m
KULTURNO
POLITIČNO
:,J .	- ■■ .
GLASILO
"v X ""
- ..	-v	"V
p°5tnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETO XXIV / ŠTEVILKA 12	CELOVEC, DNE 23. MARCA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
Kdo se igra policaja
Kreiskjjev predlog, da naj vsakdo, ki Misli in ugotovi, da so cene v kakšni trgovini previsoke, prijavi trgovca policiji oziroma žandarjem, se prikaze na prvi pogled kot prav prikupen. Tako lahko navidezno vsak — in kdor se ne boji za svoj lastni žep — odloča o tem, kako hitro se bo praznila denarnica.
Seveda, če pogledamo zadevo od blizu, vidimo dejstvo, da oblasti, t. j. v prvi vrsti s°cialistična zvezna vlada sama še ni našla sredstev za zajezitev inflacije, ki je svoje prve močne znake pokazala še za časa Klau-sa- Dokler je imela socialistična stranka v Parlamentu le relativno večino, se je prizadevala kolikor toliko inflacijo vsaj stabilizirati.
Že v volilnem boju za državni zbor pa začela med velikima strankama neke vriče licitacijska tekma, tekma obljub, spočetka še manjših (podpora novoporočen-cern, brezplačna vožnja v šolo ipd.). Razmeroma skromni pa so bili na obeh straneh Načrti, kako napolniti državno denarno vrečo z novimi sredstvi za nove izdatke.
Petkova debata v televiziji in radiu pa le pokazala, da se je razširil neki fatalizem glede inflacije (denarnega razvrednotenja) oziroma stagnacije (torej še dodatnega nazadovanja produktivnosti), ker — kot je P°vedal nekdanji finančni minister Koren ~~ >je videz, da se ne da ničesar ukreniti’.
Sosvet za gospodarska in socialna vprašanja je izdelal 71 predlogov za ublaženje Inflacije, je jasno ugotovil, v nasprotju z gospodarstveniki v zvezni vladi, da ima le del inflacijskih valov svoj vzrok v drugih (zapadnih) evropskih državah. Notranji avstrijski jez razmeroma še mirnega razvoja in plač je podrla vlada sama ob priliki oftiga prevoznin na železnici, cen za ciga-rete (sicer »za dober namen« ustanovitve ministrstva za zdravje).
Primerljivo situacijo smo doživeli decembra leta 1965, ko se je indeks cen zagugal na 6,4 odst.; če primerjamo mesec februar ^7l s preteklim februarjem, ugotovimo dvig cen za 5,7 odst. Sadje se je podražilo °d lanskega februarja za 8,7 odst., mleko m 6,7 odst.; najemnine za 13,5 odst. Potrošnika teži prav to, da so se dvignile cene vsakdanjih potrebščin in uslužnosti.
„Paritetno komisijo, ki jo je Benya označil kot »večno začasno ustanovo« za nadzorstvo nad cenami in plačami je zvezna vlada potisnila nekoliko v ozadje, ker so-oialisti prej ko slej vidijo rešitev gospodarskih vprašanj v uradnih predpisih, med-lern ko gospodarstvo želi bolj indirektnih ukrepov, podobno svetuje tudi omenjeni sosvet, ko predlaga tako imenovano »politiko svobodnega trga«, kar predstavlja povsem liberalizacijo na področju obrti. Jas-n° pa zagovarja sosvet ojačitev paritetne komisije — torej prostovoljno usklajanje gospodarskih interesov in interesentov — na način, da bi se razpravljalo v njem tudi 0 cenah uvoza in uslužnosti.
Kar se tiče plač, predlaga sosvet neline-arno, temveč težiščno dviganje plač, da se Pač močneje upošteva enačba — tvornost 'maka plači. Tržišče delovne sile se bi moglo razbremeniti na način, da bi se skrajšal Priučevalni ali preučevalni postopek.
Vendar vsi tile ukrepi niso preveč priljubljeni oz. popularni, kajti učinkovali bodo bolj na dolgi rok. Pričakovati je to-rej brez dvoma še nadalje dviganje (urav-n°vesenje) cen oz. plač; kako to omiliti, o ' tcrri se pa žal naši gospodje v vladi niso , dosti belili glav, čeprav se kažejo tu in tam } Poleže nestrpnosti (gradbeni delavci in
V nadaljnjih razgovorih bo potrebna, Predvsem volja do resnice in dosti poguma
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Narodnemu svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem
Izjava o vprašanju topografskih
napisov
Koroški študenti, dijaki strokovnih šol in izobraženci, zbrani na občnem zboru KSŠ so sklenili nasloviti na obe osrednji politični organizaciji, NSKS in ZSO, spričo aktualnosti predmetnega vprašanja svoje načelno stališče:
1.	Kakor ugotavljanje manjšine v vseh doslej ponujanih oblikah — odločno odklanjamo kot načelo za uresničitev avstrijskih obveznosti do manjšine vsakršen procentni ključ, bodisi zasnovan na rezultatih ljudskih štetij I. republike, II. republike ali nacistične okupacije ali na podlagi števila k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok.
Izrecno poudarjamo, da tudi ljudskemu štetju 1951 ne priznavamo nobene objektivnosti. Nestrokovnost in zlonamernost izvedbe tega štetja je dokazala po naseljih in delih naselij, šolskih okoliših, občinah, sodnih in upravnih okrajih de-tajlirana znanstvena analiza.
Vsako barantanje s procenti je v koroških razmerah nesprejemljivo. Saj bi prav to načelo podpihovalo uradno in neuradno zbijanje številk pod določeno mejo in to ob vsakem ljudskem štetju in vsako jesen pred začetkom šolskega leta.
Tako je v razmerah, ki danes vladajo v Avstriji in na Koroškem, načelo pro-centnega ključa nesprejemljivo, neglede na to, ali gre za 30-, 20- ali 5-procentni ključ.
2.	Osnova za reševanje odprtih vpra-
šanj mora biti teritorialni princip, ki je podlaga šolski odredbi iz leta 1945 in Nevvole-Simovemu odloku o slovenščini kot uradnem jeziku. To načelo je lahko podlaga za diskusijo in pogajanje med deželno oz. zvezno vlado in predstavništvom koroških Slovencev. Tu je, po temeljiti presoji dejanskega jezikovnega stanja od primera do primera, prostor za možne koncesije s strani koroških Slovencev.
3.	Poudarjamo, da v okvir dvojezično-
sti v smislu 3. paragrafa 7. člena spadajo tudi vsi upravni, sodni, sindikalni centri v deželi, ki so pristojni (tudi) za slovenski in dvojezični del dežele, — ne glede na to, ali je mesto/naselje-center sam dvojezičen ali ne.	•
4.	Avstrija je glede Južnega Tirola vedno zastopala stališče in se ga držala, da je sprejemljiva samo tista rešitev manjšinskega vprašanja, ki je sprejemljiva tudi za prizadeto manjšino. Ker pa je Avstrija doslej dosledno prakticirala dvojno mero (Južni Tirol — Južna Koroška), je seveda mogoče, da bo (kakor 1959) sklenila takšen manjšinski zakon o slovenščini kot uradnem jeziku (topografski napisi etc.), ki bo prijal vladajočemu zatiralnemu sistemu. Vendar menimo, da je bolje, da sklepajo slabe zakone sami, kot da bi jih z našo pomočjo in to potem trobentali v svet kot vzajemno in vzorno rešitev manjšinskega vprašanja.
Sledi 49 lastnoročnih podpisov.
Mednarodni mladinski seminar 1972 Alpe-Jadran pod Peco
Kot smo že v prejšnji številki NT na kratko seznanili naše bralce, se je vršil pretekli teden v Celovcu seminar mladine Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske Benečije. Vsaka skupina je predložila svoj koncept, slovenski udeleženci so med drugim predlagali sledeče:
1.	Najbolj važno je, da se intenzivira sodelovanje med mladino vseh treh dežel.
pri obeh strankah, OGB, trgovinski zbornici in kmetijski zbornici.
Kajti ni težko obljubiti daril, ki jih plača drugi, ali: to kar nam država obljubi in da, moramo mi dati prej njej, ker država smo mi sami.	Karl S m olle
2.	Najbolj naj se forsirajo študijska srečanja in seminarji.
3.	Konkretno se da meniti o obiskih v Sloveniji, kajti navzoči mladinci so zastopani v komunalnih upravah Maribora, Kopra, Kranja, Jesenic in Ljubljane.
Na predlog koroške delegacije — h kateri po naših informacijah Koroška dijaška zveza ni bila povabljena — so sklenili ustanoviti poseben sekretariat za medsebojne kontakte. Prav tako je bila predlagana debata o problemu sezonskih delavcev in udeleženci so bili mnenja, da mora biti to ena prvih nalog sekretariata za medsebojne kontakte.
Vabilo na
SPOMINSKO SLAVNOST
OB 30-LETNICI IZSELJEVANJA KOROŠKIH SLOVENCEV
ki jo prirejata Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo v nedeljo, 16. aprila 1972, s pričetkom ob 14.30 v veliki dvorani celovškega Doma glasbe.
Na sporedu bodo govori, recitacije in petje.
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine ter v Celovcu v knjigarni „Naša knjiga" in v pisarnah NSKS in KKZ.
Prireditveni odbor
Dvojezični napisi v 205 vaseh
JE MANJŠINA POSTAVLJENA PRED ŽE IZVRŠENO DEJSTVO?
Kot poročajo koroški časopisi, je deželni glavar poročal deželni vladi, da je izdelan predlog za realizacijo člena 7 državne pogodbe. Vedel je povedati, naj bi dobilo 205 vasi južne Koroške dvojezične napise. Podlaga zakonu bi bilo ljudsko štetje 1961.
Do sedaj zastopstvo koroških Slovencev še ni bilo seznanjeno s predlogi deželnega glavarja, seznanjena pa je bila koroška javnost, še preden bo kancler Kreisky sprejel zastopnike Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij dne 5. aprila na Dunaju.
Franc Jonas v Parizu
Prvič je bil kak avstrijski državni predsednik gost francoskega državnega predsednika v Elizejski palači. Franz Jonas se je pogovarjal z Georgesom Pompidoujem.
Na letališču v Parizu je Jonasa, ki je prišel v torek v spremstvu zunanjega ministra dr. Rudolfa Kirchschlagerja in trgovinskega ministra dr. Josefa Staribacherja, pozdravil ministrski predsednik' Chaban-Delmas.
Predsednika Franza Jonasa so Francozi sprejeli z vsemi častmi, ki jih je lahko deležen kak državni predsednik, vendar so s francoske strani povedali, da imajo trenutno druge skrbi, kot sprejemati visoke goste.
Glavna naloga avstrijske delegacije v Parizu je razložiti francoskim državnikom ponovno želje in skrbi glede Evropske gospodarske skupnosti, kajti ravno Francija Je bila doslej v vprašanjih najbolj občutljivih izdelkov do Avstrije še najbolj negativno razpoložena.
7. aprila Kreiskv v Rim
Avstrijski kancler Kreisky bo 7. aprila dospel v Rim na pogovore z ministrskim predsednikom Andreottijem in drugimi člani italijanske vlade. V ospredju pogovorov bodo verjetno vprašanja odnosov med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Avstrijski kancler bo zapustil Rim 8. aprila zjutraj.
Slovenija povabila koroško deželno vlado
Ob priliki otvoritve razstave „Gost 72“ je na tej prireditvi navzoči slovenski minister dipl. inž. Razdevšek povabil koroško deželno vlado na uradni obisk v Slovenijo. To povabilo je izrekel Razdevšek v imenu ministrskega predsednika Staneta Kavčiča ter slovenske vlade. Deželni glavar Sima je to vabilo sprejel. Termin ter točni spored tega obiska bodo v kratkem sporočili. Kot pišejo koroški časopisi, naj bi ta obisk služil medsebojni izmenjavi mnenj ter naj bi poglobil že obstoječe prijateljske stike med Koroško in Slovenijo.
Srečko v Beogradu
Na povabilo jugoslovanskega obrambnega ministra, generala Nikole Ljubičiča bo delegacija pod vodstvom sovjetskega vojnega ministra Grečka konec tega meseca obiskala Jugoslavijo. Ameriška revija „Newsweek“ meni, da bo sovjetski obrambni minister Grečko med pogovori v Beogradu skušal rešiti tudi vprašanje sovjetskih oporišč v Jugoslaviji.
Sima povabljen v Ljubljano

V Celovcu je otvoril 18. marca 1972 koroški deželni glavar Hans Sima letošnji tujskoprometni sejem. Kot gost iz Slovenije se je udeležil otvoritve tudi član izvršnega sveta Slovenije dipl. inž. Razdevšek. Ob tej priliki je bil povabljen deželni glavar Sima s člani koroške deželne vlade na uradni obisk v Slovenijo. Vabilo sta izrekla v imenu ministrskega predsednika Staneta Kavčiča član slovenske vlade minister Razdevšek in zastopnik Jugoslavije v Celovcu, generalni konzul Bojan Lubej.
Znano je, da so se odnosi v zvezi s proslavami ob priliki praznovanja 50-let-nice koroškega plebiscita med Slovenijo in Koroško precej ohladili. Če je bilo sedaj izrečeno v Imenu slovenske vlade povabilo članom koroške deželne vlade za uradni obisk Slovenije, potem je to dokaz, da so se razmere v zadnjem času uredile spet toliko, da je tak obisk sedaj možen.
Najostrejših formulacij se je poslužil pred plebiscitnimi proslavami „Kamtner Heimatdienst", ki je v oktobrski številki svojega glasila „Ruf der Heimat" zapisal, da morajo vsi domovini zvesti Korošci nadaljevati obrambni boj tako dolgo, dokler ne bo eden izmed dveh narodov na Koroškem izbrisan. Tak način pisanja je moral izzvati ostre proteste med Slovenci na Koroškem in v Sloveniji. Tl protesti so imeli za posledico, da so začeli tudi uradni krogi v deželi razmišljati o resnejših ukrepih napram koroškemu „Heimatdienstu“. Priznati je treba, da je izstop koroškega „Sangerbunda“ iz „Karntner Heimatdiensta" veliko pripomogel k temu, da je začelo rasti med Slovenci spet zaupanje v večinski narod ter uradne predstavnike v deželi. Zato so zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev ob priliki razgovora z deželnim glavarjem pozdravili ukrepe v zvezi s koroškim „Sangerbundom“. Značilno pri tem je, da takd na Zgornjem Koroškem kot v južnem predelu dežele mnogi pevci niti vedeli niso, da so bili po svoji strešni organizaciji vključeni v »Karntner Heimatdienst". Odločitev „Karntner Sangerbunda" bo omogočila tudi v vaseh dvojezičnega ozemlja večjo kulturno odprtost ter zmanjšanje napetosti med prebivalci Južne Koroške.
Koroška deželna vlada pa je podvzela odločilen korak tudi s predlogom za ureditev dvojezičnih napisov. Po dolgih letih zavlačevanja se je premaknilo naprej tudi vprašanje, na katero je med koroškimi Slovenci opozarjala spet in spet mlada generacija. Na vsak način se stvari premikajo naprej. Imamo vtis, da v pravo stran. Tudi uradni obiski predstavnikov sosednjih dežel morejo veliko pripomoči k izboljšanju položaja slovenske manjšine na Koroškem. V tem smislu pozdravljamo srečanja na najvišji ravni med Celovcem in Ljubljano.
Dr. V. Inzko
Na najboljšem sta Anglija in Belgija
Ob vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost je bilo večkrat poudarjeno, da postaja ta skupnost tretja največja gospodarska skupnost ali sila na svetu. To se seveda lahko odraža na več načinov. To pa je z druge strani odvisno od več elementov, prvenstveno od razvojne ravni posameznih dežel članic. Pa tudi od ekonomske homogenosti teh dežel. Ekonomska homogenost vsega področja je tudi važna. Ta pa se ne kaže le v milijonih ton jekla, milijardah kWh elektrike, v milijonih ton pšenice ali krompirja, pač pa se homogenost kaže tudi v določenih merilih, ki le posredno govore o življenjski ravni, torej o tehnični in drugi razvitosti dežel in področij. Če te homogenosti ni, je nevarno, da manj razvita področja plačajo nekoliko večji račun skupnemu življenju, to se pravi, da bo manj razvit predel neke dežele plačeval celo dvojni račun, račun lastnim bolj razvitim predelom ter račun ostalim bolj razvitim deželam skupnosti.
Razvitost in višja ali nižja življenjska raven se posredno kaže tudi v tem, koliko procentov dohodkov, plače, mezde gre v neki deželi za najnujnejše življenjske stroške in kolikšen je odstotek teh dohodkov, ki preostane državljanu na razpolago za njegove potrebe, ki se ne tičejo le golega obstanka, namreč za njegovo kulturno izživljanje, za zdravstvo, za izobraževanje, za počitnice, za razne hobije itd. itd. Čim višji je odstotek „svobodnih" dohodkov, tem bogatejše ]e lahko življenje. Zato smemo reči, da je odstotek, ki preostane človeku po kritju najnujnejših stroškov, dejansko merilo njegove ravni, njegovega bogastva. V naslednjem bomo skušali to konkretno pokazati v deželah evropske skupnosti.
Začnimo s poprečjem celotnega področja, to se pravi vseh šestih držav. V skupnem prostoru porabijo državljani 31 odstotkov svojih dohodkov za kritje stroškov, ki jih imajo za prehrano; stanovanjski stroški so, rekli bi, idealni, kajti na stanovanjske stroške odpade 10 odstotkov dohodkov. Za obnovo pohištva in za ostale potrebščine trajnejše vrednosti porabi prebivalec te skupnosti v poprečju 11 odstotkov svojih dohodkov, le za pol odstotka več porabi za oblačenje. Zato mu preostane za „vse ostalo" 37,5 odstotka dohodkov.
Razmerje, ki se odraža iz gornjih številk, je zelo dobro v primerjavi z ostalim svetom, razen v ZDA. Toda ne smemo si misliti, da
velja to razmerje za vse države skupnosti enako, kajti na Holandskem porabijo za stanarino le 8,5 odst., v Zahodni Nemčiji 11 odstotkov, v Veliki Britaniji pa pridejo v tem celo na 12,5 odst. Zato pa v Veliki Britaniji porabijo za nakup pohištva in ostalih predmetov trajnejše vrednosti samo 8 odstotkov, vtem ko morajo dati Holandci v ta namen 13 odst., za oblačenje pa porabijo celo 13,5 odst. Prav tako porabijo veliko za opremo stanovanja Belgijci, ki porabijo v ta namen 13 odstotkov svoje plače, oblačenje pa jih stane samo 9 odstotkov, kar velja tudi za Italijane.
Življenjska raven in bogastvo nekega naroda pa pride posebno do izraza v odstotku, ki ga porabijo v neki deželi za prehrano ter v odstotku, ki je državljanu na razpolago za „ostale potrebe" to se pravi potem, ko je kril vse najnujnejše potrebe za goli obstanek. Glede tega je v tej skupnosti na najslabšem italijanski državljan. Medtem ko porabi državljan Velike Britanije le 23.5 odstotka, belgijski 24, holandski 24,5, francoski 26 odstotkov svoje plače za prehrano, porabi zahodni Nemec 31,5, Italijan pa kar 41 odstotkov svojih dohodkov. Zato pa ostane državljanu Velike Britanije na razpolago kar 46 odstotkov njegovih dohodkov „svobodnih", medtem ko jih preostane italijanskemu komaj 29. Med tema dvema skrajno-stima pa so Francija, kjer preostane državljanu 33,5 odstotka ..svobodnih" dohodkov, Belgijcu preostane 44 odstotkov, Holandcu 40,5, zahodnemu Nemcu pa 45 odstotkov.
Logično, da tudi v tem primeru poprečje pove le nekaj. V vsaki državi imamo bolj razvita in bolj zaostala področja, v vsaki državi imamo tudi bogatejše in siromašnej-še sloje. Toda glede tega je prav tako na najboljšem Italija, kjer imamo velika bogastva in veliko bedo. Hkrati pa imamo zelo bogate predele »industrijskega trikotnika" in skrajno zaostalost v nekaterih južnih predelih dežele in na otokih. Skratka poprečja, ki smo jih navedli zgoraj, veljajo v mednarodnem merilu, ne veljajo pa v notranjosti dežele, kajti če bi zares veljalo to, da posameznik potroši le 41 odstotkov svojih dohodkov za prehrano in mu preostane 30 odstotkov dohodkov za potrebe, ki se ne štejejo med najnujnejše, bi stanje bilo še kar dobro in več kot zadovoljivo, toda v resnici smo še daleč od tega.
(Iz Primorskega dnevnika)
Bo Husein rešil krizo na Bližnjem vzhodu?
Po vesteh iz diplomatskih krogov v jordanski prestolnici kaže, da je kralj Husein izdelal načrt za ustanovitev federacije med Jordanijo, Cisjordanijo in področjem Gaze, ki sicer ni nikoli pripadalo Jordaniji. Na čelu nove federacije, ki se bo imenovala Združeno arabsko kraljevstvo, naj bi bil kralj Husein sam. Jordanija in Cisjordanija naj bi imeli svoji izvoljeni skupščini, poleg tega pa bi deloval tudi osrednji parlament, ki bi nadzoroval delovanje pokrajinskih skupščin.
Proslava petstoletnice kmečkih puntov
Drugo leto bodo v Sloveniji velike proslave štiristoletnice slovensko-hrvaškega kmečkega punta leta 1573. Ob tej priložnosti bo v Ljubljani velika osrednja proslava v tivolski dvorani, pri kateri bo po vsej verjetnosti govoril Edvard Kardelj. V Ljubljani bosta tudi pripravila Narodni muzej in Arhiv Slovenije razstavo o kmečkih puntih. Že letos maja se bodo v Vidmu ob Ščavnici spomnili kmečkih puntov v Pomurju, septembra pa v Kostanjevici na Dolenjskem. V drugi polovici prihodnjega leta bodo sodelovali zastopniki iz slovenskih puntarskih središč na osrednji proslavi v Donji Stubici v Hrvaškem Zagorju.
Nameravajo tudi postaviti osrednji spomenik kmečkim puntarjem. Predlog naj bi bil to novi most čez Gradaščivo v Ljubljani ni bil odobren. Vsekakor bi bilo primerno, če je že treba postaviti poseben spomenik, da bi ta stal v enem izmed puntarskih središč, v Slovenskih Konjicah na Štajerskem ali pa na Krškem polju, tudi velikega tolminskega kmečkega punta iz začetka 18. stoletja se bi bilo treba v kaki obliki spomniti. Največji punt v slovenskih krajih je bil leta 1515, drugod so se uprli kmetje tlačani že v drugi polovici 15. stoletja, tako da bo z osrednjo proslavo slovensko-hrvaškega
kmečkega punta pod vodstvom Matije Gubca povezan tudi dostojen spomin petstoletnice kmečkih uporov na Slovenskem.
Na sporedu je tudi več simpozijev in razstav, v Škofji Loki bo simpozij slovenskih zgodovinarjev, v Stubiških Toplicah v Hrvaškem Zagorju bo jugoslovanski simpozij o kmečkih puntih, v Mariboru pa mednarodno srečanje zgodovinarjev. Kmečke punte bodo tudi prikazale razstave v Novi Gorici, Brežicah, Mariboru in Celju.
Tito 80-lefnik
V Beogradu so na seji koordinacijskega odbora za proslavo 80. rojstnega dne predsednika Tita sklenili, da bo SZDL predlagala zvezni skupščini, naj Tita vdrugič odlikuje z redom narodnega heroja. Ob rojstnem dnevu predsednika Tita bo svečana skupna seja predsedniških teles in družbenopolitičnih organizacij v zvezi. Na seji bodo Titu izročili listino narodov in narodnosti Jugoslavije.
Ob rojstnem dnevu predsednika Tita pripravljajo obsežen program proslav tudi v JLA.
Tak načrt naj bi ustrezal željam ljudstva na zasedenih področjih.
To je načrt, ki naj bi ga Husein predložil predstavnikom štirih velesil in veleposlanikom arabskih držav, ki jih je sprejel" danes zjutraj.
Kaj je resničnega v teh govoricah, je zelo težko ugotoviti. Dejstvo je, da bo kralj Husein naslovil jutri zelo važno sporočilo na jordansko ljudstvo. Jordanski poslanik v OZN je dementiral glasove o tem načrtu in dejal, da ne obstaja noben trajni dogovor med Jordanijo in Izraelom, katerega sad naj bi bil Huseinov načrt, kot poroča več arabskih časopisov.
Vest o možni ustanovitvi Združenega a-rabskega kraljestva je zadela na odpor pri vseh organizacijah Palestincev, ki soglasno odklanjajo tako rešitev.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel George Habaš, vodja ljudske fronte za osvoboditev Palestine, je ta dejal, da se bodo še v naprej posluževali sile v borbi proti izraelskem okupatorju. Borba palestinskega ljudstva bo dolga, je dejal, morda bo trajala več desetletij, končala pa se bo z zmago odporniških sil. Na vprašanje ali sodi ugrabitev letal v njihov način borbe, je dejal Habaš, da so odločili že novembra 1970, da se ne bodo več posluževali teh sredstev in obenem poudaril, da nima ljudska fronta nič opraviti z ugrabitvijo »boeinga 747", ki so ga Palestinci pred kratkim preusmerili v Južni Jemen.
Izraelski obrambni minister Moše Dajan je izjavil, da ne vidi za sedaj nobene konkretne perspektive miru z arabskimi državami. Kar zadeva ponovno odprtost Sueškega prekopa pa je dejal, da se je sovražnost med Izraelom in arabskimi državami dokončno prenehala. Po njegovem mnenju pospešuje vsaka vojna na tistem področju prodiranje SZ na Bližnji vzhod, da pa SZ nikakor ne bo nesporedno sodelovala v morebitni novi vojni.
OBČINSKE VOLITVE
PO ZDRUŽITVI OBČIN
Srečo je imela nižjeavstrijska OVP pri občinskih volitvah v nedeljo. Volitve so postale nujne po združitvi v 125 občinah. »Računali smo, da se bo jeza prebivalstva obrnila proti stranki, ki ima večino v deželnem zboru, pa se ni zgodilo nič takega," je dejal deželni glavar Maurer. Maurer je mnenja, da sta na volitve v nekaterih občinah vplivala tudi zvezna politika in pa problem finančne izravnave.
Volivnih upravičencev je bilo 284.589 (280.185). Veljavnih glasov: 251.176 (250.645). Volivna udeležba: 90,31 odstotka.
OVP je dobila: 128.530 ali 51,17 odst. glasov (prej 133.673 ali 53.33 odst.). Za SPO je glasovalo 102.644 ali 40,87 odstotka (prej 104.627 ali 41,74 odstotka). FPO je dobila 3670 glasov ali 1,46 odstotka; KPO je prejela 3168 ali 1,26 odstotka.
OVP je prejela 1450 mandatov, SPO 865, FPO 18 (13), komunisti 7 (7), na poimenske liste pa odpade 173 (91) mandatov.
LAKOTA V BANGLA DESHU
Kakor je izjavil zastopnik programa OZN na pomoč, grozi Bangla Deshu gladovna stiska, kot je doslej ni bilo, če ne bodo v najkrajšem času premagali krizo v oskrbovanju z živežem. Zastopnik je izjavil, da je mednarodna pomoč, predvsem z živežem, skoraj docela onemogočena. V pristaniščih države je okoli 230.000 ton žita, katerega zaradi transportnih težav ne morejo prepeljati v notranjost države. Zaloge živil v skladiščih Dakke in drugih velikih mest bengalske republike zadostujejo le za enomesečno preskrbo 75 milijonov prebivalcev države.	y_e"
Medtem se je konflikt med bengalsko večino ter biharsko manjšino, katero obdol-žujejo kolaboracije s Pakistanom, še bolj zaostril. Pri krvavih spopadih med obema skupinama je bilo pretekli teden trideset oseb mrtvih ter 240 ranjenih.
OROŽJA JE VEDNO VEČ
Švedska predstavnica na ženevski konferenci o razorožitvi Alva Myrdal je na zasedanju tega foruma opozorila, da je danes na svetu desetkrat toliko orožja kot pred desetimi leti, ko je bila konferenca ustanovljena.
Alva Myrdal vodi švedsko delegacijo od 14. marca 1962, ko je bila prva seja konference. Dejala je, da smo v tem obdobju dosegli napredek pri »zanimanju za razorožitev", storili pa smo dosti premalo. V skladu s tem je pozvala Sovjetsko zvezo in ZDA. naj se začneta pogajati o popolni prepove'1) jedrskih poskusov, ne da bi čakali, kdaj . jima bodo pridružili drugi, ki niso podpisali niti sporazuma o delni prepovedi.
POMPIDOU V LONDONU
Francoski predsednik Georges Pompi-dou je nepričakovano prišel v Veliko Britanijo (v soboto in nedeljo) na neformalno srečanje z angleškim ministrskim predsednikom Heathom, ki je užaljen zaradi sklepa francoske vlade, da izvede referendum o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Heath je Pompidouja sprejel na vojaškem letališču pri Northoltu (London).
Pogovori so se vršili na Heathovem posestvu v Cheguersu. Le-ti so bili formalno vljudni, v resnici pa hladni. To je razumljivo, kajti referendum v Franciji je prizadel britansko vlado kot noč v srce, v trenutku, ko isto zahtevajo v Angliji laburisti, in če upoštevamo, da je Velika Britanija vstopila v skupno evropsko tržišče z močnim notranjim nasprotovanjem. Največji del pogovorov so bili med štirimi očmi.
Sodijo, da je Pompidou razložil Heathu, da ni referendum naperjen proti Angliji, temveč so vodili Francijo pri tem le čisto notranji motivi. London in Pariz sta pri podrobnih vprašanjih v glavnem soglašala.
ARABCI PROTI HUSEINOVEMU NAČRTU
Predsedstvo zvezne arabske republike med Egiptom, Libijo in Sirijo je ogorčeno obsodilo Huseinov načrt o ustanovitvi »Združenega arabskega kraljestva", po katerem naj bi samostojni ozemlji Gaza in Cisjordanija prešli pod formalno suverenost jordanskega kralja Huseina, dejansko pa bi ostalo pod nadzorstvom Izraela.
Skupno predsedstvo meni, da ustreza načrt »izraelskim nameram" in potrebam »imperializma". Po mnenju imenovanih treh držav: Egipta, Libije in Sirije, so Združene države Amerike svetovale Huseinu ta načrt, ker ločuje arabski nacionalizem in pomeni dejansko likvidacijo palestinskega gibanja-
Franc Amejc - osemdesetletnik
Letos na velikonočni ponedeljek praznuje svoj lepi življenjski jubilej — 80. rojstni dan g. Franc Arnejc, pd. Vazni kov oče.
Rodil se je pri Vazniku v Spodnjih Borovljah v pečniški fari kot najmlajši izmed petih otrok. Dva brata in dve sestri so torej varovali malega bratca. Ljudsko šolo je obi-
skoval v Ledincah in nato še nekaj let glavno šolo v Beljaku. Komaj se je kot mladenič vključil v domače občestvo, ko je postal najmlajši član in obenem tudi soustanovitelj požarne brambe, je kmalu prišla prva svetovna vojna in z njo konec brezskrbne mladosti.
Takoj ob njenem začetku je bil vpoklican in je doživel vse vojne grozote na ruski fronti ob Dnjestru, kjer je bil hudo ranjen, Jn na italijanski fronti na Plocknu in v Soški ra^ini. kjer je bil ponovno odlikovan. Srečno se je ob koncu vojne vrnil domov.
Leta 1929 se je poročil s Frančiško Gra-ner, pd. Mlinarjevo iz Malenc. V srečnem zakonu so se jima rodili štirje otroci. Nekaj let je bil gostilničar in kmet v Veliki vasi
pri št. Jakobu in šele leta 1934 je prevzel rojstno hišo pri Vazniku.
Poleg težkih gospodarskih skrbi je prevzel tudi skrb za podružnico sv. Gregorija v Sp. Borovljah; svoje številne znance je prosil, da so pomagali pri obnovitvi kot tudi pri nabavi zvonov tako podružnice kot tudi farne cerkve po prvi in drugi svetovni vojni. Vsi dušni pastirji so bili vedno dobrodošli gostje v njegovi hiši.
Poleg tega pa je vsa leta pridno sodeloval tudi pri domači posojilnici in bil med pionirji tamkajšnje elektrifikacijske zadruge. Leta 1962 pa je dobro urejeno Vazniko-vo domačijo predal najstarejšemu sinu in se veseli zdaj že vrste vnukov.
Velika ljubezen pa ga še vedno veže na njegove čebele, ki jih je negoval vse svoje življenje. Dolga leta je vodil tudi domače
društvo čebelarjev, še sedaj, ko se mora že leta opirati na palico, pride skoraj dnevno k čebelnjaku gledat čebele, kako zletava-jo in se veseli, ko priletijo težko obložene z medom na panjevo brado, ter še vedno skrbi, da je vse v redu.
Vsem številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista in se zahvaljuje zvestemu bravcu in pridnemu dopisniku, še prav iskreno in hvaležno pa mu k temu jubileju čestita Mohorjeva družba v Celovcu ne samo zato, ker je Vazni kova družina zvesti ud družbe že skoraj od njenega začetka, namreč že skoraj sto let, temveč tudi zato, ker je Vaznikov oče dal Mohorjevi družbi na razpolago svoje nadvse zanimive spomine in grenke doživljaje iz prve svetovne vojne, ki jih je nato izdala kot knjižni dar za leto 1971.
Vsi pa želimo jubilantu še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih dragih domačih.
,Naš božič - beneška pastoralka”
Pred kratkim je v Trstu izšla drobna knjižica z naslovom „Naš božič — beneška pa-storalka". V času, ko je literatura kar najdlje od preprostega, vsakdanjega človeka, v planetarni dobi, ki spregleduje prvinsko tkivo človečnosti in odnosov med ljudmi, je nastala v manjši vasi v Beneški Sloveniji ljudska igra „Naš božič". Napisala in uprizorila jo je proti koncu leta 1970 skupina članov kulturnega društva Rečan z Les. Med pisci te pastoralke ni niti enega, ki bi kdajkoli hodil v slovensko šolo, zato je jezik igre čisto, po svojem izrazu nekoliko privzdignjeno narečje Nadiških dolin. V njej prevladuje tragični motiv izseljeništva, ki se pred očmi gledalca razpleta naravno in s pretresljivo verjetnostjo. Prav prepričevalna moč našega božiča pa nam govori o tem, da imamo pred seboj polnokrven umetniški organizem. Ta je še toliko bolj drago-
Gladsaxe — tvoje partnersko mesto na severu
cen, ker je v povojnem času prvi, ki v samostojni knjižni obliki prihaja iz Benečije v širši slovenski kulturni prostor.
Kdor ni imel priložnosti slišati, kako poje domača beseda igralcem Kulturnega društva »Rečan", in kdor ni potoval po dolinicah, koder se pozdrav glasi božime, si bo težko predstavljal, kako ta tekst zveni. Ker narečja ne moremo opisati, naj omenimo vsaj njegovo muzikalnost, ki je posledica bogatih diftongov, strogega razlikovanja med kratkimi in dolgimi samoglasniki, in žive prisotnosti davnega muzikalnega naglasa; zatem moramo omeniti vsaj še posebno besedišče, v katerem najdemo številne arhaizme, mnogo tipičnih izrazov in precejšnje število italijanskih, nemških in furlanskih izposojenk in tujk ter besednih in sintaktičnih kalkov v teh jezikih.
Vsekakor zelo zanimiva publikacija predvsem za interesente stare, negovane ljudske govorice.
Pretekli teden je celovški župan Hans Ausservvinkler vabil na otvoritev informativne razstave pod naslovom „Gladsaxe — tvo-le partnersko mesto na severu".
Celovški mestni očetje so namreč skle-niN, da bodo po že večletnih srečanjih, o katerih se pa je doslej le malo izvedelo, po-V|šali dansko mesto Gladsaxe v partnersko mesto Celovca. Doslej je Celovec imel le eno partnersko mesto, namreč VViesbaden, atero veže s Celovcem plebiscit, ki sta ga jmeli obe. Zdaj pa so to čast priznali tudi i?estu Gladsaxe, ki je pred nekaj leti izro-C|lo Celovcu evropsko zastavo. Odtistihmal so napravila razna društva izlete v Gladsaxe, ako da je zdaj morala nujno slediti proglasitev za partnersko mesto. Gladsaxe pa jma že dvanajst partnerskih mest, Celovec Je trinajsto (!).
Mesto Gladsaxe šteje 75.000 prebivalcev, ,orei približno toliko kot Celovec. Leta 1900 Je bilo Gladsaxe večja vas; štelo je 2500 Prebivalcev, kar kaže, da se je mesto zelo . r° razvilo. Župan je Erhard Jakobsen, ki j® tudi predsednik danskega parlamenta, avke pobira mesto samo, pač pa odda dr-*av' določen del. Ker je Gladsaxe zelo mla-° mesto, ni čudno, da zelo skrbijo za šol-?ko in predšolsko vzgojo otrok. Vsaka dru-!lna ima povprečno 7—8 otrok. Mesto vzdr-^uJe desetkrat toliko otroških vrtcev kot plovec. Kot kulturno posebnost imajo med rugim na tovornjakih prevozljive knjižnice. Mesto ima precejšnjo kemično industrijo er Proizvaja svetovno znano pohištvo.
Informativna razstava je v prenovljeni »mestni hiši", kjer je bila prej nastanjena *ieinmeyerjeva tiskarna.
*
Imamo torej spet novo partnersko mesto, oživeli smo spet mednarodno bratsko povezavo. Gospodje mestni očetje so spet se-®eli ob jedači ter pijači, pili napitnice, živili ru9 drugega, pili na bodočo združeno Ev-r°P°> ki pa je po tem obisku prav tako od-aljena kot je bila prej. Je dejansko tako, *ot je rekla predsednica evropskega odbora Cladsaxe, občinski svetnik Birgit Fjelde v razgovoru s sodelavcem „Našega tednika", da vsa partnerska srečanja ne zaležejo nič, dokler se bodo le-teh udeleževali le mest-na in deželna smetana, ljudstvo pa bo obstalo še dalje tako »neevropsko" kot je bilo doslej.
Pa da nihče ne bo mislil, da je pisec tega lanka proti takim srečavanjem. — Nasprot-n°- K°t član narodne manjšine, ki se dnevno sooča z neevropskim zadržanjem i sme-
tane i navadnega ljudstva, želim prav iz srca, da bi tem srečanjem sledila še druga, da bi tudi navadno ljudstvo moglo spoznati vso širino Evrope. Hkrati pa prerokujem tem srečanjem, da bodo ostala prav tako omejena, kot so omejena finančna sredstva privatnikov in celovškega mesta.
Zato imam drug predlog: Gladsaxe je sicer lepo mesto, a le precej oddaljeno in zato vozni stroški ne bodo ravno nizki. Kaj bi torej bilo, če bi si mestni očetje celovški poiskali partnersko mesto bolj blizu kje, v Sloveniji morda.
Saj živi na Koroškem poleg nemškega vladajočega razreda tudi precejšnje število Slovencev, menda je to sožitje zelo tole-
rantno in »europareif". Zato se mi zdi, da bi bil velik korak proti skupni EVROPI, če bi te stike izmenjavali s Slovenijo v prav tako evropskem stilu. In prepričan sem, da se bo tudi navadno ljudstvo močno posluževalo takega evropskega in partnerskega mostu.
Ali pa se mestni očetje celovški bojijo tega koraka, ker se koroški Slovenci morebiti ne bi zadovoljili le z lepimi napitnicami, blagozvonečimi frazami o bratstvu in prostoru Alpe-Jadran, in bi tako razkrinkali vso to lažnjivo blebetanje o Evropi, katere temeljna načela o enakopravnem sožitju se skrunijo dan za dnem.
VABILO
Spored srečanja Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti v hotelu Rutar v Dobrli vasi na Koroškem od 27. 3. do 30. 3. 1972:
Irske poslanke Bernadete Devlin sicer ne bo, pač pa se bo srečanja udeležil zastopnik SINN-FEIN-stranke iz Irske (politično krilo I. R. A.).
PONEDELJEK, 27. 3. 1972:
dopoldne: Pozdrav predsednika dipl. jur. Filipa VVarascha
Poročila mladinskih zastopnikov navzočih manjšin popoldne: Organizacijska vprašanja
zvečer, 19.00: Dr. Drago Legiša, župan občine Devin-Nabrežina:
»Slovenci v Trstu s posebnim poudarkom na sedanje politično razmerje v Italiji"
TOREK, 28. 3. 1972:
dopoldne: Predavanje o temi: »Gospodarska in socialna situacija Slovencev na Koroškem"
popoldne: Karl Kring, član danske manjšine v Nemčiji: »Mladinsko delo in finančni problem pri narodnih manjšinah" zvečer:	Kulturni spored
SREDA, 29. 3. 1972:
dopoldne: Dr. Matevž Grlic: »Ali morejo koroški Slovenci preživeti?" popoldne: Študijski izlet na Djekše (ogled ljudske šole) in Pliberk (sprejem župana).
ČETRTEK, 30. 3. 1972:
dopoldne: Dr. Reginald Vospernik, podpredsednik FUENS:
»Koncentrirano in decentralizirano manjšinsko delo v okviru Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti" popoldne: študijsko potovanje v koroške historične kraje, v Celovcu razgovori o delovanju Družbe sv. Mohorja in Zveze slovenskih zadrug, zvečer:	Poslovilni večer
Predavanja in razgovori so dostopni vsem, ki se jih hočejo udeležiti. Prispevek za seminar znaša 350.— šilingov.
Za tiskovni sklad so darovali:
Dr. Jože Grafenauer, Korneuburg 200.— šilingov. — Po 100.— šil. so darovali: Alojz Vauti, Sele; Ignacij Miklau, Dobrla vas; Anton Gril, Miklavčevo; Ludvik Portsch, šte-ben/Pliberk; Štefan Slenčnik, Dobrla vas; Valentin Kassl, Želinje; V. Janeš, Hodiše. — Po 50.— šil. so darovali: Valentin Plan-teu, Velikovec; Terezija Gomemlk, Škocjan; Ana Roš, Železna Kapla; Marija Trampuš, Pliberk; Mihael Laura, Gorenče; Amalija Weinzirl, Dobrla vas; Ivan Lepuschitz, Ravne; Mirko Isop, Gospa Sveta; Janez Miklau, Podkoren; Marija Zanki, Šmohor. — Po 30.— šil. so darovali: Marija Karlbauer, Ruda; Pavla Ramuš, Podgorje; Roza Reichman, Lipa/Vrba; Katarina Ogris, Bilčovs; Neža Felser, Kapfenberg; Boštjan Malle, Rute/ Št. Janž. — Po 20.— šil. so darovali: Jože Golavšnik, Zagorje; Terezija Leitgeb, Pliberk; Ljudmila Wertschnig, Škofiče; Mihael Pipp, Bistrica na Zilji; Janez Podbregar, Lobnik; Herbert Engell, Gradec; Martin Be-lej, Gratvvein; Neža Dovjak, Bajtiše; Marija Bohm, Velika vas; Ivan Rus, Struga; Elizabeta Kriegl, Bistrica/Zilja; Niko Kriegl, Za-homc; Marija Miiller, Zahomc; dr. Pavle Za-blatnik, Celovec; Marija Dovjak, Rožek/ Šmartin; Anton Klampferer, Bekštajn; Janez Leimiš, Sele; Marija Zupanc, Koflach; Alojz Nadrag; Škofiče; prof. Hema Ješe, Celovec; Blaž Sturm, Vrba; Kristina Pegrin, Sele; Zofija VVedenig, Velikovec; Andrej Oitzl, Ričarja vas; Apolonija Rupitz, Škocjan; Matija Resmann, Št. Jakob v Rožu; Doroteja Samonlg, Št. Jakob v Rožu; Boris Ivanc, Trofaiach; Janez Baumann, Velikovec; Neža Kropfle, Svetna vas; N. N., Kono-vece; N. N., Rove; Luka Potočnik, Bistrica v Rožu. — 6.— šil. je darovala Ani šaunlg, Bilčovs.
VSEM DAROVAVCEM ISKRENA HVALA!
___- Kratke kulturne----------------
SLOVENSKA PIANISTKA IGRALA V CELOVCU
Najmlajša slovenska pianistka, hkrati tudi ena izmed najbolj znanih v Sloveniji, Marina Horak, je 15. in 16. marca bivala na Koroškem. V koncertni dvorani terna celovškem študiju je snemala za avstrijski radio. Horakova je igrala Schumana, Francka, Messaisena ter za slovensko oddajo posebej dela slovenskih komponistov Škerjanca, Maličiča ter Pahorja. Upamo, da bo ta talentirana pianistka iz naše matice kmalu tudi javno nastopila v Celovcu.
DVE AKADEMIJI
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na skupščini znova izvolila za predsednika Josipa Vidmarja. Za nova redna člana je izvolila zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja in akademskega slikarja Maksima Gasparija, za dopisne člane pa jezikoslovce dr. Antona Bajca, dr. Bojana Čopa, dr. Valentina Logarja in skladatelja Matijo Bravničarja.
V Zagrebu pa zaseda skupščina jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Grga Novak, predsednik, je izjavil, da je akademija vselej brez kompromisov vztrajala pri svojem osnovnem vodilu.
Jutri bodo izvolili novega predsednika, dva podpredsednika in glavnega tajnika akademije.
LOUVRE DOBI »SAMOPOSTREŽNICO"
Eden od najbolj znanih svetovnih muzejev Louvre se modernizira. V pritlični dvorani bodo odprli moderen butik, kjer bodo lahko turisti kupovali po pristopnih cenah skrbno izdelane reprodukcije del, razstavljenih v muzeju. Obiskovalci bodo lahko — tako kot v kakšni samopostrežnici — mirno izbirali zaželeni predmet, preden bodo stopili k blagajni. Izbor bo velik — od poštnih znamk do knjig in reprodukcij slik in kipov, grških in egipčanskih antikvitet, starega nakita ipd.
JAZ
Pablo Piccaso, Salvador Dali — dva slikarja, dva genija, dva nenavadna človeka. In kaj mislita ta dva velika umetnika drug o drugem? Kaj misli o sebi in svojem slavnem kolegu, je Salvador Dali zelo jasno povedal v pogovoru z nekim francoskim novinarjem:
Ali ljubite Piccasa?
—	Seveda, on je velik človek, kot jaz.
Je umetnik?
—	Fantastičen je, kot jaz.
Torej je po vašem mnenju genij?
—	Seveda, kot jaz.
Ob co&u povedana
„PERSPERKTIVE SO ZELO UGODNE"
Deželni glavar je spet govoril. Kot vedno z veseljem. In dolgo tudi. Toda na otvoritvi „GOST 72“ se ni veselil le zaradi tega, ker je spet govoril pred mednarodnim občinstvom, temveč je tudi povedal nekaj, kar je bilo mnogim v veselje. Tudi njemu.
Govoril je namreč in dejal, da se bo do leta 1980 število letoviščarjev podvojilo, dopustni čas pa se bo povečal za 50 odst. Za Koroško so te perspektive zelo ugodne in v tem tudi vidi Sima priliko za Koroški tujski promet.
Tako je govoril Sima. Sploh je poleg tolerance tujski promet njegova najljubša in najhvaležnejša tema za govore. Sima je govoril na tej otvoritvi o gostih in o tujcih. V koroškem vokabularju tu ni dejanske razlike. In vendar se v njih zrcali odnos, do ljudi, ki vsako leto obiščejo Koroško ter pustijo tu lepe denarce. Koroška jih vidi zelo rada. Res prinesejo lepe denarce, in denar prinese razne ugodnosti. In Korošce so te ugodnosti tako zaslepile, da ne vidijo senčnih plati te svojevrstne konjunkture. Koroška je po svoji naravni obliki res mali paradiž na zemlji, in ta paradiž se dopade tudi tujcem, predvsem takim, ki mislijo, da bodo z denarjem še nebesa kupili. Da bi pa imeli raj že na zemlji, pač kupijo del naše koroške zemlje. Korošci so tega očitno zelo veseli, češ tako se znebijo tistih „bau-gruntov", hkrati pa jim ta kupčija prinese še nekaj cekinov, predvsem, če so to marke.
In tako se pridno razprodaja naša Koroška, razprodajajo jo Korošci, o katerih zvestobi domovini se nihče ne upa podvomiti. Kako mi je rekel gosposvetski župnik Mu-cher: Da pride nekdo z Zahodne Nemčije na Koroško, nihče nima nič proti. To je čisto naravno. Ampak, je dejal, če pride kdo od tu spodaj, in pri tem pokazal proti Jugoslaviji, Bog obvari!
Zdi se, da se te nevarnosti tudi očetje v našem deželnem zboru ne zavedajo prav. Zakon, ki ga bodo baje sklenili proti tej razprodaji koroške zemlje, zavlačujejo, in kakor zgleda, bo le pesek v očeh.
S to razprodajo koroške zemlje pa je povezan tudi drug problem, ki ga pa Sima ni nakazal. Namreč problem ohranitve etnične podobe južne Koroške. Toda ta problem bo Koroška rešila tako, kot je rešila doslej vse probleme v zvezi z manjšino. S tem, da ga bo ignorirala.	zz
Dobrla vas — občinski proračun
Proračun občine Dobrla vas je v minulem letu znašal skorajda 18 milijonov šilingov. Je to kar lepa vsota. So pa tudi obveznosti, ki jih mora naša občina izpolniti, velike. Saj se je šele pred nedavnim zidala ljudska šola v Sinči vasi in lani v Dobr-li vasi. Seveda krije polovico stroškov šolski fond pri deželni vladi, a vendar ostane občini še dovolj stroškov. Le nekaj tega se more kriti z rednimi dohodki, za ostalo se mora najeti posojilo in je treba redno odplačevati. Tudi pokopališče in mrtvašnica v Sinči vasi sta občino stala preko enega milijona šilingov.
Letos se bo naš dolg zaradi gradnje ljudske šole v Kazazah ponovno zvišal za 1,2 milijona šilingov. Saj bo samo to, kar se bo letos dogradilo, to je zgradba v surovem stanju, stalo 2,3 mil. šil.
Kljub tem velikim stroškom pa naša občina v preteklem letu ni pozabila na kulturna in športna društva. Tudi za dvig živinoreje in kmetijstva se je nekaj napravilo. Dijakom in študentom se je tudi lani namenilo nekaj tisočakov. V podrobnem so se podpore razdelile sledeče:
Naj kar kot prvo omenim, da je prvič v zgodovini dobrolske občine tudi dvoje slovenskih kulturnih društev dobilo vsako po 1000 šil. iz rednega občinskega proračuna. Za časa 1. avstrijske republike smo sicer morali redno plačevati občinski davek na vstopnice k slovenskim kulturnim prireditvam, a dobili od občine nismo nič.
Levji delež pa je tudi letos pripadal nemškim pevskim društvom. Saj so dobila 16 tisoč 700 šilingov in še dodatno 5000 šil. za njih nastop ob kulturnih večerih, ki jih občina v poletnih mesecih prireja za tuje goste. Pričakujemo od pevcev vseh teh zborov, da se zavedajo, da so s tem, da so sprejeli občinski denar, dolžni, da tujcem pokažejo kulturo obeh tukaj živečih narodov in to tem bolj, ker so vplačevali v občinsko blagajno člani obeh narodov. Razen tega bi slovenska pesem tujcem gotovo ugajala in šele s prinašanjem teh bi se jim predočila svojebitnost naših krajev.
Odklanjanje slovenske pesmi je pri naših nemških zborih sploh poglavje zase, nekaj edinstvenega in nerazumljivega. Vprašati se moramo, kje in kaj je temu vzrok, ko vendar vemo, da večini od pevcev teče slovenska beseda, pa četudi v dialektu, enako gladko kot nemška. Ko vendar vemo, da je njim znano, da so njih očetje in dedje v maj-
Razsfava »Gost 72" — otvorjena
V soboto dopoldne je deželni glavar Sima otvoril posebno razstavo „Gost 72", ki bo do 26. marca omogočila obsežno informacijo za gastronomijo ter tujski promet. Otvoritev je muzikalično olepšal dvojni kvintet Madrigalchora pod vodstvom prof. Kraxner-ja.
Celovški župan Hans Ausservvinkler je med častnimi gosti pozdravil med drugim tudi slovenskega ministra Razdevška. V svojem nagovoru je Ausservvinkler povedal, da je letos zastopanih na tej razstavi skupno 561 tvrdk iz 23 držav. S tem se je povečalo število razstavljajočih firm za okoli 100 ter da so morali zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti precejšnje število razstavljalcev. Tudi število obiskovalcev je v zadnjih letih stalno naraščalo. Leta 1969 so našteli 28 tisoč obiskovalcev, leto pozneje jih je bilo 37.000, lani pa več ko 43.000, ki so bili več ali manj vsi zainteresirani na tej razstavi. Hotelirji ter lastniki penzionov te razstave nočejo več pogrešati. Za letošnjo razstavo pričakujejo še posebno zanimanje, ker so vpeljali več novosti ter marsikaj izboljšali. Ausservvinkler je omenil predvsem posebno razstavo „Več kvalitete v hotelu", mednarodno tekmovanje mladih kuharjev in posebne razgovore. „Gost 72“ izpolnjuje torej važno funkcijo v koroškem tujskem prometu.
Nato se je celovški župan zahvalil deželnemu glavarju Simi ter kor. trgovski zbornici za plodovito sodelovanje, predvsem se
je zahvalil bivšemu predsedniku dipl. inž. Pfrimerju ter direktorju dr. Kleindienstu.
Nato je spregovoril ing. Pfrimer, ki je dejal med drugim, da je ena izmed najvažnejših nalog tujskega prometa, da neguje o-kolico ter da jo varuje.
Kot zadnji je spregovoril deželni glavar Sima, ki je med drugim dejal, da so strokovnjaki izračunali, da se bo do leta 1980 število letoviščarjev podvojilo. Hkrati pa se bo dopust podaljšal za 50 odstotkov. Razvoj za koroški tujski promet je torej zelo obetajoč. Povedal je tudi, da je dal naročilo za izdelovanje razvojnega programa za koroški turizem, ki naj bi vseboval hkrati tudi perspektive za sodelovanje vseh partnerjev na tem področju.
URAD ZA POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZA DELAVCE
(Pensionsversicherungsanstalt der Arbeiter) v Celovcu sporoča, da ima za naše kraje v mesecu aprilu naslednje uradne ure:
4.	4. Šmohor, Rotovž (Rathaus) 8.-12. ure 11. 4. Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 8.-12. ure 25. 4. Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 8.-12. ure
SELE
(Kulturna prireditev)
V nedeljo, 19. marca, nas je zopet obiskal g. Vinko Zaletel in nas s skioptičnimi slikami in govorjeno besedo vodil po daljni vzhodni Aziji po Formozi in Filipinih, koder je potoval. Živo nam je stopilo pred oči delovanje misijonskega zdravnika dr. Janeža, zanimali so nas kraji, življenje in verstva tamkajšnjih domačinov.
Hvaležni smo g. predavatelju in se veselimo na njegov prihodnji obisk.
Po predavanju so nam domači igralci z mistično igro „Ples za duše" predočili boj med dobrim in slabim v človeški družbi in v vsakem človeškem srcu. G. kaplan Matko je pred začetkom razložil vsebino, da bi dogajanje v igri laže razumeli. Igralci so se v svoje vloge zelo vživeli, gledalci pa poteku dejanja pozorno sledili.
Vsa prireditev je trajala blizu tri ure, pa nam je čas hitro in koristno minil.
Za velikonočni ponedeljek pripravljajo vneti igralci Finžgarjevo dramo „Divji lovec".
skih večerih po naših vaseh prepevali izključno samo slovenske pesmi. In naenkrat so ti naši koroški pevci proti istim slovenskim pesmim tako zelo naježeni, da jih ne morejo več peti, ja, da nekateri celo odklanjajo sodelovanje, če je na programu le ena slovenska beseda, kot je to bilo lani ob priliki otvoritve glavne šole v Sinči vasi.
Kje je krivda, da je prišlo do te protislovenske miselnosti, ki je vsakemu trezno mislečemu človeku, predvsem pa tujcem nerazumljiva? Brez dvoma leže začetni vzroki več kot 100 let nazaj in bili bi vredni resne znanstvene raziskave. Z gotovostjo pa moremo tudi reči, da prav oblastem, od občine navzgor, pripada glavna krivda, da je prišlo do sedanjega psihološkega stanja, da se namreč vse, kar je slovensko, smatra za „schiach“. Stalno zapostavljanje slovenskega človeka in slovenske govorice ni ostalo brez posledic.
Če občina noče ponovno biti pospeševal-ka te obžalovanja vredne ožine, bi dobro storila, če bi v prihodnje izločila iz seznama obdarovalcev vse tiste, ki kažejo preveliko narodno nestrpnost, isto velja tudi za dobrolski „Peterospev“, ki je letos za nabavo ojačevalcev dobil še dodatnih 28.895 šilingov.
Dosti denarja se izda tudi za športna društva. Dobila so kar 30.000 šilingov. Razen tega se je še za smučišče na Holmu dovolilo 120.000 šil., ki se jim izplačajo tekom treh let. Nadaljnjih 30.000 šil. se je obljubilo prispevati k električnim merilnim napravam na smučišču v Zagorjah. Znano nam pa je, da ima to društvo samo dovolj kapitalno krepkih sodelavcev, ki bi lahko samim sebi segli malo globlje v žep.
Do sedaj je naša občina vsem dijakom višjih in srednjih šol, ki stanujejo v naši občini dajala štipendije, če so zanje zaprosili. Prvi so dobili 800— šil., drugi 500.— šil. enkratne letne podpore. To je sicer malo, a za občino se je le nabralo preko 25.000 šilingov. V bodoče se takšnih štipendij verjetno ne bo moglo več dajati vsakomur, temveč samo onim, ki so revnih staršev ter podpore tudi vredni. Zato se bo pa tem moglo dati več.
Dosti manj denarja je naša občina izdala za živinorejo in kmetijstvo. Subvencionirala je nakup šestih merjascev, kar jo je stalo 6.351.— šil. Nadalje s$pje v naši občini, kljub temu, da večina živinorejcev pusti umetno osemenjevati, še vedno štirje biki, od katerih je eden le delno izrabljen. Za subvencioniranje nakupa ter njih vzdrževanje je občina prispevala 24.000 šil. Tako je bilo lansko leto.
Za letošnje leto pa je živinorejski odbor predlagal, da bi vsem tistim živinorejcem, ki stanujejo več kot 5 km od živinozdrav-nika, ne bi bilo treba plačati 20.— šil. v občinsko blagajno, ker morajo plačati itak ki-: lometražo, katere so oproščeni vsi živinorejci, ki so bliže od 5 km od živinozdravni-ka. Upajmo, da bo občinski odbor ta pred-| log tudi potrdil. Ker se je vzdrževanje bikov tako zelo podražilo, se bo po istem predlogu morala povišati skočnina za vse tiste živinorejce, ki pripuščajo njih krave pri bikih od sedaj 45.— na 60.— šilingov.
Nadalje je naša občina lani pripravila 20 tisoč šilingov za škropila proti mrčesu. Le četrtina kmetov pa je njim pristoječi denar do Božiča dvignila. Občinska pisarna je po sklepu občinskega odbora morala še enkrat pozvati vse zainteresirance, da naj do konca februarja denar dvignejo. V nasprotnem slučaju bo zapadel v korist občinske blagajne.
Precej denarja ostane v občinski blagajni, ker mnogi kmetje ne dvignejo denarja, ki jim pripada iz najemnine za lov. Lovska društva plačujejo na leto 30.635.— šil. najemnine, to je 7.— šil. na en ha. Ta denar pripada posestnikom in ga občina za nje samo zbere. Če se denar do Božiča ali malo čez ne dvigne, zapade v korist občinske blagajne. Zaradi premajhnih vsot občina ?e-more obveščati posameznih posestnikov. -
Da bi naša občina laže zmogla denarne obveznosti, se tujskoprometni odbor zelo trudi, da bi privabil čim več tujcev v našo občino. V ta namen smo lani izdali samo za propagandni material 30.000.— šil. To pa se je, kakor izgleda, tudi izplačalo. Saj je lani število prenočišč poskočilo na 122.590, to je kar 25 odst. več, kot leto prej. Žal pa je od denarja, ki bi ga moral občinski blagajni prinesti tujski promet še 59.670.— šil. zunaj, to je neiztirjanih.
Občinska seja v Pliberku
V petek zvečer so se občinski odborniki v Pliberku zopet zbrali k seji, ki je imela nad 15 točk in se je kljub temu končala v rekordnem času niti dveh ur. Se je pač mudilo odbornikom na debato o cenah med Kreiskyjem in Schleinzerjem. Kljub temu pa ne smemo trditi, da se na pliberški seji ni odločalo tudi o pomembnih stvareh.
Financiranje gasilskega doma v Libučah je bila prva točka dnevnega reda. Poročal je mestni svetnik Vauti, SPO, ki je zastopal mnenje, da je treba podpreti gradnjo gasilskega doma, ker je gasilsko društvo v Libučah samo pripravljeno nositi vrsto stroškov. Izvedeli smo, da bo v gasilskem domu tudi dvorana, ki naj bi bila na razpolago tako šolanju gasilcev kot kulturnim potrebam društev iz okolice.
Med prvimi se je javil k besedi podžupan, ekon. svetnik Mirko Kumer, ki je izrazil v imenu slovenske frakcije potrebo, da bi bila nova dvorana na razpolago tudi slovenskim društvom, ki bodo nastopala v Libučah ter predavanju slovenskih filmov. Izrazil je upanje, da se bodo slovenske želje bolj upoštevale kot pri tako imenovanem Grenzlandheimu.
Takoj sta proti temu nastopila OVP-jev-ska mandatarja Gunzer in Tscherko, ki sta zastopala mnenje, da naj bo stavba, torej tudi dvorana na razpolago izključno gasilskim potrebam.
Župan Kristan sam pa je poudaril, c * je stvar deželnega vodstva požarnih bramb, ali bo dajala na razpolago dvorano. Predlog mestnega sveta je bil soglasno sprejet.
Kot smo torej ponovno videli, nobena od večinskih strank ni bila pripravljena podpreti zahtevo slovenske frakcije po možnosti kulturnega udejstvovanja v tej novi dvorani. Morali bomo zahtevati od občine, da nam zgradi kulturni dom.
Soglasno je občinski odbor tudi sklenil odpreti Werner-Berg-gaIerijo od začetka maja do srede novembra 1972, prav tako je presenetilo dejstvo, da bo tarifa za smučarski lift v Pliberku podražena, več prošenj za nakup občinskih zemljišč je bilo odvrnje-nih, povišali so potne takse za občinske nastavljence ipd.
Vsekakor je treba poudariti dejstvo, da so vsi trije navzoči slovenski odborniki (dr. Dumpelnik je bil zadržan) pogosto stavljali predloge in se oglašali k besedi.
Slovo od Tumplnove matere
Po dolgi in hudi bolezni je v sredo, 1. marca, umrla Tumplnova mati Kristina Omelko, roj. Augustin. Vzgojila je osem otrok. Vsi so se osamosvojili in zapustili Tumplnov dom. Pri najmlajšemu sinu, Lorencu, ki se je priženil k Virniku v Goselni vasi in prevzel skrb za osameli dom, je pokojna mati imela zadnjo skrbno postrežbo.
Pri Virniku smo se zbrali v soboto, 4. marca popoldne, da se poslovimo od rajne in jo spremimo v Št. Lipš. Gospod prošt Brum-nik iz Dobrle vasi je blagoslovil truplo in molil za pokoj umrle matere. Dolga vrsta pogrebcev se je zvrstila, v Št. Lipšu so se jim pridružili še mnogi domačini. G. župnik Ostravsky je še enkrat blagoslovil krsto, pevci so zapeli žalostinko. Cerkev je bila premajhna, da bi zajela vse žalne goste in vernike. Ob asistenci 14 duhovnikov je sin-duhovnik Viktor opravil sv. mašo-zadušni-co; v slovo je spregovoril njegov prijatelj,
g. dr. Karl VVoschitz, ki je pokojno v letih njenega bivanja v Celovcu, ko je sinu duhovniku vodila gospodinjstvo, duhovno o-skrboval in jo tolažil v dolgotrajnem bolehanju. Govoril je o tolažbi, ki jo imamo v veri v Kristusa, ki je premagal smrt in nam odprl vrata v večno življenje, in ki nam prav v trenutkih ločitve v smrti pomaga, da ne žalujemo kot tisti, ki nimajo vere ne upanja. Pogrebne molitve in obrede po sv. maši je po naročilu vodil nečak rajnega moža umrle matere, šentjakobski župnik, zahvalo vsem pa je izrekel domači župnik.
Tako počivata na šentlipškem pokopališču tik ena ob drugi dve duhovnikovi materi, Kariceljnova in Tumplnova mati.
Rajni Tumplnovi materi želimo kot plačilo za izpolnjeno poslanstvo kraj počitka, blaženi pokoj in svetlo luč. Sorodnikom, otrokom in njih družinam tolažbo vere in veselo pričakovanje na zopetno svidenje z njo!
D ,vvt'U,
Stran 5
Savo bodo ogrevali na 28° C
Slovenci hočejo kar najbolj varno jedrsko elektrarno
Sliši se sicer nekoliko neresno, vendar Pa lahko verjamemo, da se inženirji, ki pripravljajo gradnjo jedrske elektrarne pri Krškem niso šalili, ko so časnikarjem povedali, da bodo celotno Savo pri Krškem ogreli na 28 stopinj Celzija. V Savi seveda ne bodo montirali kakšnih ogrevalnih naprav, pač Pa bodo pod Krškim spuščali v Savo po 24 kubičnih metrov vroče vode na sekundo.
Gre za vodo, ki jo bodo črpali iz Save za hlajenje kondenzatorja v jedrski elektrarni, nato pa jo vročo vračali Savi. Pri tem so najbrž računali s povprečnim minimalnim pretokom 70 kubikov vode v Savi. To pomeni, da temperatura v Savi ne bo vedno 28 stopinj, pač pa bo ob visoki vodi nižja, ob suši pa tudi višja. Razlike bodo tudi med poletnim in zimskim časom.
Kje čistiti Savo
Ogrevanje Save z jedrsko elektriko najbrž ne bo imelo kvarnega vpliva na ribji in drugi živelj v reki (študije o tem še ni), jasno Pa je, da bi ogrevana voda v reki utegnila ugodno vplivati na zanimanje kopalcev, ker bi pač kopalno sezono zelo raztegnilo. Seveda pa pride to v poštev le, če bo Sava Poslej bolj čista. V Zasavju (tudi s Savinjo) dobi namreč Sava toliko umazanije (zlasti 'z rudniških separacij), da v njej sedaj kopanje ni mogoče.
Ker potrebuje elektrarna čisto hladilno vodo, imajo v načrtu, da postavijo tudi primerne čistilne naprave. Pri tem je dobil in-^titor zanimiv predlog: preučili naj bi, ali bi bilo bolje, da čistilnih naprav ne gradijo pri sami jedrski elektrarni v Krškem, Pač pa da naprave montirajo raje pri glavnih onesnaževalcih reke. To se pravi v Trbovljah in še kje.
6e ne gre za bistveno večje stroške, bi bilo to vsekakor zelo umestno, morda pa bi lahko pritegnili deloma tudi sredstva samih onesnaževalcev. S čiščenjem umazanije že pri samem izvoru, bi seveda dosegli, da bi bila vsa Sava dosti bolj čista, morda v Posavju celo primerna za kopanje. Čeravno je tak predlog zanimiv, je vendarle kaj malo upanja za uresničenje. Zlasti čiščenje odpadnih voda je pri rudniških seperacijah 2elo zahtevno. Najbrž tudi zaradi tega doslej pri nas nihče ni rudnikov prisilil, da bi odpadne vode čistili. Predloga vendarle ne kaže zanemariti.
Glede na to, da se nekateri sprašujejo plasti niže ob Savi), ali ne bo morda voda, "«*' bo šla skozi nuklearno elektrarno nazaj v Savo, nevarna za zdravje, skratka ali ne bo radioaktivna. Strokovnjaki, ki pripravljajo gradnjo elektrarne, takšno nevarnost izključujejo in poudarjajo, da voda ne bo postala
radioaktivna.
Nočemo nobenih eksperimentov
Janez Dular, dipl. inž., ki je v Krškem na čelu 23-članske strokovne grupe, je časnikarjem izjavil, da pri izbiri obreme za našo Prvo jedrsko elektrarno dajejo prednost tistim, ki zagotavljajo maksimalno varnost.
»V Krškem ne bomo dopuščali eksperi-
mentov, novotarij, pač pa mora biti naša elektrarna čim bolj varna," je poudaril inž. Dular. Povedal je tudi, da smo od ponudnikov opreme zahtevali tako imenovane referenčne elektrarne, torej že zgrajene podobne jedrske elektrarne kot jih nudijo nam. V Sloveniji potemtakem ne bodo gradili nekaj, kar še ni preizkušeno. To pa seveda ne pomeni, da bi odklonili kakšne tehnične izboljšave. Povezujejo se tudi z italijanskimi (Italija ima tri jedrske elektrarne) in avstrijskimi graditelji jedrske elektrarne. Avstrija gradi svojo prvo nuklearno elektrarno v bližini Dunaja.
V svetu sedaj obratuje že okrog 60 jedrskih elektrarn. Doslej še nikjer ni prišlo do žarčenja, ki bi bilo nevarno za okolico. Ne glede na to pa je skrb investitorjev za kar največjo varnost nedvomno umestna. To tem bolj zaradi tega, ker je okolica gosto naseljena. Sicer pa jedrske elektrarne neprimerno manj onesnažujejo ozračje kot npr. termoelektrarne, ki uporabljajo za gorivo premog.
Od termoelektrarne se v bistvu jedrske elektrarne razlikujejo samo v tem, da imajo namesto parnega kotla reaktor. Medtem ko v navadni elektrarni uporabljajo kot gorivo premog, uporabljajo v jedrski za proizvodnjo pare, ki poganja turbine, kot gorivo o-bogateni uran. Doslej znane zaloge urana na Žirovskem vrhu so tolikšne, da zadoščajo za tri jedrske elektrarne, če računamo običajno življenjsko dobo naprav v jedrskih elektrarnah. Kaže pa, da bomo morali ži-rovski uran pošiljati v tujino na obogatitev, ker se to doma najbrž ne bo izplačalo.
Še nekaj zanimivih podatkov
Priprave so za zdaj še v skladu z načrtom, ki predvideva pričetek same gradnje elektrarne v Krškem leta 1973, začetek obratovanja pa leta 1977. Že za letošnje poletje napovedujejo sklenitev pogodbe za dobavo opreme. Koliko naj bi ta jedrska elektrarna veljala, investitor še ne daje informacij, znano pa je, da bosta financirala Slovenija in Hrvatska to investicijo všhka do ene polovice. S slovenske strani je pooblaščen investitor podjetje Savske elektrarne, s hrvaške strani pa Elektroprivreda Zagreb. Že sedaj so tudi začeli s študijami za gradnjo druge podobne elektrarne na Hrvatskem.
Jedrska elektrarna v Krškem bo proizvajala na leto okrog 3,5 milijarde kilovatnih
Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence.
Stanovanje na razpolago.
Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec
Hans Scarsini
pleskarski mojster
Koningsberger StraBe 20
V krščanski žalosti naznanjamo, da so nam v sredo, dne 22. marca 1972, v 82. letu starosti, dobro pripravljeni za večnost s tolažili sv. vere, umrli naš dobri oče
JOŽEF KASSL
p. d. Kuhlingov oče
V petek, dne 24. marca 1972, ob 14.30 uri bomo spremili našega dragega očeta od domače hiše v Štriholčah na pokopališče na Želinje.
Pri sv. maši zadušnici bomo molili za njih dušo.
Po sv. maši bomo izročili blagoslovljeni zemlji kot seme vstajenja, kar je bilo na očetu umrljivega.
Štriholče, Mala ves, Djekše, Bilčovs, dne 22. marca 1972.
V krščanski žalosti:
SINOVI, HČERE IN OSTALI SORODNIKI.
ur električne energije. To je skoraj toliko kot so lani proizvedle vse slovenske elektrarne skupaj. Lanska proizvodnja električne energije v Sloveniji je namreč znašala 3,8 milijarde kWh, medtem ko smo Slovenci hkrati porabili 4,6 milijard kWh električne energije. Manjkajočih 800 milijonov kilovatnih ur smo morali uvoziti iz drugih republik, znano pa je, da ta uvoz ni bil vedno brez težav.
Strokovnjaki za elektrogospodarstvo predvidevajo, da bomo Slovenci že leta 1975 potrebovali 6,9 milijard kWh, leta 1978, ko naj bi bilo Krško že vključeno, pa 8,6 milijard kWh. Bojazni, kam z elektriko, torej ne bo. Do pričetka obratovanja jedrske elektrarne bo treba v Sloveniji pa tudi v Hrvatski zgra-
diti 380 tisoč voltni daljnovod, oziroma daljnovode. (Pri nas imamo doslej daljnovode z do 220 tisoč volti napetosti.) Načrtov za to visoko napetostno omrežje še nimamo. Sicer pa gradnja daljnovodov ne traja tako dolgo kot gradnja elektrarne.
Naj omenimo še to zanimivost, da bo poleg drugih instrumentov skrbel za pravilno obratovanje reaktorja računalnik, ki bo o-mogočal optimalno izkoriščanje jedrskega goriva. Podatke iz elektrarne bodo instrumenti tudi neposredno posredovali v dispe-čerski center. Za lastne obratovalne potrebe bodo v Krškem potrebovali okrog 30 megavatov, to je nekaj več kot znaša sedanja zmogljivost celotne elektrarne v Brestanici.
Janko Volf
pisma, račune, kuverte, poslovne karte, vizitke, računske in dobavniške bloke, letake, lepake, razne prospekte z eno-ali večbarvnim tiskom, jedilne liste, razglednice,
poročna naznanila, razna vabila, voščilne karte, listine, osmrtnice, spominske podobice, knjige, brošure, časopise ter vsakovrstne vezave
vam izdela v najkrajšem času
mohorjeva tiskarna
9020 celovec, vlktringer ring 26, tel.: 0 4222-82669
izdelujemo tiskovine v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku, po potrebi pa tudi v ostalih jezikih.
Večji slovenski izvoz v Avstrijo
Iz nedeljskega „Dela“ (19. marec 1972) povzemamo, da so obiskali prejšnji teden kot gostje slovenske gospodarske zbornice velenjsko „Gorenje“, kranjsko „Savo“ ter cerkniški „Brest“ avstrijski časnikarji, in sicer Kurt Kirszen (APA), dr. Ernst VVerner Nussbaum (ORF), dr. Erich Horn (Die Pres-se), VVolfgang Exel (Kronenzeitung, Dunaj) in dr. VVilfried Tschigerl (Neue Zeit, Gradec). Razen predsednika gospodarske zbornice SRS Leopolda Kreseta jih je sprejel tudi republiški sekretar za informacije Boštjan Barborič.
V Velenju so Avstrijci ponovili ugotovitev, da se zaradi italijanske in zahodnonemške proizvodnje gospodinjski stroji drugih proizvajalcev le s težavo utirajo pot na avstrijski trg. Kljub dolgoletnim prizadevanjem je „Gorenje“ prodalo lani v Avstriji le za 650 tisoč dolarjev svojih proizvodov, čeprav je celotni izvoz znašal okrog 13 milijonov dolarjev. Predstavniki »Gorenja" so tudi povedali, da imajo pri izvozu v Avstrijo »nemalokrat težave s politiki". Take preglavice imajo npr. s koroško deželno vlado, čeprav z nekaterimi avstrijskimi poslovnimi partnerji (Ouelle, Elektrohansa, Elin, BBC) uspešno sodelujejo.
Kranjska »Sava" je sklenila leta 1968 s »Semperitom" pogodbo o sodelovanju, tako v proizvodnji kot tudi pri tehnoloških
raziskavah. »Sava" in »Semperit" sta že o-snovala skupni načrt za proizvodnjo radialnih gum, ki bo veljal 717 milijonov šilingov. K skupni naložbi bo prispevala »Sava" 66,6 odstotkov, »Semperit" 27,9 odstotkov; po vsej verjetnosti bo prispevala preostalih 5,5 odstotkov IFC (International Finance Corporation), pogodbo pa bodo podpisali najkasneje junija letos.
Avstrijski gostje so se tudi pozanimali za trenutne težave slovenskega gospodarstva in za ustroj delavskega samoupravljanja.
Precejšnja ovira za izvoz v Avstrijo so tudi visoke carine, ki jih mora plačati kupec. To je eden poglavitnih vzrokov, zakaj pohištvena industrija »Brest" ne more bolje prodreti na avstrijsko tržišče, čeprav gre v izvoz 40 odstotkov celotne proizvodnje (lani nad 5 milijonov dolarjev). Avstrijski časnikarji so pripomnili, da vlada pripravlja 30-odstotno znižanje carin. Še ena poglavitna ovira pa je seveda pomanjkljiva propaganda slovenskih podjetij v Avstriji. Če bi se izrabile vse dane možnosti, bi lahko precej zboljšali negativno trgovinsko bilanco med Slovenijo oz. Jugoslavijo in Avstrijo.
Zanimiva in vsekakor zgovorna je tudi pripomba avstrijskih časnikarjev, »da na Štajerskem še nekako dobe informacije o Sloveniji, medtem ko je na Koroškem prava ,suša’.“
Tovarna avtomobilov v Novi Gorici
Generalni direktorij Tomosa iz Kopra, Iskre iz Kranja in Citroena so podpisali 15. marca o Parizu pogodbo o skupnem vlaganju v mešano jugoslovansko-francosko družbo Cimos. Družba bo imela 65 milijonov francoskih frankov kapitala, od tega bo 51 odstotkov jugoslovanskega in 49 tujega. Tuji kapital bo v podjetje vložil Citroen, deloma tudi mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Londonu.
V Novi Gorici bodo zgradili tovarno, ki bo izdelovala Citroenove avtomobile, in sicer »spačke" (2 CV), »amije", »Citroen GS“ ter razne tipe „žab“ (ID, DS). V obratih v Senožečah, Buzetu in Kopru (Tomos) bodo izdelovali razne avtomobilske dele za Citroenove tovarne v Franciji. Prva stopnja izgradnje bo dokončana po načrtih do leta 1975; tedaj bo Cimos izdeloval 18.000 vozil letno, v nadaljnji izgradnji bodo proizvodnjo razširili na 30 do 35 tisoč avtomobilov letno. Del vozil in nadomestnih delov bodo izvozili; saj določa sporazum, da mora letni izvoz leta 1975 znašati najmanj 90 milijonov francoskih frankov (18 milijonov dolarjev).
Koprski Tomos že sodeluje 10 let s francosko avtomobilsko firmo Citroen. Z novo pogodbo se bo Tomos še bolj usidral v jugoslovanski avtomobilski proizvodnji. Poleg avtomobilov bodo pospešili tudi proizvodnjo mopedov. Kranjska Iskra bo sodelovala predvsem z denarnimi sredstvi, pomagala bo pri organizaciji proizvodnje, vrhu tega bo tudi proizvajala razne dele.
V JUGOSLAVIJI OBOLENJA NA KOZAH
V avtonomni regiji Kosovo so te dni registrirali več primerov obolenja, o katerih sumijo, da so se nalezli koz. Vse obolele so takoj prepeljali v bolnice, kjer so jih izolirali. Za vso prebivalstvo, predvsem okoli mesta Djakovica so uvedli splošno cepljenje.
Zadnji primeri obolenja na kozah v Jugoslaviji ležijo nazaj več ko 40 let. Zdravstveni organi sumijo, da so koze prinesli s seboj romarji iz Meke. Na Kosovem namreč živijo Albanci, ki so večinoma mohame-danci.
To in ono o
Ratna Sara Devi, vdova umrlega indonezijskega predsednika Sukarna, je nedavno tega na Dunaju slavila svojo zaroko s Franciscom Paeso, šestintridesetletnim španskim bankirjem. Ob tem dogodku jima je sam avstrijski predsednik Franz Jonas čestital in predlagal: ..Poročita se spomladi, ko drevesa cvetijo!" To sta oba potem tudi obljubila. Morda bi pri tem tudi ostalo, če ne bi pred kratkim v dunajskih diplomatskih krogih zavreščalo. Zvedelo se je namreč, da Francisco Paesa sploh ni Španec, še manj bankir, ampak da je v resnici švicarski odvetnik za premoženjske zadeve. In res je Sara spoznala Francisca v Švici, kjer je hotela naložiti svoj denar, pa ji je le on odsvetoval in predlagal, da to stori v njegovi banki. Iz vsega tega pa je potem vzplamtela tudi velika ljubezen, ki se je končala z zaroko. Pri tem pa bo najbrž tudi ostalo, saj po zadnjih sporočilih Francisca išče — Interpol! Če vse to drži, potem se obeta nov škandal.
•
Končno je uspelo Udu Jurgensu izgotoviti svoj prvi musical Junaki, po delu Bernarda Shavva, ki bo imel svojo prapremiero 27. oktobra 1972 v ..Theater an der VVien". Da bi lahko pri ustvarjanju z igralci tudi sam sodeloval, si je popularni Udo kupil na Du-
Veste, kaj
Samuel Beckett, dramatik:
Današnji čas je tako razburljiv, da lahko ljudi šokira edino še dolgčas.
Robert Mitchum, igralec:
Večina mojih filmov je tako zanič, da bi se počutil bolje, če bi nastopal le v nemih filmih.
Mišo Kovač, pevec:
Nisem umetnik. To prepuščam, da o sebi mislijo drugi. Jaz sem le pevec.
Slavko Simič, igralec:
Gledalci lahko že takoj, ko se dvigne za-
f: "S"	■ ' _________
ŠLIBAR VABI NA PLANICO
Tiskovni konferenci o svetovnem
prvenstvu v Munchnu
Ekipa prireditvenega odbora I. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici je priredila tiskovni konferenci v olimpijskem mestu 1972. Zahodnonemški novinarji so z velikim zanimanjem prisluhnili zlasti pripovedovanju bivšega svetovnega rekorderja v smučarskih poletih Jožeta Šlibarja, ki je tokrat nastopal v vlogi propagatorja prvenstva pod Poncami. Vodja tiskovnega središča SP Henrik Obeleis je poročal o pripravah ..Planice 72“ na novinarskem področju. Zanimanje za prireditev pri nas je v ZRN zelo veliko.
tem in onem
naju štirisobno stanovanje. „Dunaj, kot u-stvarjalno glasbeno mesto si mora spet pridobiti svojo nekdanjo mednarodno ceno in slavo," je povedal Udo Jurgens. Glavno vlogo v musicalu Junaki bo igral znani filmski in gledališki igralec Michael Heltau. Kot zanimivost naj povemo, da je Udo svoj musical prodal tudi že na Broadway.
•
Peter Alexander je najbolje plačani show-man na nemško govorečem področju. Za svoj lasten show »Peter Alexander ponuja speciatilete" dobi 225 tisoč šilingov. Zanimivo pri tem je, da mu le-te izplača njegova žena Hilda, ki ni samo Petrova manager-ka, ampak tudi lastnica „Trifag-Produktion“, ki Petrov shovv na lastne stroške producira in potem proda drugemu nemškemu programu za nič manj kot devet milijonov šilingov. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima družina Alexander od enega samega showa „samo“ 2 milijona šilingov dobička... Na drugem mestu najbolje plačanih je sloviti tv konferensje Hans-Joachim Kulenkampff, ki prejme, da vošči »Dober večer, sosedje" 239 tisoč šilingov... In tretje mesto: to držita trdno v svoji posesti voditelja oddaje Zaželi si kaj, zakonski par Dietmar Schon-herr in Vivi Bach, ki pobereta za en sam večer 225 tisoč šilingov. Oba skupaj seveda.
so rekli?
vesa, ugotovijo, ali bodo gledali dramo ali komedijo. Če se »on in ona" poročita že takoj na začetku, bo to drama, če pa poroko prihranijo za konec, bo komedija.
Branka Petrič, igralka:
Vsaka ljubezen doživlja vzpone in padce. Zato je vedno eden bolj ljubljen kot drugi.
Vittorio De Sica, režiser:
Odkriti zvezdo ni težko. Toda težje jo je obdržati na že prenapolnjenem filmskem nebu.
Tom Jones, pevec:
Bogataši so prikrajšani za veliko in redko zadovoljstvo — za plačilo zadnjega obroka posojila.
Jerry Levvis, komik:
Slabši spol je v resnici močnejši zaradi slabosti močnejšega spola proti slabšemu — lepšemu.
Osmošolci Slovenske gimnazije vas prisrčno vabimo na
GIMNAZIJSKI PLES
v soboto, 8. aprila, ob 20. uri v celovški Kolpingovi dvorani. Za prijetno zabavo bodo skrbeli »Poskočni Gorenjci" in „Unioni“.
V'
Šport - šport
SAK — SV FAAKERSEE 12 (0:0)
Preteklo nedeljo je Slovenski atletski klub igral prijateljsko tekmo proti jesenskemu prvaku v Unterliga—VVest, SV Faakersee in izgubil z 2:1 (0:0) Gostje so imeli več od igre in so tako zasluženo zmagali, čeprav so zastrelili enajstmetrovko, ki jo imajo zahvaliti naklonjenosti sodnika. Gol za SAK je tokrat ustrelil VValdhauser Folti. Tekma je bila zelo hitra, nujna posledica tega pa je bilo pomanjkanje kondicije in slaba koncentracija pri obeh moštvih. SAK se je v prvem polčasu dobro držal, tako se je v drugem polčasu zavedel resnosti situacije šele, ko so gostje vodili z 2:0 in pokazal nato par dobrih potez. Dejstvo, da igra SV Faakersee v Unterligi, SAK pa v 2. razredu, ni prišlo do jasnega izraza, kljub temu pa ne smemo prezreti napak pri SAK: nekateri igralci imajo še jako slabo kondicijo, ne pokažejo še prave vneme, igrajo premalo konsekventno in podajajo žogo deloma zelo nekontrolirano. Z napadom tokrat ne moremo biti zadovoljni, in tudi branilci, ki so sicer bili najboljši del moštva, so bili v odločilnih situacijah nesigurni, kar je vodilo končno do dveh golov.
Veliko se bo torej moralo še zboljšati, če bo SAK hotel obdržati vodilno pozicijo v 2. razredu. Prihodnjo nedeljo se zopet začnejo prvenstvene tekme. SAK mora prvo tekmo igrati v škofjem dvoru (Pischeldorf) dne 26. 3. 1972 ob 14.30 url.
DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Drugo vigredno kolo v državni nogometni ligi je bilo kolo senzacij, od katerih je profiliralo zlasti moštvo iz Innsbrucka, lanski državni prvak.
Rezultati:
Austria VVien — Wr. Sportclub 0:2 (0:0)
Olimpiada
Pred petimi leti se je odločilo v okviru olimpijskega komiteja, da bo letošnja olimpiada v Munchnu. Tudi Dunaj se je nekaj časa potegoval za to čast ali za to finančno breme. Odločitev je padla v korist ali pa tudi v breme Munchna. Dunaj se je ustrašil prevelikih stroškov za potrebne priprave in tedanja Klausova vlada je le opustila misel, da bi se olimpiada vršila na Dunaju.
Munchen se je takoj lotil potrebnih priprav in je sedaj na delu 8000 inženirjev, tehnikov in delavcev. Veliko delavcev, zidarjev in tesarjev, je tudi iz Avstrije odšlo na delo v Nemčijo, ker so pač tam bolje plačani. Nastali so že veliki stanovanjski bloki in skoraj 35 km novih cest, ki bodo povezovale športne centre s središčem mesta.
V začetku so računali, da bodo naprave za olimpiado stale 3 do 4 milijarde avstrijskih šilingov, sedaj pa stroški znašajo že 16
- šport - šport
SG Innsbruck/VVattens — WSV Donawitz 3:1 (1:0)
Austria Salzburg — Admira/VVacker 1:3 (1:2) Rapid — Vienna 1:2 (1:2)
LAS K — Sturm G raz 4:0 (2:0)
SC Eisenstadt — SC Simmering 4:0 (2:0) GAK — Bischofshofen 1:0 (0:0)
V lestvici po teh rezultatih vodi SG Innsbruck/VVattens (16 tekem — 24 točk), druga je salzburška Avstrija (16 — 21), tretje pa moštvo iz Donavvitza (16 tekem — 21 točk).
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
Serija neuspehov slovenskega nogometnega kluba Olimpija na ligaških gostovanjih je naposled prekinjena. Po desetih porazih je za njihove neuspehe plačal vprav jugoslovanski državni prvak Hajduk. V Splitu je Olimpija zasluženo premagala Hajduka s 1:3 (1:2). Manj veseli so kajpak nogometaši Maribora, ki so v Ljudskem vrtu igrali s kragujevškim Radničkom samo 0:0. Zelo nevarno je za Maribor (je predzadnji na lestvici) tudi to, da vsi klubi z začelja nabirajo točke.
DR. KURT JESCHKO SE BO POSLOVIL
Znani športni komentator avstrijske radiotelevizije, dr. Kurt Jeschko, bo zapustil televizijo. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo odločitev padla še pred olimpijskimi igrami v Munchnu. Dr. Jeschko namreč ne bo več komentiral olimpijskih iger, kar je razvid.6" tudi iz uradne listine, ki jo je avstrijska radiotelevizija objavila z imeni vseh svojih komentatorjev.
Dr. Kurt Jeschko bo menda postal direktor dunajske mestne dvorane.
v Munchnu
milijard šilingov. Stadion sam stane namesto predvidenih sedem milijonov šilingov, za sedaj 16 milijonov šilingov. Pač pa je stadion pokrit, da tako tudi vreme olimpijskih tekem ne bo motilo. Plavalni bazen za tekme v plavanju je 2200 m dolg, 100 m širok in nad tri metre globok in stane nad 500 milijonov šilingov.
Računajo, da bodo olimpijske igre prinesle nad milijardo mark dohodka, olimpijske igre 1972 pa bodo Nemčijo stale 2 milijardj mark.
Dne 26. avgusta 1972 bodo pričeli olimpiado v Munchnu in teh olimpijskih iger se bo udeležilo okoli 9000 športnikov, ki se bodo pomerili v 21 različnih panogah.
Upamo, da ne bodo nastale pri poletnih olimpijskih igrah enake homatije kakor smo jim bili priče pri zimskih olimpijskih tekmah v Japonskem Sapporu.
liiutuiiiiiniiiiimitimiiiiiiiiiMiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiimuuiuiiiiji
I
Otrokova, daritev
| Priredil Franc Kolenc	23 I
miiiiiiiiiimiiiiMiiiHiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiNiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin
»In ti? Ali še sedaj ne uvidiš, da bo to neznosno breme tvoja smrt?... Ali si jo morda želiš?"
»Oh, umreti, Mihael! Če bi Bog to dopustil, ali bi si mogel želeti kaj lepšega?"
»Molči!" se je zgrozil Mihael. »Ta smrt bi bila isto ko samomor."
Bolnik se je nasmehnil.
»Če bi veroval v Boga in razumel hrepenenje onih, ki hočejo Kristusu slediti, ne bi tako govoril. Jaz samo za to prosim Kristusa...“
»Vem, za kaj," je nadaljeval prijatelj. »Za to, za kar bo Franc prosil pri novi maši. To sem iz pisma takoj razumel."
»In če bi bilo tako?... Ko sem zaslutil smer božje previdnosti, sem se spomnil na to, da, če že ne morem biti božji služabnik, lahko postanem žrtev, ki bo zadostila za grehe svojcev."
»In tako bo Franc, ki nič ne sluti, pri maši daroval Bogu življenje svojega brata?"
»Da!“
„A glej, Janez, ta žrtev ni potrebna."
»Bog bi res lahko dosegel svoje namene tudi z drugimi sredstvi. Toda moja žrtev bi prinesla mnogim domačim tako obilen blagoslov, da nimam pravice do obotavljanja... Mihael, ne smeš pozabiti na očeta, ki je mnogo
zagrešil, a ga jaz ne smem obsojati. Nekoč sem mu rekel, da bo morda prišel dan, ko bom moral stopiti med njega in Boga. Kakor da bi slišal tajno obljubo, da bom svojo besedo mogel uresničiti...“
Mihaelu se je zdelo, da ima pred seboj nadzemsko bitje. Nekaj časa je molče strmel v bolnika, potem pa je prevzet od občudovanja dejal:
»Ljubi Janez, oprosti! Tvoja duša plava tako visoko, da ti ne morem slediti."
»Mihael, glej Kristusa na križu... Misliš, da se je on obotavljal?... Kaj bo Bog storil z menoj, je njegova skrivnost. Jaz bom slepo sledil njegovim migljajem. Povej: ali ne želiš videti mojega brata?"
»O, sem ga že iskal med bogoslovci."
»In?...“
»Takoj sem ga spoznal: popolnoma tak je ko oče v svojem petindvajsetem letu starosti."
»Misliš torej, da bi ga mati spoznala?"
»Takoj, četudi ga smatra za mrtvega."
»In Franc?"
»Prepričan sem, da bi tudi on njo spoznal, dasi je bil še otrok, ko ga je zapustila."
»Priporočimo se Bogu, Mihael!" je vzdihnil bolnik in omahnil v blazine.
*
Bilo je 15. junija. Janez se je vkljub zdravnikovi prepovedi vrnil v Verdan. Že itak slabotnega je pot tako zmočila, da je moral takoj v posteljo.
»Dva, tri dni bom počival, potem pa bo dobro," je smehljaje tolažil mater.
Franca ni obvestil o svojem povratku, ker se je bal sre-
čanja. A mati je na ulici srečala g. profesorja Renala, ki ji je obljubil, da bo naslednjega dne obiskal bolnika. Profesor je poklical Franca k sebi.
»Sinko, ali veste, da se je Janez vrnil, toda bolan?"
Franc se je začudil.
»Meni je pisal, da se bo vrnil šele dan pred mojim posvečenjem."
»Se je pač premislil. Jaz ga bom jutri obiskal, a bi rad že danes zvedel, kako je z njim. Ali bi ga hoteli obiskati?"
»O, prav rad, če mi dovolite!"
Čez pol ure je Franc pozvonil na Janezovem stanovanju. Mati je bila odsotna. Mihael je odprl vrata. Od presenečenja je vztrepetal. Preden je mogel spregovoriti, je Franc dejal:
»Janeza Daniela bi rad obiskal. Ali smem vstopiti?"
Mihael je molče peljal obiskovalca v bolnikovo sobo.
»Franc!" je vzkliknil bolnik.
»Janez!"
Franc je pokleknil ob postelji in nežno poljubil svojega krščenca.
Mihael je stal ob vznožju postelje. Ni mogel premagovati razburjenja. Njegove misli so blodile... Marija se lahko vsak trenutek vrne. Kaj bo potem?
Janez ga je mirno, smehljaje pogledal, kakor da bi hotel reči: »Ukloni se božji previdnosti in se ji prepusti! Jaz sem drugače sklepal, a kaj more človek. Priporočimo se Bogu!"
Zvonec pri vratih je zabrnel. Janez in Mihael sta se s strahom v očeh spogledala.
»Mihael, prosim, pojdi odpirat. Najbrž se je mati vrnila."
Mihael je Mariji pri vratih sporočil, da ima Janez obisk
PESEM VZHODA
Moč ljubezni, hrepenenja In kriki mladosti na Tahitiju
—	Glej, on je hotel, da te ubije — mi sporoči on.
—	Da me ubije! Zakaj?
—	Hotel si mu vzeti dekle.
—	Jaz?
Vi si tega niti misliti ne morete. Tega ni še nihče napisal. Tudi jaz vam tega ne bom mogel popisati. In še več: če bi bil milijonarjev sin in bi imel vse filmske pripomočke, pri moji veri, da bi ne mogel vsega posneti, kar sem videl in občutil tam. Jaz nisem pesnik. Nikoli, kar sem živ, nisem napisal ne enega stiha, niti tedaj ne, ko se mi je zdelo, da sem zaljubljen. Zato tudi nisem Po pesniško gledal. Tega bi ne mogel že zaradi svojih načel.
Ko sem odhajal in vam poslal pismo, v katerem sem vam ponudil serijo člankov s tega potovanja, se mi niti sanjalo ni, da bo to moje pismo videti tako sentimentalno. Toda... O, nisem se niti za hip oddaljil od sebe, od evropske racionalnosti. Ali bili so trenutki, bile so noči na Tahitiju, ko sem bedel in sanjal. Ali razumete? Sedel sem kraj ognja s svojimi ljudmi, kadil dišeči to-
Korejski pregovori
Komarja ne ubiješ z mečem.
Uščipni se, pa boš umel, da ščipanje boli! Čuvaj se meča, ki se skriva za smehljajem! Nit gre, kamor jo šivanka vodi.
Najhujša tema je pod svečo.
Soba, ki se brž ogreje, se hitro ohladi.
Laže gledaš v deset sežnjev globoko vodo kot v en seženj visokega človeka. ■"Učnega nasititi je bolje kakor darovati Bogu. Ko padeš v vodo, se nase J6zi, ne na potok! Kdor si je opekel jezik z vrelo juho, bo verjetno pihal tudi mrzlo vodo.
Ne moreš nesti kamna v hrib, ne da bi postal rdeč v obraz.
Ne moreš prijeti le enega zajca, če sta se ujela dva.
Nikar ne misli, da boš vodo z mečem sekal! Naslikanega hleba ne moreš pojesti.
Kjer ni tigra, se divja mačka košati.
Kogar je želva preplašila, ga je pokrovke strah.
Kdor jč sol, bo vodo pil.
hiba gre na dobro vabo, čeprav je zanjo smrt.
Prevedel Rafko Vodeb
uv«k in sanjal. Kakšna noč! Koliko zvezdI Koliko opojnega vonja! A tišina, črna in vlaž-na- Noč. Zdelo se mi je, da lebdi nad nami n®kaj belkastega in toplega. Gledam. Same zvezde. Potem se pa hipoma kakor šelest, kakor šumenje cvetja razlegne po tišini pesem.
—	Sair, kdo to poje? — vprašam.
—	Ona.
Sair Ahib nikoli ne govori. Vendar jaz vem: To je ona. A komu le poje ta cvet Ta-
hitija? Vprašam Saira, a on me samo gleda.
— Sair, ali ima Taira svojega fanta?
On me zopet samo gleda. Razume me in nekaj misli. Vzamem drugo škatlo cigaret iz žepa in ponudim ljudem. Nekateri že spe. Sair kašlja.
— Ima — pravi — ima najlepšega fanta.
—	Poje to njemu?
— Ne.
Da, to ni pesem tahitijskih deklet, kadar ljubijo. To je pesem tuge in hrepenenja. Kaj le to pomeni? Razmišljam... Srečal sem to deklico, ko je šla po vodo. Rekel sem svojim, naj ji dajo kos svile in ogrlico.
— Moram paziti — reče Sair hipoma.
— Zakaj?
— Običaj... ljubezen.
•
Tairina pesem drhti skoz noč. Sliši se, kako tudi gozd drhti. Včasi se zdi, kakor da se gibljejo palmove veje, kakor da se sliši šepet. In zopet tišina in pesem. Vonj cvetja. Ogenj. Moji ljudje smrčš.
— Sair, kadar se naredi dan, pojdemo dalje. Zdaj zaspi!
Zviškoma skoči on na noge. Prisluhne. Potlej zašepeče:
—	Bodi pripravljen! Prihajajo!
Prasketanje pušk se sliši iz mraka. Moji
planejo kvišku. Drugi pok. Nekdo je v noči vzkliknil. Nekoga so ubili. Sair prične žvi-gati, da bi dal znamenje. In nato vse utihne.
— Vi tukaj pazite! — pravi on — grem pogledat.
Nestrpno smo ga pričakovali. Tairina pesem je utihnila. Gozd je utihnil. Zaslišal se je še en Sairov žvižg. Potlej smo slišali glasove. On jim je nekaj razkladal. Malo nato se je vrnil z nekim mladeničem.
— Daj mu kaj in pojde. Taira je tvoja.
— Čemu mi bo?
Vendar sem dal bednemu mladeniču nekaj denarja. Odšel je skrušen in potrt. A Sair mi je pripovedoval. Civilizacija je jela zastrupljati tudi ta raj. Ženske na Tahitiju so nekoč živele od korenja in hodile napol nage... Dandanes hrepene po razkošju Za-pada in so pripravljene vse storiti za objem tujca, ki jim da za mladost in zvežost umetne svile in nakita.
Gledam v zvezde, v noč, in sem otožen, ker je utihnila Tairina pesem.
Drugi dan sem ju videl na trgu v luki. Za tisto malo denarja sta kupila nekaj pisane tkanine in se zavila vanjo. Taira ni več tako lepa, kakor ko sem jo srečal na vasi, ali kakor minulo noč, ko je sploh nisem videl. Poslal sem Saira, da vpraša mladeniča, ali bi zdaj dal Tairo, toda on se je ošabno kakor kralj namrščil in pokazal svoje mišice. Potem je povedal, da smo nocoj ranili Tai-rinega brata, pa sta prišla, da poiščeta zdravnika. Vrnili smo se takoj v vas. Dečko pa sploh ni bil ranjen, ampak samo opraskan. Taira se je smejala, tudi mladenič se je smejal.
Čudni moški! Ženske še bolj čudne. A Taira je čudna in tajinstvena kakor noči na Tahitiju. Čudna?... Ali boste verjeli, če vam povem, da ji nisem nič rekel, a bil sem u-verjen, da pride to noč skozi tišino in grmovje do mojega šotora. In prišla je.
Nad nama je pel mrak in brez števila zvezd. Vetrič je prinašal vonj opojnega cvetja, a Taira je v nekem kotičku kakor mačica lizala čokolado in bonbone... A drugi dan jo je ubil Abo Dasni, njen ljubimec.
PRAVLJICA
Pred davnim, davnim časom se je zgodilo, da je imel slovenski umetnik denar, šel Je In sl Je kupil lepo novo suknjo, kupil si je tudi lepo srebrno uro in drugih prijetnih In potrebnih stvari nemalo. Nazadnje pa mu je ostalo še dvoje bankovcev.
Truden je bil od mnogih potov in od sreče, pa je sedel zvečer ob odprtem oknu, gledal je v
„Rahla“ razlika: 50 let
Škotska vas Gretna Green je že nekaj let pribežališče vseh tistih, ki imajo v rodnem kraju težave s poroko, bodisi da so premladi ali pa iz kakih drugih vzrokov. Kakih 350 parov poroče vsako leto tu.
Zadnji -»Romeo«, ki je pripotoval v Gret-no Green, je bil 66-letni hotelir iz Kolna Hermann Betz (dvakratni dedek), »Julija« — piše se Baby Krystyna — je za nemške zakone še premlada, saj ima komaj 16 let in se doma ne sme poročiti. Po izkušnjah iz dosedanjih dveh zakonov trdi Betz, da je mož lahko tudi 50 let starejši od žene. Narobe seveda ni najbolje.
zvezde in je sanjal ter je navsezadnje zaspal.
Tedaj pa se je prikazalo pod oknom dvoje črnih tatov, pogledala sta v izbo ter sta ročno in tiho splezala na okno.
Črna tatova sta vzela obadva bankovca, vzela sta nadalje tudi lepo novo suknjo In lepo srebrno uro in drugih prijetnih in potrebnih stvari nemalo. Nato sta šla.
Ko se je zjutraj umetnik predramil, ni bilo ne suknje, ne ure, ne bankovcev in tudi ne drugih prijetnih In potrebnih stvari. Takrat se je umetnik hudo razsrdil ter se je napotil naravnost do posvetne pravice.
Posvetna pravica je do konca poslušala njegovo zgodbo, nato pa ga je zavrnila vsa užaljena:
„Ali se ti je zmešalo ali pa si pijan, da nas Bog varuj takega! Kdaj je imel slovenski umetnik novo suknjo, srebrno uro, dvoje bankovcev in še drugih prijetnih in potrebnih stvari nemalo? Poberi se, oj človek, izpred mojih oči in nikdar se nikoli več ne povrni!"
Umetnik je povesil glavo.
..Sanjalo se mi je, le sanjalo!" je pomislil.
In je šel žalosten po svojih potih.
Ivan Cankar
VERA MARIJA VOLK:
Za naše male
V luninem svitu ob mlaki sedela je žabica zala, z očmi ko dva bisera svetla se žabjaku je krohotala,
ker on je obupno in bridko pred njenim obličjem zakvakal, ves zmeden od svojih občutkov nesrečen po vodi je skakal.
„Ne trudi se, sosed debeli," je žabica glasno dejala,
„saj veš, da sem zaročenca po svojem okusu izbrala!"
Tri tedne je kričal od jeze nad žabo ošabno, nezvesto, nato je med jokom in stokom si našel le pravo nevesto.
VOLILKE, KI NISO VPISANE V NOBEN IMENIK
še več: ne premorejo niti dokumenta o rojstvu, to so muslimanke v Alžiriji. Ko je šlo za volitve pred nekaj leti v Alžiriji, pri katerih so dobile volilno pravico tudi ženske, se je izkazalo, da nikakor ni mogoče ugotoviti števila volilnih upravičenk: če se v alžirski muslimanski rodbini rodi dekle, tega nikakor ne zabeležijo, oče in bratje pa o tem ne govorš, zakaj za moškega je sramotno, govoriti o domačih ženskah.
Alžirke so tako rekoč vse nepismene; in če se je njihova usoda začela zdaj narahlo spreminjati, to ni zasluga alžirskih oblasti, temveč pritiska od zunaj: zakaj v Maroku, Tuniziji, Egiptu, Siriji in Jordaniji je rodilo arabsko žensko gibanje na področju dviga prosvete doslej že nekaj lepih sadov.
ALI JE CESTA LAHKO IGRIŠČE?
Seveda boste jezno vzkliknili: ne! In pridružili se vam bodo šolarji, ki s policijskim dostojanstvom tako vestno opravljajo delo prometnikov na mestnih cestah.
Toda to vprašanje je v večjih mestih čisto drugačno: pokazalo se je namreč, da otroci marsikje sploh nimajo nobenega primernega igrišča v bližini. Da šolske telovadnice nikakor ne zadoščajo, se razume samo po sebi, vrtov pri hišah skoraj ni; na dvoriščih navadno stepajo prah in otroci nanje nimajo dostopa; otroška igrišča so daleč in jih je premalo, parke in nasade pa zaupajo »varstvu meščanov" in ni misliti, da bi se smeli otroci poditi po travi.
Kje naj se torej velemestno dete nakriči, na-skače, nadiha dobrega zraka? Kakor je slišati neverjetno, so se ponekod starši začeli potegovati za to, da bi dovolili otrokom igrati se na cesti. Tranzitne ceste naj speljejo okoli mesta, v mestu pa spet predpišejo najvišjo dopustno hitrost, zakaj: „Če cesta ni igrišče, pa tudi dirkališče ni!"
Upajmo, da bodo našli starši kako boljšo rešitev — a vsaj zanimivo je, kako daleč je že pripeljalo naglo naraščanje mestnega prebivalstva.
Filmska
Nova služkinja filmske igralke: »Kdaj pa milostljiva vstaja?"
Filmska zvezda: „Ali ne berete časopisov?"
'n bi bilo morda bolje, če ju ta trenutek ne bi motila.
»Zdi se mi, da neki bogoslovec," je odgovoril Mihael na videz ravnodušno.
..O, vem, kdo je!“ je veselo odvrnila mati. »Janezov bo-ter- Takoj ga moram pozdraviti!"
Odhitela je proti bolnikovi sobi. Mihael je iztegnil roko, da bi jo zadržal, a prepozno.
Kar je sledilo, se ne da opisati. Franc je vstal, da bi šel naproti Janezovi materi. Marija je že iztegnila roko, da bi 9osta pozdravila. V trenutku sta oba otrpnila. Franc je Prebledel. Marija je omahnila. Mihael je priskočil k njej 'n jo ujel med padcem. Posadil jo je v naslonjač. Nato je stopil k Francu in mu rekel:
..Oprostite gospe Mariji! Prevzela jo je trenutna slabost. preveč je izčrpana, ker mora često čuti pri bolniku."
»Jaz moram prositi za odpuščanje... Zelo mi je žal, da se je to zgodilo...“
Janez je z zaprtimi očmi ležal. Franc je šel k njemu, da b' ga poljubil za slovo. Nato se je obrnil k Mariji in jo s tresočim glasom vprašal:
..Gospa, ali dovolite, da še večkrat obiščem Janeza?"
Marija je prikimala in s slabotnim glasom rekla:
..Pridite, zelo prosim... Janez vas tako zelo ljubi! Ve-nomer govori o vas!"
..Gospod," je polglasno dahnila, »Janez vas kliče za Petra, toda če bi vas v bogoslovju iskala..."
Prane se je za trenutek obotavljal, potem je pa tiho odvrnil:
..Gospa, iščite Franca Vermonta."
Ko so se zaprla vrata za obiskovalcem, je Marija pre-rTlagala slabost. Vstala je in stopila k postelji.
»Ljubi moj otrok, oprosti! Težko mi je, da sem tako sprejela tvojega prijatelja. Zelo sem utrujena. Rada bi šla malo počivat. Mihael bo ostal pri tebi."
Sklonila se je k bolniku in ga poljubila. Nato je ko senca odtavala iz sobe.
Mihael je ostal pri Janezu. Nekaj časa sta oba molčala. Naposled se je oglasil Janez:
»Uboga mati — takoj ga je spoznala... Oh, kaj se le godi v njeni duši! Ljubi Bog, pomagaj!... Zakaj ne morem vstati...“
Umolknil je. Čez čas je nežno dejal:
»Mihael!"
»Kaj je, ljubi Janez?"
»Ali bi ti hotel iti tja...“
»Kam?"
»Veš, tja, kamor bi jaz rad šel...“
»Ne razumem te."
»Mihael, ali ne bi hotel iti v stolnico — molit za ubogo mater!"
»Dragi Janez, vem, da mati sedaj potrebuje nadčloveške moči, a tvoji prošnji se čudim. Kako naj molim k tvojemu Bogu, ko ne verujem vanj?"
»To nič ne de. Bodi moj namestnik! Povej ljubemu Bogu, da te jaz pošiljam. Reci mu, da si prinesel mojo molitev. Če bi se tvoja pamet upirala ob misli, da moraš moliti, ji reci: ,Mir, sedaj Janez govori!’..."
»Misliš, da bo Bog sprejel tako namestništvo?"
»Ljubi prijatelj, bolj te bo uslišal, kakor če bi jaz šel molit."
»Če zelo želiš! A to ti povem, da bom samo zaradi tebe šel."
»Vseeno. Samo pojdi! V duhu bom šel s teboj."
Janezov namestnik je v stolnici pokleknil v tistem kotičku, v katerega se je zatekel v svojih obupnih trenutkih.
Z duše je strgal verigo dvomov, v katero je bila vklenjena, in jo je okrepil z Janezovo vero. Zdelo se mu je, da mu je notranjost napolnila nenadna svetloba. Ponižno je začel šepetati:
»Gospod, prišel sem v imenu otroka, ki je bolan. Ne glej na to, da sem nevreden uslišanja. Na bolnika se ozri! Prosim te, odvzemi mu strašni nemir! Čutim, da nekaj prihaja, kar me straši. Gospod, daj nam upanje in moči! Ti si dober in mogočen, mi smo pa slabotni...“
Mihael niti ni opazil, da že ni govoril v bolnikovem imenu. Namesto Janeza je govoril v množini, nazadnje pa je v svojem imenu prosil. Njegove ustnice so trepetaje šepetale:
»Gospod, spomni se, da si mi nekega dne poslal tega otroka na pot. Jaz, slepec, nisem spoznal roke, ki ga je vodila. Ali sem storil, kar si od mene pričakoval? Ali se spominjaš na moje veselje, ki sem ga čutil, ko sem videl, da se otrokovo srce dviga k tebi? Ob gorkoti njegove nežne duše sem se tudi jaz ogrel. Ti, ki si vir vsega življenja, ne zavrzi tistih, ki tipajoč iščejo pot. Čutim, da tvoj pogled počiva na meni. Tvoja podoba se zasvetlika v globini mojega srca, ki sem ga odprl na otrokovo prošnjo. Nespameten sem bil, ker sem te povsod iskal, medtem ko si se ti skrival v meni. Gospod, odpusti mi! Pred teboj klečim. Čuj moje prve besede, ki se dvigajo k tebi: Dobri, usmiljeni Bog, ki vodiš svoje stvari po svojih nedoumljivih potih — ti, veliki Bog — ljubim te!"
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 26. 3.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 27. 3.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo (Molitve naših prednikov). — TOREK, 28. 3.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — šport — Pozdravljen, križ! (Poročilo o blagoslovitvi obnovljene kapele v Tinjah). — SREDA, 29. 3.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Cerkev in svet. — ČETRTEK, 30. 3.: 13.45 Informacije — Anton Kuchling:, Križev pot. — PETEK, 31. 3.: 13.45 Informacije — Med razbojniki za nas križan (Oddajo so pripravili slov. bogoslovci). — SOBOTA, 1. 4.: 9.00 Andrej Šuster-Drabosnjak: „Komedija od celiga grenkiga terpljenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga lubiga Gospoda. Igrajo člani farne mladine v Št. Jakobu v Rožu. (Ponovitev iz leta 1956).
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 26. marca: 10.00 do 13.00 Svetovno prvenstvo v smuških poletih iz Planice — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: Lolek in Bolek — 16.10 Daktari — 17.00 Za družino — 18.05 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.10 Cirkuški direktor Johny Slate — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Sorbas“, musical — 22.05 Čas v sliki — Šport.
PONEDELJEK, 27. marca: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Mačji Peter — lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Departement S
—	„Veso!jci kot strokovnjaki11 — 21.10 Poštni predal 7000 — 22.25 Čas v sliki.
TOREK, 28. marca: 18.00 Izlet v Puerto Rico
—	18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Grof Luckner — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Ladja brez domovine — 22.45 Čas v sliki.
SREDA, 29. marca: 11.00 Program za delavce — 16.30 Za otroke: Premeteni krokar — 17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Oče se pelje k jezeru — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Dragi stric Bill: Želel sem si, da bi bil tukaj — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.05 Salto mortale. Zgodba cirkuške družine — 22.05 Čas v sliki.
ČETRTEK, 30. marca: 18.00 Pot na Golgoto —
18.25	Mačji Peter, lahko noč za najmlajše —
18.30	Avstrija — slika — 18.55 Od velike noči do binkošti (2. del) — 19.25 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Tisti, ki se imenujejo kristjani — 21.50 Čas v sliki.
PETEK, 31. marca: 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika —
19.25	ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Mykonos za 4 glasove, mešani zbor In orkester od Verdija — 21.50 Čas v sliki.
SOBOTA, 1. aprila: 15.00 Koncert ORF — 16.00 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.25 Profesor Balthasar — 16.30 Pika Nogavička — 17.00 Torero iz Vasjukovka: ..Bikoborba na kmeč-
Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici
MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni
RICCAR - ADLER šivalne stroje ■ MENJALNA AKCIJA
V zameno vzamemo stare šivalne stroje ter razne rabljene kmetijske stroje. Plačamo šil. 300.— do 1.200.— za rabljen stroj.
Pridite ali pišite na trgovino
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
kem dvorišču" — 17.30 Za družino — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Mačji Peter, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rojstno leto: 1890 — nacionalnost: Avstrija — 21.00 Šport —
21.35	Čas v sliki — 21.45 Rocco in njegovi bratje.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 26. III.: 9.15 Glasbena oddaja —
9.35	Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih — barvni prenos iz Planice — 12.30 Otroška Matineja: Don Kihot, Boj za obstanek — 13.20 Šola smučanja — 12. oddaja — 13.25 Mestece Peyton — serijski film — 14.15 TV kažipot
—	nedeljsko popoldne — 16.30 Košarka Partizan : Jugoplastika — 18.00 Šest žena Henrika Vlil. — angleški barvni film — 19.30 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vaščani Luga — humoristična oddaja — 21.20 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih — 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 27. III. 9.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 17.45 O. Wi(de: Srečni princ — II. del — 18.15 Obzornik — 18.30 V avtobusu — serijski barvni film — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 V ogledalu časa — 21.45 Diagonale — 22.35 Poročila.
TOREK, 28. III.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 17.45 F. Bevk: Pestrna
—	I. del — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Nepozabne melodije — 19.00 Mozaik —
SPET O GORENJU
Velenjski gigant Gorenje ne bo gradil obrata v Slov. Bistrici. Tako je bilo sklenjeno na enem od zadnjih pogovorov med predsedstvom in gospodarstveniki bistriške občine ter strokovnjaki Gorenja. Bistričani pa se po dveh letih pogovorov o tovarni za predelavo aluminija tej baje izredno zanimivi zamisli ne mislijo odreči. Tovarno bodo gradili sami. Okrog 5 milijonov bodo zagotovili iz lastnih sredstev, toliko pa naj bi dobili tudi kredita. Gorenje bo s svojo razvojno službo pomagalo le pri izdelavi projekta. Investitor gradnje bo eno od bistriških podjetij, vendar gotovo ne Impol.
Kaj bodo v novi tovarni izdelovali, za zdaj še nočejo povedati. Znano je le, da naj bi tovarna zaposlovala 200 do 300 ljudi, večinoma žensk.
19.05 Revolucija računalnikov — II. del — 19.30 Mikroekonomlka — Gorske kmetije — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zadeva paradine — ameriški film — 22.25 Poročila — 22.30 Hokej Jugoslavija —Francija — (s svetov, prvenstva v Bukarešti).
SREDA, 29. III.: 8.20 TV v šoli — 17.35 Don Kihot — serijski film — 18.00 Obzornik — 18.15 Košarka Jugoplastika: Crvena zvezda — 20.00 TV dnevnik — 20.35 TV konferenca — 21.35 Nogomet Madžarska : ZRN — posnetek — 23.05 Poročila.
ČETRTEK, 30. III.: 9.35 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Bukarešta: Svetovno prvenstvo v hokeju — srečanje Jugoslavija: Poljska — 18.20 Obzornik — 18.35 Čarni svet živali — 18.55 Mozaik — 19.00 L. Bernstein predstavlja: Aaron Copland — 20.00 TV dnevnik —
20.35	Četrtkovi razgledi: Indijska razpotja —
21.35	G. Boccaccio: O neapeljskem rubinu (De-kameron) — 21.25 Jazz — 22.45 Poročila.
PETEK, 31. III.: 9.30 TV v šoli — 11. Angleščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.35 TAT — oddaja iz cikla Veliki in majhni — 18.15 Obzornik
—	18.30 Rezerviran čas — 18.45 Gospodinjski pripomočki: Zmrzovalniki — 18.55 Ekonomska terminologija: Reprodukcija — 19.00 Mestece Peyton — serijski film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Kviz 72 — prenos — pribl. 21.40 Italija, kakor je ne poznamo — dokumentarni film — 23.15 Poročila.
SOBOTA, 1. IV.: 9.35 TV v šoli — 15.10 Veslaška regata Oxford : Cambridge — barvni prenos
—	15.30 Bukarešta: Svetovno prvenstvo v hokeju — Jugoslavija : Norveška — 16.30 Košarka Jugoplastika : Beograd — prenos — 18.00 Obzornik — 18.15 Zlata sirena — prenos otroške prireditve — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Glasbena križanka — zabavno glasbena oddaja — 21.35 Na poti k zvezdam — 22.00 Tekmeca — serijski film — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila.
GOSPA INDIRA GANDHI V DAKI
Indija in Bangla Deš sta v nedeljo sklenila 25-letno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in miru. S pogodbo sta deželi prevzeli obveznost, da se medseboj posvetujeta o obrambi v primeru, da bi bila katera od njiju napadena. Pogodbo sta podpisala predsednik Mudžibur Rahman in gospa In-dira Gandhijeva.
KANDIDAT NEOFAŠISTOV
Italijanski admiral Gino Birindelli je sporočil, da odstopa s položaja poveljnika mornariških sil Atlantskega pakta za južno Evropo, ker bo na volitvah 7. maja kandidiral za poslanca italijanske neofašistične stranke.
BOŽJA SLUŽBA ZA VELIKI TEDEN V CELOVCU
V velikem tednu bo božja služba v slovenskem jeziku v kapeli provincialne hiše (Viktringer Ring 19) in sicer vsak večer ob 7. uri. Pred vsako božjo službo bo tudi priložnost za spoved.
CVETNA NEDELJA, 26. 3.: Spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem.
Ob pol osmih zjutraj pred kapelo provincialne hiše blagoslov oljk in zelenja, nato procesija v kapelo in tam sv. maša. Ob 9. uri sv. maša — kot vsako nedeljo — v cerkvi novega bogoslovja (ob Lend-kanalu).
VELIKI ČETRTEK, 30. 3.: Spomin zadnje večerje. — Zvečer ob 7. uri sv. maša s skupnim obhajilom vernikov, nato ure češčenja.
VELIKI PETEK, 31. 3.: Spomin Jezusove smrti na križu. — Ob 7. uri zvečer božja služba s češčenjem sv. križa in skupnim sv. obhajilom.
VELIKA SOBOTA, 1. 4.: Velikonočna vigilija. Zvečer ob 7. uri se začno obredi; ob koncu slovesna sv. maša s skupnim obhajilom.
VELIKA NEDELJA, 2. 4.: Velika noč. Zjutraj ob pol 8. uri sv. maša v provincialni kapeli, ob 9. uri pa v cerkvi novega bogoslovja (ob Lendkanalu).
ZA JAVNE NASTAVLJENCE VAM NUDIMO ZELO UGODNO POSOJILO!	i;
Mesečni obrok šil. 25.— za šil. 1000.— Spar- und Darlehenskasse 1094 Wien, VVahringer StraBe 61 Zastopstvo: Celovec, Achazelgasse 5 telefon: 32 09 62
Betonske izdelke in gotove gradbene dele,
Katzenberger-
strope,
Purator
čistilne naprave,
Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike
J
ugodno nudi tvrdka
Ing. Alois Leeb
Wolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kotmara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17
BUTO V MOSKVI
Iz Ravalpindija sporočajo, da namerava Pakistan obvestiti Združene države Amerike in Kitajsko o rezultatih pravkar končanega obiska predsednika Buta v Sovjetski zvezi.
V skupnem sporočilu o Butovem obisku je rečeno, da bosta državi še naprej sodelovali v geoloških raziskavah, gradnji jeklarn in energetskih objektov v Pakistanu. Iz-gleda, da sta Pakistan in Sovjetska zveza želela s tem, da sta postavila v ospredje načrte o trgovinski izmenjavi in gospodarskem sodelovanju, ublažiti nesoglasja, ki jih med Butovim obiskom niso izgladili.
Damska moda
ScAei6eX
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurf-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95
STIHL 050AV
eine Universalsage fur
dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen den ST1HL-AV-Griff.

Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski Stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodnol
I M P E RIA L TELEVIZOR RUTAR garantira: nikdar brez televizije
Podjunski trgovski center
RUTAR
nudi največjo izbiro in specialitete
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 — 281
Haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik'1, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., z® Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.