ST- (No.) 5. "" —— - >HL \\ AriT^r"^----____ Slovenci na West AllisurvsiirŠS—-‘ 8 ’ APK1LA v »edeljo, 20. t. m, ia *" reduje u 2Er Nrttce miiw ^ 2A6ETEK OB 3. URI p 0P PRI B. HREN-U. Slovensko delavsko izobraže¬ valno društvo v Mihvaukee j e plenilo, da prične takoj z uresni- čevaDjem dolgo goječega načrta: ustanoviti svoje podružnice med našimi rojaki v predmestjih, ka- tndi drugod po Wisconsirm. kor tako okrepilo svojega oje moči, fo društvo si je obstoja da lahko sedaj svoj delokrog raz-1 širi izven središča mihvauške na-! selbine. Prvi korak lioce nare¬ diti na Vest Allis, ker si je sve- sto, da je tam dosti izobrazbe želj¬ nih rojakov, ki bodo z veselim navdušenjem pozdravili ta pre¬ potreben korak. iKpjižniea sedaj poseduje okrog 250 najboljših slovenskih knjig. Pel teh hoče posoditi i podružnici na W< so na eni strani najbboljša zabava, na drugi pa izobražujejo čitatelja ter ga tako sposabljajo za dušev¬ no samostojnost. V dosego tega namena sklicuje Slovensko delavsko izobraževalno društvo javen shod za nedeljo po- polndne, 20. aprila, v prostorih rojaka Blaž Hrena, 5309 National ave. Začetetek ob treh popoludne. Na shodu se bo govorilo o po¬ menu knjižnic za ljudsko izobraz¬ bo in o izobrazbi sploh. Zato naj ne bo na AVest AHis-u rojaka, ki bi se ne udeležil tega shoda, ki ima pomeniti pričetek novega in popolnejšega življenja ,za tam¬ kajšnje Slovence. Takoj na shodu st bo izvolil poseben odbor z knjižničarjem vred ki k oj začel s poslovanjem. mora biti vsak uslužbenec izurjen v obratovanju kar, je bil vsak stavkokaz aretiran, ako je posku¬ šal voziti kako karo. Tako kom- paui.ji ni preostajalo nič drugega kakor, da se je udala zahtevam štrajkarjev. Poleg tega so pa tudi delavci drugih strok grozili s štrajkom, ako se koinpanija ne bi udala. Pritisek na kompanijo jebil je. Pritisek na kompanijo je bil nevzdržljiv in kornpanija je spre- v id el a. da je zanjo, najbolje, ako se ukloni. Štrajkarji so od ve¬ selja rajali po mestu, ko so zve¬ deli o zmagi. Št ra j k je trajal samo šest dni, a je bil ves čas skrajno hud. Ta zmaga je nov dokaz, kaj delavstvo lahko vse doseže, ako združeno in složno nastopa za svoje pravice. (APRIL) 1913. —— Stavka v Belgiji. PROTI NEDRZA\~LJANOM. bo ta- fco rasa; da jih bodo čl Allisn zn zi. Kdor ni za izobrazbo nase. » more biti. za njen aiapre- meravani Komur je res pri'sren napredek i- | A est Ali iške naselbine, ia ima se- i podrnž- M n -i 1,1 priliko, da to de.janjsko pro filirali- Potem dobi podrnfr | P° kaže - šlo vedno naprej. Tu se nudi vsa-1hajti brez prave temeljite i- lemnSlovencu na "VVest Allisu, ki j zo n:IZ ' )P ri ' nobenega napredka sf do sedaj ni mogel posluževati | ! "‘ Ma gospodarskim in ne na po- fcnjižniee zaradi oddaljenosti, da I Etičnem polju. dobi za par centov veliko število j Zatorej vsi na shod! tnjig na razpolago. Dobre knjige! Pripravljalni odbor S. D. T. D. Izzivanje delavstva. Po popročilu iz Bostona je zapil itilo 500 telefonistinj N. York. da prevzamejo mesta svojih boston¬ skih koleginj. Na Bap Bav postaji so izstopile in korakale v Coplev PlaeaHotel, kjer je imelo vodstvo pripravljenih za nje 350 krasnih Mnogo soh, pravi poročilo, stan? do 10 dolarjev na dan. Ni¬ ti lobe ne hrana ne stane telefo- nistinje centa, vse plača družba, lažem tega dobe še 25 dolarjev doklade, k navadni plači, prosto parilo, in po službi jih pel ja jo v avtomobilih po zabaviščih Tma.jo todi svojo posebno stražo in or¬ kester. In vse to se dela za Občutna zaušnica. Kričači in agitatorji za pove¬ čanje ameriške vojne mornarice so dobili tako gorko zaušnico od zvezinega tajnika AY. J. Brvana, da je ne bodo kmalu preboleli. Takozvana mornariška liga je pri¬ redila ob priliki svojega zboro¬ vanja banket, na katerega je po¬ vabila tudi ‘Brvana. V navdušenih govorih se je slavila ameriška mornarica ob tej priliki in ob e- nein so se stavile zahteve, da mo¬ rajo Združene države svojo mor¬ narico povečati, čes, da je domo¬ vina v nevarnosti. Brvan pa je v svojem kratkem govoru dejal, da je sicer tudi on zato, da se Brod par tedni smo pojasnjeva¬ li, kako se razmerje med držav¬ ljani in nedržavljani vsak dan po- ostruje in smo ob enem poživljali čita tel je našega lista, da je njim v korist, ako si tem prej preskrbe državljanske pravice. Danes pa imamo poročati o slučaju, ki do skrajnosti omejnje pravice ne- državljanov. Spodnja zbornica državne zakonodaje v Californi.ji j« namreč sprejela zakon, na pod¬ lagi katerega ne more noben ne- držvaljan lastovali zemlj v o- menjeni državi, ali ako ni vsaj u- radno izjavil, da hoče postati, to je, ako ni vzel prvega državljan¬ skega papirja. Ta zakon določa, da vsak tujec, ki po preteku ene¬ ga leta, od kar je dobil lastninsko pravico do zemlje, ni postal državljan, ali, ako ni izrazil na¬ mena postati, zgubi vse pravice do svoje zemlje, pa naj si je isto kupil, podedoval ali dobil v dar ali kakorkoli. Vsi poskusi, omiliti to postavo, so bili od večino po¬ slancev zavrnjeni. Prav nič dvo¬ ma ni. da bi tudi senat ali zgor¬ nja zbornica ne sprejela teda za¬ kona. Zaradi tega zakona so -Japonci in Kitajci, naseljeni v Californi.ji. prišli Y neprijeten položaj, ker oni po zakonu ne morejo postati državljani. Novi zakon utegne provzročiti občutno nasprotstvo med Zdr. dr. in Japonsko. Edini izhod iz tega je. da se tudi Japon ošna. stavka v Belgiji se je pričela v ponedeljek popolnoma mirno, kakor so voditelji zahte¬ vali. Takoj prvi dan je odložilo orodje okrog 350,000 delavcev. Mnogo jih ni šlo takoj prvi in drugi dan na' stavko, ker je vod¬ stvo hotelo dati vladi priliko, da sprevidi svoj položaj, predno bi štrajk dosegel kritično višino. Na ta način je vodstvo stavke naložilo vso odgovornost na rame vlade. To pa so nasprotniki de¬ lavcev izrabili ter zatrobili v svet, da se je splošna stavka ponesreči¬ la. A T oditel,ji delavcev so eno Te¬ to opozarjali vlado na britke po¬ sledice, ki jih bo pustila, stavka za seboj, posledice, ki .so v marsi¬ čem enake posledicam krvave voj¬ ne. A vlada je ostala za vse to gluha, vsi e d česar bo vlada sama |nosila, posledice. | Veliko razočaranje je za vlado dejstvo, da mnogo industrijskih podjetnikov podpira štrajkarje gmotno in moralno. To so tisti trezni elementi, ki jasno uvide- vajo, v kako obupen položaj je j spravila vlada in vladajoča kleri¬ kalna stranka državo. Koristi vla VOL. ljenje. Kaj je napadalca prive¬ dlo do tega čina, se ne da dona ti. Pri njem so dobili pismo, v katerem zvrača krivdo na svojo ženo. Vse okoliščine pa kažejo na to, da je napadalec slaboumen. Ko so spremljevalci in policaji nadvladali napadalca in je kralj uvidel, da je izven nevarnosti, se je obrnil proti ljustvu ter zakli¬ cal: „Živela Španija”., Od kar je nastopil vlado, je bil že petkrat napaden a je vselaj srečno ušel smrti. , ] mornarica poveča, ako je kaka - —. ■ ' •- ne naprešal iz delavcev v svojih jeklarnah. Carnegie je namera¬ val podariti temu mestu $60,000 za ustanovitev treh knjižnic, a mestni očetje niso bili zadovoljni s pogoji, katere .ie stavil Carne¬ gie in so zato odklonili darilo. Na mrtvaškem odru se je pre¬ budil — v New Orleans. La., les¬ ni strokovnjak Hull iz Kansas Oi- ty. Padlo je nanj drevo in vsi so mislili, da je mrtev. Takoj po prebujenju ja začel grozno kriča¬ ti. Zdravniki pravijo, da bo o- kreval. Napad na španskega kralja. Minulo nedeljo je neki človek z imenom Rafael Sancho El- gre streljal v Madridu na špan¬ skega kralja Alfonza, ko se je ta vračal od nekih vojaških ceremo¬ nij. Ena izmed kregelj je zade¬ la kralja na roke ter ga neznatno ranita, Le srečnemu naklnčjr. se ima kralj zahvaliti za svoje živ- Balkanske narodnosti v Milwau- kee. Kakor angleški listi trdijo, živi danes v Mihvaukee 2,000 Bolga¬ rov, 14,000 Srbov, 500 Črnogorcev in 15,000 Grkov. V tem pa niso všteti Srbi in Črnogorci, živeči na West. Allisu in drugih manjših mestih okrog Mihvaukee. Zveza trgovcev in fabrikantov je zbrala i to zadevne podatke ter namerava apelirati na Balkanske zaveznike, da se ustanovi V Mihvaukee po¬ seben konsulat za balkanske na¬ rodnosti. Milwankee je zlasti v zadnjih par letih postalo priv¬ lačno za številne narodnosti iz ju- go-vzhodne Evrope. Zadnje čase kar trumoma prihajajo sem. Tudi Slovenci v tem oziru ne zaostaja¬ jo. Število Slovencev v Milvvau- kee cenijo tudi drugi na 5.000. Hrvatov cenijo na 7,000, Slova¬ kov na 1,000. Vseh „Avtrijcev” skupaj pa na 20,000. Uredništvo in upravništvo. Bo¬ dočnosti” je v posloplju German- American Banke, na Reed st. in National Ave., v prvem nadstrop¬ ju, soba št. 6. Odprto imamo do polu devetih zvečer. Tu se oprav¬ ljajo vsi posli, tičoči se lista. BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo venskih delavcev v Wisconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto. Za pol leta. Za Evropo: Za četrt leta. Za celo leto. Za pol leta. Za četrt leta. . .$1.50 . . $0.75 . .$0.40 . .$ 2.00 .. .$ 1.00 .. .$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Mihvaukee, V/is. Urednik in izdjatelj: LEO ZAKRAJŠEK. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly for Education and Progress. Puhlished every Friday at 322 Reed St., Mihvaukee, Wis. Advertising rates on agreement. IZOBRAŽEVALNO DELO MED BELGIJSKIM DELAV¬ STVOM. V času, ko so oči vsega sveta obrnjene na junaški boj belgij¬ skega delavstva za enako volino pravico, je na mestu, da si na¬ tančnejše ogledamo njihove orga¬ nizacije, pred vsem pa taktiko, katere so se 'belgijski dela f vci po¬ služevali pri svojem organizato- ričnem delu. Jasno mova biti da le zdrava, dobra taktika zamore prinesti vspehe, iziroma vstvariti disciplinirano armado, ki je zmož¬ na izvršiti tako velikansko nalo¬ polaga sedaj s premoženjem 102 ,- 090 frankov. Tako si dela bel¬ gijsko delavstvo pot v boljšo bo¬ dočnost z zdravim, delovanjem. Prva naloga zanj je, prebuditi delavstvo iz brezbrižja, navaditi ga misliti in ga tako pripraviti, da začne uvidevati svojo moč in svojo važnost kot proizvajalec vsega bogastva. Leta in leta težkega požrtvovalnega dela , je bilo treba, da je postalo belgijsko delavstvo zrelo za ta boj, katere¬ ga danes bojuje s tako občudova¬ nja vredno disciplino in odločno¬ stjo. Voditelji belgijskega de¬ lavstva so vedeli, da ne zadostuje oznanjevati samo sovraštvo do za¬ tiralcev, kajti s tem se vzgoji sa¬ mo zagrizene fanatike brez, jas¬ nih misli, nesposobne ze velika uožrtvovalna dela, ampak da je potreba delavstvo vzgojiti, da se zna boriti iz prepričanja, ne pa iz golega sovražtva, da mu je orga¬ nizacija sveta stvar, ne samo i- grača in športni klub. Belgijski delavci so šli pri tem po stopin¬ jah svojih nemških in čeških so- drugov. Od nih so se naučili, ZANIMIVOSTI. Analfabeti v Italji. — Haljam se radi ponašajo s svojo staro in visoko kulturo, resnično pa so glede ljudske prosvete na ^ tisti stopnji, kakor Španija, Rusija in Južna Amerika. Nodavno . j e poslanec Mazza na shodu v Rimu razvijal žalostno statistiko glede prosvete v Italji. Povedal je, da ima Italija 48,29 pr. analfabetov. Izmed vseh zakonskih parov je 46.10 pr. analfabetov. Med vojaš¬ kimi novinci je 38.60 analfabetov. Celo v Rimu je 44.17 pr. analfa¬ betov, dočim jih je v Napolju vest popolnoma ■i epl '!“°; a n d “ T aL si je tre- "a «di razlagati Mpnotmr»nje žab po kačah. Znano ,1 c, ' . ne beži, ako se pojavi pim 3 velika kača, pač pa vsa prestraše¬ na kriči in kvaka, dok er je ne pograbi. , Ljudje prežvekovalci. — Angle¬ ški zdravnik dr. Brolcebank pri¬ poveduje o neki rodbini, v katei l so sami prežvekovalci že v pe em kolenu. Zdravnik m mogel do- vzrok abnoi- da je organizacija, ki nima prave izobrazbene podlage, obsojena na j . negotovo bolehno životarjenje in | J:or in končno na smrt, da je nesposo-j gne razsvetl j ave itd. se trošijo mi bna za vsako večjo akcijo, kjer je j ]ii(mii pri tem pa trpi ljudsko u 60 pr., Palermu 73 proč., v Cosen- flli j e temxl ei pa celo 78.18 pr. In temu se m ^ ialnost želodca ali le navada, čuditi, ako se pomislili, da trosi p - s)VQ da V si člani te rodbine Ital ja za narodno prosveto le po kma]u pQ 0 j iedu brez kake slabo 2.46 lire na osebo, dočim izdajo ^ pose b no slastjo dobe zaužite Zedinjene države skoraj 12, Nam- d; paza j y usta , da jih še en krat eija pa 9.21. Potem ^je seveda prežve 5 i j 0 in požrejo ali pa «- lahko vsako leto pri državnih pro- ,j lIV aj 0 . Pri tem nimajo jedila računih prihraniti milijone, ki se zoprne „ a duha j n okusa. Nekate- porabijo potem za topove in trdn- rim j e ~ pa g m 0 goče, da se prema- jave. Ako bi hotela doseči Ttal -l a j ga j 0 'prežvekovanja, posebno v stopnjo kulturne države,_ bi j navzočnosti tujih ljudi, toda po- rala svoj proračun zvišati za s0 ‘-! slediea - e _ da želodec potem slabo stvo in prosvetvo za 80 milijonov l pre b av ] j a Za ■'dekorativne namene, ka- r za gledališča, opere, bengali- potreba železne discipline, znanja in vztrajnosti. Videli so preža- lostni položaj, v katerega je pori¬ nila belgijsko delavstvo klerikal¬ na moč, ki se v tej majhni državi kaže najbolj v tem, da je vnjej 30,000 menihov in nun. Ako bi se ho proti tej sili vodil brez prave podlage in ’ sistematičnega dela, bi ne imela Belgija danes generalne stavke, bi ne stalo de¬ lavstvo pred boljšo bodočnostjo in črno nazadnjaštvo bi naprej razširjalo svojo vničujoeo moč nad nesrečnim narodom. Od belgijskih delavcev pa se bodo morali učiti vsi, ki še sedaj hodi¬ jo pri organizacijskem delu dru¬ ga pota. PREBIVALSTVO ZDRUŽENIH DRŽAV. go, kot je organiziranje geneval- Po najnovejši sodbi in podatkih ne stavke, predvsem pa narediti delavstvo sposobno za tak boj. ki znaša prebivalstvo Združenih zahteva železne disciplino, iu ob okrog 96 milionov duš, enem pa takih delavskih mas, ki Splošno ljudsko štetje 1 . 1910. jih stoje na vrhunen razredn zaved- ''"kRznm samo 90 milionov. Raz- uosti. liko pripisujejo številnim prišel - Ravno kar izdano poročilo de- jencem ter velikemu številu poro- čiteljstvo lakoto. Ali se živali jokajo? — Vsakdo je že slišal pregovor o krokodilo¬ vih in mačjih solzah, a ravno pri teh dveh živalih še učenjaki do- sedaj niso mogli dognati, ali res pretakajo solze. Pač pa pripove¬ dujejo potniki, ki so potovali sko¬ zi sirijsko puščavo, da so se konji jokali vsled žeje. Tudi pri mezgih je baje opaziti, da točijo solze, a- ko se spodtaknejo in ranijo na no¬ gi. Isto se pripoveduje o kame¬ lah. Opica čestokrat glasno za¬ joka. Sloveči lovec Sehilling pripoveduje o žirafi, ki je glasno jokala, ko se je ohstrejeni pribli- jžal. Tudi ježe so lovci že videli jo¬ kati, kadar izgube mlade. Bordon j Kuming pripoveduje, da je videl ' smrtnoranjenega slona, ki se je jokal. , Naj večja knjiga na svetu — je kitajska enciklopedija ,,Tu-šu-či-' čeng”, ki je bila tiskana v začet¬ ku. 18. stoletja na ukaz in pod nadzorstvom takratnega kitaiske- Koliko umetnega plina (gas) se porabi na svetu? — Na podlagi raznih Statistik se je dognalo, da se je lansko leto na. vsem svetu porabilo nekako 620,000,000,000 (620 biljonov) kubičnih čevljev umentega plina. Za producira- nje tega plina se je porabilo 60 milionov ton premoga. Poleg pli¬ na se je iz tega premoga produci¬ ralo tudi 30 milionov ton koksa. Največ umetnega plina se porabi v Londonu. Temu sledijo mesta: Amsterdam, Berlin. Xew York in Pariš. Moč lokomotive. — ,.Velika” lokomotiva Virginian železnice tehta z vsem skupaj 376 ton ter more ! vleči 155 naloženih 50-ton- skih tovornih kar s hitrostjo de¬ setih milj na uro. Iz tega je raz¬ vidno, kako velikansko moč ima ena sama lokomotiva. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah' za moške od $1.50 do $4.oo za zenske od $1.00 do $3.59 za otroke od 50c do $2.50 Naš namen je vas vselej zado volj iti. Ahrens & Vahl 355—Grove Street. Borchardt Bros. KROJAČNICA, ZALOGA OB LEK IN DRUGE MOŠKE GpfcA VE. Cene zmerne, blago trpežno hi postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. J. KLEIMAN 315—Reed st, Priporoča zalogo moških oblek in druge oprave, kufrov čevljev itd. — VSE PO NAJNIŽJIH CE N AH. ROWAN, KALAHER & ST0EC KER priporočajo svojo odvetniško pj. sarno. 322—Reed st.—Room 15. Telefon: South 27. SLOVENSKO-HRVATSKA BRIVNICA. Brijem in strižem po ameriškem in starokrajskem načinu. Čistim obraz lišajev in mozoljev z elek¬ tričnim s trojem. P ostrežbatočna, cene stalne. Se priporoča FRANK TUSHEK, 28(5 — lst A ve. Stroj za štetje denarja je v rabi. v zveznem finančnem departmen tu. Do predkratkem se je ves 1 denar štel na roke, a nova iznaj- 'dba stroja za štetje papirnatega ga cesarja. Delo obsega 5020 , denarja se je izkazala za tako knjig 9 vsem kitajskem znanju, j praktično, da pride v kratkem Zadnjih 20 knjig obsega le kaza- 'dvanajst takih strojev v rabo. lo vsebine. Celo delo ima 952,- Stroj prešteje 35,000 ban kov 40,5 strani. Tiskalo se je to orjaš- na dan, NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRAJNC 317 Florida St., M1LWAUKEE, WIS Ter popravlja čisti pegla in barva stare vcev lavskih organizacij kaže, da je dov, ki je znatno večje od umrlji- ,ko delo le v sto izvodih ter so jih dočim more najizurjenejši v Belgiji organiziranih 258,912 . vosti. j dobili cesarski princi, ministri, delavcev, kateri redno plačujejo! Sedaj imata samo še dve drža-1 visoki državni dostojanstveniki svoje prispevke. j vi Hevilnejše pre prebivalstvo ka- i ™ cesarske knjižnice. Pred 25 leti Ako se računa, da je 'Belgija kor Združene države. Prva je I je kunil eno izdajo bristki muzej samo tako velika kakor Srbija, i Kitajska s 350 milioui, ter Rusi- j z a 87.000 frankov, je število naravnost velikansko, ja s 140 milioni. Toda državni u- j Histerične živali. — Pri živalih Organizacija je razdeljena na več stroj in edinost prebivalstva v,je težko dokazati slaboumnost, delov ; glavni so: politična orga-’teh dveh državah daleč zaostaja . ker pri živavlih tudi ni glavnih nizaeija, zadružna in izobraževal- za istim naših držav. Njuna indu- ]novodov za duševno bolezen: al- na. Politično organizacijo tvo- strija pa se z našo sploh primer-, koholizem in siflis. Živčni zdra- rijo elani, ki prihajajo iz izolira- jati ne da. Kar pa je glavno, je .vnik dr. Mainzer je opisal tri slu- ževalnega odseka. Ti elani tvo-i to. da danes nobena država na, čaje o nekaki živalski histerji. rijo najboljši del organizacije; |svetu tako hitro ne napreduje v Vsi trije slučaji se nanašajo na vsak posamezen je vesten dober prebivlastvu, kakor ravno Zdru-! pse. V enem slučaju je bil psi- žene države. J ček foksterier, ki je večkrat Kako hitro raste število ameriš- brez. vidnega povoda obstal ter so vspehov. V krajih, kjer še de-,kega prebivalstva, jasno dokazuje 'mn otrpnile mišice, kar je trajalo lavstvo ni zrelo za politično or- j napredek od 1. 1900. do 1910. V j pol nre do ene ure. Veš čas je ganizaeijo, deluje izobraževalni j teh desetih letih se je število pre- ■ držal levo nogo kvišku. Ni se števec prešteti na dan samo 15,- vesten dober član ni ob enem agitator. Njih¬ ovo delo jo jasno, polno moči in še odsek. V ta namen si je organi- j bivaleev v Z. d, pomnožilo za 16 000 bankovcev. Stroj šteje lahko oh enem tri vrste denarja. Kadar pade 99 bankovcev v Žakelj, stroj sam opozori operatorja, ki potem vsakih sto zveže v en zvezek. Nove vrste rastline z imenom ,.dešin” hoče zvezin urad za pol¬ jedelstvo vvesti med ameriške farmarje. Ta rastlina ima krom¬ pirju podoben sad, samo da ta lakničasto lupino. Docela lična od prompirja pa ima rastlina stebla, na katerih raste veliko lopatičasto pirje. Pravijo, da je sad dešina zelo mesnat ter- okusen. Najboljše delo in najnižje cene Posebno ugodne prilike pri posestvih ima raz- nova zacija sestavila krožek predava - 1 milijonov. V tekočem desetletju teljev in vstanovila večerne šole. j pa računajo pomnožitev na 18 mi- Razentega je izobraževalni odsek j lionov. nastavil dva potovalna učitelja, | Druge najmočnejše države so: ki potujeta po celi državi in nosi-j Nemčija s 65 milioni. Avstro-0- ta luč napredka in svobode tudi , gerska s 50 milioni, Japonska s 46 v najtemnejše kia.ie. |milioni. Angleška s 46 milioni, Leta 1912 ie izdal izobraževal- ,Franciia z 39. Italija z 39, $pan- ni odsek 12,000 frankov ter raz- ska z 19 milioni,, ganil, ako so ga klicali in podili, j opremljene Nove nemške bojne ladij e bodo cev- T- - - topovi, kojih Drugi pes, ki je bil parkrat ran- ne luknje bodo široke 16 inč Tito - ien - ie dohil večkrat krč ter je povi bodo lahko izstreljevali pro končno _ ohromel. Pri tretjem \ jektile. težke blizu ene tone. Bojno psu. ki je tudi dobil krč, se je o-.navdušenje domišljavega nemške nažalo. da ie izgubil zavest, ker , ga cesarja se torej kaže na vseh le nekoliko od doma odpeljan ni,koncih in krajih. Vprašanje vedel domov, temne je stal in tu -1 samo, koliko časa bo nemški’ 1 • dokler g a bi kdo peljal do-;rod voljan nositi mov. čez poi deta se mu je je na- breme, katero za- ! mu nalaga to nesmiselno početje. $3,800 za dobro nastropno hišo na Virginia st. Lahki pogoji. $2,800 za prostorno dvo-nadstrop¬ no hišo na South Pie rce st.—Lahki pogoji. $2,200 za dve hiši na Hanover st. Lahki pogoji. 1 $5,500 za tri dvonadstropne hiše na Park st,—Lahki pogoj*' $4,400 za lepo hišo na Souti Pierce st. $4,400 za hišo za štiri družine ter eno manjšo hišico na 4. ave ' $4,200 za obsežno deset-sobno hi¬ šo iz opeke na Grove st. $5,500 za trdno prodajalno in st* - novanje iz opeke na G rove st. $4,900 za salon in posestvo M Grove st. $4,500 za grocerijo in posestvo Grove st. za prazno loto na West lisu. za mesnico na Grove. st. B. IVIORSB, 418—National ave. Tel. So. 2^' $400 $575 jy\ilwaukee^la okolica. Dosti dela. •intendent \Yisconsiusk e UM — ‘.plačne delovne posredovalni’ K J. Beekerle je izdal izjavo, fpttre je razvidno, da je sedaj jf *i dela v - 1 ce v cel ° primanjJcujf !«' povpraševanje po delavcih i f: 4 g veliko, da jih f jdihvaukee in da de- Dejal v majvec Vsak dan je primanjkuje. str ]o od deset do petnajst far 1 ^ odvedo seboj dalevee ,5a Žl’na polju. Hana teh zna- do 35 na mesec ter hra- * a ° posti teh služb je stalnih. V« i e povpraševanje po de- za livarne, s plačo 18y 2 na r je 2 centa na uro več ka- lll °j nsko leto. Pomanjkanje de¬ li 01 ' . {e vrste je zelo občutno. — '4' se potrebuje delavcev tudi V tavbinski obrti, posebno ne- P rl S delavcev, '^cementnih delavcev itd. Kon- "' “ “ ' ' te vrste delav¬ na uro, kar h centov na uro — Znatno je tu kakor kopa- traktorji plačujejo oo__95 centov cfin " jonieni povišanje jjlanskega leta. jll povpraševanje po inašinistih. stavbeni mizarji pridejo na vrsto r tektt par'tednov, ko bodo pred¬ priprave za stavbe gotove”. Številno je povpraševanje po javcih tudi izven mesta, toda ja ta se posredovalnica ne more ozirati, prvič, ker so plače izven mesta nižje, drugič, ker delavcev primanjkuje in vsakdo lahko dobi ? lo v mestu. Živimo torej v času obilnega dela, a vprašanje je samo, koliko (asa bo ze vse to trajalo. Poleg jega so pa tudi plače v največ slu- iajih naravnost sramotno nizke, iio se upošteva sedanja visoka I s^ernj*. Organiziranje usnjarskih de¬ lavcev. — V ponedeljek večer je bil v Brisbane hali shod usnjar, skih delavcev. Govoril je predsed¬ nik mednarodne unije usnjarskih delavcev W. F- v>— laveev W p G J . us njarsi trebi i n ' ‘ fn in sicer „ sicer o potrebi in vrednosti organizacije, navajal je vet it™ ’ velike vspehe, katere so dosegli delavci te stroke potom svoje organizacije v Chicago, kjer so danes delavci bolje plačani ka¬ kor kjerkoli. Delavcvi morajo i- meti v boju proti svojim izkoriš¬ čevalcem močno zaslombo, je njihov boj brezuspešen, zaslombo je pa mogoče dobiti sa¬ mo v organizaciji. Na tem sho¬ du se je sklenilo, da se prične z re snim delom za pridobivanje no¬ vih članov. O tem ob priliki zo¬ pet izpregovorimo. sicer Tako Kdor ne bo dobil sedeža na ka¬ ri temu ne bo treba plačati voz- jjne, — To je vsebina predloga, titeregaje sprejela spodnja zbor¬ ni, ivisconsinske državne zako- lodaje v Madisonu. Leta in leta se že prebivalstvo večjih mest pritožuje zaradi škandaloznih razmer, ki vladajo na pocestnih železnicah, zlasti zvečer in zju¬ traj, ko hodijo ljudje na delo, o- ziroma z dela. Prošnja za pro¬ lapse je že poslala na uprave teh družb, a vse zastonj Promet j?ostal tak, kakoršen jo bil. Da le pa enkrat za vselej naredi ko- «• takim razmeram, je bil v Ma- isonu stavljen predle,g, da oni Mtniki, ki ne dobe'Sedeža na ®i, niso primorani plačati voz¬ ne. ako kompanija na opomin ravne železniške komisije ni »krbela zadostno število kar. j psoro gotovo bo ta predlog tudi i "enatu sprejet. ropaj, — Hugo Kelling, E je pet let vestno opravljal po- ®’-jsko službo, je postal cestni ro- V nedeljo večer je ustavil Predsednika in blagajnika neke- “kluba ter z revolverjem v roki 0,1 njega zahteval denarja. Napa- je Kelfinga ovadil, vsled če- je prišel pred sodišče. Tu Kelling izjavil, da je njegova tako majhna, da na noben ^tin ni mogel zadostno podpirati s Jie družine in je zaradi tega predel v dolgove. Da bi si iz- *1 svoj položaj, je izvršil o- '"jeni čin. Njegova žena in j 8 * 4 izjavila, da mora hiti 4? bolan -na umu in da naj ■Dato zdravniško preišče. Ko , f privedli pred sodnika Ba- j ’ Se je nezavesten zgrudil na I ^ ^ grozne duševne bolesti. Sumljive hotele in prenočišča_ so vzele mestne oblasti vsled šte¬ vilnih pritožeb na piko. Sklenile so, da se ti piostori večkrat pre¬ iščejo in da se vsakogar, ki se ne more zadostno izkazati, aretira ter njegovo ime objavi v časopi¬ sih. S tem hočejo poboljššati šte¬ vilne moralne grešnike, kajti jav¬ nosti se vsakdo bolj boji kakor ječe, ali pa kake druge kazni. ..Pijanca plezala po National Avenue”. —. Pod tem naslovom je prinesel časopis The Times na¬ slednjo notico: Vse bi bili dobro, samo da ni tlak na Grove st. in National ave. postal docela ne¬ zanesljiv. Začel se je premikati gori in doli, naprej in nazaj in •poslopja so se vrtela okrog na ja¬ ko smešen način. V strachu, da i- z g ubit a življenje* ita še oklepala svetilni.škega stojala na vogalu Anton C. in Nik S. Nista si upala naprej v takem groznem viharju in zato sta eden pri drugem iska-> la pomoči. U. je večkrat posku¬ sil, da bi se na kak način preril naprej, a tlak je vselej poskočil in ga sunil v obraz. Končno je sklenil, da bo kljub vsem zapre¬ kam spravil svoj „tovor” domov in to po vseh štirih: po rokah in kolenih. G. je videl to predsta¬ vo in ji takoj sledil. Oba moža¬ karja sta se nato previdno plazila naprej, Pol bloka stran je stal policaj Lange, ki je ves ta »tea¬ ter” dlje časa opazoval in končno sprevidel, da je čas, da poseže v mes. Ko je dospel do kače po¬ snemajočih junakov, je zgrabil U. .. na za ovratnik, ga postavil na noge ter prislonil na svetilnik. Ko se je vrnil kB., .ju, je našel, da je ta podlegel hudemu boju. V le gel se je na hrbet, zaprl oči ter mirno zaspal. Morali so ga dvigniti na patrol- ni voz. »Sram vaju bodi", je dejal so¬ dnik. ko sta. prišla grešnika predenj. „Res je”, se je odrezal Tone ter se obrnil z nasmehom pioti Niku. ..Pojdi se solit , .je šepetal Nik”, ampak povem ti, to pa je bil maček in pol’. ,,Petnajst dni za vsakega izmed vaju” je določil sodnik Neelen. Do časa. ko odslužita svoj za¬ služeni pokoj, bodo pa tlak na National ave. že ..pofiksali . da "a varda ociganili za park, kate¬ rega so si z največjo težavo zago¬ tovili. Po velikem trudu prej¬ šnjega aldermana ’ega varda Mikkelsona, je mesto kupilo blok med National ave., Hanover, S. Pierce in Greenbush st., z name¬ nom, da se tu napravi park, kate¬ rega prebivalstvo tega varda ta¬ ko nujno potrebuje, zlasti poleti. Par špekulantov pa je hotelo na tem prostoru postaviti tržnico. Sedaj pa je mestni pravdnik do¬ ločil, da se ta prostor ne sme za nič drugega porabiti kakor za park. Ako ‘bi se ga hotelo za kaj' drugega porabiti, bi morala drža¬ vna zakonodaja sprejeti novo do¬ ločbo za to. Na podlagi te izja¬ ve so se tudi trgovci tega dela me¬ sta zevzeli za park. Imejmo torej upanje, da ga naposled vendarle dobimo. To je za nas tem važnej¬ še, ker bo nekako v sredini naše slovenske naselbine in smo v njem Slovenci zainteresirami. Ne puščajte denarja doma. — Kako nevarno je puščati denar doma po kufrih. britko občuti Jakob Bodanok, 374 Scott st., ka¬ teremu je neznani tat ukradel iz kufra 105 dolarjev. Tat je prišel v hišo skozi okno v pritličju. Ta¬ ko je Bodanok po svoji neprevid¬ nosti prišel ob svoj težko prislu- žerii denar. Rojaki, to naj bo za vas šola, da ne bodete puščali do¬ ma denarja. Ko je denar zginel, je zastonj tarnati in moledvati. Na¬ ložite ga na banko ali pa na kak drug varen kraj. Trgovska draž¬ ba „Ilirija” sprejema hranilne vloge in jih obrestuje višje kakor vsaka banka. Poleg tega pa nu¬ di boljšo garancijo kakor vsaka banka, ker ima svoje zemljišče, katerega ne more nihče ukrasti. Uradne ure so vsak četrtek od polu osmih do devetih zvečer. Njen urad je na 405 S Pierce Street. Zabavni večer priredi v soboto večer Slov. del. iz ob. društvo v svojih prostorih na 425 Virginia street. Posebnost tega večera bo igranje svetovno znane igre ,Šah”. Igral se bo v treh parti¬ jah. Poleg tega bodo še razne druge igre na razpolago udeležni- kom. Kdor se hoče nekaj ur vresnici bobro zabavati, naj pri¬ de! Vsakdo dobrodošel, tudi neč¬ lani! ki ne pozabijo tega naznaniti »Bo¬ dočnosti”, potom katere bo zvede¬ la vsa naselbina. Boljša reklama kakor vsaki naboljši plakati je list, ki hodi na dom vseh onih, ka¬ terim je reklama namenjena. Društva, poslužujte se v prvi vrsti lista za vse reklamne svrhe. Pevski zbor »Naprej” je skle¬ nil na svoji zadnji seji, da priredi v najkrajši bodočnosti koncert v Port Washingtonu., in sicer s so¬ delovanjem tamburašev in dra¬ matikov. Ker je bilo do sedaj vse premalo vzajemnosti med so¬ sednjimi naselbinami, ta sklep „Naprej-a” kar najiskrenejše po¬ zdravljamo. Le tako naprej! Najlepši vspeh ne morejo izo¬ stati ! DRUŠTVAM. — Ako ima vaše društvo veselico, kegljanje ali ka¬ ko drugo prireditev, naj odborni- Najboljše slike prifotografiranju porodnih in in drugih skupin Izdeluje znani in izurjeni FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. ki ima najboljši fotografiski atelje Nad 150 slov. družin se je že naselilo na Wilardu, Wis., in okolici. Vsi so zadovolji z zemljo. Zakaj bi se tudi Vi ne naselili med njimi ter postali samo stojni gospodarji katerim se ni treba bati bodočnosti. Aker stane sa¬ mo 18 dolarjev. Plačuje se lahko v mesečnih obrokih po $12.50. Slo¬ venci imajo tu svojo državno šolo svojo cerkev, pošto, mlekarne, prodajalne, tovarno za konzerviranje kumar, v kratkem dobe celo svojo moderno sirarmo. Kar je najvažnejše je to, da imajo Slovenci občinski odbor v svojih rokah. Še danes pišite po pojasnila na: A- dria Colonization Co., 322 Reed St., Room 6, Milvvaukee, Wis. Ig. Kusljan, upravnik. **' se ne bo več majal ter iako enkat za vselej pustil take pivske brat¬ ce, kakor sta Tone in Nik, v miru. Park v petem vardu. — Zadnji čas so nekateri ljudje skušali na vse načine, da bi prebivalce pete- Zopet pretep. — V nedeljo ve¬ čer so zopet alkoholni duhovi de¬ lovali v enem po naših salonih na Reed st., ko so pesti in vrčki igra¬ li glavno vlogo. Slovenska kri se kar noče ohladiti v žilah neka¬ terih naših vročekrvnežev. Menda bo res treba take peteline z imeni objaviti, da bodo dali mir. Igralci pozor! Ker se je pokaza¬ la očevidna potreba po zopetni u- stanovitvi samostojnega drama¬ tičnega odseka, se tem potom sklicuje ustanovni sestanek v ne¬ deljo dopoludne, 20. t. m., pri Louis Bergantu, 257—1. Ave Za¬ četek ob 10. uri. Vsadko, ki se za¬ nima za dramatiko, je dobrodošel. Dramatika je postala nujna po¬ treba v našem življenju in danes naše prireditve niso več privlačne, ako niso združene s predstvo, kaj¬ ti ljudje hočeje tudi nekaj užitka za denar, ki ga zapravijo na vese¬ licah. Na drugi strani pa imamo tudi dovolj sposobnih in nadarje¬ nih igralcev, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za učenje iger, Igralci, na Vas je sedaj leže¬ če, kako se bo nadaljevalo priče¬ to delo na dramatičnem polju. Na- elbina je pokazala s svojimi u- deležbami; da ve ceniti vrednost dramatike in s tem tudi Vaš trud. Vaša dolžnost je, da tudi v bodoče zastavljate svoje zmožmosti temu važnemu izobraževalnemu pred metu. Prišel je tudi čas, da razši¬ rite svoj delokrog tudi izven Mil- waukee; kako in kdaj, se bo odlo¬ čilo v nedeljo dopoludne. Torej na svidenje. Frank Puncer, režiser. Postojte! Pozor! Črtajte! Kadar ste lačni, kadar ste žejni kadar ste brez strehe, pridite k meni in bodete najbolje postreženi! Prodajam tudi vozne fistke za vse prekmorske črte po nanižjih cenah. Tudi pošiljam denar v staro domovino najceneje, najhitreje in naj točneje! Louis Bewet?, 198 1-st Ave., Milwaukee, Wis. Telefon: South 4080. Izurjen slovensk i fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slike za vse druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih barvah. Predelujem tudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti. Če je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči na pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po¬ streže ! Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za 0- bilen poset FRANK SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, Wis. (Ravno zraven slovenske cerkve.) POZOR! ROJAKI! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, HighLifeBitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katero prodaja A HORWAT, JOLIET, ILL. Pozor! Gostilničarji! Shranite moj naslov in piš t,e po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam. ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka ki im portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi cei ' ' ’ stroškov z dragimi agenti. ceneje, ker nimam A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. «)H ZABAVNI DEL. =3+ Veseli Janez. Lepa pravljica. Spisal Rado Murnik. Star oče je imel troje kajonov. Naatarejsi, šilo, je čevljaril. 0- buvala je znal delati pa krpati ip dreto vleči tako ročno in hi¬ tro, da se mu je čudil vsakdo. Navzalic temu je pričevljaril le malo. Ljudje so hodili najrajši bosi; in še, kadar je krevsal kdo v mesto, je nosil čevlje v rokah namestu na nogah. Nitka, drugi sin, je krojačih Meriti, prikrajati, šivati, likati pa tudi računati je znal tako spret¬ no in naglo, da so ljudje odpirali oči, ušesa in usta, posebno, kadar je bilo treba plačati. Kljubu te¬ mu je prikrojačil le malo. Ljudje eo čepeli večinoma rajši umazani, raz trgani in vinjeni po gostilni¬ cah, kakor da hi nosili trezni lepo obleko. Najmlajši kajon, Janez, je bil pa velik lenuh. Noč in dan je le¬ žal za pečjo in dremal ali pa pre¬ mišljeval stotere stvari. Bil je vseh muh poln, zlasti pa se je znal lagati, jesti in piti, da nikoli nič takega in enakega. Akotudi marsikdaj ni imel nobenega po¬ čenega groša v žepu, je bil vedno Židane volje. Kadar doma ni bilo niti slanega kropa za večerjo, je pa za pečjo delal na prglice, do¬ kler niso bili siti vsi štirje. Tako so živeli sicer slabo, toda prav poceni. Naposled pa se je stari oča le naveličal tega životarjenja. Pokli¬ cal je vse tri sinove pradse in jim je dajal, rekoč: „Preljubi moji kajoni! Veliki reveži smo, sami berači. Slabi časi so, zaslužka ni nobenega. Pre¬ star sem že, da bi hodil prosit vbo gajme; opešal mi je vid' in sluh, roka se mi trese, zastaja mi noga in smejajo se mi otročaji. Ali tu¬ di vi trije zaslužite doma prema¬ lo. Pa pojdi malo po svetu, Ši¬ lo, ti, ki si najstarejši in najmo- drejši! Nemara pa le nameriš na srečo in pridobiš in prineseš toliko s sabo, da bomo laglje in bolje ži¬ veli tu doma”. „Zakaj pa ravno jaz?” se je u- jstavljal Šilo. „Mar naj gre Janez, ki je mlajši in hodi laglje”. „Kaj bo Janez!” je ugovarjal starec. ..Janez je preneumen, pa tudi zapije vse sproti ali celo na pnf. Le ti pojdi, ti!” „Ze vidim, da prej ne boste ne¬ hali prodajati sitnosti, dokler ne grem”, je godrnjal čevljar. ,,Pa bodi v božjem imenu !” Drugo jutro zarana pomeče Si¬ lo svoje orodje v popotno torbo in se napoti v beli božji svet. Dol¬ go ne sreča žive duše. Ker je hudo vroče, jo krene v gozd. Tam pa zagleda zlatorogega srnjaka v •zanki. „Reši me, ljubi popotnik”, ječi srnjak, „reši me in izpolni se ti najbolj vroča želja”. „Bomo videli, če bo res”, de neverni čevljar, preščipne zanko in prime srnjaka za zlate rogove. „Veš, kaj si želim? Da bi mosrel v enem trenutku narediti toliko čevljev, škornjev in copat, kolikor bi sam hotel!” Tedaj se zabliska na tleh zlat eevujarski nož. ..Vzemi krivec”, veli srnjak. ,.Ako ,ga le pokažeš usnju, je zaže¬ leno obutalo že gotovo!” ,.Ta pa ni slaba!” se obraduje Šilo in shrani dragoceni nož. Te¬ daj zagleda staro ženo. „Poljubi me!” prosi ženica mla- daniča. „0 kaj pa!” >se zagrohota čev¬ ljar. „Tako grdo staro babo ! Saj je zalih mladih deklet dosti”. Zdajci pa se izpremeni odurna starka v prekrasno mlado dekle. Skozi kratko belo obleko in dolge zlate lase blešči prebelo telo ka¬ kor sneg in iz bledega obraza svetijo oči kakor zvezdi nebeški”. ,,Ako bi me bil poljubil, bi se ti bila izpolnila še ena želja!'’ mu reče z nagajivim nasmehom. „Vila!” klikne Šilo in jo hoče zdaj poljubiti z odličnim spošto¬ vanjem. Vila pa porogljivo namrdne obrazek, pokaže čevlja¬ rju osla in odjaha na zlatorogem srnjaku. I Malo poparjen potuje Šilo dal¬ je in dospe čez devet dolin in de¬ vet gora v dev.eto pred sijajen grad; z najvišjega stolpa plapola velika črna zastava. „Kdo si?” ga vpraša vratar. „Čevljar Šilo”. „Ravno prav si prišel. Hudo po¬ grešamo novih čevlejv. Le no¬ ter ! ” Spuste most in odpro težka vra¬ ta. Šilo stopi na grajsko dvorišče. Tam uzre devetdeset vojščakov in devet pažetov. Vsi so imeli raztr¬ gane čevlje. Iz okna pa sta gle¬ dala sam presvetli kralj devete dežele in njegova prelepa hči Hopsasa. ,.Kdo si?” ga vpraša kralj U- roš. ,,Šilo, najboljši čevljar vsega sveta”. ,,0 — beži no, 'beži! Ali se Ti¬ paš narediti do jutri opoldne vsem mojim vojščakom in paže- tom nove čevlje!” „Meni prava igrača. Dajte mi samo usnja!” ,,Dobro. Ako dogotoviš delo, dobiš tri velika zlata jabolka. A- ko ne, ti pa odrobi rabelj gla¬ vo!” Šilo dobro je in pije do polno¬ či in spi do enast.ih dopoldne. Vsi se že vesele, da odleti lahkomisel¬ nemu lenuhu v kratkem glava. On pa si da. prinesti usnja, mu pokaže zlati krivec in naenkrat stoji devetindevetdeset parov no¬ vih čveljev pred zavzetim kral¬ jem ! par prav majnih in krasnih čeveljcev pa pokloni šilo kraljič¬ ni Hopsasa. ..Zakaj pa imate črno zasta¬ vo?” vpraša čevljar „0h”, odvrne kralj Uroš žalost¬ no. ,,Pesoglavec iz nemške de¬ žele se mi je prištulil v grad in pravi, da ne gre prej odtod, pre¬ den ne pride kdo, ki bo znal bolje piti kakor on. Poizkusi se z njim! Ako ga premagaš, ti dam hčer za ženo in vse kraljestvo povrhu”. Ako ne, moraš dati pa dobljena tri jabolka in krivec nasprotni¬ ku”. Šilo jame piti s pesoglavcem, pa omaga in zaspi o polnoči. Če- meren in prazen jo primaha do¬ mov. Enako se dogodi Nitki. Srnjak mu da zlato iglo, Nitka jo pakože v gradu in blago se izpremeni v obleke. Prislužena tri jabolka in čarovniško iglo pa mora dati pesoglavcu že zvečer. Ves potrt prileze domov. „Bog pomagaj, kaj bo pa zdaj ?” je tožil stari oče. „Jem- nasta, jemnasta, zdaj smo prav taki berači kakor prej”. Zdaj se je vzravnal veseli Janez za pečjo, koder je bil zvesto po¬ slušal žalostni zgodbi obeh starej¬ ših bratov. Zazehal je in se o- glasil: . „Oča, kaj pa, ko bi šel tudi jaz malo po svetu?” „0h, kaj še!” se je bridko na¬ smehnil starec in pomilovalno pogledal svojega najmlajšega si¬ na. „Ti bi pa že kaj opravil, si¬ rota?” „1, zakaj pa ne ” „0h, kaj boš ti revež, ki si naj¬ bolj neumen med vsemi tremi , ga je zavrnil oče nejevoljno. ,,Saj ne znaš drugega kakor dobro pup- cati in papcati in lenobo pasti za pečjo. Bog se usmili!” ,,Karkoli človek zna. je dobro in mu utegne koristiti danes ali jutri”, je dejal Janez ponižno. „Prosim vas, blagoslovite me, lju¬ bi oče! Potem pa kar pojdem!” „Šilo in Nitka, oba sta prišla- žejna in lačna in prazna domov”, jc javkal stari mož; „Bog ve, ka¬ ko se bo godilo šele tebi”. Naposled pa je le blagoslovil svojega najmlajšega sina in Ja¬ nez je odpotoval veselo, akotudi sta se mu posmehovala starejša kajona. Ustavil se je v vsaki krčmi. Po vso d i se je lagal, da ima doma srebrno jablan, ki rodi zlata jabolka. Pil je brezskrbno in obetal, da že plača, kadar se vrne. Potemtakem je bil zme¬ rom prav Židane volje. Pride v gozd. Tam zagleda zlatorogega jelena, tičečega z ro¬ govjem v močnem grmovju. ..Lepo te prosim, pomagaj mi, ljubi popotnik!” ječi jelen milo. ..Reši me in izpolni se ti tvoja najljubša želja!” ,,Takoj, potrpi samo malo, dra¬ gi jelenček!” veli Janez, preseka gosto vejevje in pogladi otetega jelena do ponosni glavi. ,,Bodi previden, ljubi mladenič, in ne želi si kaj nespametnega ali malenkostnega! Premisli si do¬ bro ! ’ ’ ,,T. kaj bi dolgo izbiral!” odvr¬ ne Janez naglo. ,,Veš kaj? Že¬ lim si, da bi mogel piti, kolikor bom hotel! ” ..O ti nespametni človek!” klik- kne žalostno. ,,Privoščil bi ti, da bi si bil izbral vse kaj boljše¬ ga, na primer večno izveličanje”. Večno izveličanje naj si zaslu¬ ži dober kristjan sam”, se odreže Janez modro. ..Ali bo kaj ali ne bo nič? Ali bom imel zmerom toliko pijače kolikor bom hotel Jelen mn pokina otožno. Janez a lepo zahvali. Kar zagleda o- durno bahnro. „Aha, to je pa tista vila, ki sta o njej pripovedovala doma moja ljuba bratca !” si misli rešili Ja¬ nez. ,,Grda je res kakor kočev¬ ski greh, pa.saj ho v kratkem vsa drugačna!” »Poljubi me, zali mladenič!” prosi stara baha. „Zaka.j pa ne!” odvrne Janez in jo poljubi nemudoma. Hkratu se izpremeni ostudna starka v prelepo mlado deklico. Kakor sneg ji holešče prekrasni udje skozi prozorno obleko in dol¬ ge zlate lase; iz prehelega obraza žare omamljivosladke oči. ,,Presneto je lepa!” s i j e mislil veseli Janez. In ker ni bil tako neumen kakor njegova brata, jo je naglo objel in z občutkom po¬ ljubil na božanstvena usta. Vila pa mu zažuga s prstom in mu pravi : ..Ker si me poljubil prej, ko sem te prisola. se ti iznol- ni se ena zelja. Bodi pameten in ne želi si kai ničevega!” zeli si kaj ničevega!” Vilin glas je tako rajskomil, da se fantu kar vrti v glavi. ■’ Kai0 kraljična Hop«*. “ d« *<■« » ”‘‘ ,aen ”' vilo provedov.la br.ta...P""™ V" i„ zaljubimo so ra,s. v prmcezin Ondi sedi požrešni prit eperi(; slastnih pečenkah in sladkih ° 1 cah in zajema vino s korcJ 10 velikega soda. K 0 zaglej j za, zatuli strašno in se J°! . . v i;s ,» — „No, kaj si zelis. ^VeTklj’ prijateljica? Prej sem si želel, da bi mi nikdar ne pos a pijača. Toda nerodno jb da ima človek mačka. Zelmi si zatorej, da bi bil od pijače samo malo bolj Židane volje, nikar pa da bi mi škodovala!” Lepa vila mu natakne zlat prstan na mezinec in odjezdi na zlatorogem jelenu. Veselo potuje Janez dalje in pride čez devet do¬ lih in devet gora v deveto deželo k belemu gradu; še vedno plapo¬ la z najvišjega stolpa črna zasta- huje m ga zbada. J ail% mirno sede za mizo in s J i jem očesa ne pogleda . pas j e ^ vpraša šasti. 1 ako pijeta tri tedn e • ' poredoma. »Ali se udaš ali n e , J aj ^ vpraša pesoglavec, ki je ‘ kapitalnega mačka. Janez pa le še pije i z k Tako se izkušata še tri <] n i. ,,Ali se udaš ali ne, lj u ^j nez?” jeclja pesoglavec, že T| bolan na jetrih in ledvicah storim ti nič žalega”. Janez pa le pije in • 1 ; 3 va. Spuste most, odpro težka že- ezna vrata in Janez stopi na uia.j sko dvorišče. Na balkonu stoji sam presvevtli kralj devete dože- le in zraven njega toči njegova hči Hopsasa solze, tako debele ko vinsko jagode. ..Že zdaj je punca zala, ko se joka”, si misli Janez. »Kako brhka bo dečla šele, tradar se bo držala na smeh !' ’ ..Kdo si?” ga vpraša kralj T - roš. ..Janez, prvi vinski bratec sveto!” ..Čast tebi. če je res!” se ove- seli kralj. ,,Prišel si ravno prav. V grad se mi je vrinil pesoglavec iz nemške dežele. Tzprva je bil gost ponižen, potlej se je pa pre¬ objedel pri nas in zdaj nam hoče hiti prvi gospod. Pravi, da ne r ! ie. p es glaven je peklensko slabo. y e dar vztraja še tri ure. »Ali se udaš ali ne, pretlrai prijatelj ” zastoka pjritepeni napol mrtev. ,,Ak 0 se udaš, se .' ne dotaknem in ti podarim y' dragocenosti, kolikor sem jih B ! grabil v deveti deželi”. Janez pa lepo mirno vstane i zakliče skozi okno na dvor® kjer so trepetaje čakali odločiti kralj, kraljična in drugi; p,, sim. pošljite koga k mojemu oči tu po zimsko obleko, zakaj izb Sati se hočem še vso zimo!” Ko pesoglavec sliši te besedi omedli in pade na tla. Janez p na. brusi svoj pipeo, odreže priti na I pencu glavo in jo vrže nad dvi I rišče. Zdaj pa-veselja ni bilo ne boi ca ne kraja. Sneli so črno zastav in razobesili pisanih. Muziciral streljali in zvonili se venomer, d so že kar ušesa bolela Janeza. Oi pa je povabil očeta in brata k se bi. vzel kraljično Hopsasa in vet! no Židane volje, toda zmerom tre Kadar rabite koleni, drva ali ekspres ali kadar se selite pojde prej odtod, dokler ne pride kdo, ki ga premaga pri prijači.jZen vladal deveto deželo. Tn po vsej sili hoče imeti mojo hčerko. Ako ga. premagaš, ti dam kraljično za ženo in še kraljes¬ tvu povrhu, ker si fant od fare! Ako ne, ti pa odgrizne pasja po¬ šast. glavo! Če si res tak junak, poizkusi se z njim!” Lepa prineezinja se nežno usek¬ ne, se neha jokati in prav milo po¬ gleda Janeza. Janez pa pravi kralju in kral¬ jični; „Le kar nič se ne bojita! Kje pa že imate tistega pesoglav- ca? Kar precej se udarim ž njim — presneto sem že žejen!” Pokažejo mu v prvo nadstropje. obrnite se vselej na rojaka FRANK BRULCA 427 Virginia St. Telephone South 1478 Slovenci podpirajte svrjtga i jaka! Milvvauškim Slovencem priporočamo Kaspar Drža- • vno Banko. Prejema denar na hranilne vloge in daje 3 obresti. Vse vloge pod državnim t Pošiljamo denar v staro domovin 0 po zmernih cenan- Na tisoče Sloven¬ cev pošilja P 1 : nas denar, Zakaj ne Vi?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najb°^ se prekmorske črte po kornpanijskih cenah- Slo ven. Narod. Podporna Jed nota vrši st J denarni promet z Kaspar Državno Banko. . Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor b° pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Bani* bit KASPAR STATE BA?$ 11)00 Bine islaiid Ave.. Chicago, P 1