1913-1938 P E T 1 N J> V A J S E T O leto službe kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v Wiscousinu JUGOSLOVENSKI 1913-1938 TWENTY ■ FIFTH YEA It of Service to tlie Yugoslavs of Wisconsin and to the Country The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin Entered as second-class matter January 21, 192ft at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879. ŠT. — NO. 479. MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS., MARCH 10. MARCA 1938. LETO X. — VOL. X. ESTABLISHED 1913. Dogodki po Sloveniji in ostali Jugoslaviji * Pravoslavna cerkev je ukinila ukrepe proti poslancem, ki so glasovali za konkordat. Ker je konkordat odložen z dnevnega reda, je sveti arhie-rejski sabor pred dnevi sklenil ukiniti verske sankcije odrejene proti pravoslavnim narodnim poslancem zaradi glasovanja za konkordat, ki ga jo pravoslavna cerkev spoznala za škodljivega pravoslavni cerkvi. Na drugi strani pa je tudi vlada odredila pomiloščenje vseh, ki so kaj zagrešili v zvezi s konkordatom. * V Jugoslaviji je okrog 13,-000 avtomobilov. To število je razmeroma majhno. Temu so največ krive izredno slabe ce ste, še bolj pa visoke car na avtomobile. Kakor kažejo podatki, ima celo Rumunija več avtomobilov kot Jugoslavija. Da se še bolje razume, da je v Jugoslaviji število avtomobilov res majhno, je navedeno, da ima le čelioslovaško glavno mesto Praga več avtomobilov, kot pa vsa Jugoslavija skupaj. Zadnja leta je sicer avtomobilski promet tudi v Jugoslaviji močno narasel, a vseeno se njegov porastek precej razlikuje od onega v drugih državah Evrope. * Nov železobetonski most čez Mežo v Dravogradu. Pred dnevi je bila po zastopnikih banske uprave in cestnega odbora kolavdacija novozgrajenega železobetonskega Kolter-jevega mostu. Mošt je v tiru banovinske ceste I. reda Dravograd—Črna v Dravogradu. Most je stal okrog pol milijona dinarjev in pomeni veliko pridobitev za ves okoliš. * Dr. Andrej Štampar odhaja v Ameriko. “Izseljenski Vestnik” poroča: Znani reformator zdravstvene higiene v Jugoslaviji, načelnik socialnega ministarstva v pokoju, dr. A. Štampar, ki je uspešno deloval na tem področju že na Kitajskem in si pridobil enake zasluge kot podpredsednik zdravstvenega odbora pri Društvu narodov, odhaja sedaj v Ameriko. Tja ga je pozvala Rockefellerjeva ustanova, naj bi predaval na več znamenitih ameriških vseučiliščih. * Upor Kitajcev v Splitu. Nedavno je pristala v Splitu ameriška ladja “Shooters Island”, na kateri je bila večina moštva kitajska. Kitajci so se uprli in niso hoteli nadaljevati vožnje, ker se boje, da jih ne bi ameriški poveljnik izročil J aponcem. Kapitan ladje je takoj odpotoval v Zagreb, da pri ameriškem konzulatu doseže potrebne ukrepe, da bo parnik mogel nadaljevati pot skozi Sueški kanal. * S stolpa je padel. V prijazni vasici Čerini v občini Čatežu pri Brežicah se je zgodila huda nesreča. 33-letni družinski oče Kolar Jožef iz Čerine je nedavno kupil na Čerini neko zgradbo, v kateri je bil svo-ječasno samostan. Poleg zgradbe je tudi manjša kapela s stolpom v višini 12 do 15 metrov. Pokojni je bil izučen zidar in je stavbo od časa do časa popravljal. Te dni je popravljal tudi stolp in nesreča je hotela, da je strmoglavil z njega in dobil hude notranje poškodbe, za katerimi je v brežiški bolnišnici umrl. * Smrt mlinarja pod vrete tenom. V Retečah pri Škofji Loki se je zgodila nenavadna nesreča. Znani reteški mlinar Kermelj Franc je v svojem mlinu ob Sori phal proso. Njegov najmlajši sin Tonče je bil zunaj pri kolesih in je nenadno opazil, da se kolo ne vrti v redu. Hitro je stekel v mlin. Tu se mu je nudil strašen prizor. Njegov 60-letni oče je ležal ves pobit v žlebu pod vretenom, ki goni stope. Skušal mu je poma-goti a je bilo nemogoče, ker je bilo vreteno pretežko. Priklical je še mater in sosede. Po skupnem naporu se jim je posrečilo dvigniti težko vreteno, ki je tiščalo nesrečnega mlinarja. Poškodovanca so prenesli v hišo, kjer je kmalu izdihnil. Kako se je nesreča pripetila, bo ostalo nepojasnjeno. Najbrž mu je pri urejevanju vretena spodrsnilo in je padel na vrteče se vreteno, ki ga je z ročicami pobilo pod sebe v žleb. ^Med poukom se je obstrelil. se je pripetila v štri-govski šoli nenavadna nesreča. Učenec 7. razreda narodne šole v Štrigovi, Lukovnjak Franc je imel pri sebi na lesenem ro-čaju pritrjeno železno cev, nabito s smodnikom, papirjem in drobci železa. To orožje lastnega izdelka je imel za predpasnikom ter si ga je mod poukom še nekoliko popravil, da bi mu ne padlo na tla. Tedaj pa so mu je orožje sprožilo in naboj je zadel fanta v trebuh. Hudo ranjenega učenca so prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, Novo Uv#y v • J J čiščenje v Rusiji... kjer je bil takoj operiran. Zdravniki so ugotovili, da so mu drobci železa večkrat predrli čreva. Deček je menda že izdihnil. * Da bi se omejil'-' nesreče s starimi granatam- OaviSkn prefektura je zaraCu čedalje pogostejših nesreč, ki se pripetijo pri pobiranju starih razstreliv iz svetovne vojne, odredila, da ima v goriškem okolišu pravico do pobiranja samo podjetje Edvarda Hvale. Podjetje Hvala je tako opremljeno, da so nesreče tako rekoč iz ključene. Uredba prefekture pravi, da bodo najstrožje kaznovani vsi, ki se tega predpisa ne bodo držali. Oblastva odklanjajo vsako odgovornost, če se bodo v bodoče pripetile nesreče te vrste zaradi neposlušnosti posameznikov. * Samomor na daljnovodu falske elektrarne. Ob cesti med vasmi Sv. Miklavžem na Dravskem polju in Dobrovcami so našli te dni na enem izmed nosilcev daljnovoda zoglenelo človeško truplo. Odklopili so tok za nekaj časa in sneli nesrečnika z nosilca. Kmalu so dognali, da je to bil 17-letni Anton Lešnik od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Na istem mestu, kjer je mladega fanta zadela smrt, si je na isti način končal življenje njegov brat Franc, ko se je pred leti vračal v družbi nekoliko vinjenih fantov domov, pa je pred njihovimi očmi splezal na železen drog in se usmrtil z elektriko. Tudi Anton je usodnega večera popival v družbi fantov m je dejal, da pojde na električ ni drog. Fantje so ga s silo zadržali nazaj, proti jutru pa se jim je iztrgal in zbežal v noč. Mislili so, da se samo šali, vendar seje kmalu izkazalo, da je bila njegova grožnja resna. Vzroki teh nesrečnih samomorov pri Lešnikovih so nesrečne družinske razmere. * 900 gostov na svatbi. Bogatin Toth Jovan v Bački Topoli je ob prilike poroke svojega sina priredil velikansko pojedino. Za obložene mize je sedlo nič manj kot 900 ljudi, katerim je streglo GO natakarjev. Svatje so pojedli tri junce, tri teleta, 60 pitanih gosk, 50 puranov, 120 kokoši, 440 tort, več meterskih stotov kolačev, popili 2000 litrov vina, dva velikanska soda piva in 40 litrov žganja. Izmed vseh ‘ veleizdajniških’ procesov, kar jih je doslej vpri-zorila sovjetska vlada proti svojim lastnim bivšim članom, generalom in drugim nekdanjim komunističnim prvakom, vzbuja sedanji, ki se vrši v Moskvi od prejšnje srede, največ pozornosti v svetovnem časopisju, ker postavlja svet pred največjo zagonetko, pred katero je kedaj stal: zakaj in kako to, da ljudje, ki so vse svoje življenje žrtvovali svoje energije ideji strmoglavljenja ta-kozvanega kapitalističnega družabnega reda in ustvarjanju takpzvane delavske sovjetske države, kateri so končno tudi stopili na čelo in bili njeni neomejeni voditelji in gospodarji, sedaj, po dvajsetih letih, naenkrat priznavajo, (in to tako radevoljno!), da so bili ves ta čas čisto navadni izdajalci lastnih idej, lopovi, špijoni in zarotniki, ki so istim kapitalističnim državam, katero so vedno proglašali za največje sovražnike človeštva, hoteli razdeliti v dar svojo lastno zemljo in državo, katero so malo prej komaj ustvarili? Svet stoji pred to uganko in je ne more razumeti. Predsednik sveta ljudskih komisarjev, glavar države, vrhovni poveljnik rdeče armade, vrhovni načelnik sovjetske policije, duhovni vodja komunistične in-ternacijonale in glavni urednik vladnega glasila, načelniki po sameznih sovjetskih držav, poslaniki in diplomatje, vsi ti se danes radevoljno proglašajo za največje propalice sveta, za lopove in zločince — priznavajo odkrito in naravnost, skoro cinično, da je vse res, kar se jih dolži, da so od tistega trenutka naprej, ko so ustvarili zvezo sovjetskih držav, že tudi začeli delati za njen razpad. Vse to je neumljivo, a vendar je tako. Enaindvajset, še do nedavna najodličnejših voditeljev, -sovjetske države, med njimi sam nekdanji ministrski predsednik, sedi danes na zatožni klopi in takorekoč kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj debelo podpisal svojo smrtno obsodbo. Aleksej Ivanovič Rykov, desna roka Lenina in po njegovi smrti njegov naslednik, je v tem procesu prostodušno popisoval, kako so on in njegovi soobtoženci z nemškimi fašisti kovali zaroto, ki je imela namen zasesti Kremelj in ubiti Josipa Stalina. Zarotniki pa niso imeli samo namena umoriti Stalina, čigar čiščenje je iztrebilo že 1500 njegovih nasprotnikov, temveč tudi vse voditelje sovjetske vlade in komunistične stranke, ko so trockisti nameravali strmoglaviti vlado. Rykov, ki je star 57 let, je prvič odkril, zakaj so bili u-streljeni štirje najvišji ruski častniki armade. Kot je Rykov povedal, so bili zapleteni v zaroto naslednji štirje generali: Maršal Mihael N. Tuhačev-ski, ki je bil določen, da bo poveljeval v slučaju vojne na za-padni fronti; general I. E. Ja-kir, bivši poveljnik ljeningrad-slcega vojaškega okrožja; general A. I. Kork, poveljnik Frunzejeve vojaške akademije in general I. B. Uborevič, bivši poveljnik v Beli Rusiji. Zarotniki so se dogovorili z Nemčijo, da bo nemška armada vpadla v Rusijo in bo zdrobila sovjetsko vlado. Rykov, ki je bil prijatelj in zaupnik Nikolaja Ljenina, je priznal, da je samo prepir med zarotniki glede časa preprečil umor sovjetskih voditeljev in vpad Nemčije. Rykov je dalje piičal, da je bilo sklenjeno, da pride do ' vstaje leta 1938 in ii>34. Rekel je tudi, da se je zarotnikom pridružil maršal Tuhačevski. Zarotniki so se leta 1933 zvezali z nemškimi nazijci, ki so bili pri volji, da zarotnikom pomagajo, da pridejo do vlade, za to pomoč pa so zahtevali v Rusiji gospodarske predpravice. “Bukharin je pristal na to,” je rekel Rykov, ‘ ‘ da dovolimo Nemčiji, gospodarske predpravice, toda Nemci so zahtevali Domači in drugi dogodki po Zdr. državah Med obtoženimi se nahaja tudi bivši podkomisar za zunanje zadeve Nikolaj Krestinski, ki je bil 9 let sovjetski poslanik v Berlinu, zadnje čase do svoje aretacije lansko leto pa prvi za Litvinom, sovjetskim zunanjim ministrom v njegovem uradu, ki je prvi dan procesa edini izmed vseh obtožencev, vstal ter odločno zavrnil vse obtožbe, toda se takoj drugi dan pohlevno “spokoril” in tudi on priznal vse. Javni obtoži tel j je Višinski, ki v svoji obtožnici dolži, da so obtoženci vohunili za razne države in sicer Krestinski za Nemčijo, Grinko za Nemčijo in Poljsko, A. P. Rosengoltz za Nemčijo in Japonsko, M. A. Černov za Nemčijo in Kristjan Rakovski, ki je bil poslanik v Londonu in Parizu, za Anglijo in Japonsko. Ostali obtoženci so še Nikolaj Bukharin, bivši urednik “Izvestij” in bivši predsednik komunistične internacijonale, Henrik Jagoda, bivši načelnik tajne policije OGPU in Aleksej Rvkov, bivši predsednik ljudskih komisarjev, ali ministrski predsednik. Med obtoženci so tudi trije sloviti zdravniki pod obtožbo, da so povzročili smrt najslavnejšega ruskega pisatelja Maksima Gorskega, ki je umrl 18. junija 1936. S tem je prvič prišla na dan vest, da Gorki ni umrl naravne smrti. Gorki, ki je bil star 69 let, jo umrl v isti hiši kot Nikolaj Ljenin. Kot vzrok njegove smrti so zdravniki označili hripo in pljučnico. O tej bolezni so sedaj priznali, da so jo povzročili pri Gorkem umetnim potom in sicer na zahtevo načelnika tajne policije Henrika Jagode. Bukharin in Rykov sta zadnja stara boljševika, ki sta se dvignila do visokih mest z Ljeninom in ki jih bo sedaj v Slovenska pesem iz Ljubljane na ameriškem radiu. Danes, v četrtek, ob 1:30 popoldne je Amerika potom Columbia Broadcasting družbe imela priliko čuti naše “Trboveljske slavčke”, ki so nalašč za Ameriko peli iz ljubljanske radio postaje, in o katerih smo Zopet odličen slovenski pevec v Ameriki. Preteklo nedeljo je dal v Slov. Narodnem Domu v Clevelandu, O., užitkapoin umetniški pevski koncert, doslej neznani nam slovenski basist g. Franjo Schiffrer - Navigin, ki je prišel v Ameriko pred nekaj že toliko čitali v starokraj- meseci s San Carlo operno skem časopisju, ko so si s svo jimi nastopi po raznih evropskih velemestih spletali lovorike in si pridobili že mednarodni sloves. “Trboveljski slavčki” so mladinski pevski zbor, ki ga vodi učitelj Avgust Šiligoj, ter so v njem zbrani po večini otroci trboveljskih rudarjev. Zbor je odlično izvežban ter dela vso čast slovenskemu imenu pred tujim svetom. “Slavčki” so zapeli štiri pesmi, dve slovenski ter po eno hrvatsko in srbsko. Vse štiri so bile mojstrsko podane, zlasti pa je ugajala zadnja, “Sestrici”, v kateri je nastopila v solu neka deklica s čudovito lepim sopranom. Žal, da program ni bil naznanjen ameriškim slovenskim časopisom vnaprej, in so tako bili med našimi rojaki le redki, ki so slučajno opazili naznanilo o njem v ameriškem časopisju. Zastopnik Columbia družbe je v angleščini iz Ljubljane predstavil v laskavih besedah našo domovino ameriški javnosti, program pa je zaključila mala slovenska dekliča z besedami: “Slovenska šlolska mladina pozdravlja vse svoje a-meriške tovariše. ’ Program je v Milwaukee oddajala WISN postaja. našo zemljo. V to je tudi pri- čiščenju zadela težka Stalinova volil naš desničarski centrum. To pa bi pomenilo razdelitev Rusije.” Dalje je Rvkov pričal, da bi imel maršal Tuhačevski za slučaj nemškega vpada nalogo odpreti rusko-poljsko mejo. roka. Rykov je po Ljeninovi smrti nasprotoval Stalinu, da bi v sovjetski Rusiji prevzel najvišjo oblast, in kar mu bo Stalin zdaj plačal, to je več kot gotovo, s postavitvijo — ob zid. News and Views A Voice From A Cardinal Member of J. P. Z. S. Hello folks. This brings us to-getlier on what’s going on in our lodge activities. 1 may as well lay the cards on the table and speak frankly with all of you. Not so long ago, all the officers from various Sloga idea that if the meetings were conducted properly more members would attend the meetings. I don’t believe that would make any difference. YVe may gain a few, but not any more. This brings me to one of my points. We all know that it took the elders of this organization to make it one of the soundest societies in the state. However they won’t be able to endure the hard work forever. Therefore, it will fall in the hands of the younger generation I eventually to carry on. If the ■ seniors are looking forward to that day, then they better Branch Societies met, for the , change their tactics. We’re not benefit of inducing better ideas j in the old country where it to have members attend meet- j took all work and no play to ings, and gain new members.! produce anything. Meaning, The Supreme Board decided to ! unless ■ the Supreme Board have the future meetings i dedicates sports and various conducted in a parliamentary ! entertainment to its younger manner. I can’t say that 1 group, they’ll find themselves well as to raise fraternal spirits amongst the members? At least the By-Laws state that the purpose of such a corporation shall be the union in a fraternal benefit mutual society, for their material, SOCIAL, moral and intelectual welfare. Are we getting the social benefit! I take it that it means entertainment in way of out -door activities, such as sports for its members. I never saw it however. . Then the Supreme Board asks us to get new members. How can we when we have one of the most important interests of a lodge lacking? That of athletics. Without funds we can’t have them. It’s up — V Chicagu, 111., je pred nekaj dnevi umrla v hiralnici v Oak Forestu rojakinja Ana Rovtar. Stara je bila 80 let in zapušča sina. — V slovensko cerkev Sv. Štefana so eno zadnjih noči vlomili neznanci, a niso odnesli veliko. — V Jolietu, 111., je rojak Joseph Krall naznanil svojo kandidaturo za šerifa na demokratskem tiketu. Mr. Krall je bil v istem uradu uslužben že pod prejšnjim šerifom. družbo. Koncert je doživel velikanski uspeh in obsežna dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Z mojstrsko dovršenostjo je pevec pel sledeče pesmi: Vilhar: “Mornar”; Adamič: “Nocoj je pa en lep večer”, “Ave Marija ’ ’; Scliiffrer-Navigin: “Rožica”; Škerjanc: “Vizija”; Musorgsky: “Pesem o bolhi”. — Wagner: Lohengrin, molitev kralja Henrika; Verdi: Simone Boceanegra; Romanca Fiesca: Gonoud: Faust, serenada Mephista; Čajkovski: Evgen Onegrin, arija kneza Kramina. — Ipavec: ‘ ‘ Menih ’ ’; Pavčič: “Dedek samonog”; Vilhar: “Kam?”; Pavčič: “Mlada pesem”; Gerbič: “Pojdem na prejo”; Prelovec: “Moja kosa je križavna” (narodna ); Pavčič: ‘ ‘ Potrkan ples”. Odlični pevec je doma iz Ljubljane, kjer je bil rojen kot sin učitelja, ki mu je vcepil prvo ljubezen do glasbe in petja, katerima je pozneje, potem ko je dovršil srednješolske študije in pohajal tudi na eksport-no akademijo na Dunaju, popolnoma posvetil. Zanimivo j« na primer dejstvo, da se je petja učil pri istem mojstru, čigar učenec je prvi bas Metropolitan opere, Ezio Pinza. G. Schiffrer je markantna, izrazito moška osebnost, katero obenem diči lirična mehkoba tipične slovenske duše. Njegov nedeljski koncert se je vršil pod pokroviteljstvom odbora, v katerem so zastopana vodilna kulturna in podporna društva v Clevelandu. point. A real point. The object of having a Slovenian Home. For a good many years we’ve been putting up a home, but to date all we have is a lot. What good is a lot if you don’t use it. Why haven’t we one now? Because there are too many people of our own class that are slinging at each others throats, and then again, to many who didn’t know what it was to conduct a square deal with their class of people. It’s a shame is all 1 can say. Therefore all their confidence was lost through that. I don’t want the Supreme Board to think that I’m accusing them, to for I’m not; but I will say — V Waulceganu, 111., je zadnje dni preminul rojak Frank Kranjc, doma od Ptuja na Štajerskem. V Ameriki je bil okrog 27 let in zapušča ženo, sina in tri hčere. the Board now. You take other j that they have enough funds lodges for example. Why can on hand now to put up a build- disagree with them. It’s a very good inducement, but where were they 10 years ago when the younger generation gathered together and formed a younger lodge which still exists to-day? Of course we do appreciate the senior lodges support. That was the time that they should of told us how to manage a meeting. Doesn’t it seem foolish to bring such an ordeal up at this time? The Supreme Board has an in quite a predicament later on. What the Supreme Board should do, is to allow a certain sum to the lodges, for the purpose of sports and entertainment to its members. As I gather, we have an over supply in our treasury at the present time. Another words, a certain sum that the Supreme Board could dispense with and never know the difference. Didn’t the members join the organization for enjoyment as they have such a large group. Not because they have conducted meetings, but a real backing from the Supreme Board. They know that their work will soon be' handled by the young generation. Therefore by letting them enjoy themselves now, they will gain their comfidence and later carry on in their place. Why can’t we have the same achievements, and then we’ll be able to accomplish something. It takes time to do a real worth while job. That brings us to another ing themselves. In time the building could pay for itself, By having a home we is what I’m stressing at this time I I’m sure if a proper system is carried out, and the Supreme Board gets away from it’s medieval ideas, we may some day get ovit of this pre-historie age and become civilized to modern ideas. Therefore get a Slovenian Home in this town! This folks gives you an idea, if we had the right system of parliamentary ordeals in our organization. We’d not only gain comfidence of the members, but have a home as well. Sports for the young and a 1 place for the older members. It would benefit the senior members for they would have | a place to go, and not be ol' ! shame to outside lodges. A real place of enjoyment. Unless pmTn 5 Supreme Board awakens, I ( I’m afraid the few that are really working for the real gain many new members. Then they could say that they got ... ,. .. somethin«. They could hove o I «*»* may s,!r up( “etlon’ “nd place to so, to convene, chat belleve ,ne when the and enjoy themselves in various ways. A place where many of the By-Laws tradition believe me when tion comes up, it tion. The coming will be something conven-will be ao-convention to look for- could be carried out. Mainly that of succeeding the Slavs in bringing out their native tongue to the younger generation. To uphold their tradition in getting together good moral j character. What can we lose, ward too. By then we should have an idea as to where we stand, and I hope were not holding up wrong end of the rope. If you get what I mean. Anton Kostanjevec, Jr. Lodge No. 17 JPZS. J UGOSLOVENSKI OBZOR thk Yugoslav observer •]'*!<• Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the O II Z O R r U II I. 1 S H I N G CO. Frank R. Staut, Editor & Publisher S30 IV. .National Avenue — Tel.: Mitchell 4373 — Milwaukee, Wisconsin SUBSCRIPTION RATES: One year ........................................... Six months ......................................... Europe and other foreign countries: one year ....... Six mouths ......................................... $2.50 $1.50 $3.50 $2.00 Uopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov. Lokalne novice Ako imate im naslovu lista, ki ga prejemate, označeno 3-10-38 pomeni to, da Vam je s to številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo čim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo. — Prijateljem, na katere smo razposlali pisma za jubilejno številko. Od večine naših iskrenih prijateljev lista in društev, na katere smo razposlali pisma s priloženimi poštnimi dopisnicami za odgovor na naš apel za uvrstitev jubilejnega pozdrava listu in naselbini, smo te dopisnice že dobili vrnjene. Izgleda da bodo v tej zgodovinski številki v res častni meri zastopani vsi, vključno naša društva, ki se smatrajo za prave prijatelje lista in ki so pripravljeni ob tako redki priliki tudi dejansko pokazati, da cenijo pomen njegovega dolgoletnega dela za splošni napredek in razvoj naselbine. Vendar jih je še precej, ki nam teh kart še niso vrnili. Nekateri morda zato, ker so po preči-tanju pismo odložili, češ, saj i-mam še čas, ter so pozneje nanj pozabili, drugi, ker morda niso na jasnem, kako je treba karto izpolniti. Slednje je enostavno: napišite na prazno črtico zgoraj na karti samo CL, 2, 3, 4 ah’ 5 itd.), jih vaš poz.L-A obsege, !>oar.‘Šite ime in naslov ter vrzite karto v poštni nohindni k To je vse. Do srede, 16. marca, je zadnji dan, ko moramo dobiti vrnjene te karte, da vemo določiti obseg jubilejne številke, ki bo izšla 24. marca, in ki bo po vsebini izredno zanimiva in bogata, sodeč po obljubah številnih sotrudnikov, ki so nam obljubili svoje prispevke zanjo. Pokažite se torej vsaj ob listovem jubileju, da ste resnični njegov prijatelj! Kajti tudi on vam je bil zvest skozi vsa ta leta! — Davek na gasolin se lahko odračuna od dohodkov na federalni davčni prijavi. Te dni, ko izpolnujete svoje davčne prijave, ki morajo biti vložene najpozneje do torka, 15. marca, lahko odračunate na njih od svojih dohodkov 4c za vsako galono gasolina, ki ste jih morali plačati z nakupom gasolina v prošlem letu kot državni davek. To naznanilo je dal v javnost R. R. Johnstone, predsednik Milwaukee Motor kluba. Pravtako lahko znižate vsoto svojih dohodkov z odra-čunanjem vseh ostalih državnih pristojbin, kot na pr. za registracijo avtomobila in druge, ki ste jih morali plačati za razne državne tiskovine. Isto-tako je lahko izvzeta iz dohodkov vsota, ki ste si jo morda sposodili za nakup avtomobila, ali škoda, ki ste jo utrpeli na avtu vsled kake nesreče, če ta škoda ni bila krita z zavarovalnino. Globe in druge e-ventualne denarne kazni pa niso izvzete iz dohodkov. I — Novi grobovi. V soboto, 2d. februarja je na svojem domu, 1137 So. 61st St., v West Allisu po več tedenski bolezni preminula rojakinja Mrs. Josephine Arch, stara 58 let in doma iz Škocijana na Dolenjskem. Pokojna je prišla v A-meriko 1. 1901 in bivala ves čas tu. Poleg žalujočega soproga, zapušča še tri omožene hčere, dva sinova in eno sestro, ki živi v So. Chicagu, 111. Pokopana je bila iz cerkve Marija Po- moč Kristjanov v West Allisu, v torek, 1. marca na Mt. Olivet pokopališču. — V sredo, 2 marca, pa je na svojemdomu, 2004 So. Hilbert St., postal žrtev raka na želodcu rojak Frank Zorc, ki je dosegel starost 51 let. Pokojni je bil doma iz Toš-kega čela nad Ljubljano. Poleg soproge zapušča še več otrok. Bil je član društva Sloga št. 1 JPZS. Pogreb se je vršil iz cerkve Sv. Janeza Ev. v soboto, 5. marca, na Holy Trinity pokopališče. — Dalje je v nedeljo, 6. marca, po daljšem bolehanju v starosti 67 let preminula tudi Mrs. Terezija Dra-ginc, 1006 So. 9th St. Doma je bila iz Metlike na Dolenjskem ter je bila ena izmed starejših slovenskih naseljenk v Milwaukee. Poleg soproga Johna zapušča šte dve hčeri Mrs. Lucille Petrun in Mrs. Amalie Stubler. Pogreb se je vršil iz cerkve Sv. Janeza Ev. na Mt. Olivet pokopališč.e — Vsem pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! — Pozdravi iz Kalifornjie. Te dni smo (z večdnevno zamudo, pošni pečat kaže, da je karta bila oddana 21. februarja) iz Pasedene v Kaliforniji prejeli pozdrave za vse njih mihvauške prijatelje od Mr. in Mrs. Anton Novak ter od Mr. in Mrs. Frank Kleinšek, ki se skupno nahajajo na počitni-k' c. ••ddii.tu na divnem (ne vec. •> 'jem) Lupudu. iver je la e : lana še pied'ha-' k > a » *> o o ... i Bcou" _ga moža ter zadel dva druga avtomobila in ju poškodoval, ter da je po vseh treh nesrečah voznik kljub poškodbam na svojem avtomobilu pobegnil ter bil prijet šele tii milje od kraja smrtne nesreče. Ubita žrtev je 69-letni vpokojeni bivši westalliski trgovec Henry F. Schuette, ki je na viaduktu zapeljal svoj avto h kraju, da pogleda v tank za gasolin, ker se mu je zdelo da je prazen. V tem trenutku je s precejšno naglico pridrvel v zig-zagu Duncanov avto ter zavozil naravnost v Schuetteja in njegov avtomobil. Nesrečnik je bil s tako silo vržen ob tla, da je njegovo truplo odletelo 56 čevljev daleč po cestnem tlaku. Tudi avtomobil žrtve, v katerem je sedela njegova žena, ki pa k sreči ni dobila drugih poškodb razen presta-nega strahu, je sunek vrgel kakih 19 čevljev daleč. Duncan ima, kot ena bivših vodilnih figur v socijalistični stranki in progresivnih krogih, mnogo o-sebnih prijateljev na odličnih javnih mestih, katerim je incident gotovo zelo neljuba zadeva. Zlasti dejstvo, da je Duncan po vseh treh nesrečah skušal pobegniti, za kateri prestopek so oblasti in zakon v drugih sličnih slučajih neizprosni. Med njegove osebne prijatelje se poleg govemerja štejejo tudi župan Hoan, katerega osebni tajnik je Duncan bil, predno je postal tajnik go-vernerja, dalje distriktni pravdnik Steffes, policijski šef Kluchesky in drugi odlični so-cijalisti in progresivci. No, Duncan je kljub temu moral čez noč ostati za rešetkami in je bil danes proti njemu izdan varant zaradi uboja, ki določa od 5 do 10 let ječe., če je krivec spoznan krivim. — Kampanjski odbor gostilničarjev organiziran. V torek se je na seji WTKA v Eagles dvorani organiziral kampanjski odbor gostilničarjev, čigar naloga bo voditi kampanjo, da no ovrže nova mestna ordinan-ca, ki določa zaprtje gostiln od 2. do 8. ure zjutraj. V kam- panjskem odboru so poleg gostih’ : 'j;>ane tudi uni- ji bailoigh-MOv, godbenikov, kubov in neuat : ir jev ter zveze ločena je bila vsota $a,U00, ki naj se nabere v kampanjske svrhe, in za vsako vardo sta bila določena po dva kolektorja, ki naj med gostilničarji nabirata prispevke v ta sklad. Naš rojak Matt U-dovč, ki je tudi član kampanjskega odbora, še enkrat apelira na gostilničarje, da naj bodo previdni, kadar se pojavijo pri njih kolektorji ter naj zahtevajo, predno jim izroče kak denar, uradno notarsko potrjeno izkaznico organizacije. — Neprevidnost ga je spravila nazaj za rešetke, izza katerih je pred 13. leti ušel. 46- letni Srb Miloš Mondic, je pred 13. leti ušel iz državne jetniš-nice v Jolietu, 111., kjer je odse-deval 451etno kazen za uboj nekega tovariša v pijanosti. Od 45 let jih je presedel že 15, nato pa je nekega lepega dne izrabil priliko ter pobegnil. Nemoteno je od tedaj polnih 13 let živel v Milwaukee pod izmišljenim imenom ter delal v neki tovarni. Ko pa je pred kratkim pri A. F. Gallun usnjarski družbi, pri kateri on sicer ni bil zaposlen, izbruhnil štrajk, je štrajkarjem tudi on hotel izkazati svojo “solidarnost ’ ’ s tem, da je vrgel nekaj opek proti tovarni ter pri tem razbil nekaj šip. Policija ga je aretirala, mu pogledala na prste s povečalnim steklom in tako odkrila, da je jolietski dr- žavni jetnišnici “dolžan” še 30 let. Predno je minulo nadaljnih 24 ur, je bil Miloš že zopet v Jolietu med “domačimi”, ki so mu po 13. letih “odsotnosti” gotovo priredili prisrčen sprejem. — Zanimiv poljski radio program se oddaja vsako nedeljo od 9. do 9:30 dopoldne preko postaje WRJN (1370 kilocik-lov). Program vzdržuje poljski optometrist dr. J. Jankowski na 1015 W. Mitchell St. uing ideas in omemaking ni slovenski rokoborec iz Detroita, premagal v desetih rundah ameriškega boksača Har-ryja Thomasa v newyorskem Madison Square Gardenu. A-damič, ki je star 23 let, je doslej odnesel že 27 boksarskih zmag v areni in samo trikrat je podlegel nasprotniku. -o- Februarska vsebina Cankarjevega Glasnika in Novega sveta. Cankarjev Glasnik, mesečnik za leposlovje in pouk, ima v svoji 7. (februarski) številki sledečo vsebino. Oton Župančič (slavnostni članek). Pesnik (pesem), Pet sto let tiska (članek), Pesem o mraku, Milan Medvešek: Materino maščevanje (novela), Reakcionarno zakotje Anglije (članek), Mark Twain (poslovenil I. M.): Pasja zgodba, Sovraštvo, Kruh, meso in mleko, Izgnanci, Japonska imperialistična psihologija, Žensko poglavje: Ženske v Nemčiji, E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje novele), Za gospodinje. — Cankarjev Glasnik stane $3.00 na leto, posamezen zvezek po 30č. Naslov: Cankarjev Glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland O. — “Novi svet”, drugi mesečnik za leposlovje in pouk, pa vsebuje v svoji februarski številki: Lincoln—Washing- ton, Pregled, O naslovni sliki, A the latest shortcuts to beauty — comfort — health — real pride and enjoyment in your home. O ★ music sad entertainment Cgave_*---------- -------------- ^ - Tickets 50c where you see I I 1/s Advance Sale signs — at Milwaukee Auditorium March 12 to 19 door, 40c PRIDRUŽITE SE ________________ velikemu IZLETU V STARO DOMOVINO katerega priredi Slov. Zenska Zveza v Ameriki v dveh skupinah in sicer 1. junija na NORMANDIE in 22. junija na ILE de FRANCE Glavna skupina ho ona, ki odpotuje dne 22. junija na brzoparniku “lie de France”. S to skupino potuje tudi podpisani L. Zakrajšek, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje. I Ako ste namenjeni v stari kraj to j poletje, je v Vašo korist, da se pridru-I žite eni od skupin izleta SŽZ. Prigla-: site pa se takoj, ako hočete dobro kabino dobiti, kajti kdor se prej priglasi, ta boljšo kabino dobi. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na; Leo Zakrajšek General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y. Vsa pojasnila o potovanju na tem izletu, kakor o potovanju v stari kraj sploh, dajeta iz prijaznosti tudi: Mr. Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, in Mr. Steve Mohorko, 704 South 2nd Street, Milwaukee, Wis. mm Vec imate ŽIVLJENJA v HIŠI s TELEFONOM Telefon v hiši odpravi monotonost življenja v domu, kajti monotonost izgine, ko pridejo prijatelji k telefonu. Telefon tudi opravi posle za Vas, prihrani Vam pota in prikliče protekcijo v slučajih sile. ,Dajte več življenja v Vaš dom — pustite da Vam vstavimo telefon še danes. Stane tako presenetljivo malo. W isconsin Telephone Company Telephone BR oadway 4740 722 North Broadway I N V E S T M U NT S E It VICE Specializing in only Registered and .Marketable Securities VV. North Ave. 4425 HARSY eitor; Lri^&rCo TeL: hllhourn 11GC . agHBM* * LOAM STOCKS • UAL CITATS S MTSin STOCKS S • RAG 426 So. 6th St. Tel.: It Roadway 3660 V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN • EUROPA oh Bremen in Knropa v Ilremerliaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekspres parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 IV. Randolph St. Chicago, 111. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD ZVEZA LILIJA Ustanovljena leta 1912. Sedež: Milwaukee, AMs. WISCONSIN UPRAVNI O D II O K : Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis. NADZORNI ODBOR: Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis. Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis. Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis. Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis. URADNO GLASILO: “OBZOE”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis. ZDRAVNIK: Dr. John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahkol zavajrujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi “20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odboir. Uradne objave društva in Zveze “Lilija” To in ono pri “Liliji”. [ S februarsko sejo društva' “Lilija” se je zaključila kampanja za pridobivanje novega članstva. Trajala je od junija j 1937 do februarja 1938. Pridobili smo 54 novih članov v mladinski in 37 v starostni oddelek. Skupaj torej 91 novih, do brili članov in članic. Nekaj je že! Najbolj aktivne so se zopet izkazale ženske, ki so jih pridobile skupno 68. Na drugem mestu so moški s 16, mladina pa je privedla 7 novih v vrste “Lilijevcev”. Tukaj prinašamo zaključno tabelo novih elanov in članic ter njih predlagateljev, da članstvo še enkrat vidi, kateri so se zanimali in prizadevali v zadnji kampanji. veliki dvorani. Ko izvrše svoje posle, se navadno skupno snidejo na mali prigrizek in zabavo. Obe zadnji seji sta bili prav dobro obiskani. Mladina se je pričela skoraj nekoliko bolj odlikovati, posebno odkar so na svojili sejah vpeljali ta-kozvano “Bank Night”. Na prihodnji seji čaka že nekoga — seveda če bo navzoč —$5.00. Le potrudite se, fantje in de- kleta. Kaj si bomo pa mi starejši omislili, da jih bo še več prihajalo na sejo? Ima li kdo kako sugestijo za prihodnjo sejo? Le pridite v velikem številu na sejo, v petek 18. marca, in posvetujmo se, kaj naj storimo, da nas ne spravi mladina v “Žakelj”. Sobratski pozdrav celokupnemu članstvu “Lilije”, J. M. Glasovi članov društva “Lilije” o s CL to ^3 O § CL. ££) P- a /Ti rr Ul K c Predla- ^ M r-t- £ g £ £. P C_J . gatelji tri H- • Mary Skušek 9 17 26 Mary Matoh 4 19 23 Mary Bužga 3 10 13 Mike Geiser 3 4 7 Joe Matoh 3 3 Frances Selich 2 2 Valentine Medle 2 2 Josephine Pucel 2 2 Frank Britz 2 2 Sophie Može 1 1 2 Fanny Novak 1 1 John Paulin 1 1 Ludwig Vodnik 1 1 John Zore 1 1 Mary Evanich 1 1 Anton Lauricli 1 1 Mary Maci 1 1 Mary Novak 1 1 Anna Vidmar 1 1 Skupaj 37 54 91 Ko pišem o zaključku, s tem ni mišljeno, da bomo zdaj kar zadremali in zadovoljno ždeli z mislijo, da kar imamo, je dovolj. O ne, tega ne smemo, če hočemo svojemu društvu stalnega napredka. Mi moramo vedno skrbeti za nov naraščaj. Zaključenje naj pomeni samo to, da bomo za nekaj časa prenehali z javnim drezanjem in navduševanjem. Vedno pa moramo gledati, da porabimo vsako priliko za pomnoževanje našega članstva. So tudi še v bodoče olajševalne prilike za novo pristople in kdor se zanima, bo povprašal odbor, ki bo radevolje razložil podrobnosti. Imeli smo do zdaj 8 mesecev glasno kampanjo, v kateri smo zbobnali pod okrilje “Lilije” 91 novih, zdaj pa za en čas poskusimo z mimo, skromno in tiho kampanjo, recimo nadaljnih 8 mesecev. Potem pa bomo primerjali rezultat. Kaj pa če bodo “ta tihi“ nas posekali in presenetili1? Bomo videli! Zdaj, ko smo napravili piko o zaključeni kampanji in vprašaj (?) za bodoče, se pa še malo pomudimo pri drugih aktivnostih društva “Lilije”. Baseball. Ob tako velikem številu članstva kot ga že ima sedaj “Lilija”, je naravno, da se pojavlja vsakovrstno zanimanje med članstvom. Med mladino je vsako sezono zanimanje za Baseball igro. Sezona bo kmalu tu, kjer bomo i-meli zopet svoje veselje in zabavo. Sliši se nekaj, da se bodo letos pri “Liliji” zopet organizirali. Starejši člani jih bomo gotovo podpirali in jim šli na roko. Keglanje je v sezoni še do srede aprila. Za ta šport je veliko zanimanje med starejšimi, kakor tudi med mlajšimi člani “Lilije”. Kako velika živahnost, veselje in zabava vlada med kegljalci “Lilije”, prav razume lahko samo tisti, ki jih opazuje na Remičevih kegljiščih vsako sredo večer, kjer i-ma keglarska liga “Lilije” svoje keglarske “špase”. Kdor rabi zdravila zoper čemernost in potrtost, kar tja naj pride in pomagalo mu bo ter kar odleglo. V kegljanju je res čista, zdrava in neprisiljena zabava. Števi1-> članstva “Lilije”, ki se lt . skupno udejstvuje pri kegljanju, je okoli 40 članov in članic. Dopisi. V pisanju je pri mladini “Lilije” vedno dokaj živahnosti. Med angleškimi dopisi v “Obzoru” se zrcali duša, srce in razum naše bodočo generacije. Med temi dopisi najdemo večkrat dobro, kleno zrnje, ki bo vzklilo, pognalo in rodilo gotovo enkrat še dober sad. Mladina naj nikar ne misli, da mi starejši ne zasledujemo njihovega razvijanja. Opazujemo .jih z razumevanjem in dostikrat brez besed in veseli nas, kadar med šalami in dovtipi pade tudi resna, prava beseda — dobro zrno. Želeti je, da bi naša mladina svojo najboljšo zmožnost v pisanju dala v glasilno številko “Lilije”, katera izide vsak drugi teden v mesecu, ko tudi vsak član in članica “Lilije” prejme glasilo. Prihodja številka glasila “Lilije” izide zdaj 14. a-prila. Privadimo se temu in dosti bolje bo za vse. Zabava. Vsako leto je prva sobota po Veliki noči, “Liliji-na”. To se pravi, da se na ta dan zbere vsa družina “Lilije” skupaj, na prijazen, prijateljski pomenek ter na zabavo in pogostitev, kamor se seveda povabi tudi vse naše prijatelje. Priprave za to veliko pojedino se že zdaj skrbno vrše. Ženske, ki imajo to v oskrbi, da bodo zadovoljni želodci gostov, so že nekoliko v skrbeh, da se preveč ne razbobna kako dobro in koliko bo vsega pripravljeno, ker potem bi bila S. S. Turn dvorana 23. aprila gotovo premajhna. No, jaz že ne bom nikomur povedal, kot samo vam članom prav zaupno, da z združenimi močmi pridemo pospravit kamor spada, kar bodo pripravile naše marljive in darežljive gospodinje. Seje in seja. Starejši in mlajši, ali še bolje, slovensko in angleško poslujoči člani “Lilije”, imajo vsak svojo redno mesečno sejo na eden in isti dan, to je vsak tretji petek v mesecu, v Mrs. Tamše prostorih. Mladina je v drugem nadstropju, starejši pa zgoraj, v “Lilija” v najlepšem cvetju. Čeravno je še vsa narava pokrita z ledeno skorjo, “Lilija” vseeno cveti čedalje bolj živahnejše in se čudovito razvija. Vrtnarji jo skrbno varujejo pred hudimi nevihtami, ki bi rade uničile njen krasni cvet. Mi se tega zavedamo, zato smo tudi čuječi, pazimo na njo in se veselimo njenega krasnega cvetja — napredka, in naše geslo je: ohraniti jo neomade-ževano. da bo še poznejšim rodovom v ponos, tako Slovencem v milwauškem okraju kot tudi vsemu slovenskemu narodu širom Združenih držav. Dragi sobratje in sosestre! S skromno prošnjo se obračam na vse vas in upam, da bom tudi uslišan? Prvič, udeležujte sc bolj pogosto mesečnih sej, vsaj v takem številu, kot zadnji mesec. Drugič pa, ne pozabite, da imate poleg pravic pri društvu tudi dolžnosti. Vem, da imate kakšnega prijatelja, ki mu želite vse dobro, in boljšega mu pač ne morete storiti v njegovo korist, kot da ga privedete k najbolj demokratski in svobodni organizaciji — k Zvezi “Lilija”. Tretjič, ali veste kaj bo v S. S. Turn dvorani 23. aprila (v soboto po Veliki noči) ?... Nič novega, pač proslava kot vsako leto, a nekaj novega pa bo na proslavi samo, kaj, to vam pa danes še ne smem povedati. Zato ste pa vsi najuljudnejše vabljeni na prihodnjo mesečno sejo 18. marca, da boste natančno izvedeli vse tajnosti, in presenečeni boste, ko izveste, kaj bo vse pri “Liliji” na programu. Še boljša in večja “Lilija” naj bo naš cilj! S tem geslom končam moj dopis in z željo, naj se tudi še kdo drugi oglasi s kakim dopisom, ki ima več zmožnosti za to kot jaz. Za publicijski odbor, Frank Britz. DOPISI; Zahvala podružnice št. 12 SŽZ. Milwaukee, Wis. — V imenu podružnice št. 12 S. Ž. Z., se na tem mestu iskreno zahvalim vsem, ki so se udeležili naše zabave na pustni torek v Har-monie dvorani. V prvi vrsti izrekam prisrčno zahvalo društvu Sv. Ane št. 173 KSKJ., katerega članice so se odzvale v tako lepem številu, da je bilo prav razveseljivo. Enaka hvala tudi našim sestrskim podružnicam, št. 17 v West Allisu in št. 43 v Bay Viewu, ki so nas presenetile in zabavale s svojimi pomembnimi maskami, kar je naredilo na vse navzoče prijeten utis. Dalje srčna hvala članicam “Planinske Rože”, kot tudi vsem ostalim gostom in prijateljem, ki so s svojim obilnim posetom pokazali svojo naklonjenost napram naši podružnici. Končno izrekam najtoplejšo hvalo tudi vsem darovalcem in dobrotnikom, kakor tudi članicam podružnice, ki so v toliki meri prispevale in žrtvovale za uspeh te zabave. Lepa hvala tudi članicam pripravljalnega odbora, za njih delo in trud. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat, naj lepša hvala! Louisa Stariha, predsednica. get, I hear that she was quite brilliant while at school. She must be, else she wouldn’t be able to have a secretarial job on her hands now. Just the same, she has the ability to continue doing the good work that she has been doing in the past, when she filled Bro. P. Bankos ’ position at the end of last year, whom retired. Sis. Žlebnik, all though working in a factory, finds time to do chores around the house. Yes, she does like to do it, for that seems of interest to her. Especially when it comes to making meals. Probably she figures that some day she will be one of the unfortunate kind to marry a fellow who can’t cook. Well, Ann, you won’t be disappointed, for I don’t believe that we would make good cooks anyway. We’d just as soon wash the dishes. Ann, I hear by special correspondence, enjoys playing a violin. What a surprise. A musician in the lodge! Maybe she was going to enter a concert, and wouldn’t even let us in on it. Or was it suppose to be a surprise? Some meeting night we should have amateur night, and you can give an exhibi: tion in playing. Boy, there’s an idea. What say, Ann? As yet I haven’t found out Anns’ interest. Maybe she’s holding out on us, and not saying a word. Ann, you could tell me, you know I wouldn’t tell anyone. So why don’t you recede a little and give us boys a break? I don’t want to forget mentioning that Ann became a Cardinal member about six years ago. Ever since she became one of us, she did more than her share of work. Ann seemed to be always on hand, for she is a very ardent worker. Anything to have the lodge progress. I’m glad to hear that, and with the cooperation of the rest of us I’m sure we’ll get a lot farther. That, Bros. & Sisters concludes this weeks Who’s who. My next character will be another Cardinal member. Who knows, maybe it will be about yourself. So all I have to say is watch the Obzor go by. Until then, I again retire by saying” Thas’ all tliar’ am, fo’ thar’ hain’t no mo’ ”. Snippy. Plače znižujejo. General Motors korporacija je te dni naznanila, da se bodo znižale plače za 10% vsem u-radnikom omenjene korporacije. Oni pa, ki zaslužijo $1.0,000 ali več na leto, bodo dobili za 15% znižane plače. Približno je znižana plača 40,000 usluž bencem kompanije, in bo znižanje znašalo okroglo $7,500,-000 na leto. Alexsander Dumas: GROF MONTE CRISTO Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva na svetu. — V Virginiji, Minn., na o- krajnem zborovanju farmer-sko-delavske stranke so bili kot delegatje tudi rojaki Mike Jerina, Frank Bradač in Tom Dančulovič iz Aurore. Krajevna organizacija, katero so ti delegatje zastopali, je pred kratkim odobrila politiko go-vemerja Bensona in se izrekla za njegovo ponovno izvolitev. Zahvala! Milwaukee, Wis. — Društvu “Lilija” izrekam tem potom najlepšo zahvalo za izplačano mi bolniško podporo v polnem znesku $59. kakor tudi društvu št. 104 S. N. P. J. za izpačani mi znesek $40. Anton Erste, 1408 W. Walker St. CARDINAL "LODGE* NEWS Who is Who. To-day, I bring the character of Sis. Ann Žlebnik, the secretary of the Cardinal Lodge. Ann was born in Milwaukee in the 11th of Jan., during the year 1916. Though most of her life was spent on the lower part of Milwaukee, it wasn’t until a few years ago that they came and resided where they are at the present time. Even at that it seems as if it’s far distant, when it comes to paying dues. Maybe someday that part of town will be united with us modern people. Heh, Ann? Ann graduated from Juneau High School, after finishing graded schools in Milwaukee. By reports that I happen to Naznanilo in zahvala Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je nemi-smrt nepričakovano ugrabila našega nadvse ljubljenega soproga in očeta, g. ANTONA TURKA, ki je v ponedeljek, dne 28. februarja 1938 nenadoma preminul, v starosti 56 let, in bil pokopan dne 3. marca na Holy Cross pokopališču. Pokojni je bil rojen v Lačji vasi v Savinjski dolini ter je prišel v Ameriko 1. 1901 in sicer v Port Washington, od tam pa kmalu za tem v Milwaukee, kjer je bival ves čas. Zaposlen je bil pri Schuster’s Department trgovini polnih 27 let in 8. mesecev. Bil je vesten delavec, priljubljen pri svojih predstojnikih ter skrben in vzoren družinski oče in ljubeč soprog. Njegova prerana smrt nas je globoko zadela in nam povzročila nepopisno bol ter nenadomestljivo izgubo. Dolžnost nas veže, da se tem potom iz dna srca zahvalimo vsem. ki so nam ob teh bridkih urah stali ob strani ter na en ali drugi način delili z nami naše bolečine in nam jih skušali lajšati. Ne bomo vseh poimensko navajali, hvala pa iskrena vsem darovalcem vencev in šopkov na grob pokojnega, kakor tudi darovalcem za sv. maše-zadušnice, in dalje vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ter mn izkazali zadnjo čast. Hvala torej vsem, posebno pa sorodnikom iz zunanjih naselbin, ki so kljub oddaljenosti prihiteli na njegov pogreb, kot tudi pogrebniku Mr. Franku Ermencu za sočutno in vzorno postrežbo pri pogrebu. Tebi, dragi soprog in oče. ki si nas tako nepričakovano zapustil in ki Te bomo težko pogrešali, pa bodi lahka tuja zemlja. Bog nai ti da mir in pokoj! Spomin na Te bo ostal v naših srcih, dokler se zopet ne snidemo onkraj groba. Žalujoči ostali: Mary, soproga; Anton Jr., Joseph, Edward, Robert, Walter in William, sinovi; Mrs. Mary Redemann, Angeline in Anna, hčere, ter ostali sorodniki. » Milwaukee, Wis., 10. marca 1938. PETI DEL. (Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.) XX. Potovanje v Belgijo. (168) (Nadaljevanje.) Nekaj trenutkov po prizoru zmedenosti, ki jo je povzročil v dvoranah gospodu Danglarsa nepričakovani pojav orožniškega častnika, in odkritje, ki mu je sledilo, je bila bankirjeva hiša izpraznjena tako, da bi se ne mogla izprazniti s tako hitrostjo niti, če bi se izvedelo, da se je pojavila med gosti kolera ali kuga. Po vseh stopnicah, pri vseh vratih so se tlačili ljudje, da odidejo, oziroma beže, in v nekaj minutah ni bilo nikogar več, kajti v tem slučaju ni bilo niti treba dajati one banalne tolažbe, ki jo tako nadležno dajejo ob velikih katastrofah najboljši prijatelji. Danglars se je zaprl z oroi&iškim častnikom v svoj kabinet, gospa Danglarsova, ki je bila vsa pobita, v svoj budoar, ki ga že poznamo, in Evgenija je odšla, s ponosnim in prezii'-ljivim smehljajem na ustnicah, s svojo neločljivo prijateljico, gospico Louiso d’Armilly, v svojo sobo, ki ji zaklene vrata odznotraj, dočim se zgrudi Louise na prvi stol. “O moj Bog, moj Bog, kako strašno je to!” pravi. “Kdo bi si mogel to misliti? Gospod Andrea Cavalcanti — morilec — begunec —• kaznjenec!—” Ironičen smehljaj zaigra na Evgenijinih ustnicah. “Res, bilo mi je usojeno,” pravi z glasom razžaljene kraljice, “izvila sem se Morcerfu, da padem v kremplje Cavalcan-tiju!” “O, ne primerjaj jih, Evgenija.” “Vsi moški so brez časti, in jaz sovražim vse, od prvega do zadnjega.” “Kaj imava storiti?” vpraša Louise. “Kaj imava storiti?” “Da.” “Ti vprašaš. Vsekakor to, kar sva sklenili, da se v treh dneh zgodi... Odpotujeva.” “Ali kljub temu, da se zdaj ne omožiš?” “Čuj, Louise, meni se gnusi to življenje, ki je oglajeno kakor najin papir, na katerem imava note. To, česar sem si vedno želela, po čemur sem vedno hrepenela, je umetniško življenje, prosto in neodvisno, kjer je človek odvisen le od samega sebe in se ima zanašati le na samega sebe. Zdaj naj o-stanem tukaj? Da me tekom enega meseca zopet poskusijo o-možiti? Morda z gospodom Debrayem, kar se je že nekaj časa govorilo. Ne, Louise; dodatek tega večera naj mi bo v opravičenje: tega sicer nisem iskala in ne želela, a Bog mi ga je poslal, in dobrodošlo mi je.” “Kako si močna in pogumna!” pravi slabotna plavolaska svoji črnolasi tovarišici. “Ali me še nisi poznala? Na delo, Louise, urediva vse svoje stvari. Poštni voz ...” “Je k sreči naročen že tri dni.” “Ali si ga naročila na dogovorjeno mesto?” “Da.” “In potni list?” “Je tukaj.” In Evgenija razgrne papir ter čita: “Gospod Leon d’Armilly, umetnik, star dvajset let, črnolas, črnih oči, potuje s svojo sestro.” “Krasno! Kdo ti je preskrbel ta potni list?” “Ko sem bila pri gospodu grofu Monte Cristu in sem ga prosila priporočilnih pisem za gledališke ravnatelje v Rimu in Neapolju, sem govorila tudi o svojem strahu, potovati kot ženska. Ta strah mu je bil tudi razumljiv, in ponudil se mi je, da mi preskrbi potni list, glaseč se na moško ime. Dva dni pozneje mi ga je dal, in jaz sem svojeročno pristavila: s svojo sestro. ’ ’ “Torej imava vse v redu,” pravi Evgenija veselo. “Mesto da bi odpotovali na dan poroke, odpotujeva danes, to je ves razloček. ’ ’ “Premisli dobro Evgenija.” “O, vse sem premislila. Naveličala sem se neprestano poslušati pogovore o akcijah, menicah, mesečnih zaključkih, dviganju in padanju vrednostnih papirjev, o španskih fondih in kaitiških papirjih. Mesto tega, pomisli, Louise, zrak, prostost, petje ptičev, lombardske ravnine, beneški kanali, rimske palače, neapoljske obale. — Koliko denarja imava, Louise?” Mlada deklica, kateri je veljalo vprašanje, vzame iz žepa majhno denarnico, jo odpre in našteje triindvajset bančnih listkov. “Triindvajset tisoč frankov,” pravi. “In najmanj za toliko demantov, biserov in dragocenosti,” pravi Evgenija. “Bogati sva. S petinštirideset tisoč franki lahko živiva dve leti kakor princezinji ali štiri leta udobno. Toda v šestih mesecih si ta kapital podvojiva, ti s svojim i-granjem, jaz s svojim glasom. Tako, vzemi ti denar, jaz vza-merii pa skrinjico z dragocenostmi; če bi imela ena nesrečo, da bi svoj zaklad izgubila, na ta način lahko pomaga druga. Zdaj še kovček, hitro, kovček!” “Čakaj!” pravi Louise in se splazi poslušat k vratom gospe Danglarsove. “Česa se bojiš?” “Da naju zasačijo.” “Vrata so zaprta.” “Toda če bi kdo hotel, da odpreš?” “Naj zahteva, če hoče! Mu pač ne odpreva.” “Ti si resnična amaconka, Evgenija.” In prijateljici zložita stvari, o katerih sta mislili, da bi jih med potom lahko potrebovali, s čudovito hitrostjo v kovček. “Tako,” pravi Evgenija, “dočim se grem jaz preobleč, zapri ti kovček.” “Louise napne vse moči svojih malih, belih rok, da bi zaprla kovček. “Toda jaz ga ne morem,” pravi; “premalo sem močna; zapri ga ti, Evgenija.” “Ah, to je res,” pravi Evgenija s smehom, “pozabila sem, da sem jaz Herkul in da si ti le bleda Omphale.” Zaklenivši kovček, odpre Evgenija omaro in vzame iz nje svilen popotni plašč vijoličaste barve. “Tu imaš,” pravi; “vidiš, da sem mislila na vse; v tem plašču ti ne bo mraz.” “A tebi?” “Toda mene nikdar ne zebe, to veš, in to še zlasti v moški obleki ne ...” “Torej se preoblečeš tukaj?” “Gotovo.” “Toda ali boš imela dovolj časa?” “Ne skrbi vendar toliko, neumnica; vsi naši ljudje se pečajo v važnejšim nocojšnjim dogodkom.” “To je res.” “Pridi sem in pomagaj mi.” In iz iste omare, iz katere je vzela plašč za svojo prijateljico, vzame Evgenija popolno moško obleko. Z ročnostjo, ki je kazala, da to danes ni prvič, se obleče nato v obleko drugega spola, zapne prav do vratu fini telovnik in obleče nanj popotno suknjo. “O, to je izvrstno! lies, to je izvrstno,” pravi Louise, o-pazujoč jo z občudovanjem. “Toda ali oni moški klobuk, ki ga vidim tamkaj, zakrije te lepe, črne lase, ti krasni kiti, ki bi vzbudili zavist vseli žensk?” “Videla boš,” pravi Evgenija. In s svojo levico pograbi debelo kito, ki jo njeni dolgi tanki prsti komaj oprimejo, vzame v desno roko škarje in kmalu prične ostro orodje striči in rezati to divno diko glave, ki prične padati Evgeniji k nogam. Na ta način si ostriže lase na moški način, brez tožbe, brez obžalovanja; njene lepe, kakor obenovina črne oči so se svetile še ponosnejše in veselejše kakor navadno. “O, krasni lasje!” pravi Louise žalostno. “Ali ni tako stokrat boljše?” vsklikne Evgenija, gladeč razmršene kodre. “In ali se ti ne zdim tako še mnogo lepša?” “O, lepa si, vedno si lepa!” odvrne Louise. “Toda kam pojdeva zdaj?” “V Bruselj, če hočeš, tako prideva najprej čez mejo. Od tam pojdeva v Ljutili, Alien ob Benu do Strasburga, potem skozi Švico in prideva čez St. Gothard v Italijo. Ali \ti je všeč ta načrt?” “Gotovo.” “Kaj gledaš?” “Tebe! Ali, krasna si; lahko bi bilo reči, da si me odpeljala.” “Ijn za boga, prav bi imel, kdor bi to rekel.” “O, mislim, da si to še želiš, Evgenija?” In deklici, o katerih je pač vsakdo mislil, da sta zatopljeni v največjo žalost, ena vsled svoje lastne nezgode, druga iz sočutja za svojo prijateljico, se radostno zasmejeta in veselo odstranita vidne sledove svojega pripravljanja za beg. Nato ugasneta luč in odpreta, previdno poslušajoč, vrata toaletne sobe, iz katere so vodile stopnice na dvorišče. V sobi ni bilo nikogar; Evgenija, noseča kovček, gre naprej, Louise ji sledi. Dvorišče je bilo prazno. Ura je bila polnoč. Vratar je še bedel, oziroma vsaj luč je bila še v njegovi loži. — Evgenija se previdno približa loži in vidi, kako vrli Švicar spi, zleknjen v svojem naslonjaču. Vrne se k Louisi, vzame kovček, ki ga je pustila na tleh, in obe se splazita proti vratom, skriti v senco zidu. Evgenija postavi Louiso v kot k vratom, stopi v najjasnejšo svetlobo in zakliče s svojim polnim, zvonkim glasom: “Odprite vrata!” Vratar se dvigne in skuša spoznati odhajajočo osebo, vendar nemudoma odpre, videč mladega moža, ki je nestrpno bil s svojo palčico ob čevlje. Takoj švigne Louise kakor senca skozi vrata, dočim ji sledi Evgenija navidezno čisto mirno, dasi ji je srce pač utripalo nekoliko nemirnejše kakor sicer. Postrežček pride mimo, in Evgenija mu da svoj kovček, rekoč, naj ga nese v ulico de le Victorie, št. 36. Nato prime svojo boječo prijateljico za roko in sledi z njo krepko stopajočemu možu, katerega družba je boječo Louiso nekoliko vznemirila, dočim je bila Evgenija močna kakor Judit ali Dalila. Ko pridejo do imenovane hiše, vzame Evgenija kovček, da nosaču denar in potrka na okno. Za tem oknom je prebivala šivilja, ki jo je obvestila Evgenija že naprej. Ni še spala, torej hitro odpre. “Gospica,” pravi Evgenija, “recite vratarju, naj potegne kalešo iz kolarne in naj gre po poštne konje. Tu je pet frankov za njegov trud.” “Res,” pravi Louise, “občudujem te, da, reči moram, da skoro spoštujem.” Četrt ure pozneje je bilo vse pripravljeno. “Katero pot ukažete, mladi gospod?” vpraša postiljon. “V Fontainbleau,” odvrne Evgenija s skoro moškim glasom. “A kaj vendar praviš?” jo vpraša Louise. “Biti morava previdni,” odvrne Evgenija; “ta ženska, lci sva ji plačali dvajset zlatov, naju za štirideset zlatov lahko izda. Na boulevardu krenemo v drugo smer.” In deklica skoči z gracijozno lahkoto na voz. “Ti imaš vedno prav, Evgenija,” pravi Louise, sedši poleg svoje prijateljice. Četrt ure pozneje zapoka postiljon z bičem pred vrati Saint-Martin. “Ah,” pravi Louise in si oddahne, “zunaj Pariza sva!” “Da, ljuba moja in odvedla sem te čisto srečno,” odvrne Evgenija. “Da, toda brez nasilja,” pravi Louise. “To naj velja kot olajševalna okolščina,” odvrne Evgenija. Te besede se skoro popolnoma izgube v drdranju voza, hitečega po trdem cestnem tlaku. Gospod Danglars ni imel več svoje hčerke. Toda pozabili smo povedati nekaj, kar je vsekakor treba omeniti. V sobi, skozi katero je bežal Cavalcanti, je bila razstavljena krasna bala njegove neveste: demanti, kašmirski šali, valencienneške čipke, angleški pajčolani in sploh vsi predmeti sveta, katerih že edino ime razigra srca mladih deklic. Andrea ni bil samo premeten in razumen, ampak tudi previden in se je zato, idoč skozi sobo, preskrbel s temi dragocenostmi. Preskrbljen s tem viatikom, se je spustil skozi okno in se izmuznil rokam orožnikov. Velik in lep kakor borilec starega veka, žilav kakor Špar-tanec, Andrea ni trepetal pred napori, ampak je hitro bežal, v pričetku brez načrta, misleč samo na to, da uteče svojim zasledovalcem. Prišedši iz ulice Mont-Blanc, se je instinktivno, kakor je lastno tatovom, orijentiral ter obstal na oglu ulice Lafayette, da bi si oddahnil. Bil je sam; na levi mu je ležala ograja Saint-Lazare, prazna in pusta, na desni Pariz v vsej svoji mogočnosti. “Ali sem izgubljen?” se vpraša. “Ne, nikakor ne, če prehitim svoje sovražnike.” Ta hip zagleda, da se mu bliža voz, katerega kočijaž je pušil pipo. “Hej, prijatelj!” pravi Benedetto. “Kaj je?” vpraša kočijaž. “Ali je vaš konj zelo utrujen?” “Utrujen! Ah, ne. Ves dan ni imel opraviti skoro nič. Sedem frankov imam, in deset jih moram oddati gospodarju.” “Ali hočete k tem sedmim frankom priložiti dvajset drugih, he?” “Z veseljem, meščan; dvajset frankov človek ne sme prezirati. In kaj imam storiti za nje? Govorite.” “Nekaj, kar je v slučaju, da vaš konj ni preveč truden, zelo lahko.” “Pravim vam, da pojde kakor cefir, samo povejte, kam.” “Proti Louvresu.” “Ah, razumem: v deželo ratafije.” “Da. Gre se čisto preprosto za to, da najdem svojega prijatelja, ki sem ga imel pričakovati na tem mestu. Imel me je čakati z vozom ob pol dvanajstih; zdaj je polnoči; najbrž se je naveličal čakati in se je odpeljal sam.” “To je mogoče.” “Ali upate, da ga lahko dohitiva?” “Gotovo.” “Toda če ga ne dohitiva od tu do Bourgeta, dobite dvajset frankov; če ga ne dohitiva od tir do Louvresa, trideset.” “In če ga dohitiva?” “Štirideset!” pravi Andrea, ki se trenutek obotavlja, toda pomisli, da lahko obljubi, kolikor hoče. “Velja!” pravi kočijaž. “Vstopite, hitro, prrrum!...” Andrea vstopi v kabrijolet, ki brzo odhiti skozi predmestje Sain-I)enis in predmestje Saint-Martin ter krene skozi vrata na brezkončni Vilette. Da bi ostal v svoji ulogi, Cavalcanti zdajpazdaj pogleda in poizveduje po zelenem kabrijoletu z rdečkastorujevim konjem. In vsak kabrijolet, mimo katerega se peljeta, ostro pre-motri s svojimi očmi. Naenkrat se pripelje mimo njih v hitrem diru kaleša, v katero sta bila vprežena dva poštna konja. “Ah,” si pravi Cavalcanti, “če bi imel to kalešo, ta dva dobra konja in pred vsem potni list, katerega bi rabil, da bi dobil vse to!” In izvije se mu globok vzdih. V tej kaleši sta bežali gospica Danglarsova in gospica d’Armilly. “Brzo, brzo!” pravi Andrea. “Ne smeva se obotavljati.” In ubogi konj zopet prične teči ter dospe končno ves kadeč se v Louvres. “Izprevidel sem,” pravi Andrea, “da svojega prijatelja ne dohitim in da bi vam ne uničil vašega konja, rajši ostanem tukaj. Tu imate trideset frankov, in jaz grem prenočit k “Ru-dečemu Konju” in si naročim voz, kakršnega pač dobim. Lahko noč, prijatelj!” In stisnivši kočijažu v roko trideset frankov, skoči Andrea lahkotno na cesto. Kočijaž veselo vtakne vsoto v žep in se vrne po cesti proti Parizu. Andrea se dela, kakor da išče krčmo “pri Rudečem Konju”, toda vstavivši se trenutek pred vrati in poslužujoč pri tem drdranje voza, ki se je izgubljal v daljavi, odhiti brzih korakov naprej. Čez dve uri se ustavi; biti bi moral v bližini Chapelle-en-Servala. Cavalcantija ni ustavila utrujenost; ustavil se je le zato, da napravi kak sklep, da se odloči za kak načrt. Najeti poštni voz, to mu je bilo nemogoče, kajti da bi mogel potovati na ta način, bi mu bil neobhodno potreben potni list. Andrea sede na rob jarka, nasloni glavo v odprte dlani in premišlja. Čez deset minut dvigne glavo; njegov sklep je bil narejen. (Nadaljevanje sledi.) NASVETI za dom, kuhinjo in gospodinjstvo Zbira Mrs. S. KONEC PETEGA DELA. ŠESTI DEL. I. Krčma pri Zvoncu in Steklenici. In zdaj dajmo gospici Danglarsovi in njeni prijateljici prosto nadaljevati njuno potovanje v Bruselj ter se vrnimo k ubogemu Andreji Cavalcantiju, ki je bil tako neusmiljeno vržen z vrhunca svoje sreče. Gospod Andrea Cavalcanti je bil kljub svoji mladosti zelo premeten in zelo razumen. Videli smo tudi, kako se je pri prvem hrupu, ki je pričel vstajati v salonu, počasi približal vratom, se umaknil skozi drugo sobo in končno izginil. Kislo zelje z mesom in rižem. Pol funta opranega riža duši (samo na pol, sicer se razkuha) na malo masti. 1 funt svinjskega mesa sesekljaj, o-soli in zmešaj z malo paprike. 2 funta kislega zelja skuhaj, a poprej zelje operi, da ne bo prekislo. K zelju dodaj ali kosti od svinjine ali pa malo slanine. Zelje skuhaj tudi samo napol. Ko sta riž in zelje napol kuhana, pomaži kozo z mastjo, naloži noter za prst na debelo zelja, po zelju riža, nato pa meso, tako da vse porabiš. Po vrhu polij 1 kupico kisle smetane, postavi v pečico, in naj se eno uro duši. Daš kot samostojno jed na mizo. Sirove palačinke. Speci deset sladkih palačink. 1 funt domačega sira pretlači skozi sito in zmešaj s tremi rumenjaki, do- daj 1 kupico kisle smetane, malo naribane limonove lupinice, štiri žlice sladkorja v prahu, malo soli in pest opranih rozin. Pečene palačinke nadevaj s sirom, zvij in zloži v pomazano kozo ter peci v pečici. Daš kot močnato jed na mizo. BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV 19. in 20. marca. — Domača zabava in proslava 30-letnice društva “Balkan” št. 24 SSPZ., v S. S. Turn dvorani. 23. aprila. Domača zabava društva “Lilija” v S. S. Turn dvorani. 24. aprila (Bela nedelja). Proslava 20-letnice društva Marija Pomoč Kristjanov št. 165 KSKJ. v Labor dvorani, West Allis. 30. aprila. Domača zabava društva “Soča” št. 15 JPZS. v Tamše dvorani. 1. maja. Proslava 10-letnice Podružnice št. 17 S. Z. Z., v IMENIK {Classified Business-Directory! SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV Odv Odvetniki ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 1025 Empire Bldg. — Tel.: DAly 2240. Rates for single Insertions in tills column (two 8 pt. lines) 15c per week; in advance for six mouths $3.50; one ycur in advance $0.00. — Each additional line 6c. Milwaukee — West Allis Avto" garaže in gasolin KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255. BERKO'S GARAGE, 426 South 6th St, Tel.: BRoadway 3660. Bab Babice (Midwife) in masaža KRAPSHE MRS. THERESA M., 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310. Briv Brivci W ODV ARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084. Cve Cvetličarji DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546. SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 S. 11th Street. — Tel.: Mitchell 5537. Cev čevljarji (čevlji po meri in popravila) RIPPLE'S SHOE STORE, 629 West r“»uonal ave. - Tel.: Mitchell 4762 Cist čistilnice oblek VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l. av. T**L: OR. 6630 (also Shoe Shine;. Den Dentisti Dr. jfRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370. Dr. GUENTHER, E. O., 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553. Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790 Dry Goods^ovnie SCHLOSAR'S Dry Goods, 5801—5805 w- National Ave. — GReenfield 4772 Dvor Dvorane HARMONY HALL 939 South 6th St. (Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. 3651. KRALJ F., 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke. TAMŠE DVORANA, 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917. Foto Fotografi FRANK SKOICS, STUDIO, 1333 So. 61th St. — Tel.: GReenfield 0366 Foto-graverji (klišeji za slike) NATIONAL ENGRAVING CO., 704 So 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710. GlasbaPia“° accordions novi in rabljeni ZAINER’S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo štirje dobri učitelji.) Go Gostilne in restavracije ANDROJNA JOHN 1008 So. 44th 8L Tei.: ORohard 6044. BEVECA. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310 BEVšEK FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873. CHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. — Tel.: ORchard 7149. ERSTE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284 FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204 GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178. HUDAJ MARY, 161 South l&t Street. Tel.: BRoadway 4812. 1VANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. Tel.: BRoadway 3143. KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032 KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.) KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway 2581 KOZMUT WENZEL, Beloit Road. — Tel.: GReenfield 4113. Labor dvorani v West Allisu. I. maja. Društvo “Napredna Slovenka” št. 6 JPZS., domača zabava v Tamše dvorani. 7. maja. — Domača zabava društva Sv. Ane št. 173 KSKJ. v Tamše dvorani. 12. junija. — Društvo Sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ., piknik v Sagadinovem parku. 17. julija. Društvo “Sloga” št. 1 JPZS., piknik s proslavo 30-letnice v Howard parku. 24. julija. Piknik org. Slov. Doma v Gazvoda parku. 7. avgusta. Piknik društva ‘Lilija’ v Gazvodo vem parku. II. septembra. Proslava 25-letnice društva “Bratje Svobode” št. 7 JPZS. v Jefferson dvorani, N. 27th in W. Fond du Lac Ave. KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720. KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44tb St. — Tel.: ORchard 0516 KRAŠE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450. LENKO JOHN, 929 South 6th St. Tel.: ORchard 5927. LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - “Old time” milw. gostilničar. MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. Tel.: ORchard 1918. MAROLT JOSEPH, 813 South 1st Street. — Tei.: ORchard 5714. MIKEK MRS. ANTOINETTE, 2061 N. 25th St. — Tel.: Kllbourn 4042. MORN JOHN, 5732 W. Mitchell Street. Tel.: ORchard 1277. NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808. SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St. Tel.: OR. 9469 SLUGA ROSIE (Silver Stripe Tavern), 3001 W. Walnut St. - Tel.: WE. 6049 TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street. Tel.: COncord 3458. TEVŽ JOHN, 317 So. Davidson Street. — Tel.: BRoadway 9021. THE RIGHT PLACE, 211 So. 2nd St. — BR. 9117. — (Loins Oukjati, lastnik.; TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay Sl. — Tei.: SHeridan 4417. CLOJEK FERDINAND A., 5905 W. National Ave. — Tel.: GR. 1840 GLOYEOK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: 2015 N. Farwell Ave. Tel.: LA. 5762 LUCAS N. F., 229 E. AVis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So, 60th St. Tel.: GReenfield 3679. SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284 Op j* Oprema za trgovine. BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075 Plu Plumberji FRANGESCH VICTOR J„ 1425 So. 33rd St. — Tel.: ORchard 5728. FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787 ZAWU It,SC IINIK JOHN J.f Cor. 47tb & AV. Nnt’l av. — Tel.: Mitchell 5481 Pogr Pogrebniki JELENC JOHN R„ 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278 SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave. — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357 Poh Pohištvo HOTZ & MOHAUPT CO., 816 West National Ave. — Tel.: Mitchell 3110 PRASSER FURNITURE CO., 838 W. National Ave. — Tel.: MItohMi i fifty Q ».eljnina (nova in po-* OSI pravila) TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853 UDOVC MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445. ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050. ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.: Hlltop 9961. C> w»r\r»^r0cen^e’ mesnice in VxrOC aelenjava BRATANIC JOHN. 1030 So. 60th St. — Tel.: GReenfield 9810. BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401. FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. MI. 3615 GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743. GNADER FRANK, 1100 South 11th Street. — T“‘ : OPtfcrrd 0256. KLAIC MARK — Tel.: OR itioual Ave. L1POGLAVŠE1 Burnham Sti CCt, A Cl. I 1601 West ortchard 5351 MUŠKATEVC CIRIL, 700 South 9th Street. — Tel.: ORcbard 5077. NOVAKS FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662. NOVAK'S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224 TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841. Ho Hoteli THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5lb St. — Tel.: BR. 5947. Keg Kegljišča RENNER Bedding Shop, 429 So. 2nd St — Tel.: MArquette 1734. Prem’ Premog in drva CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Te' SHeridan 4950. MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879 NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380. P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel.: ORch. 8473; res • ORoh. 7347-W. Radio" Popravila BENESH C., 918-B W. Pierce St. Tel.: OR. S665-M. Hitra, poceni postrežba. KODRICH FRED, 1026 W. Pierce St. -Tel.: OR. 4899-W - (Clan “Sloge”) Sadje in zelenjava NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat’l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah. Soda ■ • voda, pivo in mehke pijače AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152 CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958. SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.: GReenfield 3620. WISCONSIN BOTTLING WORKS 728 So. 7t.h St. — Tel.; Mitchell 7620. Sten ski papir, okenska zagrinjala, barve J. W. SCHEETS & SONS, Inc., 701 W National Ave. — Tel.: Mitchell 4432 MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh Street. — Tel.: Hilltop 9717. REMIC MARTIN, 814 So. 5th St. Tel.: ORchard 8645. SCHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St. — Tel.: ORchard 7147. Klep Kleparji in inštalaterji “furnacev” DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned Kro Krojači (obleke po meri in popravila) 16saxTesajJiinkontrakt BRIJNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460. FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd Š't. Tel.: GReenfield 5909. PODKRIŽNIK GEORGE, 1208 South 62nrt St. — Tel.: GReenfield 3743. Urar Urarji in zlatarji WELLSTEIN JOE & CO., 1116 West National Ave. — Tel. Mitchell 6653 MLAKER VINKO, 2531 W. National Ave. — Tel.: ORchard 2294. REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave. Tel.: GReenfield 1170. Lek Lekarne BUDNER BROS., 637 W. National Ave Tel.: ORchard 1031—1036. FAY DRUG CO., Cor. So. 6th & W. Nat’l. Ave. — Tel.: OR. 2156—9964. wan. Ave. — ral.: uu. zioo—yyo*. |WI_ £ Mašinenja in kotii, rabljena in popravna Zavarovalm% in nota- ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel • GReenfield 6158. Zelez Železnina WACAK ANTON, 738 W. National Av* Tel.: ORchard 0704. Zganje vina in likerji KOSHE Fr. (City Liquor Distributors) 6034 W. Nat’l Av., Tel. GR. 5510; res-GR. 4364. (Distr. of Hiram Walker) PETER II. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343. Strojne delavnice (Tool & Die Works) MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 6896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt., Spec. Mach.) Mleko in drugi mlečni izdelki TIMM’S DAIRY, 3714 W. Burnham Street. — Tel.: ORchard 1679. Obed ovalnice (lunches) NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813. Obi Oblačilne trgovine KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075. RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837 Očala’ (Optometristi) DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol SHEBOYGAN Go Gostilne in restavracije PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.) SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Tel.: 2503. SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400 ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue Tel.: 2574. Ho Hoteli FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. Tel.: 94-W. Restav Restavracije GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (M 7 FavelD PORT WASHINGTON *——---------------------M | ■ ; Gostilne in restavracij# VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St — Telefon: 443- i