) Za spis III. stopnje učne knjige »Osnovni nauki iz lizike in kemije za meščanske šole« se je gimnazijskemu ravnatelju Andreju Senekoviču izplačala nagrada po 30 gld. za tiskovno polo v znesku 156 gld. (št. 2097 1. 1895., 10062 1. 1899.) Ravnatelj strokovnih obrtnih šol Ivan Šubic je naznanil meseca marca 1899, da ima približno polovico učne knjige »Mineralogija« prevedene na slovenski jezik in da bo delo dovršil v teku prihodnje zime. (Št. 3061 l. 1898., 3400 1. 1899.) V 10. deželnozborski seji 18. aprila 1899 je deželni odbor dobil nalog, naj se obrne do c. kr. učnega ministerstva s prošnjo, da profesorjem, ki so se obvezali, spisovati slovenske učne knjige za višje gimnazijske razrede, dovoli za leto dni popolen, ali, kjer bi to mogoče ne bilo, vsaj delen dopust. Po informaciji deželnega odbora se je v tem vprašanji ozirati le na one profesorje, ki sodelujejo pri sestavi latinskoslovenskega slovarja. Za »veronauk« skrbi knezoškofijski ordinariat Druge učne knjige so večjidel dodelane. Pri rečenem slovarji pa sodelujejo: ravnatelj Franc Wiesthaler in profesorji Martin Karlin, Ludvig Lederhas, Maks Pleteršnik, Martin Petelin, Mihael Markič, dr. Jožef Pipenbacher, Janez Fon in dr. Mihael Suhač. Deželni odbor je torej prosil c. kr. deželno predsedstvo, naj izposluje, da se jeden izmed omenjenih sodelavcev pri slovarju popolnoma, drugi pa vsaj na polovico oproste svojih učnih dolžnosti. (Št. 4667, 6845 1. 1899.) Po sklepu v 1. deželnozborski seji dne 28. decembra 1898 se je deželni odbor potom c. kr. deželnega predsedstva obrnil do c. kr. vlade s prošnjo, da precej začne pripravljati ustanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu deželnozborskih sklepov dne 28. februarja 1898 z ustanovami za bodoče učne moči na istem vseučilišču. (Št. 13953 1. 1898.) V smislu deželnozborskega sklepa 1. seje dne 28. decembra 1898 glede izročitve prošnje Njegovemu Veličanstu cesarju za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani obrnil se je deželni odbor na c. kr. deželno predsedstvo ter prosil, da posreduje sprejem v to s vrh o izvoljene deputacije. (Št. 13954 1. 1898.) Glasom ukaza gospoda ministerskega predsednika kot voditelja c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 1. marca 1899, št. 1595, blagovolilo je Njegovo Veličanstvo najmilostiveje dovoliti, da pride od deželnega zbora izvoljena deputacija na Najvišji dvor. Glede natančnejega dne za sprejem deputacije je gospod ministerski predsednik obljubil poznejše naznanilo. Na to je deželni odbor izročil c. kr. deželnemu predsedstvu na njegovo prošnjo v nadaljno ukrenitev prepis prošnje do veličanstva, katero namerava deputacija podati Njegovemu Veličanstvu, in pa načrt nagovora, s katerim se bo prošnja izročila. (Št. 35/pr. 1. 1899.) V proračunu deželnega zaklada za leto 1899. je deželni zbor potrdil znesek 20.000 gld. kot drugi obrok deželnega prispevka za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vsled tega je deželni odbor ukrenil, da se je omenjeni znesek vzdignil iz deželnega zaklada in v svoj namen plodonosno naložil v mestni hranilnici ljubljanski. (Št. 8079 Z odlokom 2. julija 1898, št. 7655, je deželni odbor ministerskemu koncipistu dr. Janezu Zolgarju za leto 1898/99. podelil deželno ustanovo 800 gld. za privatne docente z dostavkom, da se bo ustanova nakazala, kadar bo ustanovljenec dokazal, da 52. Podeljevanje vseučiliščnih deželnih ustanov. 53. Podpora zavezi slovenskih učiteljskih društev za ustanovitev in vzdrževanje šolskega muzeja. 54. Kapitalizi-ranje doneskov od zapuščin nad 20.000 gld. 55. Deželnega odbora zastopnik za obrtno nadaljevalno šolo v Šmartnem pri Litiji. 56. Cesar Franc Jožefova ustanova za obrtne nadaljevalne šole. 57. Državna podpora za obrtne nadaljevalne šole. je dobil veniam legendi na kaki avstrijski univerzi in kadar bo predložil reverz, v katerem se zaveže, da sprejme profesorsko mesto na vseučilišči, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, ako se bo nanj oziralo. Toda deželni odbor ustanove ni mogel izplačati za leto 1898./99., ker ustanovljeneo ni dokazal, da je dobil veniam legendi in ker je deželni zbor šelepozneje, namreč v seji 10. maja 1899 sklenil, da ni zahtevati takega dokaza, pač pa je Zolgarju nakazal ustanovo za 1. 1899./1900., ko je bil predložil predpisani reverz. (Št. 7655 1. 1898, 6839, 10845 L 1899.) Deželni odbor je v 18. seji 10. maja 1899 dobil naročilo, da vseučiliški ustanovi podeljuje in nakazuje doktorjem, ne da bi od njih zahteval dokaza, da so dobili »veniam legendi« na kaki avstrijski univerzi. Ta sklep je vzel deželni odbor v vednost in se bo ravnal po njem. (Št. 5807 1. 1899.) V 7. seji dne 4. februarija 1898 je deželni zbor dovolil »Zavezi slovenskih učiteljskih društev« znesek 100 gld. ustanovnine in letnih. 100 gld. za dobo desetih let vzdrževalnine za šolski muzej. Vsled tega sklepa se je omenjeni »Zavezi« za že ustanovljeni šolski muzej izplačala ustanovnina 100 gld. in pa letna doneska za 1. 1898. in 1899. po 100 gld., vsega skupaj torej 300 gld. (Št. 2324, 9353 1. 1898., 11876, 12432 1. 1899.) V 10. seji 15. februarja 1898 je sklenil deželni zbor, da je za slučaj, ako bi doneski od zapuščin za normainošolski zaklad znašali nad 20.000 gld. to svoto presegajoči znesek kapitalizovati kot imovino normalnošolskega zaklada. Takih doneskov je bilo leta 1898. dejansko vplačanih 40.856 gld. 90 kr. Vsled omenjenega sklepa je deželni odbor ukrenil, da se je znesek 20.856 gld. naložil pri mestni hranilnici Ljubljanski kot glavnica in last normalnošolskega zaklada in tako tudi vinkuliral. (Št. 2759 1. 1898, 2301 1, 1899.) B. Obrtni pouk. Zastopnikom deželnega odbora na novo ustanovljeni obrtni nadaljevalni šoli v Šmartnem pri Litiji je bil imenovan zemljiški posestnik Franc Knaflič v Šmartnem. (Št. 11641, 13727 1. 1898.) Po nasvetu c. kr. deželne vlade razdelila se je cesar Franc-Jožefova ustanova za napravo učil in učnih pripomočkov za uboge učence obrtnih nadaljevalnih šol v sedanjem znesku 800 gld. za leto 1899. tako-le: obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani je dobila 280 gld., obrtne nadaljevalne šole v Postojni, Škofjiloki, Kočevju, Kranju, Metliki, Radoljici, Ribnici in Št. Vidu pri Ljubljani, vsaka po 50 gld., ter one v Krškem, Tržiču, Novem Mestu in v Kamniku po 30 gld. (Št. 1830, 3418, 4635 1. 1899.) C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je za leto 1899. dovolilo obrtnim nadaljevalnim šolam 6500 gld. državne podpore, in sicer: obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani 2300 gld., v Postojni 290 gld., Skofjiloki 330 gld., Kočevju 320 gld., Krškem 290 gld., Kranju 350 gld., Metliki 360 gld., Tržiču 340 gld., Radoljici 450 gld., Ribnici 250 gld., Novemmestu 380 gld., Kamniku 390 gld. in v Št. Vidu nad Ljubljano 450 gld. (Št. 6280 1. 1899.) 206 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. Podeljevanje vseučiliščnih deželnih ustanov. 53. Podpora zavezi slovenskih učiteljskih društev za ustanovitev in vzdrževanje šolskega muzeja. 54. Kapitalizi-ranje doneskov od zapuščin nad 20.000 gld. 55. Deželnega odbora zastopnik za obrtno nadaljevalno šolo v Šmartnem pri Litiji. 56. Cesar Franc Jožefova ustanova za obrtne nadaljevalne šole. 57. Državna podpora za obrtne nadaljevalne šole. je dobil veniam legendi na kaki avstrijski univerzi in kadar bo predložil reverz, v katerem se zaveže, da sprejme profesorsko mesto na vseučilišči, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, ako se bo nanj oziralo. Toda deželni odbor ustanove ni mogel izplačati za leto 1898.;99., ker ustanovljene«; ni dokazal, da je dobil veniam legendi in ker je deželni zbor šele pozneje, namreč v seji 10. maja 1899 sklenil, da ni zahtevati takega dokaza, pač pa je Zolgarju nakazal ustanovo za 1. 1899./1900., ko je bil predložil predpisani reverz. (Št. 7655 1. 1898, 6839, 10845 1. 1899.) Deželni odbor je v 18. seji 10. maja 1899 dobil naročilo, da vseučiliški ustanovi podeljuje in nakazuje doktorjem, ne da bi od njih zahteval dokaza, da so dobili »veniam legendi« na kaki avstrijski univerzi. Ta sklep je vzel deželni odbor v vednost in se bo ravnal po njem. (Št. 5807 1. 1899.) V 7. seji dne 4. februarija 1898 je deželni zbor dovolil »Zavezi slovenskih učiteljskih društev« znesek 100 gld. ustanovnine in letnih 100 gld. za dobo desetih let vzdrževalnine za šolski muzej. Vsled tega sklepa se je omenjeni »Zavezi« za že ustanovljeni šolski muzej izplačala ustanovnina 100 gld. in pa letna doneska za 1. 1898. in 1899. po 100 gld., vsega skupaj torej 300 gld. (Št. 2324, 9353 1. 1898., 11876, 12432 1. 1899.) V 10. seji 15. februarja 1898 je sklenil deželni zbor, da je za slučaj, ako bi doneski od zapuščin za normainošolski zaklad znašali nad 20.000 gld. to svoto presegajoči znesek kapitalizovati kot imovino normalnošolskega zaklada. Takih doneskov je bilo leta 1898. dejansko vplačanih 40.856 gld. 90 kr. Vsled omenjenega sklepa je deželni odbor ukrenil, da se je znesek 20.856 gld. naložil pri mestni hranilnici Ljubljanski kot glavnica in last normalnošolskega zaklada in tako tudi vinkuliral. (Št. 2759 1. 1898, 2301 1. 1899.) B. Obrtni pouk. Zastopnikom deželnega odbora na novo ustanovljeni obrtni nadaljevalni šoli v Šmartnem pri Litiji je bil imenovan zemljiški posestnik Franc Knaflič v Šmartnem. (Št. 11641, 13727 1. 1898.) Po nasvetu c. kr. deželne vlade razdelila se je cesar Franc - Jožefova ustanova za napravo učil in učnih pripomočkov za uboge učence obrtnih nadaljevalnih šol v sedanjem znesku 800 gld. za leto 1899. tako-le: obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani je dobila 280 gld., obrtne nadaljevalne šole v Postojni, Škofjiloki, Kočevju, Kranju, Metliki, Radoljici, Ribnici in Št. Vidu pri Ljubljani, vsaka po 50 gld., ter one v Krškem, Tržiču, Novem Mestu in v Kamniku po 30 gld. (Št. 1830, 3418, 4635 1. 1899.) C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je za leto 1899. dovolilo obrtnim nadaljevalnim šolani 6500 gld. državne podpore, in sicer: obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani 2300 gld., v Postojni 290 gld., Škofjiloki 330 gld., Kočevju 320 gld., Krškem 290 gld., Kranju 350 gld., Metliki 360 gld., Tržiču 340 gld., Radoljici 450 gld., Ribnici 250 gld., Novemmestu 380 gld., Kamniku 390 gld. in v Št. Vidu nad Ljubljano 450 gld. (Št. 6280 1. 1899.) Deželne podpore obrtnim nadaljevalnim šolam. 59. Podpore učencem višjih in strokovnih šol. 60. Podpore učencem obrtnih strokovnih šol. Obrtnim nadaljevalnim šolam je deželni odbor za leto 1899. dovoli) iz deželnega zaklada sledeče podpore, namreč: obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani 400 gld., obrtni pripravljavni šoli v Ljubljani 400 gld., obrtni nadaljevalni šoli v Metliki 180 gld., v Postojni 200 gld., Kočevju 200 gld., Tržiču 160 gld., Radoljici 200 gld. ter izvanredno podporo 100 gld., v Kranju 200 gld., v Škofji Loki 150 gld., Št. Vidu pri Ljubljani 180 gld., Novemmestu 300 gld., Kamniku 170 gld., Ribnici 180 gld., Krškem 150 gld., dalje novoustanovljeni obrtni nadaljevalni šoli v Šmartnem pri Litiji prispevek 50 gld. za nakup učnih pripomočkov. (Št. 12514, 13015 1. 1898., 117, 161, 881, 1034, 1064, 1501, 1550, 1666, 2350, 3141, 5309, 6126, 8575, 10487, 11473 1. 1899.) Učencem višjih učnih zavodov in strokovnih šol je deželni odbor dovolil sledeče podpore, in sicer so dobili: Medicinec v Gradcu Konštantin pl. Fodransperg 100 gld. kot takso za rigoroze, medicinec Ivan Hubad na Dunaju 80 gld. za dobo od 1. aprila do 31. julija 1899, slušatelj filozofije Franc Jesenko na Dunaju 100 gld. za dovršitev študij, slušatelj filozoiije Robert Kenda v Pragi in slušatelj prava Josip Kenda v Pragi po 100 gld., slušatelji na tehniški višji šoli na Dunaju Rihard Honigschmidt 200 gld. za 1. 1899/1900, Alojzij Kajzelj 200 gld. za 1. 1899/1900, Pavel Kobler 150 gld. za 1. 1899/1900, Ivan Kersnik 250 gld. za 1. 1899/1900 in 30 gld. za znanstveno ekskurzijo, Anton Perko 100 gld. za 1899/1900, Matija Prelovšek 300 gld. za 1899/1900, Ignacij Šega 150 gld. za dobo od 1. marca do 31. julija 1899, Rudolf Schweitzer 30 gld. za dobo od 1. februvarja do 31. julija 1899 in 300 gld. za 1. 1899/1900, Rudolf Zajec 300 gld. za 1. 1899/1900 in 30 gld. za učne pripomočke, Teodor Koren v Gradcu 200 gld. za 1, 1899/1900, učenec na slikarski akademiji v Monakovem Matija Jama 200 gld. za 1. 1899, učenec na slikarski akademiji na Dunaju Matija Sternen 80 gld., Alojzij Repič na akademiji obrazovalnih umetnosti na Dunaju 300 gld. za 1. 1898/1899, ■ učenec na c. kr. avstrijskem muzeju za umetnost in obrt na Dunaju Ivan Bricelj 100 gld. za dobo od 1. marca do 31. julija 1899, Josip Mrhar 400 gld. za 1. 1898/99, Josip Pogačar 250 gld. za L 1898/99, Božidar Pogačnik 250 gld. za 1. 1898/1899, Karol Stary 250 gld. za 1, 1898/99, Ludovik Klemenc na tehno-logiškem obrtnem muzeju na Dunaju 70 gld. za dobo od 1. januvarja do 31. julija 1899 in 150 gld. za 1. 1899/1900, učenci na državni obrtni šoli v Gradcu:v Franc Macoratti 100 gld. za dobo od 1. novembra 1899 do 31. marca 1900, Ludovik Štricelj 80 gld. za 1. pol-leta 1898/99, Ivan Kruda na državni obrtni šoli v Celovcu 40 gld. za čas od 1. aprila do 31. julija 1899, ter 100 gld. za čas od 15. septembra 1899 do 15. julija 1900; Franja Fajgelj na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaju 70 gld. za dobo od 1. januvarja do 31. julija 1899 in 100 gld. za dobo od 15. septembra 1899 do 15. julija 1900, Martina Lindtner v gobelin-tečaju višje strokovne šole na Dunaju 150 gld. za 1. 1898/99, Marija Vehar v centralnem čipkarskem tečaju na Dunaju 42 gld. za dobo od 1. januvarja do 31. julija 1899. — Posojilo proti povračilu je bilo dovoljeno: Juliju Sterniša, slušatelj tehniške višje šole v Gradcu, 360 gld. in Antonu Koželj, deželne hrambe častniški aspirant v St. Poltnu. 200 gld. (Št. 10481, 11222, 12017, 12401, 12497, 13094, 13165, 13853, 13905 1. 1898., 407, 485, 487, 1217, 3686, 4146, 4267, 4368, 4474, 4735. 5466, 5725, 5872, 6076, 7827, 8599, 8961, 9041, 10068, 10336, 10710, 10879, 10930, 11209 1. 1899.) V svrho obiskovanja obrtnih strokovnih šol v Ljubljani dovolil je deželni odbor sledeče podpore, in sicer za šolsko leto 1898/99: Francu Mrak 80 gld., Josipu Bravhar, Melhioru Bricelj, Jerneju Cedilnik, Matiju Frankovič, Francu Furlan, Avguštinu Grobelšek, Francu Hribar, Bogomiru Hrovatin, Leonu Jerše, Leopoldu Juh, Ivanu Kodelja, Josipu Mercina, Ivanu Osel, Nikolaju Oštir, Josipu Ovijač, Avguštinu Pibrovec, Josipu Senica, Ivanu Tele in Ivanu Zadnik po 50 gld., Josipu Čebulj 40 gld, Matiji Klemenc, Viljemu Lenasi, Otokarju Zupančič po 25 gld., Pavlu Grčar, Francu Kržič po 20 gld.; vMariji Abram, Franji Golob, Angeli Mandelj, Ani Mavrin, Mariji Osenk po 50 gld.,' Albini Čebin, Angeli Repše, Ivani Zatler po 25 gld., Ani Lisac 20 gld. — Za šolsko leto 1899/1900 je bilo dovoljeno: Matiji Frankovič, Avguštinu Grobelšek, Francu Hribar, Bogomiru Hrovat, Leonu Jerše, Leopoldu Juh, Josipu Mercina, Ivanu Osel, Nikolaju Oštir, Josipu i Ovijač, Avguštinu Pibrovec, Josipu Senica, Ivanu Zadnik po 50 gld., Matiji Klemenc, Viljemu Lenasi po 25 gld.; Franji Golob, Mariji Osenk po 50 gld., Angeli Repše in Ivani Zatler po 25 gld. (Št. 10672 I. 1898., 1243, 10668 1. 1899.) Deželne podpore obrtnim nadaljevalnim šolam. 59. Podpore učencem višjih in strokovnih šol. 60. Podpore učencem obrtnih strokovnih šol. 208 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. Obrtnim nadaljevalnim šolam je deželni odbor za leto 1899. dovolil iz deželnega zaklada sledeče podpore, namreč: obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani 400 gld., obrtni pripravljavni šoli v Ljubljani 400 gld., obrtni nadaljevalni šoli v Metliki 180 gld., v Postojni 200 gld., Kočevju 200 gld., Tržiču 160 gld., Radoljici 200 gld. ter izvanredno podporo 100 gld., v Kranju 200 gld., v Škofji Loki 150 gld., Št. Vidu pri Ljubljani 180 gld., Novemmestu 300 gld., Kamniku 170 gld., Ribnici 180 gld., Krškem 150 gld., dalje novoustanovljeni obrtni nadaljevalni šoli v Šmartnem pri Litiji prispevek 50 gld. za nakup učnih pripomočkov. (Št. 12514, 13015 1. 1898., 117, 161, 881, 1034, 1064, 1501, 1550, 1666, 2350, 3141, 5309, 6126, 8575, 10487, 11473 1. 1899.) Učencem višjih učnih zavodov in strokovnih šol je deželni odbor dovolil sledeče podpore, in sicer so dobili: Medicinen v Gradcu Konštantin pl. Födransperg 100 gld. kot takso za rigoroze, medicinec Ivan Hubad na Dunaju 80 gld. za dobo od 1. aprila do 31. julija 1899, slušatelj filozofije Franc Jesenko na Dunaju 100 gld. za dovršitev študij, slušatelj filozofije Robert Kenda v Pragi in slušatelj prava Josip Kenda v Pragi po 100 gld., slušatelji na tehniški višji šoli na Dunaju Rihard Hönlgsehmidt 200 gld. za 1. 1899/1900, Alojzij Kajzelj 200 gld. za 1. 1899/1900, Pavel Kobler 150 gld. za 1. 1899/1900, Ivan Kersnik 250 gld. za 1. 1899/1900 in 30 gld. za znanstveno ekskurzijo, Anton Perko 100 gld. za 1899/1900, Matija Prelovšek 300 gld. za 1899/1900, Ignacij Šega 150 gld. za dobo od 1. marca do 31. julija 1899, Rudolf Schweitzer 30 gld. za dobo od 1. februvarja do 31. julija 1899 in 300 gld. za 1. 1899/1900, Rudolf Zajec 300 gld. za 1. 1899/1900 in 30 gld. za učne pripomočke, Teodor Koren v Gradcu 200 gld. za 1. 1899/1900, učenec na slikarski akademiji v Monakovem Matija Jama 200 gld. za 1. 1899, učenec na slikarski akademiji na Dunaju Matija Sternen 80 gld., Alojzij Repič na akademiji obrazovalnih umetnosti na Dunaju 300 gld. za 1. 1898/1899, učenec na c. kr. avstrijskem muzeju za umetnost in obrt na Dunaju Ivan Bricelj 100 gld. za dobo od 1. marca do 31. julija 1899, Josip Mrhar 400 gld. za 1. 1898/99, Josip Pogačar 250 gld. za 1. 1898/99, Božidar Pogačnik 250 gld. za 1. 1898/1899, Karol Stary 250 gld. za 1. 1898/99, Ludovik Klemenc na tehno-logiškem obrtnem muzeju na Dunaju 70 gld. za dobo od 1. januvarja do 31. julija 1899 in 150 gld. za 1. 1899/1900, učenci na državni obrtni šoli v Gradcu:v Franc Macoratti 100 gld. za dobo od 1. novembra 1899 do 31. marca 1900, Ludovik Štricelj 80 gld. za 1. pol-leta 1898/99, Ivan Kruda na državni obrtni šoli v Celovcu 40 gld. za čas od 1. aprila do 31. julija 1899, ter 100 gld. za čas od 15. septembra 1899 do 15. julija 1900; Franja Fajgelj na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaju 70 gld. za dobo od 1. januvarja do 31. julija 1899 in 100 gld. za dobo od 15. septembra 1899 do 15. julija 1900, Martina Lindtner v gobelin-tečaju višje strokovne šole na Dunaju 150 gld. za 1. 1898/99, Marija Vehar v centralnem čipkarskem tečaju na Dunaju 42 gld. za dobo od 1. januvarja do 31. julija 1899. — Posojilo proti povračilu je bilo dovoljeno: Juliju Sterniša, slušatelj tehniške višje šole v Gradcu, 360 gld. in Antonu Koželj, deželne hrambe častniški aspirant v St. Pöltnu. 200 gld. (Št. 10481, 11222, 12017, 12401, 12497, 13094, 13165, 13853, 13905 1. 1898., 407, 485, 487, 1217, 3686, 4146, 4267, 4368, 4474, 4735, 5466, 5725, 5872, 6076, 7827, 8599, 8961, 9041, 10068, 10336, 10710, 10879, 10930, 11209 1. 1899.) V svrho obiskovanja obrtnih strokovnih šol v Ljubljani dovolil je deželni odbor sledeče podpore, in sicer za šolsko leto 1898/99: Francu Mrak 80 gld., Josipu Bravhar, Melhioru Bricelj, Jerneju Cedilnik, Matiju Brankovič, Francu Furlan, Avguštinu Grobelšek, Francu Hribar, Bogomiru Hrovatin, Leonu Jerše, Leopoldu Juh, Ivanu Kodelja, Josipu Mercina, Ivanu Osel, Nikolaju Oštir, Josipu Ovijač, Avguštinu Pibrovec, Josipu Senica, Ivanu Tele in Ivanu Zadnik po 50 gld., Josipu Čebulj 40 gld, Matiji Klemenc, Viljemu Lenasi, Otokarju Zupančič po 25 gld., Pavlu Grčar, Francu Kržič po 20 gld.; vMariji Abram, Franji Golob, Angeli Mandelj, Ani Mavrin, Mariji Osenk po 50 gld., Albini Čebin, Angeli Repše, Ivani Zatler po 25 gld., Ani Lisac 20 gld. — Za šolsko leto 1899/1900 je bilo dovoljeno: Matiji Frankovič, Avguštinu Grobelšek, Francu Hribar, Bogomiru Hrovat, Leonu Jerše, Leopoldu Juh, Josipu Mercina, Ivanu Osel, Nikolaju Oštir, Josipu, Ovijač, Avguštinu Pibrovec, Josipu Senica, Ivanu Zadnik po 50 gld., Matiji Klemenc, Viljemu Lenasi po 25 gld.; Franji Golob, Mariji Osenk po 50 gld., Angeli Repše in Ivani Zatler po 25 gld. (Št. 10672 1. 1898., 1243, 10668 1. 1899.) Podpore učencem za lesno obrt v Kočevju. 62. Podpore' za obisk tečaja za deška ročna dela na Dunaju. 63. Nagrade za pouk v deških ročnih delih. 64. Podpora društvu za rokotvorna dela v Avstriji. 65. Eksportna akademija c. kr. avstr, trgovinskega muzeja na Dunaji. 66. Tečaj za mojstre. 67. Črevljarski tečaj v Tržiču. 68. Podpora za vstop v krojaško strokovno učilišče. 69. Šolska de-larna v Senožečah. 70. Obrtno sodišče. Za šolsko leto 1898/99 je deželni odbor dovolil nastopnim učencem strokovne šole za lesno obrt v Kočevju podpore po 50 gld, invsicer: Francu Šerger, Ferdinandu Krese, Josipu Šober, Ferdinandu Wittine, Ivanuv Žagar, Josipu Erker, Josipu Rupe, Ivanu Trampuš, Josipu Trampuš in Francu Wolf. (št. 11214 1. 1898., 8804 1. 1899.) V svrho obiska tečaja za deška ročna dela na Dunaju je dovolil deželni odbor učiteljema Francu Černagoj na barji v Ljubljani in Karolu Matajec v Tržiču po 80 gld. podpore. Kranjska hranilnicav pa je v isto svrho ter v isti visokosti dovolila podpore dvema drugima učiteljema-. (Št. 7017, 8137, 8418, 8744 1. 1899.) Za poučevanje v deških ročnih delih na ljudskih šolah leta 1897/98. je dovolil deželni odbor sledečim učiteljem nagrade, in sicer so dobili: Josip Benedek v Planini 50 gld., Hinko Likar v Grahovem 30 gld., Alojzij Novak v Idriji 45 gld., Ivan Pipan v črnemvrhu 20 gld., Anton Požar na Trati 50 gld., Ivan Poženel na Rakeku 45 gld., Peter Repič na Uncu 50 gld., Josip Turk v Dolenjem Logatcu 50 gld. in Ivan Vogelnik v Idriji 45 gld. (Št. 10236 L 1898, 2971 1. 1899.) Društvu za deška rokotvorna dela v Avstriji na Dunaju bila je nakazana v 11. deželnozborski seji dne 21. aprila 1899 dovoljena podpora 25 gld. (Št. 4806 1. 1899.) G. kr. trgovinski minister je ustanovil eksportno akademijo na c. kr. avstr, trgovinskem muzeju na Dunaji. Na povabilo trgovinske in obrtne zbornice Kranjske je deželni odbor privolil 200 gld. prispevka za eno ustanovo, če trgovinska zbornica ravno toliko doda. Ker se je ta pogoj sprejel, podelila se je ustanova v skupnem znesku 400 gld. slušatelju pripravljavnega tečaja na rečeni akademiji Janezu Murnu za leto 1898/99, ki pa je koncem I. semestra izstopil. Vsled tega se je omenjena ustanova za II. semester v ostalem skupnem znesku 200 gld. podelila slušatelju Egonu T\verdy-ju. (Št. 10856, 11720, 12089 1. 1898, 5673, 7493 I. 1899.) V svrho obiskovanja tečaja za mojstre na tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaju dovolil je deželni odbor mizarskemu pomočniku Josipu Zupanu 100 gld. podpore. (Št. 3165, 11659 1. 1898, 2650, 9104 1. 1899.) črevljarski zadrugi v Tržiču je deželni odbor v pokritev stroškov za črevljarski učni tečaj dovolil 100 gld. podpore. (St. 4738 1. 1899.) Za vstop v Kuncevo krojaško strokovno učilišče v Ljubljani je deželni odbor dovolil Jožefu Kleindienstu in Šimnu Kovač po 30 gld, Ivani Skubic pa 20 gld. podpore. (Št. 4757, 8414, 8451, 9485 1. 1899.) Krajnemu šolskemu svetu v Senožečah je deželni odbor v nakup orodja za šolsko delarno dovolil 90 gld. podpore s pogojem, da orodje ostane last dežele. Deželni šolski svet pa je dovolil ustanovitevvpouka v deških ročnih delih na ljudski šoli v Senožečah kot neobligatnega predmeta. (Št. 10056, 11450 1. 1898, 3417 1. 1899.) Glede potrebe ob ustanovitvi obrtnih sodišč na Kranjskem se je deželni odbor v smislu deželnozborskega sklepa v 14. seji 28. aprila 1899 obrnil do trgovinske in obrtne zbornice Kranjske, da o tej zadevi izjavi svoje mnenje. (Št. 5209 I. 1899.) 210 Letno poročilo. — § 8 Šolstvo. 61. Podpore učencem za lesno obrt v Kočevju. 62. Podpore' za obisk tečaja za deška ročna dela na Dunaju. 63. Nagrade za pouk v deških ročnih delih. 64. Podpora društvu za rokotvorna dela v Avstriji. 65. Ekspertna akademija c. kr. avstr, trgovinskega muzeja na Dunaji. 66. Tečaj za mojstre. 67. Črevljarski tečaj v Tržiču. 68. Podpora za vstop v krojaško strokovno učilišče. 69. Šolska de-larna v Senožečah. 70. Obrtno sodišče. Za šolsko leto 1898/99 je deželni odbor dovolil nastopnim učencem strokovne šole za lesno obrt v Kočevju podpore po 50 gld., in sicer: Francu Šerger, Ferdinandu Krese, Josipu Šober, Ferdinandu Wittine, Ivanuv Žagar, Josipu Erker, Josipu Rupe, Ivanu Trampuš, Josipu Trampuš in Francu Wolf. (Št. 11214 1. 1898., 8804 1. 1899.) V s vrbo obiska tečaja za deška ročna dela na Dunaju je dovolil deželni odbor učiteljema Francu Černagoj na barji v Ljubljani in Karolu Matajec v Tržiču po 80 gld. podpore. Kranjska hranilnica, pa je v isto svrho ter v isti visokosti dovolila podpore dvema drugima učiteljema-. (Št. 7017, 8137, 8418, 8744 1. 1899.) Za poučevanje v deških ročnih delih na ljudskih šolah leta 1897/98. je dovolil deželni odbor sledečim učiteljem nagrade, in sicer so dobili: Josip Benedek v Planini 50 gld., Hinko Likar v Grahovem 30 gld., Alojzij Novak v Idriji 45 gld., Ivan Pipan v črnemvrhu 20 gld., Anton Požar na Trati 50 gld., Ivan Poženel na Rakeku 45 gld., Peter Repič na Uncu 50 gld., Josip Turk v Dolenjem Logatcu 50 gld. in Ivan Vogelnik v Idriji 45 gld. (Št. 10236 1. 1898., 2971 1. 1899.) Društvu za deška rokotvorna dela v Avstriji na Dunaju bila je nakazana v 11. deželnozborski seji dne 21. aprila 1899 dovoljena podpora 25 gld. (Št. 4806 1. 1899.) G. kr. trgovinski minister je ustanovil eksportno akademijo na c. kr. avstr, trgovinskem muzeju na Dunaji. Na povabilo trgovinske in obrtne zbornice Kranjske je deželni odbor privolil 200 gld. prispevka za eno ustanovo, če trgovinska zbornica ravno toliko doda. Ker se je ta pogoj sprejel, podelila se je ustanova v skupnem znesku 400 gld. slušatelju pripravljavnega tečaja na rečeni akademiji Janezu Murnu za leto 1898/99, ki pa je koncem I. semestra izstopil. Vsled tega se je omenjena ustanova za II. semester v ostalem skupnem znesku 200 gld. podelila slušatelju Egonu Twerdy-ju. (Št. 10856, 11720, 12089 1. 1898., 5673, 7493 1. 1899.) V svrho obiskovanja tečaja za mojstre na tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaju dovolil je deželni odbor mizarskemu pomočniku Josipu Zupanu 100 gld. podpore. (Št. 3165, 11659 1. 1898., 2650, 9104 L 1899.) črevljarski zadrugi v Tržiču je deželni odbor v pokritev stroškov za črevljarski učni tečaj dovolil 100 gld. podpore. (St. 4738 1. 1899.) Za vstop v Kuncevo krojaško strokovno učilišče v Ljubljani je deželni odbor dovolil Jožefu Kleindienstu in Šimnu Kovač po 30 gld., Ivani Skubic pa 20 gld. podpore. (Št. 4757, 8414, 8451, 9485 1. 1899.) Krajnemu šolskemu svetu v Senožečah je deželni odbor v nakup orodja za šolsko delamo dovolil 90 gld. podpore s pogojem, da orodje ostane last dežele. Deželni šolski svet pa je dovolil ustanovitevvpouka v deških ročnih delih na ljudski šoli v Senožečah kot neobligatnega predmeta. (Št. 10056, 11450 1. 1898, 3417 1. 1899.) Glede potrebe ob ustanovitvi obrtnih sodišč na Kranjskem se je deželni odbor v smislu deželnozborskega sklepa v 14. seji 28. aprila 1899 obrnil do trgovinske in obrtne zbornice Kranjske, da o tej zadevi izjavi svoje mnenje. (Št. 5209 1. 1899.) 71. Gospodarska poročila. 72. Državna podpora. 73. Učni načrt. 74. Vsprejemni izpiti. 75. Učenci. 76. Zgradba hleva. C. Kmetijska šola na Grmu. Perijodična gospadarska poročila šolskega vodstva je deželni odbor zgolj na znanje vzel, ker ni bilo povoda, da bi kaj posebnega ukrenil. (St. 7767, 11131 1. 1899.) C. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo in izplačalo jeydržavno podporo za vzdrževanje šole za leto 1899. v dosedanjem znesku 2400 gld. (Št. 2180 1. 1898., 1951, 4652, 8311 1. 1899.) Šolsko vodstvo je predložilo na podstavi sklepov enkete z dne 22. in 23. aprila 1898 sestavljeni učni načrt, oziroma načrt o tedenskih učnih urah. Deželni odbor je ta načrt predložil c. kr. poljedelskemu ministerstvu, katero ga je odobruje na znanje vzelo. (Št. 12231 1. 1898., 3285 1. 1899.) V 16. deželnozborski seji dne 5. maja 1899 je bilo deželnemu odboru naročeno ukreniti, da se vsprejemni izpiti za vstop v kmetijsko šolo na Grmu (§ 5 e pravil) vrše s primerno strogostjo, ter da se zavrne vsak prositelj z nezadostno omiko, ker ne zadošča po pravilih predpisanim zahtevam. V to svrho se je deželnemu odboru dalje naročilo, da naj o zahtevah pri vsprejemnem izpitu sestavi program, pri čemer se ni toliko ozirati na jezikovno, nego bolj na tehniško prvo omiko. V smislu tega deželnozborskega sklepa je deželni odbor dal primerna naročila vodstvu kmetijske šole, sestavljen je bil program za vsprejemne izpite ter se je pogoj, da mora vvsak učenec prebiti vsprejemni izpit, sprejel tudi že v dotični razpis za leto 1899/1900. (Št. 5436, 6950, 7395, 8566 1. 1899.) V šolskem letu 1898/99. so bili sprejeti sledeči učenci, in sicer kot deželni štipendisti: Alojzij Božič iz Preženjskih njiv, Franc Brenčič iz Zibarš, Dominik Gruden iz Godoviča, Ivan Kavčič iz Zirov, Ivan Kvaternik iz Osilnice, Josip Marc iz Planine pri Vipavi, Josip Mišica iz Kočevja pri Črnomlju, Josip Planinšek iz Zavrstnika, Ivan Čadež iz Poljan pri Škofjiloki. Na račun prebitkov pri šolski kuhinji so bili sprejeti: Anton Šifrar iz Zabence, Matej Virk iz Srednjih Gamelj, Josip Judnič iz Petrove vasi. Kot pla-čujoči učenci so bili sprejeti: Mihael Zemljič iz Vidanovc na Štajerskem, Emil črne iz Tomaja, Andrej Ferluga iz Barkovelj, Anton Murn iz Vrbovca, Friderik Dovgan iz Trsta in Ivan Pagon iz Godoviča, poslednji pod tem, da se oprosti šolnine, ako bo primerno napredoval. Anton Avsec iz Gotnevasi, ki je vstopil kot eksternist, je bil šolnine oproščen Državne podpore za leto 1898/99. so dobili: Franc Kunstelj 100 gld. in Gregor Rajco iz Corridico 120 gld. Koncem julija izstopivša učenca Anton Murn in Franc Kvaternik vstopila sta meseca septembra zopet kot plačujoča učenca. Plačujoči učenec Andrej Ferluga je zarad neprimernega vedenja moral meseca septembra zapustiti zavod. Državnemu štipendistu drugoletniku Ivanu Toškan, ki je moral iti v vojake, je bilo dovoljeno napraviti izpit dne 21. septembra. Za šolsko leto 1899/1900 došle prošnje za vsprejem v šolo so se v smislu deželnozborskega sklepa 16. seje dne 5. maja 1899 najpred izročile dotičnim okrajnim glavarstvom v izjavo. (Št. 10608, 11635, 11857, 12351, 13862 1. 1898., 252, 5435, 9923, 10138, 10394 1. 1899.) Ko je deželni stavbni urad pregledal načrt in proračun stroškov za stavbo govejega hleva na Grmu, za kar je bil v 16. deželnozborski seji dne 5. maja 1899 kredit v znesku 2142 gld. 32 kr. podaljšan za leto 1899., se je šolskemu vodstvu naročilo, da to zgradbo izvrši. (Št. 8115 1. 1898., 1059, 1578, 5437, 5716, 7049, 7714, 9270 1. 1899.) 212 Letno poročilo. — § 8. Šolstvo. 71. Gospodarska poročila. 72. Bržavna podpora. 73. Učni načrt. 74. Vsprejemni izpiti. 75. Učenci. 76: Zgradba hleva. C. Kmetijska šola na Grmu. Perijodična gospadarska poročila šolskega vodstva je deželni odbor zgolj na znanje vzel, ker ni bilo povoda, da bi kaj posebnega ukrenil. (St. 7767, 11131 1. 1899.) C. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo in izplačalo je državno podporo za vzdrževanje šole za leto 1899. v dosedanjem znesku 2400 gld. (Št. 2180 1. 1898., 1951, 4652, 8311 1. 1899.) Šolsko vodstvo je predložilo na podstavi sklepov enkete z dne 22. in 23. aprila 1898 sestavljeni učni načrt, oziroma načrt o tedenskih učnih urah. Deželni odbor je ta načrt predložil c. kr. poljedelskemu ministerstvo, katero ga je odobruje na znanje vzelo. (Št. 12231 1. 1898., 3285 I. 1899.) V 16. deželnozborski seji dne 5. maja 1899 je bilo deželnemu odboru naročeno ukreniti, da se vsprejemni izpiti za vstop v kmetijsko šolo na Grmu (§ 5 e pravil) vrše s primerno strogostjo, ter da se zavrne vsak prositelj z nezadostno omiko, ker ne zadošča po pravilih predpisanim zahtevam. V to svrho se je deželnemu odboru dalje naročilo, da naj o zahtevah pri vsprejemnem izpitu sestavi program, pri čemer se ni toliko ozirati na jezikovno, nego bolj na tehniško prvo omiko. V smislu tega deželnozborskega sklepa je deželni odbor dal primerna naročila vodstvu kmetijske šole, sestavljen je bil program za vsprejemne izpite ter se je pogoj, da mora vvsak učenec prebiti vsprejemni izpit, sprejel tudi že v dotični razpis za leto 1899/1900. (Št. 5436, 6950, 7395, 8566 1. 1899.) V šolskem letu 1898/99. so bili sprejeti sledeči učenci, in sicer kot deželni štipendisti: Alojzij Božič iz Preženjskih njiv, Franc Brenčič iz Žibarš, Dominik Gruden iz Godoviča, Ivan Kavčič iz Žiro v, Ivan Kvaternik iz Osilnice, Josip Marc iz Planine pri Vipavi, Josip Mišica iz Kočevja pri Črnomlju, Josip Planinšek iz Zavrstnika, Ivan Čadež iz Poljan pri Škofjiloki. Na račun prebitkov pri šolski kuhinji so bili sprejeti: Anton Šifrar iz Zabence, Matej Virk iz Srednjih Gamelj, Josip Judnič iz Petrove vasi. Kot pla-čujoči učenci so bili sprejeti: Mihael Zemljič iz Vidanovc na Štajerskem, Emil črne iz Tomaja, Andrej Ferluga iz Barkovelj, Anton Murn iz Vrbovca, Friderik Dovgan iz Trsta in Ivan Pagon iz Godoviča, poslednji pod tem, da se oprosti šolnine, ako bo primerno napredoval. Anton Avsec iz Gotnevasi, ki je vstopil kot eksternist, je bil šolnine oproščen Državne podpore za leto 1898/99. so dobili: Franc Kunstelj 100 gld. in Gregor Rajco iz Corridico 120 gld. Koncem julija izstopivša učenca Anton Murn in Franc Kvaternik vstopila sta meseca septembra zopet kot plačujoča učenca. Plačujoči učenec Andrej Ferluga je zarad neprimernega vedenja moral meseca septembra zapustiti zavod. Državnemu štipendistu drugoletniku Ivanu Toškan, ki je moral iti v vojake, je bilo dovoljeno napraviti izpit dne 21. septembra. Za šolsko leto 1899/1900 došle prošnje za vsprejem v šolo so se v smislu deželnozborskega sklepa 16. seje dne 5. maja 1899 naj pred izročile dotičnim okrajnim glavarstvom v izjavo. (Št. 10608, 11635, 11857, 12351, 13862 1. 1898., 252, 5435, 9923, 10138, 10394 1. 1899.) Ko je deželni stavbni urad pregledal načrt in proračun stroškov za stavbo govejega hleva na Grmu, za kar je bil v 16. deželnozborski seji dne 5. maja 1899 kredit v znesku 2142 gld. 32 kr. podaljšan za leto 1899., se je šolskemu vodstvu naročilo, da to zgradbo izvrši. (Št. 8115 1. 1898., 1059, 1578, 5437, 5716, 7049, 7714, 9270 1. 1899.) Kranjski državni usta-novljenei v vojaških vzgo-jevalnieah. 2. ' Flaohenfeld- Wollwitzev kanonikat 3. Gallenfeisova dekliška ustanova. 4. Deželne sirotinske ustanove za Marijanišee. 5. Deželne sirotinske ustanove za Liehten-thurnove sirotišnico. 6. Ročne sirotinske ustanove. 7. Podpore sirotam. § 9. Ustanove. Kranjski državni ustanovljenec Ivan Roglič, ki je bil na podlagi izjave štabnega zdravnika za vojaško vzgojo za stalno nesposobnega spoznan, je moral izstopiti iz vojaške nižje realke v Giinsu. Vsled tega izpraznjeno mesto je bilo z Najvišjim odločilom z dne 18. julija 1899 s šolskim letom 1899/1900 podeljeno Robertu Schulzu ter se je ob enem dovolilo, da bo v zavod poklican prosilec Emil Fink za slučaj, če bi prvi iz kateregakoli vzroka ne bi mogel biti sprejet. (St. 2271, 3666, 6048, 6651, 9044 1.' 1899.) Za Flachenfeld-Wollwitzev kanonikat, ki je bil izpraznjen vsled smrti Karola Kluna, pre-zentiral je deželni odbor župnika in dekana Tomaža Kajdiža. (Št. 6781, 10194 1. 1898., 2615, 4472 1. 1899.) Glede na to, da se je Alojzija pl. Ooppini, ki je uživala 2. mesto baron Ignacij Gallen-felsove dekliške ustanove v letnem znesku 185 gld., poročila, je deželni odbor to ustanovno mesto podelil stotnikovi siroti baronici Ani Cirheimb v Gradcu. (Št. 2754, 4378, 7161, 7963, 8428 1. 1899) Deželne sirotinske ustanove za Marijanišče so dobili naslednji dečki: Josip Adlešič iz Prilišč. Josip Bobnar iz Ljubljane, Anton Debeljak iz Malih Lašič, Ivan Grošelj iz Doba, Josip Humar iz Stare Loke, Ivan Kenič iz Orehka, Franc Lindič iz Dolenje Vasi, Alojzij Merzlikar iz Ljubljane, Alojzij Orešnik z Rakeka, Valentin Pečnik z Ježice, Etbin Polajnar iz Gradca, Jernej Potočnik iz Železnikov, Rudolf Vahtar iz Ljubljane, Ernest Weneth iz Feldkirchna in Ignac Žgajnar iz Ceste. Deželne sirotinske ustanove v Liehtenthurnovi dekliški sirotišnici so dobile te-le deklice: Valentina Gregorič iz Prevoj, Ana Kalčič iz Osilnice, Katarina Lapajne iz Krope, Lucija Legat iz Lesec, Neža Pirnat iz Polja, Marija Rom iz Planine, okraja črnomaljskega, Ljudmila Rutar iz Gradca. Marija Sedej iz Stare Vrhnike, Gabrijela Skubic iz Šitarjevca, Angela Sporer iz Kompolj in Marijana Štirn iz Dragočajne. Užitek deželnih sirotinskih ustanov v Liehtenthurnovi dekliški sirotišnici se je podaljšal za eno leto Frančiški Grum, Frančiški Jerič. Juliji Kalan in Frančiški Vilhar. Cele ustanove na roko v letnem znesku po 50gld. so dobile nastopne sirote: Terezija Ovajnar iz Žleb, Antonija Češenj iz Zgornjih Pirnič, Ivan Drobtina iz Gline, Antonija Kosmač iz Naklega, Ciril Lindtner iz Ljubljane^, Franc Postudevšek iz Klanca, Frančiška Rozman iz Dragočajne, Jernej Toni z Vojskega in Ivan Židan iz Ljubljane. Polovične sirotinske ročne ustanove v letnem znesku po 25 gld. so dobili: Marija Germek iz Ljubljane, Gabrijela Gregorčič iz Ljubljane. v Josip Jagodic z Dobrove, Jernej Jenko iz Podrečja, Matej Lotrič iz Železnikov, Štefanija Lotrič iz Železnikov, Martin Pavčič iz Jame, Barbara Pirnat iz Srednjih Jarš, Lucija Poljanec iz Podgorice in Franc Zavodnik s Krke. Jakobu Bervarju iz Peč je bila dovoljena podpora 50 gld. za leto 1898. in 1899., istotako tudi Alojziju Šifrerju iz Polhovega Gradca podpora po 50 gld. za dve leti. Enokratne podpore je dovolil deželni odbor za sledeče sirote, in sicer so dobili: Frančiška Molk iz Dolenjega Logatca 50 gld., Pavla Godnjavec iz Kranja 40 gld., Alojz Zdravje iz Ljubljane 30 gld., Josip Zorman iz Ljubljane 25 gld., Gabrijela Balant iz Ljubljane, Ignacij Kos z Vrhnike, Anton Špehar po 20 gld., Vid Ambrožič iz Velikih Oešnjic, Frančiška Papler iz Železnikov po 15 gld., Peter Lesjak iz Ljubljane, Marija Lukšič iz Ljubljane, Ana Petrovčič iz Ljubljane, Jakob Pintar iz Selc, Josip Pintar iz Selc, Ivan Pucelj iz Kranja, Marija Pucihar iz Ljubljane in Ana Vaeak iz Domžal po 10 gld. 214 Letno poročilo. — § 9. Ustanove. Kranjski državni ustanovljeno! v vojaških vzgo-jevalnieah. 2. ' Flachenfeld- Wollwitzev kanonikat 3. Gallenfelsova dekliška ustanova. 4. Deželne sirotinske ustanove za Marijanišee. 5. Deželne sirotinske ustanove za Lichten-thurnove sirotišnico. 6. Bočne sirotinske ustanove. 7. Podpore sirotam. z 9. Ustanove. Kranjski državni ustanovljenee Ivan Roglič, ki je bil na podlagi izjave štabnega zdravnika za vojaško vzgojo za stalno nesposobnega spoznan, je moral izstopiti iz vojaške nižje realke v Günsu. Vsled tega izpraznjeno mesto je bilo z Najvišjim odločilom z dne 18. julija 1899 s šolskim letom 1899/1900 podeljeno Robertu Schulzu ter se je ob enem dovolilo, da bo v zavod poklican prosilec Emil Fink za slučaj, če bi prvi iz kateregakoli vzroka ne bi mogel biti sprejet. (St. 2271, 3666, 6048, 6651, 9044 1.' 1899.) Za Flaehenfeld-Wollwitzev kanonikat, ki je bil izpraznjen vsled smrti Karola Kluna, pre-zentiral je deželni odbor župnika in dekana Tomaža Kajdiža. (Št. 6781, 10194 1. 1898., 2615, 4472 1. 1899.) Glede na to, da se je Alojzija pl. Coppini, ki je uživala 2. mesto baron Ignacij Gallen-felsove dekliške ustanove v letnem znesku 185 gld., poročila, je deželni odbor to ustanovno mesto podelil stotnikovi siroti baronici Ani Cirheimb v Gradcu. (Št. 2754, 4378, 7161, 7963, 8428 1. 1899) Deželne sirotinske ustanove za Marijanišče so dobili naslednji dečki: Josip Adlešič iz Prilišč, Josip Bobnar iz Ljubljane, Anton Debeljak iz Malih Lašič, Ivan Grošelj iz Doba, Josip Humar iz Stare Loke, Ivan Kenič iz Orehka, Frane Lindič iz Dolenje Vasi, Alojzij Merzlikar iz Ljubljane, Alojzij Orešnik z Rakeka, Valentin Pečnik z Ježice, Etbin Polajnar iz Gradca, Jernej Potočnik iz Železnikov, Rudolf Vahtar iz Ljubljane, Ernest Weneth iz Feldkirch n a in Ignac Žgajnar iz Ceste. Deželne sirotinske ustanove v Lichten tb urn o vi dekliški sirotišnici so dobile te-le deklice: Valentina Gregorič iz Prevoj, Ana Kalčič iz Osilnice, Katarina Lapajne iz Krope, Lucija Legat iz Lesec, Neža Pirnat iz Polja, Marija Rom iz Planine, okraja črnomaljskega, Ljudmila Rutar iz Gradca. Marija Sedej iz Stare Vrhnike, Gabrijela Skubic iz Šitarjevea, Angela Sporer iz Kompolj in Marijana Štirn iz Dragočajne. Užitek deželnih sirotinskih ustanov v Lichtenthurnovi dekliški sirotišnici se je podaljšal za eno leto Frančiški Grum, Frančiški Jerič. Juliji Kalan in Frančiški Vilhar. Cele ustanove na roko v letnem znesku po 50 gld. so dobile nastopne sirote: Terezija Cvajnar iz Žleb, Antonija češenj iz Zgornjih Pirnič, Ivan Drobtina iz Gline, Antonija Kosmač iz Naklega, Ciril Lindtner iz Ljubljane, Franc Postudevšek iz Klanca, Frančiška Rozman iz Dragočajne, Jernej Toni z Vojskega in Ivan Židan iz Ljubljane. Polovične sirotinske ročne ustanove v letnem znesku po 25 gld. so dobili: Marija Germek iz Ljubljane, Gabrijela Gregorčič iz Ljubljane. v Josip Jagodic z Dobrove, Jernej Jenko iz Področja, Matej Lotrič iz Železnikov, Štefanija Lotrič iz Železnikov, Martin Pavčič iz Jame, Barbara Pirnat iz Srednjih Jarš, Lucija Poljanec iz Podgorice in Franc Zavodnik s Krke. Jakobu Bervarju iz Peč je bila dovoljena podpora 50 gld. za leto 1898. in 1899., istotako tudi Alojziju Šifrerju iz Polhovega Gradca podpora po 50 gld. za dve leti. Enokratne podpore je dovolil deželni odbor za sledeče sirote, in sicer so dobili: Frančiška Molk iz Dolenjega Logatca 50 gld., Pavla Godnjavec iz Kranja 40 gld., Alojz Zdravje iz Ljubljane 30 gld., Josip Zorman iz Ljubljane 25 gld., Gabrijela Balant iz Ljubljane, Ignacij Kos z Vrhnike, Anton Špehar po 20 gld., Vid Ambrožič iz Velikih Oešnjic, Frančiška Papier iz Železnikov po 15 gld., Peter Lesjak iz Ljubljane, Marija Lukšič iz Ljubljane, Ana Petrovčič iz Ljubljane, Jakob Pintar iz Selc, Josip Pintar iz Sele, Ivan Pucelj iz Kranja, Marija Pucihar iz Ljubljane in Ana Vacak iz Domžal po 10 gld. 8. Učnine za sirote. 9. Deželni prispevek za šolsko zgradbo v Liehten-thurnovi dekliški sirotišnici. 10. Oskrbnina za siroto Jos. Sckiitte. 11. Oddaja Jos. Kolenca v zavod za slepe v Gradcu. 12. Nakup pisalnih aparatov za Ivano Murn. 13. Nakup pisalnih aparatov za Frančiško Zalar. Dalje so bili več vdovcem in vdovam dovoljeni enkratni vzgojevalniv prispevki za njih otroke, in sicer so dobili: Frančiška Jelovšek z Vrda 50 gld., Marija Šifrer iz Škofje Loke, Jakob Zalar iz Kožljeka po 25 gld., Uršula Garbas iz Škofljice, Frančiška Gašperšič iz Selc, Terezija Gorjanec iz Kranja, Marijav Kljun iz Vevč, Terezija Knapič iz Dobenega, Uršula Končnik iz Pijave Gorice, Frančiška Mazi iz Črnomlja, Marija Mihelčič z Dednega Dola, Frančiška Pirc iz Studenca, Neža Puželj iz Zamosteca in Valentin Stupica iz Prevoj po 20 gld., Helena Gerdin iz Pristave. Katarina Končar iz vStoba, Frančiška Krušnik iz Loke, Marija Lukane iz Gradca, Marija Nachtigal iz Smlednika, Ana Škerjanc iz Ljubljane, Helena Velkovrh iz Črnuč, Frančiška Žgajnar iz Zdenske Vasi po 15 gld., Amalija Maček iz Udmata, Ivana Meglič iz Ljubljane, Marijana Puc iz Spodnje Šiške, Frančiška Strgar iz Ljubljane po 10 gld., potem Marija Boječ iz Ljubljane za svoje vnuke 25 gld.., Josip Bak na Prevojah za otroke umrlega Valentina Stupice 20 gld., Ivan Ogorelc v Ljubljani za obe varovanki Vido in Ludmilo Hočevar 15 gld. Marijanišču je bilo dovoljeno: za Alojza Šifrerja vzgojevalni donesek po 50 gld. za leti 1899. in 1900., za Antona Biederja vzgojevalni donesek po 40 gld. za leti 1899. in 1900.; Lichten-thurnovi dekliški sirotišnici pa za Angelo Nadižar vzgojevalni donesek 50 gld. (Št. 9806, 10.518, 10.519, 10.520, 11.878, 11.500, 11.518, 11.800, 11.851, 13.169, 13.490, 13.717 J. 1898.; 1908, 3929, 4048, 6818, 7260, 7369, 8324, 8360, 9224, 9638 1 1899.) Nekaterim dečkom sirotam, ki so se po izstopu iz sirotišnice poprijeli deloma raznih rokodelstev, deloma pa trgovine, dovolil je deželni odbor do dovršenega 15. leta starosti sledeče prispevke k učnini iz sirotinskega ustanovnega zaklada, in sicer: za Ivana Molka za dobo od 23. julija 1898 do 28. aprila 1901 in za Ignacija Vidriha za dobo od 17. julija 1898 do 30. janu-varja 1901 vsakemu po 50 gld. na leto, za Alojzija Babiča od 17. julija 1898 do 18. maja 1901, za Ivana Derenčina od 19. julija 1898 do 9. novembra 1900, za Antona Mihelaka od 23. julija 1898 do 2. januvarja 1901, za Ivana Stanonika od 6. septembra 1898 do 10. julija 1901, za Albina Smerkola od 19. julija 1898 do 2. februarja 1901, vsakemu po 40 gld. na leto, in slednjič za Franca Koželja za dobo od 21. septembra 1898 do 15. aprila 1899 22 gld. 73 kr. (Št. 1023, 1892 1. 1899.) V 3. deželnozborski seji dne 30. januvarja 1897 se je za zgradbo novega šolskega poslopja v Lichtenthurnovi dekliški sirotišnici dovolil deželni prispevek v znesku 1200 gld., ,ki se izplača v treh letnih obrokih pričenši z letom 1899. Vsled tega Je. bil prvi obrok v znesku 400 gld. za leto 1899. izplačan omenjeni šoli iz deželnega zaklada. (Št, 142 1. 1899.) Za dečka siroto Josipa Schiitteja, pristojnega vBadence v črnomaljskem okraju, ki se nahaja v zasebnem oskrbovanju v Luttichu v Belgiji, plačal je deželni odbor za leto 1896, 1897 in 1898 prispevek k oskrbnim stroškom po 216 frankov na leto iz sirotinskega ustanovnega zaklada ter je tak prispevek v enaki visokosti zagotovil tudi za leto 1899. (Št. 7398, 8771 1. 1896., 11.398. 12.225 1. 1897.; 13.426 1. 1898.; 4797 1. 1899.) Vsled prošnje občine Donavvitz odredila je c. kr. deželna vlada s pritrjenjem deželnega odbora kranjskega, da se jevWaasen, občine Ljubno, 1. 1899. rojeni, v Št. Bupert, okraja Krškega pristojni slepi deček Josip Kolenc oddal v Odilijin zavod za slepe v Gradcu, ter je z ozirom na to, da ga bo treba več časa ondi vzgojevati, dovolila za njegovo vzdrževanje prispevek letnih 150 gld. na dobo devetih let iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 8795 1. 1898.; 2036, 3039, 8647 1. 1899.) C. kr. zavod za slepe na Dunaju preskrbel je Ivani Murn iz Toplega Bebra Kleinov pisalni stroj z nemško abecedo in pa Braillevo pisalno tablo s pisalom, za kar mu je deželni odbor povrnil stroške 11 gld. 35 kr. iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 11.790, 12.261, 13.242, 13.425 1. 1898.; 2039 1. 1899.) Za Frančiški Zalar v Št. Vidu pri Cirknici poslana dva pisalna aparata plačal je deželni odbor zasebnemu zavodu za slepe v Linču stroške v znesku 11 gld. 17 kr. iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 8402, 9382 1. 1899.) 216 Letno poročilo. — § 9. Ustanove. 8. Uonine za sirote. 9. Deželni prispevek za šolsko zgradbo v Liehten-thurnovi dekliški sirotišnici. 10. Oskrbnina za siroto Jos. Schütte. 11. Oddaja Jos. Kolenca v zavod za slepe v Gradcu. 12. Nakup pisalnih aparatov za Ivano Murn. 13. Nakup pisalnih aparatov za Frančiško Zalar. Dalje so bili več vdovcem in vdovam dovoljeni enkratni vzgojevalniv prispevki za njih otroke, in sicer so dobili: Frančiška Jelovšek z Vrda 50 gld., Marija Šifrer iz Škofje Loke, Jakob Zalar iz Kožljeka po 25 gld., Uršula Garbas iz Škofljice, Frančiška Gašperšič iz Selc, Terezija Gorjanec iz Kranja, Marija, Kljun iz Vevč, Terezija Knapič iz Dobenega, Uršula Končnik iz Pijave Gorice, Frančiška Mazi iz Črnomlja, Marija Mihelčič z Dednega Dola, Frančiška Pirc iz Studenca, Neža Puželj iz Zamosteca in Valentin Stupica iz Prevoj po 20 gld., Helena Gerdin iz Pristave, Katarina Končar iz Stoba, Frančiška Krušnik iz Loke, Marija Lukane iz Gradca. Marija Nachtigal iz Smlednika, Ana Škerjanc iz Ljubljane, Helena Velkovrh iz Črnuč, Frančiška Žgajnar iz Zdenske Vasi po 15 gld., Amalija Maček iz Udmata, Ivana Meglič iz Ljubljane, Marijana Puc iz Spodnje Šiške, Frančiška Strgar iz Ljubljane po 10 gld., potem Marija Boječ iz Ljubljane za svoje vnuke 25 gld.., Josip Bak na Prevojah za otroke umrlega Valentina Stupice 20 gld., Ivan Ogorele v Ljubljani za obe varovanki Vido in Ludmilo Hočevar 15 gld. Marijanišču je bilo dovoljeno: za Alojza Šifrerja vzgojevalni donesek po 50 gld. za leti 1899. in 1900., za Antona Biederja vzgojevalni donesek po 40 gld. za leti 1899. in 1900.; Lichten-thurnovi dekliški sirotišnici pa za Angelo Nadižar vzgojevalni donesek 50 gld. (Št. 9806, 10.518, 10.519, 10.520, 11.378, 11.500, 11.518, 11.800, 11.851, 13.169, 13.490, 13.717 1.1898.; 1903, 3929, 4048. 6818, 7260, 7369, 8324, 8360, 9224, 9638 1 1899.) Nekaterim dečkom sirotam, ki so se po izstopu iz sirotišnice poprijeli deloma raznih rokodelstev, deloma pa trgovine, dovolil je deželni odbor do dovršenega 15. leta starosti sledeče prispevke k učnini iz sirotinskega ustanovnega zaklada, in sicer: za Ivana Molka za dobo od 23. julija 1898 do 28. aprila 1901 in za Ignacija Vidriha za dobo od 17. julija 1898 do 30. janu-varja 1901 vsakemu po 50 gld. na leto, za Alojzija Babiča od 17. julija 1898 do 18. maja 1901, za Ivana Derenčina od 19. julija 1898 do 9. novembra 1900, za Antona Mihelaka od 23. julija 1898 do 2. j a nu varja 1901, za Ivana Stanonika od 6. septembra 1898 do 10. julija 1901, za Albina Smerkola od 19. julija 1898 do 2. februarja 1901, vsakemu po 40 gld. na leto, in slednjič za Franca Koželja za dobo od 21. septembra 1898 do 15. aprila 1899 22 gld. 73 kr. (Št. 1023, 1892 1. 1899.) V 3. deželnozborski seji dne 30. januvarja 1897 se je za zgradbo novega šolskega poslopja v Liehtentkurnovi dekliški sirotišnici dovolil deželni prispevek v znesku 1200 gld., .ki se izplača v treh letnih obrokih pričenši z letom 1899. Vsi e d tega Je bil prvi obrok v znesku 400 gld. za leto 1899. izplačan omenjeni šoli iz deželnega zaklada. (Št. 142 1. 1899.) Za dečka siroto Josipa Schiitteja, pristojnega v Badence v črnomaljskem okraju, ki se nahaja v zasebnem oskrbovanju v Lüttichu v Belgiji, plačal je deželni odbor za leto 1896, 1897 in 1898 prispevek k oskrbnim stroškom po 216 frankov na leto iz sirotinskega ustanovnega zaklada ter je tak prispevek v enaki visokosti zagotovil tudi za leto 1899. (Št. 7398, 8771 1. 1896., 11.398. 12.225 1. 1897.; 13.426 1. 1898.; 4797 I. 1899.) Vsled prošnje občine Donawitz odredila je c. kr. deželna vlada s pritrjenjem deželnega odbora kranjskega, da se je v Waasen, občine Ljubno, 1. 1899. rojeni, v Št. Bupert, okraja Krškega pristojni slepi deček Josip Kolenc oddal v Odilijin zavod za slepe v Gradcu, ter je z ozirom na to, da ga bo treba več časa ondi vzgojevati, dovolila za njegovo vzdrževanje prispevek letnih 150 gld. na dobo devetih let iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 8795 1. 1898.; 2036, 3089, 8647 1. 1899.) C. kr. zavod za slepe na Dunaju preskrbel je Ivani Murn iz Toplega Bebra Kleinov pisalni stroj z nemško abecedo in pa Braillovo pisalno tablo s pisalom, za kar mu je deželni odbor povrnil stroške 11 gld. 35 kr. iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 11.790, 12.261, 13.242, 13.425 1. 1898.; 2039 1. 1899.) Za Frančiški Zalar v Št. Vidu pri Cirkniei poslana dva pisalna aparata plačal je deželni odbor zasebnemu zavodu za slepe v Linču stroške v znesku 11 gld. 17 kr. iz ilirskega ustanovnega zaklada za slepe. (Št. 8402, 9382 1. 1899.) 14. Vzdržavanje gluhonemih deklic v Šmihelu iz Holdheimove ustanove. 15. Podpora šolskim sestram v Šmihelu. 16. CesarjaPranea Jožefa I. deželne hiral-ske ustanove. 17. Splošne deželno hiralske ustanove. 18. Podpore iz interkalarja splošnih hiralskih ustanov. 19. Deželne hiralske ustanove v spomin petdesetletnega vladarstva cesarja Franca Jožefa I. Na dotično vprašanje c. kr. deželne vlade je deželni odbor odgovoril, da so se dohodki Frane Holdheimove ustanove za gluhoneme za 1. 1899. zav prispevanje k vzdrževalnim stroškom za gojenke v šoli ubogih šolskih sestra de Notre Dame v Šmihelu pri Novem Mestu porabili že v šolskem letu 1898/1899., ter naj bi se • torej za pokritje omenjenih vzdrževalnih prispevkov za šolsko leto 1899/1900 porabili dohodki Holdheimove ustanove leta 1900 v znesku 907 gld. (Št. 9835 1. 1899.) V smislu deželnozborskega sklepa 6. sejev dne 5. aprila 1899 je deželni odbor izplačal zavodu ubogih šolskih sestra de Notre Dame v Šmihelu pri Novem Mestu za dve učiteljici in za eno učiteljico v ročnih delih za šolsko leto 1898/1899. iz deželnega zaklada dovoljeno podporo 500 gld. (Št. 4143 1. 1899.) Deželni odbor je podelil nastopnim občinam deželne hiralske ustanove cesarja Franc Jožefa L, in sicer: I. po 50 gld.: 1. Dolsko, 2. Preserje, 8. Famlje, 4. Dvor; II. po 30 gld.: 1. Preddvor, 2. Gozd pri Kamniku, 3. Podgorica pri Ljubljani, 4. Zgornji Tuhinj, 5. Olšiše, 6. Zgorenje Vreme, 7. Velika Vas pri Brdu. 8. črna Vas pri Ljubljani, 9. Polhov Gradec, 10. Dobrniče, 11. Velika Loka, 12. Orni Vrh, 13. Talci Vrh, 14. Št. Jernej, 15. Kostanjevica, 16. Iška Vas. (Št. 13.562, 13.660, 13.902, 13.959 1.1898.; 51, 82, 571, 1195, 2121, 2645, 3007, 3025, 5131 1. 1899.) Deželne splošne hiralske ustanove po 50 gld. so se podelile naslednjim hiralcem:vl. Francu Vovku iz Gotne Vasi pri Novem Mestu, 2. Andreju Marklju in Gregorju Prezlju iz Železnikov, 3. Janezu Perschetu iz Novih Lazov pri Kočevju, 4. Matevžu Burgerju iz Vodic,- 5. Antonu Premku iz Srednjih Jarš, 6. Andreju Novaku iz M D. Polja, 7. Tereziji Zavrl iz Dol pri Litiji, 8. Francu Homanu iz Železnikov, 11. Brigiti Bolha iz Studenca. 10. Tereziji Kenda iz Krope, 11. Ivani Dolenc z Razdrtega, 12. Jožefu Zupančiču iz Hotiča, 13. Mariji Toman iz Hrenovice, 14. Heleni Pečnik z Brezovice pri Ljubljani, 15. Nikolaju Špeharju iz Vrha pri Črnomlju, 16. Janezu Penku iz Na-danjega Sela. (Št. 13.580, 13.958 1. 1898.; 481, 527, 824, 3025, 4121, 5131, 7218, 7845, 9500 1. 1899.) Podpore iz interkalarja splošnih hiralskih ustanov so prejeli: 1. Matija Brovt iz Kamne Gorice 25 gld., 2. Jodok Furlan iz črnega Vrha 25 gld , 3. Marija Ručigaj iz Trzina 25 gld., 4. Frane Kamin iz Metlike 20 gld., 5. Terezija Raunicher iz Logatca 25 gld. (Št. 5117, 5131, 6496, 8270, 8951 1. 1899.) V spomin petdesetletnega vladarstva cesarja Franca Jožefa I. ustanovljene hiralske ustanove po 50 gld. je deželni odbor podelil za 1. 1898., oziroma 1. 1899.: I. občinam: 1. Grosuplje, 2. Sv. Križ pri Radečah, 3. Britof pri Postojini, 4. Vače, 5. Polšnik, 6. Brezovica pri Kamniku, 7. Stari Trg, 8. Prevoje, 9. Mekine. 10. Hruševka, 11. Polhov Gradec, 12. Studenec pri Krškem, 18. Podhruška, 14. Vojsko, 15. Dol, 16. Mavčiče, 17. Gorje, 18. Trebeljevo, 19. Smlednik, 20. Radeče, 21. Goravpri Ribnici, 22. Polom, 23. Drtija, 24. D. M. v Polju, 25. Selca, 26. Ilirska Bistrica, 27. Kot v črnomaljskem okraju, 28. Št. Peter na Krasu. II. Osebam: 1. Ani Klemenc iz Ljubljane, 2. Mariji Roitz z Vrhnike, 3. Marjeti Štukelj iz Črnomlja, 4. Andreju Milavcu iz Kresniških Poljan, 5. Janezu Petraču iz Krope, 6. Jožefu Tomažiču s Trebelnega, 7. Leopoldini Budan iz Ljubljane, 8. Mariji Tomšič iz Šmartna pod Šmarno Goro, 9. Jurju Arku iz Sodražice, 10. Alojziji Komatar iz Medvod, 11. Karlu Schiffrerju iz Kranja, 12. Mariji Hren iz Ljubljane,v 13. Frančiški Suh iz Doba, 14. Janezu Primcu iz Krašnje. 15. Mariji Bobnar iz Vodic, 16. Martinu črn etiču iz Kostanjevice. 17. Jožefu Marnu iz Zaloga, 18. Matiji Megliču iz Črnomlja, 19. Janezu Žargaju iz Ihana, 20. Mariji Smolik iz Vipave, 21. Heleni Medved iz Brega pri Litiji, 22. Jožefi Pelle iz Ljubljane, 23. Jožefi Žarna iz Kostanjevice, 24. Barbari Sattler iz Ježice, 25. Ani Kucler iz Sv. Jošta pri Vrhniki, 26. Uršuli Črnivec iz Zatičine, 27. Jožefu Bukovcu iz Mokronoga, 28. Matevžu Primožiču iz Vrbljan, 29. Petru Kralu iz čepelj, 30. Francu Ballisu iz Moravč, 31. Mariji Legat iz Ljubljane, 32. Alojziji Koren izv Planine, 33. Mariji Lukšič iz Šmihela-Stopič, 34.vNeži Vetrnik iz Križ pri Tržiču, 35. Matevžu Šimencu iz Depale Vasi, 36. Frančiški Bonfini iz Žirov, 37. Jožefi Pleškovič iz Polšnika pri Litiji, 38. Neži Bogataj z Brezovice pri Ljubljani, 39. Suzani Salloker iz Velikih Lašč, 40. Mariji Eppich iz Kočevja, 41. Elizabeti Hicinger iz Tržiča, 42. Mariji Perdan iz Ljubljane, 43. Margareti Marinka s Studenca pri M. D. v Polju, 44. Jakobu Golobu iz Kresniških Poljan, 45. Uršuli Hribar iz Kranjske Gore, 46. Tereziji Grmar iz Trojan, 47. Neži Mave iz Iške Vasi, 48. Alojziji Kordeš iz Ljubljane, 49. Mariji Janežič iz M. D. Polja (25 gld.) (Št. 5154, 4979, 5281, 5450, 5556, 5590, 5627, 5671, 5933, 6277, 6497, 6943, 7016, 7089, 7315, 7928, 8275, 8370, 8565, 9414, 9527, 9603. 9919, 10.139, 10.210, 10.442, 10.666. 11.102, 11.642, 10.790 1. 1899.) 218 Letno poročilo. — § 9. Ustanove. 14. Vzdržavanje gluhonemih deklic v Šmihelu iz Holdheimove ustanove. 15. Podpora šolskim sestram v Šmihelu. 16. CesarjaFranca Jožefa I. deželne hiral-ske ustanove. 17. Splošne deželno hiralske ustanove. 18. Podpore iz interkalarja splošnih hiralskih ustanov. 19. Deželne hiralske ustanove v spomin petdesetletnega vladarstva cesarja Franca Jožefa I. Na dotično vprašanje e. kr. deželne vlade je deželni odbor odgovoril, da so se dohodki Frane Holdheimove ustanove za gluhoneme za 1. 1899. za prispevanje k vzdrževalnim stroškom za gojenke v šoli ubogih šolskih sestra de Notre Dame v Šmihelu pri Novem Mestu porabili že v šolskem letu 1898/1899., ter naj bi se • torej za pokritje omenjenih vzdrževalnih prispevkov za šolsko leto 1899/1900 porabili dohodki Holdheimove ustanove leta 1900 v znesku 907 gld. (Št. 9835 1. 1899.) V smislu deželnozborskega sklepa 6. sejev dne 5. aprila 1899 je deželni odbor izplačal zavodu ubogih šolskih sestra de Notre Dame v Šmihelu pri Novem Mestu za dve učiteljici in za eno učiteljico v ročnih delih za šolsko leto 1898/1899. iz deželnega zaklada dovoljeno podporo 500 gld. (Št. 4143 1. 1899.) Deželni odbor je podelil nastopnim občinam deželne hiralske ustanove cesarja Frane Jožefa L, in sicer: I. po 50 gld.: 1. Dolsko, 2. Preserje, 3. Famlje, 4. Dvor; II. po 30 gld.: 1. Preddvor, 2. Gozd pri Kamniku, 3. Podgorica pri Ljubljani, 4. Zgornji Tuhinj, 5. Olšiše, 6. Zgorenje Vreme, 7. Velika Vas pri Brdu. 8. črna Vas pri Ljubljani, 9. Polhov Gradec, 10. Dobrniče, 11. Velika Loka, 12. črni Vrh, 13. Talci Vrh, 14. Št. Jernej, 15. Kostanjevica, 16. Iška Vas. (Št. 13.562, 13.660, 13.902, 13.959 1.1898.; 51, 82, 571, 1195, 2121, 2645, 3007, 3025, 5131 1. 1899.) Deželne splošne hiralske ustanove po 50 gld. so se podelile naslednjim hiralcem: !. Francu Vovku iz Gotne Vasi pri Novem Mestu, 2. Andreju Marklju in Gregorju Prezlju iz Železnikov, 3. Janezu Perschetu iz Novih Lazov pri Kočevju, 4. Matevžu Burgerju iz Vodic,- 5. Antonu Premku iz Srednjih Jarš, 6. Andreju Novaku iz M D. Polja, 7. Tereziji Zavrl iz Dol pri Litiji, 8. Francu Homanu iz Železnikov, II. Brigiti Bolha iz Studenca. 10. Tereziji Kenda iz Krope, 11. Ivani Dolenc z Bazdrtega, 12. Jožefu Zupančiču iz Hotiča, 13. Mariji Toman iz Hrenovice, 14. Heleni Pečnik z Brezovice pri Ljubljani, 15. Nikolaju Špeharju iz Vrha pri Črnomlju, 16. Janezu Penku iz Na-danjega Sela. (Št. 13.580, 13.958 1. 1898.; 481, 527, 824, 3025, 4121, 5131, 7218, 7845, 9500 1. 1899.) Podpore iz interkalarja splošnih hiralskih ustanov so prejeli: 1. Matija Brovt iz Kamne Gorice 25 gld., 2. Jodok Furlan iz črnega Vrha 25 gld , 3. Marija Bučigaj iz Trzina 25 gld., 4. Franc Kamin iz Metlike 20 gld., 5. Terezija Baunicher iz Logatca 25 gld. (Št. 5117, 5131, 6496, 8270, 8951 1. 1899.) V spomin petdesetletnega vladarstva cesarja Franca Jožefa I. ustanovljene hiralske ustanove po 50 gld. je deželni odbor podelil za 1. 1898., oziroma 1. 1899.: I. občinam: 1. Grosuplje, 2. Sv. Križ pri Badečah, 3. Britof pri Postojini, 4. Vače, 5. Polšnik, 6. Brezovica pri Kamniku, 7. Stari Trg, 8. Prevoje, 9. Mekine. 10. Hruševka, 11. Polhov Gradec, 12. Studenec pri Krškem, 13. Podhruška, 14. Vojsko, 15. Dol, 16. Mavčiče, 17. Gorje, 18. Trebeljevo, 19. Smlednik, 20. Badeče, 21. Gora pri Bibnici, 22. Polom, 23. Drtija, 24. D. M. v Polju, 25. Selca, 26. Ilirska Bistrica, 27. Kot v črnomaljskem okraju, 28. Št. Peter na Krasu. II. Osebam: 1. Ani Klemenc iz Ljubljane, 2. Mariji Boitz z Vrhnike, 3. Marjeti Štukelj iz Črnomlja, 4. Andreju Milavcu iz Kresniških Poljan, 5. Janezu Petraču iz Krope, 6. Jožefu Tomažiču s Trebelnega, 7. Leopoldini Budan iz Ljubljane, 8. Mariji Tomšič iz Šmartna pod Šmarno Goro, 9. Jurju Arku iz Sodražice, 10. Alojziji Komatar iz Medvod, 11. Karlu Schiffrerju iz Kranja, 12. Mariji Hren iz Ljubljane,v 13. Frančiški Suh iz Doba, 14. Janezu Primcu iz Krašnje. 15. Mariji Bobnar iz Vodic, 16. Martinu črnetiču iz Kostanjevice, 17. Jožefu Marnu iz Zaloga, 18. Matiji Megliču iz Črnomlja, 19. Janezu Žargaju iz Ihana, 20. Mariji Smolik iz Vipave, 21. Heleni Medved iz Brega pri Litiji, 22. Jožefi Pelle iz Ljubljane, 23. Jožefi Žarna iz Kostanjevice, 24. Barbari Sattler iz Ježice, 25. Ani Kucler iz Sv. Jošta pri Vrhniki, 26. Uršuli Črnivec iz Zatičine, 27. Jožefu Bukovcu iz Mokronoga, 28. Matevžu Primožiču iz Vrbljan, 29. Petru Kralu iz čepelj, 30. Francu Ballisu iz Moravč, 31. Mariji Legat iz Ljubljane, 32. Alojziji Koren izv Planine, 33. Mariji Lukšič iz Šmihela-Stopič, 34.vNeži Vetrnik iz Križ pri Tržiču, 35. Matevžu Šimencu iz Depale Vasi, 36. Frančiški Bonfini iz Žirov, 37. Jožefi Pleškovič iz Polšnika pri Litiji, 38. Neži Bogataj z Brezovice pri Ljubljani, 39. Suzani Salloker iz Velikih Lašč, 40. Mariji Eppich iz Kočevja, 41. Elizabeti Hicinger iz Tržiča, 42. Mariji Perdan iz Ljubljane, 43. Margareti Marinka s Studenca pri M. D. v Polju, 44. Jakobu Golobu iz Kresniških Poljan, 45. Uršuli Hribar iz Kranjske Gore, 46. Tereziji Grmar iz Trojan, 47. Neži Mave iz Iške Vasi, 48. Alojziji Kordeš iz Ljubljane, 49. Mariji Janežič iz M. D. Polja (25 gld.) (Št. 5154, 4979, 5281, 5450, 5556, 5590, 5627, 5671, 5933, 6277, 6497, 6943, 7016, 7089, 7315, 7928, 8275, 8370, 8565, 9414, 9527, 9603. 9919, 10.139, 10.210, 10.442, 10.666. 11.102, 11.642, 10.790 1. 1899.) 1. Uravnava prejemkov za deželne uradnike in služabnike. 2. Nedeljski počitek. 3. Petletnice. 4. Nagrada dr. Karolu vitezu Blei--weisu-Trste-niškemu. 5. Nagrada blazniškemu zdravniku dr. Štefanu Divjaku. 6. Sekundariji. 7. Podelitev ustanove za izobrazbo v psihiatriji. § 10. Osebne stvari. Sklepe iz deželnozborske tajne seje 16. maja 1899 ob uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike je deželni odbor izvršil. Spisu št. 67/pr.v 1.1899. je priložen podrobni izkaz o posameznih poprejšnjih in sedanjih službenih užitkih. (St. 67/pr. 1.1899.) Na podlagi deželnozborskega sklepa z dnč 16. maja 1899 se je pri deželnih uradih vpeljal nedeljski počitek, ob enem pa se je odredilo, da mora ob prostih uradnih dneh od 9. do 12. ure v vsakem uradu navzoč biti jeden uradnik, da odpravi vsa opravila, ki se ne morejo odlašati. (Št. 72/pr. 1. 1899.) Petletnice je deželni odbor priznal primariju dr. Karolu vitezu Bleiweisu-Trsteniškemu, blagajničnemu kontrolorju Francu Trtniku^ in blagajničnemu oficijalu Ferdinandu Omejcu, zadnjima dvema v obliki osebnih doklad. (Št. 179/pr., 193 pr. 1.1898., 94/pr. 1.1899.) Primariju dr. Karolu vitezu Bleiweisu-Trsteniškemu izplačana je bila v deželnozborski seji 18. aprila 1899 za opravljanje zdravniške s.lužbe v deželni hiralnici v d6bi od 15. oktobra 1897 do tje 1898 dovoljena nagrada 200 gld. (Št. 4660 1.1899.) Zdravniku v deželni blaznici dr. Štefanu Divjakuje bila izplačana v deželnozborski seji 18. aprila 1899 dovoljena izredna nagrada 200 gld. (Št. 4659 1. 1899.) Izstopili so sekundariji: Dr. Franc Jankovič, dr. Franc Karfik in dr. Otmar Krajec. Na njihovo mesto so bili sekundarijem imenovani: Dr Karol Zakrajšček, dr. Rudolf Weibl in dr. Konštantin vitez Fodransberg. (Št. 156, 169/pr. 1. 1898; 1,11, 38, 53, 112, 117/pr. 1.1899.) V deželnozborski seji dnč 21. februarja 1898 se je za eno leto iz deželnega zaklada dovolila ustanova v znesku 600 gld., katero je v svrho temeljite izobražbe v psihiatriji podeliti doktorju zdravilstva, ki prevzame dolžnost, posvetiti se zdravniški službi v kranjski deželni blaznici. V smislu tega sklepa je deželni odbor primerno razpisal omenjeno ustanovo; gledč na to pa, da je ta deželna ustanova za graduiranega zdravnika nekako skromno odmerjena, obrnil se je ob enem na c. kr. deželno vlado s prošnjo, da bi v to svrho dala na razpolago jedno onih državnih ustanov, ki so določene za medicince, vešče slovenskega jezika, na Graškem vseučilišči. Na to je c. kr. deželna vlada odgovorila, da je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje dovolilo, da se izpraznena taka državna ustanova letnih 252 gld. nakloni doktorju vsega zdravilstva, kateremu se bo dogovorno s c. kr. deželno vlado podelila deželna ustanova v znesku 600 gld. v svrho izobražbe kot blazniški zdravnik in ki bo prevzel dolžnost, takoj po dovršeni tej izobražbi posvetiti se zdravniški službi v deželni blaznici na Studencu za najmanj šest let zaporedoma. Potemtakem je deželni odbor vnovič razpisal deželno ustanovo v znesku 600 gld. z všteto državno ustanovo v znesku 252 gld. vred, za katero se je vsega skupaj oglasilo šest prosilcev. Izmed teh je bila deželna kakor tudi državna ustanova najprej za dobo šolskega leta 1898/99 podeljena dr. Ivanu Robida. Po dovršenih psihiatričnih študijah na Dunaju dovolil mu je deželni odbor v svrho znanstvenega potovanja, da si ogleda 220 Letno poročilo. — § 10. Osebne stvari. 1. Uravnava prejemkov za deželne uradnike in služabnike. 2. Nedeljski počitek. 3. Petletnice. 4. Nagrada dr. Karolu vitezu Blei-weisu-Trste-niškemu. 5. Nagrada blazniškemu zdravniku dr. Štefanu Divjaku. 6. Sekundariji. 7. Podelitev ustanove za izobrazbo v psihiatriji. § 10. Osebne stvari. Sklepe iz deželnozborske tajne seje 16. maja 1899 ob uravnavi prejemkov za deželne uradnike in služabnike je deželni odbor izvršil. Spisu št. 67/pr.v 1.1899. je priložen podrobni izkaz o posameznih poprejšnjih in sedanjih službenih užitkih. (St. 67/pr. 1.1899.) Na podlagi deželnozborskega sklepa z dne 16. maja 1899 se je pri deželnih uradih vpeljal nedeljski počitek, ob enem pa se je odredilo, da mora ob prostih uradnih dneh od 9. do 12. ure v vsakem uradu navzoč biti jeden uradnik, da odpravi vsa opravila, ki se ne morejo odlašati. (Št. 72/pr. 1. 1899.) Petletnice je deželni odbor priznal primariju dr. Karolu vitezu Bleiweisu-Trsteniškemu, blagajničnemu kontrolorju Francu Trtniku^ in blagajničnemu oficijalu Ferdinandu Omejcu, zadnjima dvema v obliki osebnih doklad. (Št. 179/pr., 193 pr. 1.1898., 94/pr. 1.1899.) Primariju dr. Karolu vitezu Bleiweisu-Trsteniškemu izplačana je bila v deželnozborski seji 18. aprila 1899 za opravljanje zdravniške službe v deželni hiralnici v döbi od 15. oktobra 1897 do tj e 1898 dovoljena nagrada 200 gld. (Št. 4660 1.1899.) Zdravniku v deželni blaznici dr. Štefanu Divjakuje bila izplačana v deželnozborski seji 18. aprila 1899 dovoljena izredna nagrada 200 gld. (Št. 4659 1. 1899.) Izstopili so sekundariji: Dr. Franc Jankovič, dr. Franc Karfik in dr. Otmar Krajec. Na njihovo mesto so bili sekundarijem imenovani: Dr Karol Zakrajšček, dr. Rudolf Weibl in dr. Konštantin vitez Födransberg. (Št. 156, 169/pr. 1. 1898; 1,11, 38, 53, 112, 117/pr. 1.1899.) V deželnozborski seji dnč 21. februarja 1898 se je za eno leto iz deželnega zaklada dovolila ustanova v znesku 600 gld., katero je v s vrbo temeljite izobražbe v psihiatriji podeliti doktorju zdravilstva, ki prevzame dolžnost, posvetiti se zdravniški službi v kranjski deželni blaznici. V smislu tega sklepa je deželni odbor primerno razpisal omenjeno ustanovo; gledč na to pa, da je ta deželna ustanova za graduiranega zdravnika nekako skromno odmerjena, obrnil se je ob enem na c. kr. deželno vlado s prošnjo, da bi v to svrho dala na razpolago jedno onih državnih ustanov, ki so določene za medicince, vešče slovenskega jezika, na Graškem vseučilišči. Na to je c. kr. deželna vlada odgovorila, da je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje dovolilo, da se izpraznena taka državna ustanova letnih 252 gld. nakloni doktorju vsega zdravilstva, kateremu se bo dogovorno s c. kr. deželno vlado podelila deželna ustanova v znesku 600 gld. v svrho izobražbe kot blazniški zdravnik in ki bo prevzel dolžnost, takoj po dovršeni tej izobražbi posvetiti se zdravniški službi v deželni blaznici na Studencu za najmanj šest let zaporedoma. Potemtakem je deželni odbor vnovič razpisal deželno ustanovo v znesku 600 gld. z všteto državno ustanovo v znesku 252 gld. vred, za katero se je vsega skupaj oglasilo šest prosilcev. Izmed teh je bila deželna kakor tudi državna ustanova najprej za dobo šolskega leta 1898/99 podeljena dr. Ivanu Robida. Po dovršenih psihiatričnih študijah na Dunaju dovolil mu je deželni odbor v svrho znanstvenega potovanja, da si ogleda 8. Sekcij ski sluga Benedikt Koman. 9. Posmrtnina po uradnem slugi Viktor ju Wrusu. 10. Podpora Ani Hofbauer. 11. Vzgojeval- nine. 12. Miloščine. znamenite blaznice na Nemškem, še prispevek k potnim stroškom v znesku 500 gld., c. kr. deželna vlada pa mu ¡e v ta namen podelila na leto 1899/1900 odpadlo državno ustanovo 252 gld.. (Št. 2792, 5494, 5733, 5734, 6323, 11091, 11304, 11788, 12057, 12277, 12535, 12640, 13024 1. 1898., 4201, 9045, 9487, 10461 1. 1899.) Provizorični sekcijski sluga Benedikt Koman je bil v njegovi službi definitivno nameščen. (Št. 178/pr. 1. 1898., 15/pr. 1. 1899.) Umirovljeni uradni sluga Viktor Wrus je umrl dnč 16. julija 1899, na kar je deželni odbor dovolil izplačilo dotične" posmrtne četrti v znesku 109 gld. 65 kr. Frideriku W-rusu. (Št. 107/pr., 122/pr. 1. 1899.) Vdovi Ani Hofbauer je bila izplačana v deželnozborski seji dne 21. aprila 1899 dovoljena izredna podpora v znesku 50 gld. (Št. 4808 1. 1899.) Vdovi Josipini Preinitsch nakazana je bila v deželnozborski seji 18. aprila 1899 za prihodnja tri leta njenemu sinu dovoljena vzgojevalnina letnih 50 gld. Dalje je bil vdovi Mariji Pfeifer po § 7. penzijskega štatuta dovoljen vzgojevalni prispevek za njeno hčer Ano v znesku 120 gld. za d6bo šolskega leta 1899/1900. (Št. 4661, 6467, 8395 1. 1899.) Miloščine so bile nakazane, in sicer: vsled deželnozborskega sklepa dnč 21. marca 1899 sirotama Mariji in Ani Lušin po 40 gld., skupaj letnih 80 gld. za leta 1899, 1900 in 1901; vsled deželnozborskega sklepa dne 23. marca 1899 siroti Ani Skedl letnih 180 gld. počenši z letom 1899 do morebitne premembe stanu; vsled deželnozborskih sklepov 14. aprila 1899 siroti Blandini pl. Gariboldi od leta 1899. dalje na letnih 80 gld. zvišana miloščina, in slednjič vdovi Mariji Androjna od meseca julija 1898 dalje za tri leta dovoljena mesečna miloščina po 10 gld. (Št. 3479, 3545, 4509, 4510 1. 1899.) 222 Letno poročilo. — § 10. Osebne stvari. 8. Sekcij ski sluga Benedikt Koman. 9. Posmrtnina po uradnem slugi Viktor ju Wrusu. 10. Podpora Ani Hofbauer. 11. Vzgojeval- nine. 12. Miloščine. znamenite blaznice na Nemškem, še prispevek k potnim stroškom v znesku 500 gld., c. kr. deželna vlada pa mu je v ta namen podelila na leto 1899/1900 odpadlo državno ustanovo 252 gld.. (Št. 2792, 5494, 5733, 5734, 6323, 11091, 11304, 11788, 12057, 12277, 12535, 12640, 13024 1. 1898., 4201, 9045, 9487, 10461 1.1899.) Provizorični sekcijski sluga Benedikt Koman je bil v njegovi službi definitivno nameščen. (Št. 178/pr. 1. 1898., 15/pr. 1. 1899.) Umirovljeni uradni sluga Viktor Wrus je umrl dnč 16. julija 1899, na kar je deželni odbor dovolil izplačilo dotične" posmrtne četrti v znesku 109 gld. 65 kr. Frideriku Wrusu. (Št. 107/pr., 122/pr. 1. 1899.) Vdovi Ani Hofbauer je bila izplačana v deželnozborski seji dne 21. aprila 1899 dovoljena izredna podpora v znesku 50 gld. (Št. 4808 1. 1899.) Vdovi Josipini Preinitsch nakazana je bila v deželnozborski seji 18. aprila 1899 za prihodnja tri leta njenemu sinu dovoljena vzgojevalnina letnih 50 gld. Dalje je bil vdovi Mariji Pfeifer po § 7. penzijskega štatuta dovoljen vzgojevalni prispevek za njeno hčer Ano v znesku 120 gld. za döbo šolskega leta 1899/1900. (Št. 4661, 6467, 8395 1. 1899.) Miloščine so bile nakazane, in sicer: vsled deželnozborskega sklepa dnč 21. marca 1899 sirotama Mariji in Ani Lušin po 40 gld., skupaj letnih 80 gld. za leta 1899, 1900 in 1901; vsled deželnozborskega sklepa dne 23. marca 1899 siroti Ani Skedl letnih 180 gld. počenši z letom 1899 do morebitne premembe stanu; vsled deželnozborskih sklepov 14. aprila 1899 siroti Blandini pl. Gariboldi od leta 1899. dalje na letnih 80 gld. zvišana miloščina, in slednjič vdovi Mariji Androjna od meseca julija 1898 dalje za tri leta dovoljena mesečna miloščina po 10 gld. (Št. 3479, 3545, 4509, 4510 1. 1899.) 1. Posojilo za dotacijo deželne blagaj-nice. 2. Posojilo zaklada za melijoracije in javna dela na Kranjskem. 3. Delež dežele Kranjske na večjem donosu direktnih osebnih davkov. § 11. Različne reči. V deželnozborski seji dne 18. maja 1899 je bil deželni odbor pooblaščen, da — če za to nastane potreba — za dotacijo deželne blagajnice najame proti ne višjim ko 4'5%-nim obrestim na račun kredita, ki se mu je v ta namen dovolil v seji deželnega zbora dnč 11. febru-arija 1896. leta in ki doslej še ni porabljen, svoto 50.000 gld. Vsled tega se je deželni odbor obrnil na kranjsko in pa na ljubljansko mestno hranilnico s prošnjo, da bi mu prijavili, če bi hoteli deželi kranjski dovoliti to posojilo proti povračilu v 50 letnih obrokih ter proti nižjemu kot 4-5 % obrestnemu merilu. Obe hranilnici ste izjavili, da jima ni mogoče dati naprošenega posojila pod 4'5 % obrestmi, na kar je deželni odbor sklenil, da sprejme ponudbo ljubljanske mestne hranilnice, katera dovoli 4’/2 % posojilo 50.000 gld. proti vrnitvi s stalnimi polletnimi anticipatnimi anuitetami v dobi 50 let. To posojilo pa bo deželna blagajnica po potrebi v delnih zneskih, najkasneje pa v 6 mesecih vzdignila. (Št. 5909, 9871, 10251 1. 1899.) V 20. deželnozborski seji dne 13. maja 1899 pri drugem branju zakonskega načrta glede ustanovitve zaklada za melijoracije in javna dela na Kranjskem sklenene resolucije so se c. kr. deželnemu predsedstvu prijavile s prošnjo, da pri c. kr. vladi izposluje olajšave in udobnosti, ki jih je deželni zbor želel glede posojila omenjenega zaklada, (st. 6000 1. 1899.) Ravnateljstvo podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu se je obrnilo z dopisom na deželni odbor ter mu ponudilo svojo pomoč glede izvršitve zgoraj omenjene posojilne operacije in pa glede ustanovitve deželne hipotečne banke, katera ponudba se bo ob svojem času primerno upoštevala. (Št. 6472, 10577 1. 1899.) Z dopisom c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 6. aprila 1899, št. 186, se je vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 9. marca 1899, št. 4126, deželni bla-gajnici nakazal po provizorni razdelitvi v smislu člana IX. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 230, na vojvodino Kranjsko odpadajoči delež na večjem donosu direktnih osebnih davkov leta 1898. v znesku 37.863 gld. in sicer provizorno ter proti svoječasnemu končnemu obračunu in z dostavkom, da se razlika med provizorno nakazanim in pa v državnem proračunu 1. 1898. izračunjenim deležem na večjem donosu direktnih osebnih davkov pojasnuje s tem, da se je pri izračunjenju provizorno nakazanega deleža v smislu člana IX., 2. odstavka zakona o osebnih davkih vzel za podlago dejanski donos realnih davkov leta 1898., pri izračunjenju deležev v državnem proračunu za 1. 1898. pa proračun o realnih davkih leta 1898. Z ozirom na v računskem sklepu za kronovino Kranjsko izkazani donos vseh realnih davkov leta 1898. v znesku 804.589 gld. 85'/2 kr. se je glasom dopisa c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 19. avgusta 1899, št. 12491, vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 28. junija 1899, št. 33134, pri določitvi na Kranjsko pripadajočega deleža od 3,000.000 gld. isti za 1. 1898. po razmerji cele vplačane svote realnih davkov znašajoče 63,794.137 gld. 34'¡2 kr., in po razmerji svot, ki so jih plačale posamezne dežele, izračunil le na 37.837 gld.; zajedno je c. kr. finančno ministerstvo deželnemu odboru prijavilo, da diferenca 26 gld. nasproti provizorno nakazanemu deležu 37.863 gld. ni vrniti v gotovini, temveč da jo je zaračuniti kot predplačilo na račun deleža, ki ga je pričakovati za 1. 1899. 224 Letno poročilo. § 11. Različne reči. 1. Posojilo za dotacijo deželne blagaj-nice. 2. Posojilo zaklada za melijoracije in javna dela na Kranjskem. 3. Delež dežele Kranjske na večjem donosu direktnih osebnih davkov. § 11. Različne reči. V deželnozborski seji dne 18. maja 1899 je bil deželni odbor pooblaščen, da — če za to nastane potreba — za dotacijo deželne blagajnice najame proti ne višjim ko 4'5 % -nim obrestim na račun kredita, ki se mu je v ta namen dovolil v seji deželnega zbora dnč 11. februar ij a 1896. leta in ki doslej še ni porabljen, svoto 50.000 gld. Vsled tega se je deželni odbor obrnil na kranjsko in pa na ljubljansko mestno hranilnico s prošnjo, da bi mu prijavili, če bi hoteli deželi kranjski dovoliti to posojilo proti povračilu v 50 letnih obrokih ter proti nižjemu kot 4-5 % obrestnemu merilu. Obe hranilnici ste izjavili, da jima ni mogoče dati naprošenega posojila pod 4"5 % obrestmi, na kar je deželni odbor sklenil, da sprejme ponudbo ljubljanske mestne hranilnice, katera dovoli 4'/2 % posojilo 50.000 gld. proti vrnitvi s stalnimi polletnimi anticipatnimi anuitetami v dobi 50 let. To posojilo pa bo deželna blagajnica po potrebi v delnih zneskih, najkasneje pa v 6 mesecih vzdignila. (Št. 5909, 9871, 10251 1. 1899.) V 20. deželnozborski seji dne 13. maja 1899 pri drugem branju zakonskega načrta glede ustanovitve zaklada za melijoracije in javna dela na Kranjskem sklenene resolucije so se c. kr. deželnemu predsedstvu prijavile s prošnjo, da pri c. kr. vladi izposluje olajšave in udobnosti, ki jih je deželni zbor želel glede posojila omenjenega zaklada, (st. 6000 1. 1899.) Ravnateljstvo podružnice c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu se je obrnilo z dopisom na deželni odbor ter mu ponudilo svojo pomoč glede izvršitve zgoraj omenjene posojilne operacije in pa glede ustanovitve deželne hipotečne banke, katera ponudba se bo ob svojem času primerno upoštevala. (Št. 6472, 10577 1. 1899.) Z dopisom c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 6. aprila 1899, št. 186, se je vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 9. marca 1899, št. 4126, deželni bla-gajnici nakazal po provizorni razdelitvi v smislu člana IX. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 230, na vojvodino Kranjsko odpadajoči delež na večjem donosu direktnih osebnih davkov leta 1898. v znesku 37.863 gld. in sicer provizorno ter proti svoječasnemu končnemu obračunu in z dostavkom, da se razlika med provizorno nakazanim in pa v državnem proračunu 1. 1898. izračunjenim deležem na večjem donosu direktnih osebnih davkov pojasnuje s tem, da se je pri izračunjenju provizorno nakazanega deleža v smislu člana IX., 2. odstavka zakona o osebnih davkih vzel za podlago dejanski donos realnih davkov leta 1898., pri izračunjenju deležev v državnem proračunu za 1. 1898. pa proračun o realnih davkih leta 1898. Z ozirom na v računskem sklepu za kronovino Kranjsko izkazani donos vseh realnih davkov leta 1898. v znesku 804.589 gld. 85'/2 kr. se je glasom dopisa c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 19. avgusta 1899, št. 12491, vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 28. junija 1899, št. 33134, pri določitvi na Kranjsko pripadajočega deleža od 3,000.000 gld. isti za 1. 1898. po razmerji cele vplačane svote realnih davkov znašajoče 63,794.137 gld. 34’/2 kr., in po razmerji svot, ki so jih plačale posamezne dežele, izračunil le na 37.837 gld.; zajedno je c. kr. finančno ministerstvo deželnemu odboru prijavilo, da diferenca 26 gld. nasproti provizorno nakazanemu deležu 37.863 gld. ni vrniti v gotovini, temveč da jo je zaračuniti kot predplačilo na račun deleža, ki ga je pričakovati za 1. 1899. 4. Vpeljava električne razsvetljave v deželnem gledišči. 5. Naprava telefona za nadzorništvo deželne naklade, za blaznico na Studencu in pisarno vodstva za stavbo dež. dvorca. 6. Ustanovitev višega deželnega sodišča v Ljubljani. 7. Olajšave pri novih stavbah in prezidavah v Ljubljani. 8. Pomnožitev c. kr. žandar-merije. 9. Reorganizacija neera-ričnih pošt. Z dopisom c. kr. finančnega ravnateljstva dne 22. avgusta 1899, št. 454/pr., se je vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 4. avgusta 1899, št. 40.806, deželi kranjski nakazala polovica v državni proračun za leto 1899. kot delež dežele za 1. 1899. ustanovljenega zneska 38.675 gld., to je 19.337 gld. odštevši zgoraj omenjenih ,26 gld., katere je, kakor se je pri končni določitvi deležev za leto 1898. pokazalo, država preveč izplačala, torej le še ostanek 19.311 gld. (Št. 4173, 4541, 9608 1. 1899.) Tvrdka Siemens & Halske, kateri je bila izročena vpeljava električne razsvetljave v deželnem gledišči, pričela je dotično delo 18. julija 1898 ter ga dovršila 21. septembra 1898. Vsa vodilna naprava, o kateri kakor tudi o zvezah, o grupiranju svetilk in varstvenih napravah je gledališko nadzorstvo izdelalo obširno poročilo, izvršena je v trojevodnem sistemu z naponom po dvakrat 150 volt. Vsega skupaj se je vpeljalo 908 žarnic. Naprava funkcijo-nira v vsakem oziru povoljno, tervtudi dotične vsakdanje financijelne zahteve za obe gledališki podjetništvi niso neugodne. (Št. 8254 1. 1898., 720 1. 1899.) V olajšanje uradovanja z nadzorništvom deželne naklade in vpoštevaje večstranske želje ljubljanskih trgovcev se je ukrenila naprava telefona za omenjeni urad ter se je c. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani naprosil, da za omenjeno postajo, ker je urad javen, izposluje znižanje postojnine in pretičnine na polovico normalne pristojbine, kateri želji se je tudi res ustreglo. Stavbenine se je plačalo 50 gld., postojnine in pj-etičnine pa, in sicer za čas od 20. aprila do 30. junija 1899 delni znesek 4 gld. 93 kr. (Št. 1757, 3142, 6028 1. 1899.) Nadalje se je z ozirom na to, — da je deželni zbor, ko je odobril razširjatve v deželni blaznici na Studencu, sklenil tudi napravo telefonične zveze med glavnim zavodom in zdravniško hišo ter v ta namen dovolil kredit 500 gld. — deželni stavbni urad pooblastil, da to delo izvrši po inštalaterju Francu Antosiewicz za pavšalni znesek 222 gld. 35 kr., v kateri svoti pa niso obseženi leseni stebri za žice in mezde dninarjev, katerih je treba pri montaži, tako da bodo vsi inštalacijski stroški znašali okroglo 300 gld. (Št. 9950 1. 1899.) Končno se je še v olajšavo prometa med vodstvom za stavbo deželnega dvorca in med mnogimi podjetniki in obrtniki sklenila vpeljava^ telefona v pisarno stavbnega vodstva, za katero napravo se je plačala stavbenina 60 gld. (Št. 10204 1. 1899.) Deželnozborski sklep 21. seje dnč 16. maja 1899 glede ustanovitve višega deželnega sodišča v Ljubljani je bil prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, da na primernem mestu upliva, da se mu ugodi. (Št. 6021 1. 1899.) V deželnozborski seji dne 11. aprila 1899 je bila vlada pozivljana, da izposluje zakon, s katerim se olajšave, ki jih za nove stavbe in prezidave v Ljubljani dcfiočata §§ 1. in 2. zakona z dne 23. julija 1895, drž. zak. št. 88, podaljšajo do 23. julija 1905. O tem sklepu je bila c. kr. deželna vlada z opetovanim primernim priporočilom obveščena. (Št. 4339 1. 1899.) Po naznanilupo veljništva c. kr. deželne žandarmerije z dne 9. junija 1899, št. 604, je c. kr. ministerstvo za deželno bran z ukazom dne 18. aprila 1899, št. 10720/1506 III, z dnem L maja 1899 pomnožilo c. kr. žandarmerijo na Kranjskem za 24 mož. Povodom te po-množitve izplačal se je c. kr. deželnemu žandarmerijskemu poveljništvu za posteljno opravo in druge potrebščine v vojašnici znesek 1877 gld. 81 kr. (Št. 6744, 7893, 8670, 9018 1. 1899.) V 18. seji dne 10. maja 1899 je deželni zbor priznal, da je reorganizacija neera-ričnih pošt na deželi in zboljšanje gmotnega stanja in preskrbljenja poštarjev in poštnih upraviteljev nujno potrebna ter opozoril c. kr. vlado na to, da v tem oziru pričeto akcijo nadaljuje in sedanje neznosne razmere čim prej mogoče odpravi. 4. Vpeljava električne razsvetljave v deželnem gledišči. 5. Naprava telefona za nadzorništvo deželne naklade, za blaznico na Studencu in pisarno vodstva za stavbo dež. dvorca. 6. Ustanovitev višega deželnega sodišča v Ljubljani. 7. Olajšave pri novih stavbah in prezidavah v Ljubljani. 8. Pomnožitev c. kr. žandar-merije. 9. Reorganizacija neera-ričnih pošt. 226 Letno poročilo. — § 11. Različne reči. Z dopisom c. kr. finančnega ravnateljstva dne 22. avgusta 1899, št. 454/pr., se je vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 4. avgusta 1899, št. 40.806, deželi kranjski nakazala polovica v državni proračun za leto 1899. kot delež dežele za 1. 1899. ustanovljenega zneska 38.675 gld., to je 19.337 gld. odštevši zgoraj omenjenih „26 gld., katere je, kakor se je pri končni določitvi deležev za leto 1898. pokazalo, država preveč izplačala, torej le še ostanek 19.311 gld. (Št. 4173, 4541, 9608 1. 1899.) Tvrdka Siemens & Halske, kateri je bila izročena vpeljava električne razsvetljave v deželnem gledišči, pričela je dotično delo 18. julija 1898 ter ga dovršila 21. septembra 1898. Vsa vodilna naprava, o kateri kakor tudi o zvezah, o grupiranju svetilk in varstvenih napravah je gledališko nadzorstvo izdelalo obširno poročilo, izvršena je v troj e vodnem sistemu z napönom po dvakrat 150 volt. Vsega skupaj se je vpeljalo 908 žarnic. Naprava funkcijo-nira v vsakem oziru po voljno, tervtudi dotične vsakdanje financijelne zahteve za obe gledališki podjetništvi niso neugodne. (Št. 8254 1. 1898., 720 1. 1899.) V olajšanje uradovanja z nadzorništvom deželne naklade in vpoštevaje večstranske želje ljubljanskih trgovcev se je ukrenila naprava telefona za omenjeni urad ter se je c. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani naprosil, da za omenjeno postajo, ker je urad javen, izposluje znižanje postojnine in pretičnine na polovico normalne pristojbine, kateri želji se je tudi res ustreglo. Stavbenine se je plačalo 50 gld., postojnine in pretičnine pa, in sicer za čas od 20. aprila do 30. junija 1899 delni znesek 4 gld. 93 kr. (Št. 1757, 3142, 6028 1. 1899.) Nadalje se je z ozirom na to, — da je deželni zbor, ko je odobril razširjatve v deželni blaznici na Studencu, sklenil tudi napravo telefonične zveze med glavnim zavodom in zdravniško hišo ter v ta namen dovolil kredit 500 gld. — deželni stavbni urad pooblastil, da to delo izvrši po inštalaterju Francu Antosiewicz za pavšalni znesek 222 gld. 35 kr., v kateri svoti pa niso obseženi leseni stebri za žice in mezde dninarjev, katerih je treba pri montaži, tako da bodo vsi inštalacijski stroški znašali okroglo 300 gld. (Št. 9950 1. 1899.) Končno se je še v olajšavo prometa med vodstvom za stavbo deželnega dvorca in med mnogimi podjetniki in obrtniki sklenila vpeljava telefona v pisarno stavbnega vodstva, za katero napravo se je plačala stavbenima 60 gld. (Št. 10204 1. 1899.) Deželnozborski sklep 21. seje dnč 16. maja 1899 glede ustanovitve višega deželnega sodišča v Ljubljani je bil prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, da na primernem mestu upliva, da se mu ugodi. (Št. 6021 1. 1899.) V deželnozborski seji dne 11. aprila 1899 je bila vlada pozivljana, da izposluje zakon, s katerim se olajšave, ki jih za nove stavbe in prezidave v Ljubljani določata §§ 1. in 2. zakona z dne 23. julija 1895, drž. zak. št. 88, podaljšajo do 23. julija 1905. O tem sklepu je bila c. kr. deželna vlada z opetovanim primernim priporočilom obveščena. (Št. 4339 1. 1899.) Po naznanilupo veljništva c. kr. deželne žandarmerije z dne 9. junija 1899, št. 604, je c. kr. ministerstvo za deželno bran z ukazom dne 18. aprila 1899, št. 10720/1506 III, z dnem 1. maja 1899 pomnožilo c. kr. žandarmerijo na Kranjskem za 24 mož. Povodom te po-množitve izplačal se je c. kr. deželnemu žandarmerijskemu poveljništvu za posteljno opravo in druge potrebščine v vojašnici znesek 1877 gld. 81 kr. (Št. 6744, 7893, 8670, 9018 1. 1899.) V 18. seji dne 10. maja 1899 je deželni zbor priznal, da je reorganizacija neera-ričnih pošt na deželi in zboljšanje gmotnega stanja in preskrbljenja poštarjev in poštnih upraviteljev nujno potrebna ter opozoril c. kr. vlado na to, da v tem oziru pričeto akcijo nadaljuje in sedanje neznosne razmere čim prej mogoče odpravi. 10. Revizija distančnih razkaznic. 11. Svetovna razstava v Parizu. 12. Bolniško zavarovanje poslov. 13. Zboljšanje stanja Idrijskih delavcev in ustanovitev višjega učnega zavoda. 14. Pristop dež. odbora c. kr. geogra-fični družbi na Dunaju. 15. Miloščina Nikolaju Peljhan.’ O tem sklepu je bilo primernim potom obveščeno c. kr. deželno predsedstvo. (Št. 5913 1. 1899.) Deželnozborski sklep 18. seje dne 10. maja 1899, s katerim se je c. kr. vlada pozvala vkreniti, da se distančne razkaznice v posameznih političnih okrajih pregledajo ter po dejanskih razmerah in obstoječih občilih primerno popravijo, je bil prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu ter so se mu navedli razlogi, ki so provzročili ta sklep. (Št. 5911 1. 1899.) Na prošnjo deželne komisije za Pariško razstavo, da se ji prepusti jeden del za svetovno razstavo v Parizu dovoljenega kredita 6000 gld., je deželni odbor sklenil, odkazati jej dve tretjini omenjenega zneska, oziroma prvih dveh obrokov tega kredita skupnih 4000 gld., torej znesek 2666 gld., dočim se bo ostanek 1334 gld. izplačal leta 1900. (Št. 3062 1. 1898., 4127 1. 1899.) V 19. seji dne 12. maja* 1899 je deželni zbor izrekel mnenje, da bi bilo razmeram dežele Kranjske primerno, če se zakon z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 38, glede bolniškega zavarovanja delavcev v toliko popolni, da se krog tistih oseb, ki so po določilu § 3., odstavek 2. in 3. omenjenega zakona upravičene za pristop k bolniškemu zavarovanju, tako razširi, da bodo tudi osebe, ki imajo posle, s svojimi posli vred upravičene pristopiti k bolniškemu zavarovanju po načinu določenem v zakonu o bolniškem zavarovanju. Za slučaj, da se državni zakon v tem smislu spremeni, bo one gospodarje, ki se poslužujejo te pravice, p6tom deželnega zakonodajstva oprostiti za slučaj bolezni svojih poslov odgovornosti, oziroma povračilne dolžnosti, ki jih sicer zadeva. Ta deželnozborski sklep seje naznanil c. kr. deželni vladi, da ga prijavi c. kr. minister-stvu za notranje stvari, potem pa deželnim odborom na Dunaju in v Opavi. (Št. 9417 1. 1894., 4623, 7248, L1897., 78, 9564 1. 1898., 1668, 3747, 5989 1. 1899.) Glasom naznanila c. kr. deželne vlade z dne 21. novembra 1898, št. 16115, je vsled ukaza c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 5. novembra 1898, št. 9704, zboljšanje stanja delavcev in provizijonistov in dotičnih vdov in sirot v Idriji že izpeljano, in sicer na ta način, da se jim limito-užitki ne oddajajo več proti odbitku limito-vrednosti od mezd in provizij, temveč dajejo se jim brezplačno v nespremenjeni izmeri. Glede stanja in preskrbljenja eraričnih gozdnih delavcev se vrše pozvedbe. Kar se pa tiče ustanovitve srednje šole v Idriji, pa poljedelsko ministerstvo prošnje deželnega zbora ne more v pretres vzeti, pač pa je to vprašanje odstopilo v pretehtovanje c. kr. naučnemu ministerstvu. (Št. 2364 1. 1898., 12583 1. 1899.) V 18. deželnozborski seji dnč 10. maja 1899 se je prošnja c. kr. geografične družbe na Dunaju za podporo izročila deželnemu odboru v rešitev. Upoštevaje namene te družbe je deželni odbor družbi prijayil, da jej pristopi kot izredni član ter jej je zajedno doposlal članarino 10 gld. za 1. 1899. (Št. 5898 1. 1899.) Bivšemu dacarju deželne naklade Nikolaju Peljhan, čegar prošnja za podporo se je v 18. deželnozborski seji dne 10. maja 1899 v rešitev odstopila deželnemu odboru, bila je izjemoma dovoljena enkratna podpora 20 gld. iz prihrankov za podpore bolnim dacarjem deželne naklade. (Št. 5892 1. 1899.) 228 Letno poročilo. § 11. Različne reči. 10. Revizija distančnih razkaznic. 11. Svetovna razstava v Parizu. 12. Bolniško zavarovanje poslov. 13. Zboljšanje stanja Idrijskih delavcev in ustanovitev višjega učnega zavoda. 14. Pristop dež. odbora c. kr. geogra-fični družbi na Dunaju. 15. Miloščina Nikolaju Peljhan.’ O tem sklepu je bilo primernim potom obveščeno c. kr. deželno predsedstvo. (Št. 5913 1. 1899.) Deželnozborski sklep 18. seje dne 10. maja 1899, s katerim se je c. kr. vlada pozvala vkreniti, da se distančne razkaznice v posameznih političnih okrajih pregledajo ter po dejanskih razmerah in obstoječih občilih primerno popravijo, je bil prijavljen c. kr. deželnemu predsedstvu ter so se mu navedli razlogi, ki so provzročili ta sklep. (Št. 5911 1. 1899.) Na prošnjo deželne komisije za Pariško razstavo, da se ji prepusti jeden del za svetovno razstavo v Parizu dovoljenega kredita 6000 gld., je deželni odbor sklenil, odkazati jej dve tretjini omenjenega zneska, oziroma prvih dveh obrokov tega kredita skupnih 4000 gld., torej znesek 2666 gld., dočim se bo ostanek 1334 gld. izplačal leta 1900. (Št. 3062 1. 1898., 4127 1. 1899.) V 19. seji dne 12. maja- 1899 je deželni zbor izrekel mnenje, da bi bilo razmeram dežele Kranjske primerno, če se zakon z dne 30. marca 1888, drž. zale. št. 38, glede bolniškega zavarovanja delavcev v toliko popolni, da se krog tistih oseb, ki so po določilu § 3., odstavek 2. in 3. omenjenega zakona upravičene za pristop k bolniškemu zavarovanju, tako razširi, da bodo tudi osebe, ki imajo posle, s svojimi posli vred upravičene pristopiti k bolniškemu zavarovanju po načinu določenem v zakonu o bolniškem zavarovanju. Za slučaj, da se državni zakon v tem smislu spremeni, bo one gospodarje, ki se poslužujejo te pravice, pötom deželnega zakonodajstva oprostiti za slučaj bolezni svojih poslov odgovornosti, oziroma povračilne dolžnosti, ki jih sicer zadeva. Ta deželnozborski sklep seje naznanil c. kr. deželni vladi, da ga prijavi c. kr. minister-stvu za notranje stvari, potem pa deželnim odborom na Dunaju in v Opavi. (Št. 9417 1. 1894., 4623, 7248, L1897., 78, 9564 1. 1898., 1668, 3747, 5989 1. 1899.) Glasom naznanila c. kr. deželne vlade z dne 21. novembra 1898, št. 16115, je vsled ukaza c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 5. novembra 1898, št. 9704, zboljšanje stanja delavcev in provizijonistov in dotičnih vdov in sirot v Idriji že izpeljano, in sicer na ta način, da se jim limito-užitki ne oddajajo več proti odbitku limito-vrednosti od mezd in provizij, temveč dajejo se jim brezplačno v nespremenjeni izmeri. Glede stanja in preskrbljenja eraričnih gozdnih delavcev se vrše pozvedbe. Kar se pa tiče ustanovitve srednje šole v Idriji, pa poljedelsko ministerstvo prošnje deželnega zbora ne more v pretres vzeti, pač pa je to vprašanje odstopilo v pretehtavanje c. kr. naučnemu ministerstvu. (Št. 2364 1. 1898., 12583 1. 1899.) V 18. deželnozborski seji dnč 10. maja 1899 se je prošnja c. kr. geograflčne družbe na Dunaju za podporo izročila deželnemu odboru v rešitev. Upoštevaje namene te družbe je deželni odbor družbi prijavil, da jej pristopi kot izredni član ter jej je zajedno doposlal članarino 10 gld. za 1. 1899. (Št. 5898 1. 1899.) Bivšemu dacarju deželne naklade Nikolaju Peljhan, čegar prošnja za podporo se je v 18. deželnozborski seji dne 10. maja 1899 v rešitev odstopila deželnemu odboru, bila je izjemoma dovoljena enkratna podpora 20 gld. iz prihrankov za podpore bolnim dacarjem deželne naklade. (Št. 5892 1. 1899.) 16. Gasilno- stražni zaklad. Pričetkom leta 1898. je znašala imovina požarno - brambnega zaklada .......................................................... Tekom omenjenega leta so vplačale požarne zavarovalnice temu zakladu za leto 1897. postavnih doneskov...................... s katerimi je skupna imovina v letu 1898. narastla na............. Od tega skupnega zneska se je izplačalo prostovoljnim gasilnim društvom in ponesrečenim gasilcem podpor v skupnem znesku................................... 7.890 gld. — kr. ter se je izdalo za vezanje računske knjige _____2 „ 20 „ tedaj je koncem leta 1898. te- imovine še ostalo ........ in ako se k temu prištejejo zapadle obresti hranilnih vlog v znesku pokaže se skupna končna imovina....................... torej proti pričetni imovini v znesku................. manjša za . 9.854 gld. 41'/, kr. 7.281 55 52’/, 55 17.135 gld. 94 kr. 7.892 55 20 55 9.243 gld. 74 kr. 405 55 94 55 9.649 gld. 68 kr. 9.854 55 41 V, 55 204 gld. 73 V, kr. Leta 1899. so vplačale požarne zavarovalnice na korist požarno-brambenemu zakladu za leto 1898. sledeče doneske: 1. Vzajemna zavarovalna družba v Gradci 1.782 gld. 69 kr. 2. Slavija 1.683 55 15 55 3. Assicurazioni Generali 729 55 54 55 4. Avstrijski Phönix 724 55 59 55 5. Riunione Adriatica di Sicurta 597 55 77 55 6. Ogrsko-francosko zavarovalno društvo v Gradci . . . 401 55 287, 55 7. Donav * 343 55 50 55 8. Fonciere 222 55 50 55 9. North Britisch and Mercantile 192 55 94 55 10. Dunajska zavarovalnica v Gradci 169 55 73 55 11. Concordia 155 55 51 55 12. Unio catholica 134 55 727, 55 13. Zavarovalnica za rudnike, strojne in kovinske tovarne . 48 55 64 55 14. Ogrsko-francosko zavarovalno društvo na Dunaju . . 44 55 41 55 15. Dunajska zavarovalnica v Trstu 41 55 35 55 16. Domovinska splošna zavarovalnica 15 55 8 55 17. Moravsko-šlezijska vzajemna zavarovalnica — 55 54 55 18. Lipska zavarovalnica — 55 40 55 Skupaj . 7.288 gld. 35 kr. Za leto 1898. so se dovolile sledečim gasilnim društvom, oziroma občinam podpore: Begunje na Gorenjskem 80 gld., Belapeč 80 gld., Bizovik pri Ljubljani 100 gld., Bled 100 gld., Bloke pri Ložu 30 gld., Bohinjska Bela 150 gld., Borovnica 80 gld., Brdo 100 gld., Breznica za gasilno orodje 100 gld. ter za napravo vodnjaka 100 gld., Brezovica 150 gld., Cirknica 150 gld., Črnivrh pri Idriji 100 gld., Črnomelj 100 gld., Dob 100 gld., Dobrova pri Ljubljani 150 gld., Dolenjavas pri Ribnici 80 gld., Dolenji Logatec 80 gld., Dolsko 100 gld., Domžale 100 gld., Dovje 100 gld., Gorje na Gorenjskem 100 gld., Horjul 100 gld., Hruševje-Slavina 80 gld., Ilirska Bistrica 100 gld., Kamnagorica 150 gld., Kamnik 300 gld., Kočevje 100 gld., Komenda pri Kamniku 150 gld., Koprivnik 50 gld., Koroška Bela 150 gld., Kranj 120 gld., Kranjska Gora 80 gld., Krka 100 gld., Kropa 100 gld., Krško 80 gld., Litija 100 gld., Ljubljana, društvo 300 gld., Ljubljana, zaveza 600 gld., Mojstrana 50 gld., Mokronog 50 gld., Moste pri Ljubljani 150 gld., Mošnje 150 gld., Nemška Loka 80 gld., Novomesto 250 gld., PJanina 60 gld., Polhovgradec 150 gld., Postojna 100 gld., Preddvor 150 gld., Predgrad pri Črnomlji 50 gld., Rateče na Gorenjskem 270 gld., Ribnica 100 gld., Selce pri Škofjiloki 150 gld., Sodražica 100 gld., Spodnja Šiška 100v gld., Staritrg pri Črnomlji 100 gld., Staritrg pri Ložu 100 gld., Studenec-Ig 120 gld., Škofjaloka v100 gld., Škofljica 150 gld., Šmartno pri Litiji 50 gld., Šmartno pod Šmarno goro vl00 gld., Št. Jernej 100 gld., Št. Vid nad Ljubljano 100 gld., Št. Vid pri Vipavi 60 gld., Št. Vid pri Zatičini 150 gld., Toplice pri Novemmestu 100 gld., Trebnje 100 gld., Tržič 100 gld., Vič-Glince 80 gld., Vipava 80 gld., Višnjagora 70 gld., Vnanje Gorice 150 gld., Vrhnika 100 gld., Zagorje ob Pivki 100 gld., Železniki 150 gld., Žiri 100 gld. in Žužemperk 100 gld. 16. Gasilno- stražni zaklad. 230 Letno poročilo. § 11. Različne reči. Pričetkom, leta 1898. je znašala imovina požarno - brambnega zaklada ........................................................... Tekom omenjenega leta so vplačale požarne zavarovalnice temu zakladu za leto 1897. postavnih doneskov..................... s katerimi je skupna imovina v letu 1898. narastla na............. 17.135 gld. 94 Od tega skupnega zneska se je izplačalo prostovoljnim gasilnim društvom in ponesrečenim gasilcem podpor v skupnem znesku..................................... 7.890 gld. — kr. ter se je izdalo za vezanje računske knjige ________2 „ 20 „ 9.854 gld. 41 kr. 7.281 „ 52 V, „ 7.892 9.243 gld. 74 405 „ 94 9.649 gld. 68 kr. 9.854 „ 41 V, „ 204 gld. 73 V, kr. tedaj je koncem leta 1898. te- imovine še ostalo ........ in akb se k temu prištejejo zapadle obresti hranilnih vlog v znesku pokaže se skupna končna imovina.................................. torej proti pričetni imovini v znesku............................ manjša za . Leta 1899. so vplačale požarne zavarovalnice na korist požarno-brambenemu zakladu za leto 1898. sledeče doneske: 1. Vzajemna zavarovalna družba v Gradci................ 2. Slavija............................................. 3. Assicurazioni Generali.............................. 4. Avstrijski Phönix................................... 5. Riunione Adriatica di Sicurta....................... 6. Ogrsko-francosko zavarovalno društvo v Gradci . . . 7. Donav........................'...................... 8. Fonciere............................................ 9. North Britisch and Mercantile....................... 10. Dunajska zavarovalnica v Gradci..................... 11. Concordia........................................... 12. Unio catholica...................................... 13. Zavarovalnica za rudnike, strojne in kovinske tovarne . 14. Ogrsko-francosko zavarovalno društvo na Dunaju . . 15. Dunajska zavarovalnica v Trstu...................... 16. Domovinska splošna zavarovalnica.................... 17. Moravsko-šlezijska vzajemna zavarovalnica........... 18. Lipska zavarovalnica................................ Skupaj . 7.288 gld. 35 kr. Za leto 1898. so se dovolile sledečim gasilnim društvom, oziroma občinam podpore: 1.782 gld. 69 kr. 1.683 15 77 729 54 77 724 59 77 597 •n 77 77 401 77 28'/, 77 343 50 222 it 50 192 94 77 169 73 155 11 51 134 7? 727, 77 48 77 64 77 44 77 41 77 41 77 35 77 15 77 8 77 — 77 54 77 — 77 40 77 Begunje na Gorenjskem 80 gld., Belapeč 80 gld., Bizovik pri Ljubljani 100 gld., Bled 100 gld., Bloke pri Ložu 30 gld., Bohinjska Bela 150 gld., Borovnica 80 gld., Brdo 100 gld., Breznica za gasilno orodje 100 gld. ter za napravo vodnjaka 100 gld., Brezovica 150 gld., Cirknica 150 gld., Črni vrh pri Idriji 100 gld., Črnomelj 100 gld., Dob 100 gld., Dobrova pri Ljubljani 150 gld., Dolenjavas pri Ribnici 80 gld., Dolenji Logatec 80 gld., Dolsko 100 gld., Domžale 100 gld., Dovje 100 gld., Gorje na Gorenjskem 100 gld., Horjul 100 gld., Hruševje-Slavina 80 gld., Ilirska Bistrica 100 gld., Kamnagorica 150 gld., Kamnik 300 gld., Kočevje 100 gld., Komenda pri Kamniku 150 gld., Koprivnik 50 gld., Koroška Bela 150 gld., Kranj 120 gld., Kranjska Gora 80 gld., Krka 100 gld., Kropa 100 gld., Krško 80 gld., Litija 100 gld., Ljubljana, društvo 300 gld., Ljubljana, zaveza 600 gld., Mojstrana 50 gld., Mokronog 50 gld., Moste pri Ljubljani 150 gld., Mošnje 150 gld., Nemška Loka 80 gld., Novomesto 250 gld., Planina 60 gld., Polhovgradec 150 gld., Postojna 100 gld., Preddvor 150 gld., Predgrad pri Črnomlji 50 gld., Rateče na Gorenjskem 270 gld., Ribnica 100 gld., Selce pri Škofjiloki 150 gld., Sodražica 100 gld., Spodnja Šiška 100v gld., Staritrg pri Črnomlji 100 gld., Staritrg pri Ložu 100 gld., Studenec - Ig 120 gld., Škofjaloka JLOO gld., Škofljica 150 gld., Šmartno pri Litiji 50 gld., Šmartno pod Šmarno goro vl00 gld., Št. Jernej 100 gld., Št. Vid nad Ljubljano 100 gld., Št. Vid pri Vipavi 60 gld., Št. Vid pri Zatičini 150 gld., Toplice pri Novemmestu 100 gld., Trebnje 100 gld., Tržič 100 gld., Vič-Glince 80 gld., Vipava 80 gld., Višnjagora 70 gld., Vnanje Gorice 150 gld., Vrhnika 100 gld., Zagorje ob Pivki 100 gld., Železniki 150 gld., Žiri 100 gld. in Žužemperk 100 gld. 17. Računski zaključek 3 % državnega posojila za 1. 1898. Dalje je dobila vdova ponesrečenega gasilca Janeza Indofa, Marija Indof, vsak mesec 5 gld. podpore, torej za celo leto 60 gld.; istotako je prejela Julijana Pirc, vdova umrlega gasilca Josipa Pirca, za leto 1898. 36 gld. podpore. Končno se je nakazalo zvezi kranjskih gasilnih društev v Ljubljani v podporo raznim pri požarih ponesrečenim gasilcem skupaj 161 gld. V smislu zadevnega dogovora je zapadel 1.1898. od dovoljenega 3 % državnega posojila v znesku 1,500.000 gld. III. in zadnji obrok v znesku 500.000 gld. v izplačilo. Od tega, dne 1. marcija 1898. 1. prejetega obroka se je izplačal še isti dan mestni občini ljubljanski pripadajoči del v znesku . . 283.334 „ z ostankom v znesku............................................. 216.666 gld. je pa deželni odbor razpolagal sledeče: 1. ) deželnemu zakladu se je oddal na račun za zgradbo deželnih hiš namenjenega posojila v znesku 550.000 gld. zadnji obrok, to je znesek.............................. 183.333 gld. 33 kr. 2. ) 98 posestnikom so se izplačala na račun za posestnike na deželi namenjenega zneska 100:000 gld. posojila v skupnem znesku 31.000 Skupaj . Konec 1. 1898. je ostal toraj znesek........................ odnosno prištevši v računskem zaključku za 1. 1897. izkazani, od prejetega I. in II. obroka konec 1. 1897. preostajajoči znesek.......... 214.333 33 kr. kr. 2.332 gld. 67 kr. 20.118 „ - „ tedaj skupaj znesek................................................. 22.450 gld. 67 kr. neporabljen. Ta ostanek bo tekom 1. 1899. posestnikom, odnosno mestni občini ljubljanski izplačati, do tje pa je v kranjski hranilnici plodonosno naložen. Od prejetega skupnega 3% državnega posojila v znesku 650.000 gld. znašajo 3% obresti: a) za 1. 1897.................................................. 9.750 gld. 017* kr. b) za 1. 1898............................................. 18.416 „ 67 „ Skupaj . 28.166 gld. 68 */2 kr. Te in nadaljne obresti, ki bodo še do konci 1. 1900. narastle, se bodo plačevale c. kr. erarju od 1. 1901. naprej v 20 letnih enakih obrokih. Od skupnih do konci 1. 1898. izplačanih posojil v znesku 627.549 gld. 33 kr. so plačali obresti za 1. 1898.: a) deželni zaklad......................................... 15.583 gld. 31 kr. b) 185 posestnikov........................................ 2,081 „ 80 */2 „ Skupaj . 17.665 gld. ll'/2 kr. Dalje je plačalo 1. 1898. še 119 posestnikov na račun 1. 1899. obresti v znesku 1165 gld. 50 kr. Skupne do konci 1. 1898. plačane obresti znašajo 27.270 gld. 701/2 kr., obresti od plodonosno naloženih glavnic, ki so konec 1.1898. znašale 49.720 gld. 74 kr., pa 4228 gld. 87 kr. Konec 1. 1898. je imel zaklad „3% državno posojilo“ čiste imovine......................................................... . . ali v primeri z ono konec 1. 1897. v znesku......................... 2.167 gld. 39 kr. 803 „ 47V2 „ več za............................................................... 1.363 gld. 91’/2 kr. Ta imovina služi v pokritje eventualnih poznejših izgub. (St. 11731 1. 1899.) 232 Letno poročilo. § 11. Različne reči. 17. Računski zaključek 3% državnega posojila za 1. 1898. Dalje je dobila vdova ponesrečenega gasilca Janeza Indofa, Marija Indof, vsak mesec 5 gld. podpore, torej za celo leto 60 gld.; istotako je prejela Julijana Pirc, vdova umrlega gasilca Josipa Pirca, za leto 1898. 36 gld. podpore. Končno se je nakazalo zvezi kranjskih gasilnih društev v Ljubljani v podporo raznim pri požarih ponesrečenim gasilcem skupaj 161 gld. V smislu zadevnega dogovora je zapadel 1.1898. od dovoljenega 3 % državnega posojila v znesku 1,500.000 gld. III. in zadnji obrok v znesku 500.000 gld. — kr. v izplačilo. Od tega, dne 1. marcijä 1898. 1. prejetega obroka se je izplačal še isti dan mestni občini ljubljanski pripadajoči del v znesku . . 283.334 „ — „ z ostankom v znesku..................................................... 216.666 gld. — kr. je pa deželni odbor razpolagal sledeče: 1. ) deželnemu zakladu se je oddal na račun za zgradbo deželnih hiš namenjenega posojila v znesku 550.000 gld. zadnji obrok, to je znesek.................................. 183.333 gld. 33 kr. 2. ) 98 posestnikom so se izplačala na račun za posestnike na deželi namenjenega zneska 100:000 gld. posojila v skupnem znesku . . . 31,000 „ — „ Skupaj . 214.333 „ 33 „ Konec 1. 1898. je ostal toraj znesek............................. 2.332 gld. 67 kr. odnosno prišteval v računskem zaključku za 1. 1897. izkazani, od prejetega Lin II. obroka konec 1. 1897. preostajajoči znesek.............. 20.118 „ — » tedaj skupaj znesek................................................. 22.450 gld. 67 kr. neporabljen. Ta ostanek bo tekom 1. 1899. posestnikom, odnosno mestni občini ljubljanski izplačati, do tj e pa je v kranjski hranilnici plodonosno naložen. Od prejetega skupnega 3% državnega posojila v znesku 650.000 gld. znašajo 3% obresti: a) za 1. 1897.................................................. 9.750 gld. 01'/2 kr. b) za 1. 1898....................................... 18.416 „ 67 „ Skupaj . 28.166 gld. 68 kr. Te in nadaljne obresti, ki bodo še do konci 1. 1900. narastle, se bodo plačevale c. kr. er ar ju od 1. 1901. naprej v 20 letnih enakih obrokih. Od skupnih do konci 1. 1898. izplačanih posojil v znesku 627.549 gld. 33 kr. so plačali obresti za 1. 1898.: a) deželni zaklad................................... 15.583 gld. 31 kr. b) 185 posestnikov................................... 2.081 „ 80 '/2 „ Skupaj . 17.665 gld. 11 ’/2 kr. Dalje je plačalo 1. 1898. še 119 posestnikov na račun 1. 1899. obresti v znesku 1165 gld. 50 kr. Skupne do konci 1. 1898. plačane obresti znašajo 27.270 gld. 701/2 kr., obresti od plodonosno naloženih glavnic, ki so konec 1.1898. znašale 49.720 gld. 74 kr., pa 4228 gld. 87 kr. Konec 1. 1898. je imel zaklad „3% državno posojilo“ čiste imovine.......................................................■ , . . 2.167 gld. 39 kr. ali v primeri z ono konec 1. 1897. v znesku.......................... 803 „ 47 '/2 „ več za............................................................... 1.363 gld. 91'/, kr. Ta imovina služi v pokritje eventualnih poznejših izgub. (Št. 11731 1. 1899.) 18. Računski zaključek o pobiranju užitnine za 1. 1898. 19. Računski zaključek samostojne deželne naklade na pivo za 1. 1898. 20. Računski zaključek o samostojni deželni nakladi na žganje ■ za 1. 1898. Leta 1898. je imela dežela pobiranje užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa v davčnih okrajih: Brdo, Idrija, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Lož, Mokronog, Novomesto, Tržič, Vrhnika, Zatičina in Zužemperk v zakupu. Nabralo se je v teh davčnih okrajih: 1. ) državne užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta 2. ) državne užitnine od mesa............................... 3. ) 40 % deželne doklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta....................................................... 4. ) 40% deželne doklade na užitnino od mesa................ 5. ) na globah.............................................. 6. ) na remanencah.......................................... 7. ) na raznih prihodkih.................................... Skupaj . 120.418 gld. 41 V, kr. 33.372 „ 79 V, „ 48.260 „ 13*/, „ 12.758 „ 69'/, „ 319 „ 56*/, „ 3.491 „ 24 „ 219.120 gld. 841/, kr. Stroškov za režijo je bilo 1. 1898. skupaj................................... c. kr. erarju se je pa plačalo pogojeno zakupno svoto............................... in deželnemu zakladu od te zakupnine 40% deželno doklado........................... 19.348 gld. 18'/* kr. 137.598 „ - „ 55.039 „ 20 Skupni stroški zakupa znašali so toraj............................... 211.985 „ 387, kr- in čisti dobiček znaša............................................... 7.135 gld. 46 kr. kateri znesek se je oddal deželnemu zakladu. Vrednost inventarja pri nadzorništvu sam. dež. naklade, katero opravlja tudi posel užitninskega zakupa, znaša konec 1. 1898. 249 gld. 55 kr. (Št. 7184 1. 1899.) Po računskem zaključku za 1. 1898. se je nabralo samostojne deželne naklade na pivo skupaj.................................... 90.059 gld. 60 kr. in na globah je bilo plačano...................................... 22 „ 39 „ Skupni dohodki znašajo toraj.......................... 90.081 gld. 99 kr. Stroški za pobiranje naklade so pa znašali............. . 1.007 „76 „ in čisti prihodek znaša tedaj......................... 89.074 gld. 227, kr. ali v primeri s proračunom v znesku.................. 100.000 „ —• „ manj za............................................... 10.925 gld. 77 7, kr. Primerjaje čisti prihodek .sam. dež. naklade na pivo za 1. 1898. v znesku.................................................. 89.074 „ 22 7, „ s čistim prihodkom 1. 1897. v znesku.................. 93.763 „ 49*/g „ se kaže, da je bilo leta 1898. proti letu 1897. za ....... 4.689 gld. 27 kr. manj dohodka, to pa osobito vsled tega, ker se je leta 1898. radi neugodnih vremenskih razmer manj piva povžilo. (Št. 11732 1. 1899.) Pri samostojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih tekočin je bilo 1. 1898. dohodkov: a) naklade................................................ 463.812 gld. 61*/, kr. h) 73 od nadzorništva izterjanih glob..................... 420 „ 2672 » c) izrednih dohodkov...................................... 1.088 „13 „ Skupaj . 465.321 gld. 017, kr. 234 Letno poročilo. § 11. Različne reči. 18. Računski zaključek o pobiranju užitnine za 1. 1898. 19. Računski zaključek samostojne deželne naklade na pivo za 1. 1898. 20. Računski zaključek o samostojni deželni nakladi na žganje • za 1. 1898. Leta 1898. je imela dežela pobiranje užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa v davčnih okrajih: Brdo, Idrija, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Lož, Mokronog, Novomesto, Tržič, Vrhnika, Zatičina in Zužemperk v zakupu. Nabralo se je v teh davčnih okrajih: 1. ) državne užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta . 120.418 gld. 41 ‘/2 kr. 2. ) državne užitnine od mesa........................... 33.372 „ 79'/2 „ 3. ) 40% deželne doklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta....................................................... 48.260 „ 13'/, „ 4. ) 40% deželne doklade na užitnino od mesa............ 12.758 „ ,69'/2 „ 5. ) na globah........................................... 319 „ 56 '/2 „ 6. ) na remanencah...................................... 3.491 „ 24 „ 7. ) na raznih prihodkih................................. 500 „ — „ Skupaj . 219.120 gld. 84*/2 kr. Stroškov za režijo je bilo 1. 1898. skupaj................................... c. kr. erarju se je pa plačalo pogojeno zakupno svoto in deželnemu zakladu od te zakupnine 40% deželno doklado........................... 19.348 gld. 18'/2 kr. 137.598 „ - „ 55.039 „ 20 „ Skupni stroški zakupa znašali so toraj............................... 211.985 „ 38 'j2 kr. in čisti dobiček znaša............................................... 7.135 gld. 46 kr. kateri znesek se je oddal deželnemu zakladu. Vrednost inventarja pri nadzorništvu sam. dež. naklade, katero opravlja tudi posel užitninskega zakupa, znaša konec 1. 1898. 249 gld. 55 kr. (Št. 7184 1. 1899.) Po računskem zaključku za 1. 1898. se je nabralo samostojne deželne naklade na pivo skupaj.................................... 90.059 gld. 60 kr. in na globah je bilo plačano...................................... 22 „ 39 „ Skupni dohodki znašajo toraj.......................... 90.081 gld. 99 kr. Stroški za pobiranje naklade so pa znašali............. . 1.007 „76 „ in čisti prihodek znaša tedaj......................... 89.074 gld. 22’/2 kr. ali v primeri s proračunom v znesku.................. 100.000 „ —• „ manj za............................................... 10.925 gld. 77 '/2 kr. Primerjaj e čisti prihodek sam. dež. naklade na pivo za 1. 1898. v znesku.................................................. 89.074 „ 22l/2 „ s čistim prihodkom 1. 1897. v znesku.................. 93.763 „ 49'/2 „ se kaže, da je bilo leta 1898. proti letu 1897. za ....... 4.689 gld. 27 kr. manj dohodka, to pa osobito vsled tega, ker se je leta 1898. radi neugodnih vremenskih razmer manj piva povžilo. (Št. 11732 1. 1899.) Pri samostojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih tekočin je bilo 1. 1898. dohodkov: a) naklade................................................ 463.812 gld. 6V/2 kr. b) '/z od nadzorništva izterjanih glob.................... 420 „ 26'/2 » c) izrednih dohodkov...................................... 1.088 „13 „ Skupaj . 465.321 gld. 01 '/2 kr. Prenos . Stroškov je pa bilo...................................... . ki se nastopno porazdelijo: plače, pavšali, stanarine boletnih uradov in diurna 39.470 gld. 80 kr.; potnine nadzornika 675 gld. 43 kr. in potnine revidenta 372 gld. 46 kr.; selitve in namestovanja dacarjev 531 gld. 457, kr.; prenočnine dacarjev 181 gld. 73 kr.; nagrade 6465 gld. 70 kr. in sicer: redne 351 gld. 70 kr. in izredne 6114 gld. — kr.; tiskovine 61 gld 32 kr.; razni stroški, kakor: za pečatni vosek, papir, poštnine, inventar itd. 1436 gld. 34 kr. Čistega dohodka je bilo toraj............................. ali proti proračunu s . . -........................................ več za . . ........................................................ 465.321 gld. 01 kr. 49.195 * 23 V, „ 416.125 gld. 77'/2 kr. 370.000 „ — „ 46.125 gld. 777, kr- Glede nagrad se omenja nastopno: 1. ) Redne nagrade se delijo v stalno nagrado letnih 160 gld., katero vživa deželni računski oficijal Hinko Lindtner in v nagrade v znesku 191 gld. 70 kr., katere je izplačalo nadzorništvo za razne ovadbe. 2. ) Izredne nagrade, katere je bilo vsled sklepa deželnega zbora z dne 10. maja 1899. 1. pri pobiranju naklade na žganje poslujočemu osobju dovoliti in od prihodka, računši naklado od hektoliterske stopinje povžitega navadnega žganja z 18 kr. in od litra poslajenih pijač s 6 kr., kar znaša................................................. 277.388 gld. 57 kr. odštevši prvotne remanence................. 12.040 gld. 62,/3 kr. potem znesek .............................. 100.000 „ — „ in režijske stroške........................ 43.056 „ 231/, kr. skupaj . 155.096 „ 86 „ toraj od dohodka................................................ 122.291 gld. 71 kr. s 5%, ali v znesku............................................ . 6.114 „ — „ odmeriti, so prejeli: začasni nadzornik 1200 gld.; revident in dacarji 3980 gld., blagajniško in knjigo vodstveno osobje 634 gld. in vdova prejšnjega nadzornika Ana Luby kot odpravnino 300 gld., — skupaj toraj 6.114 gld. Čista imovina znaša konec 1. 1898............... 2.709 gld. 641/, kr. odnosno, prištevši od plodonosno naložene in za podpore dacarjem namenjene glavnice 770 gld. 96 kr. do konci 1. 1898. narastle obresti v znesku........................................................ 202 „31 „ skupaj............................................................. 2.911 gld. 95x/, kr. ali v primeri z imovino konec 1. 1897. v znesku.................... 2.812 „ 77 7, „ več za............................................................... 99 gld. 18 kr. Na zadnji strani letnega poročila se nahajav od deželnega knjigovodstva sestavljen statistični izkaz glede konsuma žganja za 1. 1898. (Št. 11733 1. 1899.) Od deželnega odbora kranjskega, V Ljubljani, meseca decembra 1899. 236 Letno poročilo. § 11. Različne reči. Prenos . 465.321 gld. 01 kr. Stroškov je pa bilo......................................... . 49.195 „ 23’/* „ ki se nastopno porazdelijo: plače, pavšali, stanarine boletnih uradov in diurna 39.470 gld. 80 kr.; potnine nadzornika 675 gld. 43 kr. in potnine revidenta 372 gld. 46 kr.; selitve in namestovanja dacarjev 531 gld. 45'/z kr.; prenočnine dacarjev 181 gld. 73 kr.; nagrade 6465 gld. 70 kr. in sicer: redne 351 gld. 70 kr. in izredne 6114 gld. — lcr.; tiskovine 61 gld 32 kr.; razni stroški, kakor: za pečatni vosek, papir, poštnine, inventar itd. 1436 gld. 34 kr._________________________________ Čistega dohodka je bilo toraj.............................416.125 gld. 77'/2 kr. ali proti proračunu s . . -....................................... 370.000 „ — „ več za . . ....................................................... 46.125 gld. 77'/2 kr. Glede nagrad se omenja nastopno: 1. ) Redne nagrade se delijo v stalno nagrado letnih 160 gld., katero vživa deželni računski oficijal Hinko Lindtner in v nagrade v znesku 191 gld. 70 kr., katere je izplačalo nadzorništvo za razne ovadbe. 2. ) Izredne nagrade, katere je bilo vsled sklepa deželnega zbora z dne 10. maja 1899. 1. pri pobiranju naklade na žganje poslujočemu osobju dovoliti in od prihodka, računši naklado od hektoliterske stopinje povžitega navadnega žganja z 18 kr. in od litra poslajenih pijač s 6 kr., kar znaša................................................. 277.388 gld. 57 kr. odštevši prvotne remanence................. 12.040 gld. 621/2 kr. potem znesek............................... 100.000 „ — „ in režijske stroške........................ 43.056 „ 23*/2 kr. skupaj . 155.096 „ 86 „ toraj od dohodka......................................... 122.291 gld. 71 kr. s 5%, ali v znesku............................................. . 6.114 „ — „ odmeriti, so prejeli: začasni nadzornik 1200 gld.; revident in dacarji 3980 gld., blagajniško in knjigo vodstveno osobje 634 gld. in vdova prejšnjega nadzornika Ana Luby kot odpravnino 300 gld., — skupaj toraj 6.114 gld. Čista imovina znaša konec 1. 1898....................... 2.709 gld. 64'/2 kr. odnosno, prištevši od plodonosno naložene in za podpore dacarjem namenjene glavnice 770 gld. 96 kr. do konci 1. 1898. narastle obresti v znesku.......................................................... 202 „31 „ skupaj............................................................ 2.911 gld. 95 x/2 kr. ali v primeri z imovino konec 1. 1897. v znesku................... 2.812 „ 77 '/2 „ več za............................................................... 99 gld. 18 kr. Na zadnji strani letnega poročila se nahaja od deželnega knjigovodstva sestavljen statistični izkaz glede konsuma žganja za 1. 1898. (Št. 11733 1. 1899.) Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, meseca decembra 1899. Zaporedna št. — ^Soft = W 07* C ►O Sa e» 3 Ca co < crq £.J?- Si 3 3< 3 3 OnOI“iil?5(*22 <>S. a Se ^ O *—• < 3 3 ,3.72: 3 3 3, e. ¡-j 3 *3: 3 ri> O 3 I rt ^ rt, 0 » „ p I I i .*-• ,I°1I£@r?11I 1 I » p 5 2.®6>m 1 2.»s-^2 g sr B, ^ 52f C£>JD, 2. • £L. £T ££ w* Q< O" Sb s-S' g" ^ « 3- S a c^ CA q* • ^ ro • j-j pSS« ™ § S^iS?............3 33 *-r «b o ♦—; CA • 2........... S "■ -dr o .S- *~S & *0 O o< 3 O pr i-t 3 05 co GC CJiMKMOiOJMOCMlP* OlCMM^Ol^-JOCi^O^ 05O5OC0O^C0C7g © p o P to q CA j-* — ^ 3 3 »St.co J3 o rt 3 c; ■er' 22 f&» ^ 3 o S® W F74 C 525 OJ 3 co Ep S* p" p- 2 ap b ■ » gS p4 p co GO CD Cn DODODODODO^OOl^COCOt-^ ooDh-w^O)0:o]^05<1^ GO O I I 00 o a © a° a_2, ^3, _ o ;s@2 i.3A 3 ’ 5- ^3 ra~ P P Cfl

»p 3 » PCD p g-cr? P. P a ^Nj CL S " O CD ČS P c 3 TO ^os.-S- P-‘ dl to 2 TO ^ n p. to * p « Su 2 5 ■& deželne naklade Landes- auflage obdačenega žganja v litrih versteuerten Branntweines in Litern fl. kr. fl. kr. 7. fl. kr. ä 100 V„ poslajeno versüsst fl. kr. 100% poslajeno versüsst 1 Črnomelj — Tschernembl 4377 62 1585 36-2 2792 62 14442-95 298-25 28460 157, 0-507 001 2 Kamnik — Stein .... 40400 43'/s 2727 — 6-75 37673 437, 133511-66 2312-90 40210 1 007, 3-320 0-057 3 Kočevje — Gottschee . . . 21294 92 3716 — 17-45 17578 92 70019-20 1927-75 42806 — 49'/, 1-636 0-045 4 Kranj — Krainburg . . . 88589 74 V, 4004 — 4-52 84585 7477 293646-60 3305-10 52625 1 687, 5-599 0-062 5 Krško — Gurkfeld.... 17964 707, 3347 — 18-63 14617 707, 58320-85 3123-— 53237 — 33 V, 1-095 0-058 6 Litija — Littai ..... 34435 037, 1666 — 4-83 32769 037, 113778-45 2010-- 36851 — 937, 3-088 0-054 7 Ljubljana — Laibach . . . 150065 34 12447 80 8-29 137617 54 496638-80 7158*— 88174 1 70 5-632 0-081 8 r o crq £■ n> 0 1 to o Z 24315 20 2303 — 9-47 22012 20 80016-66 2068'— 40273 — 607, .1-986 0-051 9 Novomesto — Rudolfswert. 12049 027, 2126 — 17-64 9923 027 38982-76 2361-30 48346 — 25 0-806 0-049 10 Postojina — Adelsberg . . 13668 86'/, 2677 — 19-58 10991 867, 44495-08 2135-60 41479 — 32'/g 1-072 0-051 11 Radovljica — Radmannsdorf 56651 72'/, 2353 — 4-15 54298 72'/, 187205-71 3266-75 26497 2 14 7-065 0-123 Skupaj — Zusammen . 463812 617, 38951 80 8-40 424860 81'/, 1531058-72 29966-65 498958 — 93 3-068 0-06 2lnf?ang. iunMitiv-Uu'IrljlnlTc 6ev g>effioxx »om 28. pecemßcr 1898 ßt@ gum 16. "giTcii 1899. I. Si^mtg am 28. 2)ecem6er 1898. 3- 13.811 de 1898 — betreffenb bie probiforifdfe ©infjebung ber SanbeSumlagen pro 1899. — (vide § 1, äftarg. 1.) — 3- 13.872 de 1898 — betreffenb bie gortbauer ber Auflage bon ben SOiietginSerträgniffen in Saibad). — (vide § 1, 3)iarg. 3.) 3. 13.953 de 1898 — betreffenb bie ©rridjtung einer Uniberfität in Saibadj nnb in betreff ber ©tipenbien für bie juiünftigen Seljrfräfte an bicfer Uniberfität. — (vide § 8 A, SUŽarg. 48.) 3- 13.954 de 1898 —• betreffenb bie Deputation biegen ©rridjtung einer Uniberfität in Saibacf). — (vide § 8 A, ÜDiarg. 49.) 3- 13.955 de 1898 — betreffenb bie S3aul)erftellungen in ber Srrenanftalt in ©tubenj. — (SBirb ein befonberer 23erid)t borgelegt roerben.) 3- 13.956 de 1898 — betreffenb bie Verlegung be§ §lmt3fi|e§ be§ SBejirfSgeridjteS ©ittid). — (Der Sanbegau§fcf)uf§ bat ben 83efdjluf§ mit sJtote bom 30. December 1898 ber SanbeSreqierunq befanntgegeben.) III. Steinig am 17. SJiärg 1899. 3- 3315 de 1899 — betreffenb bie ©infüffrung fogenannter ©rbbebengüge Saibadj-DarbiS. — (vide § 6, Üftarg. 38.) 3- 3318 de 1899 — betreffenb bie ©pftemifirung bon lanbfcfjaftlidjen D£)ierärjtefteEen. — (vide § 3 G, ÜDiarg. 136.) 3.3319 de 1899 — betreffenb ben Slnfauf be§ fünftlerifcben ÜJiacblaffeS ber 33rüber ©ubic. — (vide 8 7 C, SOiarg. 38.) 3- 3368 de 1899 — betreffenb bie Dteorganifirung bež SanbeSmufeumS. — (SBirb ein befonberer 83erid)t borgelegt merben.) 3. 3376 de 1899 — betreffenb eine öuelifaffung in ber Drtfdfaft Sipa, ©emeinbe SBeinij. — (Die ©rfjebungen finb burcfjgefitfjrt morben, ba§ ißroject fonnte megen anbermeitiger itnauffd§iebbarer ©efdjäfte be§ SanbeSbauamteS nod) nid)t ausgearbeitet merben.) 3- 3377 de 1899 — betreffenb bie ©ubbention für bie .fperftetlung ber ©emeinbeftrafje Drata-Sučna. — (Die in Slbfidft auf bie ©rlebigung ber Petition notfpenbige Socalerfjebung fonnte megen Über» bürbung ber bauämtiidfen Kräfte unb 3uanfpntdjnai)me berfelben für anbermeitige unauffdjiebbare Sfrbeiten niefit beranlafst merben.) 3- 3378 de 1899 — betreffenb bie 3inSfd)cibung ber Drtfdfaften ISirfenleiten, ©elo unb ißlano au§ bem iRubolfsmerter unb 3urt,eifung jum ©eifenberger ©eric^tsbejirfe. — (SBirb ein befonberer Skridjt borgelegt merben.) 3- 3430 de 1899 — betreffenb bie Iperftelfung einer SejirfSfiraffe bon SJialgern nadi Slibem - ©utenfelb. — (SBie bei 3. 3377 de 1899, 111. ©i^nng.) 3-3431 de 1899 — betreffenb bie ©inreifptng ber ©emeinbeftrafje ©raflinben-Unterlag unter bie SejirfSftrafjen. — (SBie bei 3- 3377 de 1899, III. ©itjung.) 3- 3432 de 1899 — betreffenb bie ^erftettung einer neuen ©trafje über Ufrog in ber Untergemeinbe ©atej. — (Sim ©egenftanbe ber Petition mirb nad) Di)unlid)feit ein befonberer S3erid)t bem Sanbtage unterbreitet merben.) 3- 3433 de 1899 — betreffenb bie ©onftituirung einer felbftänbigen ©eitteinbe ©ela bei ©cljönberg. — (Der SanbeSauSfdjufS intimirte mit 3uitf)nft bom 27. äftürs 1899 bie Detenten im Sinne beS SBefäluffeS.) Rechenschaftsbericht. — Anhang. Landtagsbeschlüsse. 241 Anhang. KandtagsbeschUUe dev Session vorn 28. December 1898 bis Zum 16. Mai 1899. I. Sitzung am 28. December 1898. Z. 13.811 de 1898 — betreffend die provisorische EinhebtMg der Landesumlagen pro 1899. — (vide § 1, Marg. 1.) — Z. 13.872 de 1898 — betreffend die Fortdauer der Auflage von den Mietzinserträgnissen in Laibach. — (vide § 1, Marg. 3.) Z. 13.953 de 1898 — betreffend die Errichtung einer Universität in Laibach und in Betreff der Stipendien für die zukünftigen Lehrkräfte an dieser Universität. — (vide § 8 A, Marg. 48.) Z. 13.954 de 1898 — betreffend die Deputation wegen Errichtung einer Universität in Laibach. — (vide § 8 A, Marg. 49.) Z. 13.955 de 1898 — betreffend die Bauherstellungen in der Irrenanstalt in Studenz. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 13.956 de 1898 — betreffend die Verlegung des Amtssitzes des Bezirksgerichtes Sittich. — (Der Landesausschuss hat den Beschluss mit Note vom 30. December 1898 der Landesregierung bekanntgegeben.) III. Sitzung am 17. März 1899. Z. 3315 de 1899 — betreffend die Einführung sogenannter Erdbebenzüge Laibach-Tarvis. — (vide § 6, Marg. 38.) Z. 3318 de 1899 — betreffend die Systemifirung von landschaftlichen Thierärztestellen. — (vide § 3 C, Marg. 136.) Z. 3319 de 1899 — betreffend den Ankauf des künstlerischen Nachlasses der Brüder Subic. — (vide§ 7 C, Marg. 38.) Z. 3368 de 1899 — betreffend die Reorganisirung des Landesmuseums. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 3376 de 1899 — betreffend eine Quellfassung in der Ortschaft Lipa, Gemeinde Weiniz. — (Die Erhebungen sind durchgeführt worden, das Project konnte wegen anderweitiger unaufschiebbarer Geschäfte des Landesbauamtes noch nicht ausgearbeitet werden.) Z. 3377 de 1899 — betreffend die Subvention für die Herstellung der Gemeindestraße Trata-Luöna. — (Die in Absicht auf die Erledigung der Petition nothwendige Localerhebung konnte wegen Überbürdung der bauämtlichen Kräfte und Inanspruchnahme derselben für anderweitige unaufschiebbare Arbeiten nicht veranlasst werden.) Z. 3378 de 1899 — betreffend die Ausscheidung der Ortschaften Birkenleiten, Selo und Plano aus dem Rudolfswerter und Zuweisung zum Seisenberger Gerichtsbezirke. — (Wird ein besonderer Bericht vorgelegt werden.) Z. 3430 de 1899 — betreffend die Herstellung einer Bezirksstraße von Mälzern nach Videm - Gutenfeld. — (Wie bei Z. 3377 de 1899, 111. Sitzung.) Z. 3431 de 1899 — betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Graflinden-Unterlag unter die Bezirksstraßen. — (Wie bei Z. 3377 de 1899, III. Sitzung.) Z. 3432 de 1899 — betreffend die Herstellung einer neuen Straße über Ukrog in der Untergemeinde Catez. — (Im Gegenstände der Petition wird nach Thnnlichkeit ein besonderer Bericht dem Landtage unterbreitet werden.) Z. 3433 de 1899 — betreffend die Constitnirnng einer selbständigen Gemeinde Sela bei Schönberg. ■— (Der Landesausschuss intimirte mit Zuschrift vom 27. März 1899 die Petenten im Sinne des Beschlusses.) 242 Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. IV. seja dne 21. marcija 1899. St. 3475 1. 1899. — gledč podaljšanja obrokov mlekarski zadrugi v Trnovem za povračilo posojila 500 gld. — (Deželni odbor je z razpisom dne 16. julija 1899 naznanil ta sklep prosilcem.) Št. 3476 1. 1899. — gledč podpore za napravo brodu čez Savo pri Kresnicah. — (Glej § 6., marg. 17.) Št. 3477 1. 1899. — glede podpore za napravo štacij za streljanje proti toči. —■ (Glej § 3. A, marg. 101.) Št. 3480 1. 1899. — glede uvrstitve okrajne ceste Kropa - Tržič med deželne ceste. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 3534 1. 1899. — glede uvrstitve mostu čez Soro pri Suhi med okraj no-cestne objekte. — (Glej § 6., marg. 18.) Št. 3541 1. 1899. — glede zahvale gospej Josipini Hočevar za zopetno podporo k zgradbi bolnice v Krškem. — (Glej § 3. C, marg. 137.) Št. 3542 1. 1899. — glede zahvale kranjski hranilnici za prispevke k voznim troskom tistih ljudij, ki so se oddali v Pastorjev zavod na Dunaju. -— (Glej § 3. C, marg. 146.) V. seja dne 23. marcija 1899. Št. 3474 1. 1899. — gledč pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem. ■— (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 3934 1. 1899. — gledč uvrstitve okrajne ceste Podnart-Kropa med deželne ceste. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 3935 1. 1899. — glede zgradbe okrajne ceste Smuka-Hinje. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 3936 1. 1899. — glede podpore občini Selce za popravo in delno preložitev treh potov v ondotnem občinskem ozemlji. — (Glej § 6., marg. 19.) Št. 3938 1. 1899. — gledč podpore za napravo občinske poti od nove Nemiljske poti v občini Sv. Jošt do okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 20.) Št. 3939 1. 1899. — gledč podpore za vodovod v Bleejem Vrhu, občina Polica. — (Kakor pri št. 3376 1. 1899., III. seja.) VI. seja dne 5. aprila 1899. Št. 4141 1. 1899. — gledč podpor za šolske zgradbe. — (Glej § 8. A, marg. 22.) Št. 4142 1. 1899. — glede podpore društvu v varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu. — (Glej § 3.A, marg. 105.) Št. 4144 1. 1899.— gledč podpore Kranjsko-primorsko gozdarskemu društvu. — (Glej § 3. A, marg. 116.) Št. 4145 1. 1899. — glede podpore Francetu Jerebu, učencu na vinarski šoli v Klosterneuburgu. — (Glej § 3. A, marg. 107.) Št. 4147 1. 1899. — glede prošnje posestnikov iz Dolenjega Suhadola za povračilo izkupila za zaplenjeno in prodano hrvaško živino. — (Deželni odbor je z dopisom dne 15. julija 1899 izročil to prošnjo deželni vladi.) VII. seja dne 7. aprila 1899. Št. 4181 1. 1899. — glede podpore za meteorologična opazovanja na Kranjskem. —- (Glej § 3. A, marg. 2.) Št. 4182 1. 1899. — glede uravnave Pivke. — (Glej § 3. A, marg. 23.) Št. 4183 1. 1899. — glede vodovoda v Metuljah. — (Glej § 3. A, marg. 40.) Št. 4184 1. 1899. — glede vodovoda na Čatežu pri Trebnjem. -— (Glej § 3. A, marg. 58.) Št. 4185 1. 1899. — glede kmetijsko - kemičnega preskušališča v Ljubljani. — (Glej § 3. A, marg. 87.) Št. 4186 1. 1899. — glede zakona o povzdigi živinoreje. —- (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4187 1. 1899. — glede izvrševanja zakonov v varstvo tičev v Dalmaciji, Istri, Gorici in v Trstu. — (Glej § 3. A, marg. 97.) Št. 4188 1. 1899. — glede državnih prispevkov za streljanje proti toči. —• (Glej § 3. A, marg. 101.) St. 4189 1. 1899. — glede znižanja tarifov za prevoz lesa na južni železnici in za eksport bukovih izdelkov na dolenjskih železnicah. — (Znižanje tarifov za prevoz lesa v Trst dovolila je južna železnica, kakor tudi dolenjske železnice; St. 4212, 4969 1. 1899.) Št. 4190 1. 1899. — glede pogozditve Kraških pokrajin. — (Glej § 3. A, marg. 122.) VIII. seja dne 11. aprila 1899. Št. 4336 1. 1899. — glede podpore mlekarski zadrugi v Vrbici. — (Glej § 3. A, marg. 111.) St. 4337 1. 1899. — glede podpore za popravo občinske poti po račevski dolini. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 4338 1. 1899. —• glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) St. 4339 1. 1899. — glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895., drž. zak. št. 88. — (Glej § 11., marg. 7.) St. 4340 1. 1899. — gledč odstranitve nekaterih nedostatlcov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) IX. seja dne 14. aprila 1899. St. 4494 1. 1899. — glede zakona proti razširjenju čebelne gnjilobe. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4495 1. 1899. — glede podržavljenja okrajne ceste Luža-Štrekljevec-Crnomelj in deželne ceste Črnomelj-Vinica. — (Glej § 6., marg. 21.) St. 449p i. 1899. — glede prevzetja Krške meščanske šole v deželno oskrbo. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4497 1. 1899. — glede podržavljenja deželne, od deželne ceste pri Kalcih na Idrijo vodeče ceste. — (Glej § 6., marg. 22.) St. 4498 1. 1899. —- glede preložitve, oziroma poprave okrajne ceste Moravče-Catež-Trebnje. — (V zadevi te prošnje se bode po možnosti predložilo deželnemu zboru posebno poročilo.) Št. 4505 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Kramplje-Lahovo-Ravnik med okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 23.) Št. 4506 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Brinje, oziroma Studeno-Bukovje-Gorenje med okrajne ceste. — (Glej § 6 , marg. 24.) Št. 4508 1. 1899. — glede vodovoda v Jakovcih. —- (Kakor pri št. 3376 1. 1899., III. seja.) Št. 4515 1. 1899. — glede uravnave Kamniške Bistrice. — (Glej § 3. A, marg. 9.) St. 4516 1. 1899. — glede razdružitve občine Vodice v dve samostojni občini: Vodice in Skaručna. —-(Glej § 5., marg. 5.) X. seja dne 18. aprila 1899. St. 4655 1. 1899. — glede poučevanja posestnikov gozdov v gozdnopolicijskih zadevah. — (Glej § 3. A, marg 120.) Št. 4656 1. 1899.— glede vodovoda v Brežeh in Jurjeviči. — (Glej § 3. A, marg. 60.), Št. 4662 1. 1899. — gledč podpore za bolnico v Krškem. — (Glej § 3. C, marg. 137. Št. 4663 1. 1899. — glede podpore za zgradbo okrožne bolnice v Črnomlju. — (Glej § 3. C, marg. 139.) Št. 4664 1. 1899^. •— glede vodovodov, oziroma vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje. — (Lokalne poizvedbe deželni stavbinski urad zaradi drugih neodložnih del ni mogel izvršiti.) Št. 4665 1. 1899. — glede uvrstitve občinskih cest Trebnje-Račje Selo-Dolenja Nemška Vas-Tre-belno in pa Trebelno - Češnjice - Poljane med okrajne ceste. —• (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4666 1. 1899. — glede poučevanja drugega deželnega jezika na ljudskih šolah. — (Glej § 8. A, marg, 25.) 244 Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. Št. 4188 I. 1899. — glede državnih prispevkov za streljanje proti toči. —- (Glej § 3. A, marg. 101.) Št. 4189 1. 1899. — glede znižanja tarifov za prevoz lesa na južni železnici in za eksport bukovih izdelkov na dolenjskih železnicah. — (Znižanje tarifov za prevoz lesa v Trst dovolila je južna železnica, kakor tudi dolenjske železnice; Št. 4212, 4969 1. 1899.) Št. 4190 1. 1899. — glede pogozditve Kraških pokrajin. — (Glej § 3. A, marg. 122.) VIII. seja dne 11. aprila 1899. Št. 4336 1. 1899. — glede podpore mlekarski zadrugi v Vrbici. — (Glej § 3. A, marg. 111.) Št. 4337 1. 1899. — glede podpore za popravo občinske poti po račevski dolini. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 4338 1. 1899. —- glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4339 1. 1899. — glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895., drž. zak. št. 88. — (Glej § 11., marg. 7.) Št. 4340 1. 1899. — gledč odstranitve nekaterih nedostatlcov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) IX. seja dne 14. aprila 1899. Št. 4494 1. 1899. — glede zakona proti razširjenju čebelne gnjilobe. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4495 1. 1899.— glede podržavljenja okrajne ceste Luža-Štrekljevec-Crnomelj in deželne ceste Črnomelj-Vinica. — (Glej § 6., marg. 21.) St. 449p t. 1899. — glede prevzetja Krške meščanske šole v deželno oskrbo. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4497 1. 1899. — glede podržavljenja deželne, od deželne ceste pri Kalcih na Idrijo vodeče ceste. — (Glej § 6., marg. 22.) St. 4498 1. 1899. —- glede preložitve, oziroma poprave okrajne ceste Moravče-Catež-Trebnje. — (V zadevi te prošnje se bode po možnosti predložilo deželnemu zboru posebno poročilo.) Št. 4505 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Kramplje-Lahovo-Ravnik med okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 23.) Št. 4506 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Brinje, oziroma Studeno-Bukovje-Gorenje med okrajne ceste. — (Glej § 6 , marg. 24.) Št. 4508 1. 1899. — glede vodovoda v Jakovcih. — (Kakor pri št. 3376 1. 1899., III. seja.) Št. 4515 1. 1899. — glede uravnave Kamniške Bistrice. — (Glej § 3. A, marg. 9.) St. 4516 1. 1899. — glede razdružitve občine Vodice v dve samostojni občini: Vodice in Skaručna. —-(Glej § 5., marg. 5.) X. seja dne 18. aprila 1899. St. 4655 1. 1899. — glede poučevanja posestnikov gozdov v gozdnopolicijskih zadevah. —- (Glej § 3. A, marg 120.) Št. 4656 1. 1899. — glede vodovoda v Brežeh in Jurjeviči. — (Glej § 3. A, marg. 60.) Št. 4662 1. 1899. — gledč podpore za bolnico v Krškem. — (Glej § 3. C, marg. 137. Št. 4663 1. 1899. — glede podpore za zgradbo okrožne bolnice v Črnomlju. — (Glej § 3. C, marg. 139.) St. 4664 1. 1899. •— glede vodovodov, oziroma vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje. — (Lokalne poizvedbe deželni stavbinslci urad zaradi drugih neodložnih del ni mogel izvršiti.) Št. 4665 1. 1899. — glede uvrstitve občinskih cest Trebnje-Račje Selo-Dolenja Nemška Vas-Trebelno in pa Trebelno - Češnjice - Poljane med okrajne ceste. —- (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4666 1. 1899. — glede poučevanja drugega deželnega jezika na ljudskih šolah. — (Glej § 8. A, marg. 25.) Št. 4667 1. 1899. — glede dopusta profesorjem, ki spisujejo slovenske učne knjige za višjo gimnazijo. — (Glej § 8. A, marg. 47.) Št. 4668 1. 1899. — glede deškega rokotvornega pouka.— (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4669 1. 1899. — gledč vpeljave pouka o prikrojevanju na c. kr. strokovnih šolah v Ljubljani. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) XI. seja dne 21. aprila 1899. Št. 4801 1. 1899. -— glede vodovoda na Vrhniki. — (Glej § 3. A, marg. 63.) Št. 4802 1. 1899. — glede vodovoda v Planini pri Rakeku. — (Glej § 3. A, marg. 64.) Št. 4804 L 1899. — glede ribjega vališča na Studencu. — (Glej § 3. A, marg. 95.) Št. 4811 1. 1899. — glede ureditve učiteljskega pokojninskega zaklada. — (Glej § 8. A, marg. 31.) Št. 4812 1. 1899. ■— glede zgradbe nove ceste iz Tunjic v Zalog. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 4706 1. 1899. — glede zgradbe železnice Loka-Divača in Kranj - Tržič - Celovec. — (Se bode železniškemu svetu predložilo v prihodnji seji.) Št. 4813 1. 1899. — glede razdelitve prebitkov osebnega dohodninskega davka. — (Glej § 2., marg. 1.) Št. 4814 1. 1899. ■— gledč ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) XII. seja dne 25. aprila 1899. Št. 4837 1. 1899. — glede subvencioniranja kmetijskih podružnic v svrho pridelovanja cepljenk. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4956 1. 1899. — glede splošne deželne razstave v Ljubljani. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4957 1. 1899. — glede ustanovitve okrajne ceste Vrzdenec-Sv. Jošt in naprave okrajne ceste Vrzdenec-Trata. — (Glej § 6., marg. 25.) Št. 4958 1. 1899. •— gledč podaljšanja okrajne ceste Ljubljana-Dobrova-Polhov Gradec kot občinska cesta do Sv. Jošta. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 4959 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Koseze-Povodje med okrajne ceste. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) XIII. seja dne 27. aprila 1899. Št. 5199 1. 1899. — glede pouka v veronauku v višjih razredih ljubljanske realke. — (Glej § 8. A, marg. 26.) XIV. seja dne 28. aprila 1899. Št. 5200 1. 1899. — glede načrta realčnega zakona. — (Glej §' 1., marg. 9.) Št. 5201 1. 1899. — glede naprave mostov čez reko Krko pri Dobrovi in Mrsečji Vasi. — (Deželni odbor pozval je z razpisom z dne 24. novembra 1899 cestne odbore v Kostanjevici, Mokronogu in Krškem, da poročajo glede prometa in doneska za jeden ali drugi most. Ko dojdejo poročila, predložilo se bo deželnemu zboru posebno poročilo.) Št. 5205 1. 1899. — glede vodovoda v vasi Bogu, občina Vrabče. — (Kakor pri št. 4664 1. 1899., X. seja.) Št. 5207 1. 1899. — glede podpore za popravo ceste iz Sodražice proti Sv. Gregorju. — (Glej § 6 , marg. 26.) Št. 5209 1. 1899. — glede ustanovitve obrtnih sodišč. — (Glej § 8.B, marg. 70.) XV. seja dne 2. maja 1899. Št. 5269 1. 1899. — glede nameščenja posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole in glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov. — (Glej § 8. A, marg. 33.) Št. 5270 1. 1899. — glede državnega prispevanja za ljudsko šolstvo. — (Glej § 8. A, marg. 23.) Št. 5271 1. 1899. — glede podpore za popravo stare Vrhniške ceste od Idrijske do Rovtarske meje. — (Deželni odbor je to prošnjo z odlokom dne 6. maja 1899 poslal okrajnemu cestnemu odboru Idrijskemu v poročanje in izjavo glede prispevka k troskom te poprave.) 246 Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. Št. 4667 1. 1899. — glede dopusta profesorjem, ki spisujejo slovenske učne knjige za višjo gimnazijo. — (Glej § 8. A, marg. 47.) Št. 4668 1. 1899. — glede deškega rokotvornega pouka. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4669 1. 1899. — gledč vpeljave pouka o prikrojevanju na c. kr. strokovnih šolah v Ljubljani. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) XT. seja dne 21. aprila 1899. Št. 4801 1. 1899. -— glede vodovoda na Vrhniki. — (Glej § 3. A, marg. 63.) Št. 4802 1. 1899. -7- glede vodovoda v Planini pri Rakeku. — (Glej § 3. A, marg. 64.) Št. 4804 1. 1899. — glede ribjega vališča na Studencu. — (Glej § 3. A, marg. 95.) Št. 4811 1. 1899. — glede ureditve učiteljskega pokojninskega zaklada. — (Glej § 8. A, marg. 31.) Št. 4812 1. 1899. — glede zgradbe nove ceste iz Tunjic v Zalog. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 4706 1. 1899. — glede zgradbe železnice Loka - Divača in Kranj - Tržič - Celovec. — (Se bode železniškemu svetu predložilo v prihodnji seji.) Št. 4813 1. 1899.— glede razdelitve prebitkov osebnega dohodninskega davka. — (Glej § 2., marg. 1.) Št. 4814 1. 1899. -— glede ustanovitve deželne kmetijske šole na Gorenjskem. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) XII. seja dne 25. aprila 1899. Št. 4837 1. 1899. — glede subvencioniranja kmetijskih podružnic v svrho pridelovanja cepljenk. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4956 1. 1899. — glede splošne deželne razstave v Ljubljani. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 4957 1. 1899. — glede ustanovitve okrajne ceste Vrzdenec-Sv. Jošt in naprave okrajne ceste Vrzdenec - Trata. — (Glej § 6., marg. 25.) Št. 4^58 1. 1899. -— gledč podaljšanja okrajne ceste Ljubljana - Dobrova - Polhov Gradec kot občinska cesta do Sv. Jošta. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) Št. 4959 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Koseze-Povodje med okrajne ceste. — (Kakor pri št. 3377 1. 1899., III. seja.) XIII. seja dne 27. aprila 1899. Št. 5199 1. 1899. — glede pouka v veronauku v višjih razredih ljubljanske realke. — (Glej § 8. A, marg. 26.) XIV. seja dne 28. aprila 1899. Št. 5200 1. 1899. — glede načrta realčnega zakona. — (Glej §' 1., marg. 9.) Št. 5201 1. 1899. — glede naprave mostov čez reko Krko pri Dobrovi in Mrsečji Vasi. — (Deželni odbor pozval je z razpisom z dnč 24. novembra 1899 cestne odbore v Kostanjevici, Mokronogu in Krškem, da poročajo glede prometa in doneska za jeden ali drugi most. Ko d oj dej o poročila, predložilo se bo deželnemu zboru posebno poročilo.) Št. 5205 1. 1899. — glede vodovoda v vasi Bogu, občina Vrabče. — (Kakor pri št. 4664 1. 1899., X. seja.) Št. 5207 1. 1899. — glede podpore za popravo ceste iz Sodražice proti Sv. Gregorju. — (Glej § 6., marg. 26.) Št. 5209 1. 1899. — glede ustanovitve obrtnih sodišč. — (Glej § 8. B, marg. 70.) XV. seja dne 2. maja 1899. Št. 5269 1. 1899. — glede nameščenja posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole in glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov. — (Glej § 8. A, marg. 33.) Št. 5270 1. 1899. — glede državnega prispevanja za ljudsko šolstvo. — (Glej § 8. A, marg. 23.) Št. 5271 1. 1899. — glede podpore za popravo stare Vrhniške ceste od Idrijske do Rovtarske meje. — (Deželni odbor je to prošnjo z odlokom dne 6. maja 1899 poslal okrajnemu cestnemu odboru Idrijskemu v poročanje in izjavo glede prispevka k troskom te poprave.) Št. 5272 1. 1899. — glede izposlovanja dnevščin članom cenilnih komisij osebne dohodarine. — (Deželni odbor je z dopisom dne 11. avgusta 1899 odstopil to zadevo priporočilno deželni vladi.) Št. 5273 1. 1899. — glede vodovoda v Starem Trgu pri Poljanah. — (Glej § 3. A, marg. 50.) Št. 5275 1. 1899. — glede trasiranja okrajne ceste od Starega Trga do Kolpe. — (Trasiranje se ni moglo ukreniti, ker so močem stavbenega urada naročena druga neodlašajoča dela.) Št. 5276 1. 1899. — glede načrta zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov. — (Glej § 1., marg. 10.) Št. 5277 1. 1899. — glede načrta zakona o prenaredbi določil glede oproščenja od plačevanja pristojbine za lovske karte. — (Glej § 1., marg. 11.) Št. 5278 f. 1899. — glede izdajanja lovskih kart tujim, na Kranjskem stanujočim osebam. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) XVI. seja dne 5. maja 1899. Št. 5432 1. 189.9. — glede uvrstitve občinske ceste Rakek-Ivanje Selo-Laze-Martinj Hrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste. — (Glej. § 6., marg. 27.) Št. 5433 1. 1899.— glede razdružitve občine Turjak v dve samostojni občini: Turjak in Rob. — (Glej § 1., marg. 7.) Št. 5435 1. 1899. — glede vsprejema učencev in podelitve deželnih ustanov na Grmski šoli. — (Glej § 8. C, marg. 75.) Št. 5436 1. 1899. — glede vsprejemnih izpitov na. Grmski šoli. — (Glej § 8.C, marg. 74.) Št. 5438 1. 1899. — glede vodovoda v Novem Mestu. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5439. 1. 1899. —• glede preskrbljenja vasi Vina Vas, Pristava, Mihovec, Konec, Koroška Vas, Jurna Vas in Grm s pitno vodo. — (Potrebne poizvedbe se bodo vršile o priliki zgradbe Novomeškega vodovoda.) Št. 5440 1. 1899. — glede posojila 32.000 gld. za mestno občino Ljubljansko za pokritje neke kupnine. — (Glej § 1., marg. 4.) Št. 5441 1. 1899. — glede posojila 800.000 gld. za deželno stolno mesto Ljubljana. —• (Glej § 1., marg. 8.) Št. 5442 1. 1899. — glede vodovoda v Lobčeku, občina Zalina. •— (Glej § 3. A, marg. 65.) Št. 5443 1. 1899. —■ glede podpore za zgradbo občinske poti Dolenje-Britih v občini Planina pri Vipavi. — (Glej § 6., marg. 28.) XVII. seja dne 9. maja 1899. Št. 5458 1. 1899. — glede dijet za deželne poslance. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5459 1. 1899. — glede osuševanja njiv in travnikov v Horjulu in Dobrovi. — (Kakor pri št. 4664 1. 1899., X. seja.) Št. 5460 1. 1899. — glede kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5461 1. 1899. — glede ustanovitve konjske bolnice v Ljubljani. — (Glej § 3. A, marg. 93.) Št. 5462 1. 1899. — glede vodovoda v Kranju. (Glej § 3. A, marg. 66.) Št. 5463 1. 1899. — glede namestitve državnega mlekarskega popotnega učitelja in praktičnega sirarskega veščaka. —• (Glej § 3. A, marg. 115.) Št. 5464 1. 1899. — glede revizije tarife za obiskovanje bolnikov v privatni praksi okrožnih zdravnikov. — (Deželni odbor obrnil se je z dopisom z dnč 12. junija 1899 do kranjske zdravniške zbornice, da naznani svoje mnenje v tej zadevi.) Št. 5465 1. 1899. — glede popolnitve davčnega izkaza II. v poročilu finančnega odseka, priloga 65. — (Se bode zadostilo o priliki predložitve proračuna deželnega zaklada za 1. 1899.) XVIII. seja dne 10. maja 1899. Št. 5806 1. 1899. — glede razširjenja spodnje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo. — (Glej § 8. A, marg. 38.) Št. 5807 1. 1899. — glede podeljevanja deželnih vseučiliških ustanov. — (Glej § 8. A, marg. 52 ) 248 Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. Št. 5272 1. 1899. — glede izposlovanja dnevščin članom cenilnih komisij osebne dohodarine. — (Deželni odbor je z dopisom dnč 11. avgusta 1899 odstopil to zadevo priporočilno deželni vladi.) Št. 5273 1. 1899. — glede vodovoda v Starem Trgu pri Poljanah. — (Glej § 3. A, marg. 50.) Št. 5275 1. 1899. — glede trasiranja okrajne ceste od Starega Trga do Kolpe. — (Trasiranje se ni moglo ukreniti, ker so močem stavbenega urada naročena druga neodlašajoča dela.) Št. 5276 1. 1899. — glede načrta zakona o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov. — (Glej § 1., marg. 10.) Št. 5277 1. 1899. — glede načrta zakona o prenaredbi določil glede oproščenja od plačevanja pristojbine za lovske karte. — (Glej § 1., marg. 11.) Št. 5278 L 1899. — glede izdajanja lovskih kart tujim, na Kranjskem stanujočim osebam. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) XVI. seja dne 5. maja 1899. Št. 5432 1. 1899. — glede uvrstitve občinske ceste Rakek-Ivanje Selo-Laze-Martinj Hrib-Dolenji Logatec med okrajne ceste. — (Glej. § 6., marg. 27.) Št. 5433 1. 1899.— glede razdružitve občine Turjak v dve samostojni občini: Turjak in Rob. — (Glej § 1., marg. 7.) St. 5435 1. 1899. — glede vsprejema učencev in podelitve deželnih ustanov na Grmski šoli. — (Glej § 8. C, marg. 75.) Št. 5436 1. 1899. — glede vsprejemnih izpitov na. Grmski šoli. — (Glej § 8.C, marg. 74.) Št. 5438 1. 1899. — glede vodovoda v Novem Mestu. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5439. 1. 1899. —- glede preskrbljenja vasi Vina Vas, Pristava, Mihovec, Konec, Koroška Vas, Jurna Vas in Grm s pitno vodo. — (Potrebne poizvedbe se bodo vršile o priliki zgradbe Novomeškega vodovoda.) Št. 5440 1. 1899. — glede posojila 32.000 gld. za mestno občino Ljubljansko za pokritje neke kupnine. — (Glej § 1., marg. 4.) Št. 5441 L 1899. — glede posojila 800.000 gld. za deželno stolno mesto Ljubljana. — (Glej § 1., marg. 8.) , Št. 5442 1. 1899. — glede vodovoda v Lobčelcu, občina Zalina. — (Glej § 3. A, marg. 65.) Št. 5443 1. 1899. —- glede podpore za zgradbo občinske poti Dolenje -Britih v občini Planina pri Vipavi. — (Glej § 6., marg. 28.) XVII. seja dne 9. maja 1899. Št. 5458 I. 1899. — glede dijet za deželne poslance. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5459 1. 1899. — glede osuševanja njiv in travnikov v Horjulu in Dobrovi. — (Kakor pri št. 4664 1. 1899., X. seja.) Št. 5460 1. 1899. — glede kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5461 1. 1899. •— glede ustanovitve konjske bolnice v Ljubljani. — (Glej § 3. A, marg. 93.) Št. 5462 1. 1899. — glede vodovoda v Kranju. (Glej § 3. A, marg. 66.) Št. 5463 1. 1899. — glede namestitve državnega mlekarskega popotnega učitelja in praktičnega sirarskegä veščaka. —■ (Glej § 3. A, marg. 115.) Št. 5464 1. 1899. —- glede revizije tarife za obiskovanje bolnikov v privatni praksi okrožnih zdravnikov. — (Deželni odbor obrnil se je z dopisom z dnč 12. junija 1899 do kranjske zdravniške zbornice, da naznani svoje mnenje v tej zadevi.) Št. 5465 1. 1899. — glede popolnitve davčnega izkaza II. v poročilu finančnega odseka, priloga 65. — (Se bode zadostilo o priliki predložitve proračuna deželnega zaklada za 1. 1899.) XVIII. seja dne 10. maja 1899. Št. 5806 1. 1899. — glede razširjenja spodnje gimnazije v Ljubljani v višjo gimnazijo. — (Glej § 8. A, marg. 38.) Št. 5807 1. 1899. — glede podeljevanja deželnih vseučiliških ustanov. — (Glej § 8. A, marg. 52 ) Št. 5808 1. 1899. — glede ovire na okrajni cesti čez Orehek in Prestranek na grajskem dvorišču v Prestraneku. — (Deželni odbor naprosil je z dopisom z dne 12. junija 1899 deželno predsedništvo za posredovanje, da se ta ovira odpravi.) Št. 5809 1. 1899. — glede gradnje ceste Vodice-Bernik. — (Glej § 6., marg. 29.) Št. 5810 1. 1899. — glede odprave klanca na cesti med Šmartnim in Povodjem. — (Glej § 6., marg. 30.) Št. 5870 1. 1899. — glede podpor za nakup topičev za streljanje proti toči. — (Glej § 3. A, marg. 101.) Št. 5907 1. 1899. — gledč udeležitve dežele pri zakupnih dražbah užitninskega davka na Kranjskem. —• (Deželni odbor se je zadevne zakupne dražbe udeležil.) Št. 5908 1. 1899. — glede strogega zaključevanja knjig po solnčnem letu pri deželnem knjigovodstvu. (Deželnemu knjigovodstvu se je naročilo,' v prihodnje v zmislu sklepa skleniti knjige.) Št. 5909 1. 1899. — glede najema posojila 50.000 gld. za dotacijo deželne blagajnice. —- (Glej § 11., marg. 1.) Št. 5910 1. 1899. — glede najema posojila 20.000 gld. za brezobrestna posojila vinogradnikom. — (Deželni odbor vzel je posojiio 40.000 gld. pri kranjski hranilnici proti 3°/0 in 4°/0 obresti.) Št. 5911 1. 1899. — glede revizije distančnih razkaznic. — (Glej § 11., marg. 10.) Št. 5912 1. 1899. — gledč občinske takse za vročbe. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5913 1. 1899. — glede reorganizacije neerariških pošt. — (Glej § 11., marg. 9.) Št. 5915 1. 1899. — gledč razdružitve selske občine Bled v samostojni občini: Bled in Ribno. — (Glej § 1., marg. 12.) Št. 5916 1. 1899. — glede oprostitve onih zemljiških posestnikov občine Bled, kateri niso naseljeni v ozemlji Blejskega zdravišča, od kakoršnilikoli prispevkov za to zdravišče. — (Kakor hitro bode nova občina Bled ustanovljena, bode deželni odbor izvršil ta sklep.) XIX. seja dne 12. maja 1899. Št. 5989 1. 1899. — glede popolnitve zakona o bolniškem zavarovanju delavcev. — (Glej § 11., marg. 12.) Št. 5990 1. 1899. — glede podpore vasi Plavški Rovt za napravo neke nove občinske ceste. — (Glej § 6., marg. 31.) Št. 5991 1. 1899. •—■ glede uvrstitve sedanje zasebne rudniške ceste Jesenice-Planina med okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 32.) Št. 5992 1. 1899. — glede preložitve deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim. — (Glej § 6., marg. 33. Po možnosti se bode predložilo deželnemu zboru posebno poročilo.) Št. 5994 1. 1899.— glede vodovoda v vaseh Bukuje in Gorenje. — (Glej § 3. A, marg. 67.) Št. 5995 1. 1899. — gledč vpeljave popotnega pouka za lončarstvo. —- (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5996 1. 1899. — glede ustanovitve šole mehanično-tehniške smeri za delovodje in za stavbeni obrt. — (C. kr. učna uprava se je naprosila, da ustanovi kakor hitro mogoče to šolo.) Št. 5997 1. 1899. —- glede uvrstitve za opustitev določene proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem Mestu med deželne ceste. -- (Glej § 1., marg. 13., in § 6., marg. 34.) Št. 5998 1. 1899. — glede ustanovitve deželne obrtne komisije. — (Glede ustanovitve te komisije storili so se potrebni koraki.) Št. 5999 1. 1899. — glede olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev. — (Glej § 3. A, marg. 128.) XX. seja dne 13. maja 1899. Št. 6000 1. 1899. — glede resolucij, sklenenih pri drugem branju zakonskega načrta o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. — (Glej § 11., marg. 2.) Št. 6001 1. 1899. — glede poprave deželne ceste Novo Mesto-Žužemperk-Ljubljana v vasi Kandija. — (Glej § 6., marg. 35.) Št. 6002 1. 1899. — glede preskrbljenja Suhe Krajine s pitno vodo. — (Glej § 3. A, marg. 33.) Št. 6003 1. 1899. — glede naprave vodnjaka v Planini pri Vipavi. — (Glej § 3. A, marg. 68.) 250 Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. Št. 5808 1. 1899. — glede ovire na okrajni cesti čez Orehek in Prestranek na grajskem dvorišču v Prestraneku. — (Deželni odbor naprosil je z dopisom z dne 12. junija 1899 deželno predsedništvo za posredovanje, da se ta ovira odpravi.) Št. 5809 1. 1899. — glede gradnje ceste Vodice-Bernik. — (Glej § 6., marg. 29.) Št. 5810 1. 1899. — glede odprave klanca na cesti med Šmartnim in Povodjem. — (Glej § 6., marg. 30.) Št. 5870 1. 1899. — glede podpor za nakup topičev za streljanje proti toči. — (Glej § 3. A, marg. 101.) Št. 5907 1. 1899. — gledč udeležitve dežele pri zakupnih dražbah užitninskega davka na Kranjskem. — (Deželni odbor se je zadevne zakupne dražbe udeležil.) Št. 5908 1. 1899. — glede strogega zaključevanja knjig po solnčnem letu pri deželnem knjigovodstvu. (Deželnemu knjigovodstvu se je naročilo,' v prihodnje v zmislu sklepa skleniti knjige.) Št. 5909 1. 1899. — glede najema posojila 50.000 gld. za dotacijo deželne blagajnice. —- (Glej v §11-, marg. 1.) Št. 5910 1. 1899. — gledč najema posojila 20.000 gld. za brezobrestna posojila vinogradnikom. — (Deželni odbor vzel je posojilo 40.000 gld. pri kranjski hranilnici proti 3°/0 in 4% obresti.) Št. 5911 1. 1899. — gledč revizije distančnih razkaznic. — (Glej § 11., marg. 10.) Št. 5912 1. 1899. —- gledč občinske takse za vročbe. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5913 1. 1899. — glede reorganizacije neerariških pošt. — (Glej § 11., marg. 9.) Št. 5915 1. 1899. — gledč razdružitve selske občine Bled v samostojni občini: Bled in Ribno. — (Glej § 1., marg. 12.) Št. 5916 1. 1899. — glede oprostitve onih zemljiških posestnikov občine Bled, kateri niso naseljeni v ozemlji Blejskega zdravišča, od kakoršnihkoli prispevkov za to zdravišče. — (Kakor hitro bode nova občina Bled ustanovljena, bode deželni odbor izvršil ta sklep.) XIX. seja dne 12. maja 1899. Št. 5989 1. 1899. — glede popolnitve zakona o bolniškem zavarovanju delavcev. — (Glej § 11., marg. 12.) Št. 5990 1. 1899. — glede podpore vasi Plavški Rovt za napravo neke nove občinske ceste. — (Glej § 6., marg. 31.) Št. 5991 1. 1899. — glede uvrstitve sedanje zasebne rudniške ceste Jesenice-Planina med okrajne ceste. — (Glej § 6., marg. 32.) Št. 5992 1. 1899. — glede preložitve deželne ceste Litija-Pluskava med Litijo in Šmartnim. — (Glej § 6., marg. 33. Po možnosti se bode predložilo deželnemu zboru posebno poročilo.) Št. 5994 1. 1899.— glede vodovoda v vaseh Bukuje in Gorenje. — (Glej § 3. A, marg. 67.) Št. 5995 1. 1899. — gledč vpeljave popotnega pouka za lončarstvo. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 5996 1. 1899. — glede ustanovitve šole mehanično-tehniške smeri za delovodje in za stavbeni obrt. — (C. kr. učna uprava se je naprosila, da ustanovi kakor hitro mogoče to šolo.) Št. 5997 1. 1899. —- glede uvrstitve za opustitev določene proge Zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem Mestu med deželne ceste. (Glej § 1., marg. 13., in § 6., marg. 34.) Št. 5998 1. 1899. — glede ustanovitve deželne obrtne komisije. — (Glede ustanovitve te komisije storili so se potrebni koraki.) Št. 5999 1. 1899. — glede olajšave pristojbin pri podedovanju in prevzemanju malih in srednjih posestev. — (Glej § 3. A, marg. 128.) XX. seja dne 13. maja 1899. Št. 6000 1. 1899. — glede resolucij, sklenenih pri drugem branju zakonskega načrta o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. — (Glej § 11., marg. 2.) Št. 6001 1. 1899. — glede poprave deželne ceste Novo Mesto -Žužemperk- Ljubljana v vasi Kandija. — (Glej § 6., marg. 35.) Št. 6002 1. 1899. — glede preskrbljenja Suhe Krajine s pitno vodo. — (Glej § 3. A, marg. 33.) Št. 6003 I. 1899. — glede naprave vodnjaka v Planini pri Vipavi. — (Glej § 3. A, marg. 68.) XXI. seja dne 16. maja 1899. Št. 6016 1. 1899. — glede druge železniške zveze iz Trsta s severnimi kraji. — v mi odbor obrnil se je v tej zadevi do c. kr. vlade.) Št. 6017 1. 1899. — glede načrta zakona o zložbi poledeljskih zemljišč. — (Grlej § 1., marg. 14.) Št. 6018 1. 1899. — glede popolnitve zakona za osuševanje Ljubljanskega barja. — (Glej § 3. A, marg 27.) Št. 6019 1. 1899. — glede načrta zakona o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. — (Glej § 1., marg. 15.) Št. 6020 1. 1899. — glede gospodarskih zadrug (konsumnih društev). — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št 6021 1. 1899. — glede ustanovitve deželnega nadsodišča v Ljubljani. —■ (Glej § 11., marg. 6.) Št. 6022 1. 1899. — glede stavbe deželne bolnice v Ljubljani. — (O izvršitvi sklepov se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 6023 1. 1899. — glede nameravane lokalne železnice Trebnje-Tržišče. — (Deželni odbor vložil je do c. kr. železniškega ministrstva prošnjo za zgradbo te železnice.) Št. 6024 1. 1899. —■ glede Vipavske železnice Gorica-Ajdovščina. ■*— (Deželni odbor obrnil se je v tej zadevi do c. kr. vlade.) Št. 6025 1. 1899. — glede podpore občinama Št. Vid in Podraga za napravo dveh kapnic na Nanosu. — (Glej § 3. A, marg. 69.) Št. 67/pr. 1. 1899. — glede regulacije plač deželnih službenikov. •— (Glej § 10., marg. 1.) Št. 70/pr. 1. 1899. — glede tabelaričnega izkaza deželnih službenikov. — (Tabelarični izkaz predložil se bode deželnemu zboru tekom tega zasedanja.) Št. 71/pr. 1. 1899. — glede fabriških odstotkov, katere dobivata ravnatelj prisilne delavnice Vekoslav Poljanec in kontrolor Albin Peternel. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 72/pr. 1. 1899. — glede nedeljskega počitka. —- (Glej § 10., marg. 2.) Št. 82/pr. 1. 1899. — glede premembe službene pragmatike. — (Se bode predložilo posebno poročilo ) 252 Letno poročilo. — Dodatek. Sklepi deželnega zbora. XXI. seja Ane 16. maja 1899. Št. 6016 1. 1899. — glede druge železniške zveze iz Trsta s severnimi kraji. — , mi odbor obrnil se je v tej zadevi do c. kr. vlade.) Št. 6017 1. 1899. — glede načrta zakona o zložbi poledeljskih zemljišč. — (Odej § 1-, marg. 14.) Št. 6018 1. 1899. — glede popolnitve zakona za osuševanje Ljubljanskega barja. — (Glej § 3. A, marg 27.) Št. 6019 1. 1899. — glede načrta zakona o ustanovitvi deželnega zaklada za melijoracije in javna dela. — (Glej § 1., marg. 15.) Št. 6020 1. 1899. — glede gospodarskih zadrug (konsumnih društev). — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št 6021 1. 1899. — glede ustanovitve deželnega nadsodišča v Ljubljani. — (Glej § 11., marg. 6.) Št. 6022 1. 1899. — glede stavbe deželne bolnice v Ljubljani. — (O izvršitvi sklepov se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 6023 1. 1899. — glede nameravane lokalne železnice Trebnje - Tržišče. — (Deželni odbor vložil je do c. kr. železniškega ministrstva prošnjo za zgradbo te železnice.) Št. 6024 1. 1899. —- glede Vipavske železnice Gorica-Ajdovščina. -— (Deželni odbor obrnil se je v tej zadevi do c. kr. vlade.) Št. 6025 1. 1899. — glede podpore občinama Št. Vid in Podraga za napravo dveh kapnic na Nanosu. — (Glej § 3. A, marg. 69.) Št. 67/pr. 1. 1899. — glede regulacije plač deželnih službenikov. — (Glej § 10., marg. 1.) Št. 70/pr. 1. 1899. — glede tabelaričnega izkaza deželnih službenikov. — (Tabelarični izkaz predložil se bode deželnemu zboru tekom tega zasedanja.) Št. 71/pr. 1. 1899. —- glede fabriških odstotkov, katere dobivata ravnatelj prisilne delavnice Vekoslav Poljanec in kontrolor Albin Peternel. — (Se bode predložilo posebno poročilo.) Št. 72/pr. 1. 1899. — glede nedeljskega počitka. —- (Glej § 10., marg. 2.) Št. 82/pr. 1. 1899. — glede premembe službene pragmatike. — (Se bode predložilo posebno poročilo j