V Cfubitani. mafm 1937 £«lo SO * Stev. 2® Kmetje, molili boste! f Vsak stan skoro že ima svojo zbornico (zdravniki imajo svojo, trgovci svojo, obrtniki svojo, industrijci svojo, lekarnarji svojo itd,), edino kmečki stan je bil do sedaj brez pravega zastopstva. Desetletja in desetletja smo poudarjali, da bi radi dosegli tisti čas, ko bo tudi kmet prišel do svoje stanovske korpora-cije, do kmetijske zbornice. Cesar niso mogle ali niso hotele prejšnje vlade, to je izvedla sedanja. Volitve v kmetijsko zbornico so že razpisane za celo državo in se bodo v naši banovini vršile 27. junija 1.1, Ta dan se bo sestalo na sedežu vsakega glavarstva 50 kmetov, ki bodo izvolili enega člana in enega namestnika v kmetijsko zbornico. Ta zbornični svetnik — kmet, bo imel nalogo, da v kmetijski zbornici zastopa koristi kmečkega stanu za svoj okraj m sa celo banovino. Teh 50 mož iz vsakega okraja, ki bodo 27, junija t. 1. odločali, se imenuje volilno telo. Posamezni občinski odbori bodo na svojih občinskih sejah v času od 20. do 27. junija t. i. volili zastopnike kmetov v volilno telo. Izbirali bodo iz vrst svojih občanov — kmetov (po uredbi so tudi kmečke gospodinje lahko članice in mandaiarke za kmetijsko zbornico), toliko, kolikor jih jim pripada po tistem katastrskem donosu. Najmanjše število za tako imenovano volilno telo znaša 1 delegat; nobena občina torej ne bo ostala pri volitvah zborničnega svetnika na dan 27. junija brez zastopstva. V volilno telo more biti iz- voljen tisti občan aH občanka, kateremu j® glavni poklic kmetijstvo. Zelo pa poudarjamo pri tem besedilu glavni poklic, kajti, Se je kdo samo delno kmei, to je, da se peča samo nekoliko morda s trgovino, ali pa, da je uradnik, pa ima tudi nekaj kmetije, že ni rečeno, da je njegov glavni poklic kmetijstvo. Kadar bi bilo treba določati, ali je temu aH onemu glavni poklic kmetijstvo, tedaj bi. se bilo treba ravnati po uredbi o zaščiti kmetov. Komur nt kmetijstvo glavni poklic, ne more biti izvoljen v volilno telo ir, tudi ne more biti izvoljen za svetnika kmetijske zbornice ali namestnika. Ker bodo kmetijske zbornice za kmeta tako važna institucija kot je na primer za trgovca važaa trgovska zbornica, ali za industrijca industrijska zbornica, aH za obrtnika obrtniška zbornica, zato moramo zahtevati od naših "kmetijskih odborov, da izvolijo v volilno telo res najboljše in najbolj sposobne ter najbolj zavedne kmete {kmetice). Prav tako je dolžnost tlnhov volUfJCga telesii, ds bodo na dan 27. junija izvolili za zbornične svetnike take ljudi, ki bodo mogli isi ki bodo hoteli delati v zbornici v prid kmečkemu stanu. Napačno bi bilo, če bi se smatralo, da je za tako mesto dober vsakdo. Zmagati mora kmečka zavest, solidarnost in vsestranska sposobnost. Podrobnejša navodila za volitev volilnih mož prinašamo v današnji številki v rubriki »Kmečke zveze«. Pred važmo obteimieo Minister dr, Krek jo govoril te dni po radiu našim izseljencem v tujini in vsemu svetu. Govor je bil posvečen 20-letnici tako-zvaue majniške deklaracije (spominske izjave). G. minister je izrekel med drugim tudi to-le: »Predragi Slovenci in Slovenke! Pred mikrofon me je privabila posebna priložnost V 'etošnjem mesecu maju praznujemo Slovenci 20-ietnico, odkar so naši poslanci v dunajski skupščini v našem imenu dali izjavo, da hočemo z južnimi brati ustanoviti lastno državo. 20-lotnico majuiško spomenice praznujemo. je 30. maja 1917. leta, ko je narodni jugoslovanski klub in sedanji notranji minister Jugoslavije Korošec zahteval, da se vse ozemlje, n® katerem bivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi v samostojno državo, v kateri bo prenehalo vsako narodno gospodarstvo tujca, in « hodi zgrajena na demokratičnih temeljih. J° rnajniško deklaracijo takratnih dunajskih ®*stopnikov je sprejel ves narod z ogromnim navdušenjem v svojo lasi. Nadškof dr. Jeglič se je sam postavil na čelo deklaracijskega gibanja. Sklical je zastopnike poedinih političnih strank v Sloveniji na dogovor in ker so drugi okleva) je aamd s svojo duhovščino najprej podpisal majsko spomenico. Za njim so se podpisali predstavniki takratne slovenske ljudsko stranke, narodno napredne stranke, krščanskega socijalnega delavstva. Spomenico so pozdravili in podpisali duhovniki na svojih dekanijskih zborovanjih, vse slovenske občine in na koncu so slovenske žene in dekleta zbrale posebej 200.000 podpisov in jih slovesno izročilo na narodnem zboru v Ljubljani dr. Korošcu v roke. Majniška deklaracija Jugoslovanskega kluba v zvezi z izjavami predstavnikov vsega slovenskega naroda je bil zgodovinski akt, ki je gotovo v največji meri odločil usodo Slovencev in je zato soustvariteljno dejanje Slovencev pri ustanavljanju sedanje jugoslovanska države. Ko je spomladi leta 1918. hrvatski poslanec dr. Smodlaka govoril o majnlški spomenici, jo ugotovil, da še noben narod v Ev- ropi do tistega dne ni bil izvršil takega ljudskega glasovanja, kot so ga napravili Slovenci z rnajniško deklaracijo za svoje zjedinjenje. Bila je majska spomenica krona velikega dela, ogromnih žrtev in silnega junaštva, s katerim so Slovenci branili in zahtevali svojo narodno samobitnost in končno svojo narodno samoupravo po načelu samoodločb naroda. Ta misel je v Slovencih živela, odkar so m narodnostno zavedali in na narodnostnem ns» čelu organizirali. Prvi cilj, ki ga stavi vsak narod, jo prirodna zahteva po združitvi v isti državi in kolikor j© mogoče v eni samoupravni enoti. To je veljalo tudi za Slovence, Prvikrat smo mogli Slovenci izpovedati žeijo glede naš« politično usode v letu 1848. Ko je v bivSi A v-stro-ogrski monarhiji zavladalo ustavno živijo, nje, takrat smo zahtevali >zedinjeno Slove' nijo<. Zahtevali smo, da se vsi Slovenci, koroški, kranjski, štajerski, primorski, madžarski, istrski, tržaški, iz Furlanije in Benečije združijo v eno samo upravno celoto, ki naj ima svojo samoupravo, svojo politično vodstvo, svojo kulturo, in gospodarstvo po načelu: ©n narod, e« jezik, ena upravna enota. Tega cilja Slovenci nikdar v zgodovini popolnoma nismo dosegli. AH narodna misel se jo razpisu*-tevala v nas. Dvignil se je narodni ponos, ki se je razžareval iz slovenske v Široko jugoslovansko in splošno slovansko zavest, da moremo Slovenci srečno navezati svojo usodo le na brat© na slovanskem jugu. Minila je nedemokratična doba in da® 1. decembra 1870 je prišlo do prvega sestanka slovenskih, hrvatskih in srbskih politikov v Ljubljani pod predsedstvom tedanjega voditelja Slovencev dr. Bleiweisa. Zastopniki Hrvatske Slavonije, Dalmacije, Vojvodine in Reke so tedaj napravili skupen načrt, v katerem pravijo med drugim: »Da se zadovolji enakim skupnim potrebam in tako zagotovi narodu obstoj, oni zedinjujejo vse svoje moči in obljubljajo, da bodo le skupno nastopali v vsem političnem življenju .« Jugoslovanska misel je bila tako živa, da je v dobi bojev krščanstva narod na Balkanu v letih 1875, to je v dobi hercegovske ustave vojne Srbije in Rusije proti Turčiji ter avstrijske okupacije Bosne ter Hercegovine slovensko časopisje veliko pisalo o vstajonju Slovanov na Balkanu. Že v šolskem letu 1875—1878 je takrat še mladi dr. Janez Krek razlagal svojim sošolcem, kako velika bo država, ko so bodo združili Slovenci, Hrvatje in Srbi v ono državno enoto. »Slovence« je 5. marca 18715 že napisal preroške besede, da bo prišlo do združitve vseh južnih Slovanov v eno državo. Vsi Slovenci so bili prepričani, da zmaga kronskega orožja na Balkanu pomeni zmago Slovanov na evropskem jugn. Na ogromnih na« rodnih taborih so politični voditelji Slovence" V l:udili narodno zavest v duhu Slovenstva, Jugo-siovanstva in Slovenstva. Obenem so Slovenci hiteli ustvarjati svojo narodno kulturo, književnost, umetnost, svojo znanstveno literaturo in organizirati svojo gospodarstvo. Borba Slovencev se je nadaljevala, ko sta prevzela vodstvo političnega življenja dr. Ja-mm Krek in dr. Korošec. Leta 1907 sta ta dva politika v prvih svojih govorih v parlamenta poudarjala, da se hočejo Slovenci s Hrvati in Srbi boriti za svojo popolno narodno svobodo. Siovend so povezali svojo usodo s Hrvati in Srbi tako močno in zvesto, da jih nobena za-hrbtoost, nikako preganjanje in nobeaa sila nt mogla razdvojiti. Zastopnik slovenskega kluba dr. Bmkovič na Dunaju je že takrat leta 1907 Izjavil, d«, so Slovenci naravni zavezniki Hrvatov in Srbov in mora iz njihove borbe nastati posebna jugoslovanska državna tvorba. Zastopniki Slovencev pa so tudi praktično v vsem svojem delu pokazali nesebično požrtvovalnost za jugoslovanske brate. Ni več minulo nobeno zasedanje parlamenta, nobena večja politična manifestacija, da ne bi bili slovenski politiki govori!! o pravnih zahtevah, branili tlačane Bosne, lačne Dalmacije, ali da ne bi napadali avstrijske viade radi preganjanja Srbije. Slovenski politiki, posebno dr. Korošee, so osebno prepotovali vse južne jugoslovanske pokrajine in za vsak slučaj krivice, ki jih je režim napravil bratom, so imeli pripravljen napad, tako, da so nemški dunajski listi ponovno zapisali, da Slovenci kot levi branijo vs© jugoslovanske zahteve in koristi. Le izrednemu pogumu, moči in uplivu osebnosti, ki so takrat vodile politično usodo Slovencev, je pripisati, da so po leto 1909 vsi poslanci na Dunaju napravili snovno parlamentarno skupino: Slovanska enota, v kateri so bili združeni vsi slovenski parlamentarci pod vodstvom voditelja slovenske ljudske stranke dr. Sušteriiičs. Za to novo parlamentarno skupino so pričeli vsi Slovani razen Poljakov orjaSko borbo za narodno osvoboj arije vse slovanska živeli pod bivšo monarhijo. Basi aa vse uradne izjave in tudi naajni-žka deklaracij« morata imeti zakonito oblika, x državnim avstrijskim okvirom, vtssdar so razni slovenski zastopnik« pod vodstvom dr. Korošca ponovno tudi ob svečanih prilikah povedali m danes težko razumljivo drznostjo, da vidijo odrešenje južnih Slovanov samo a-ven meja monarhi j& Tako je poslanec slovanske ljudske stranke dr. VratovSek iti. noveaj-tea 131'i leta »javil, avstrijski vladi v bdi: Avstrijska vladna politika nam je odpri« oči, da sina začeii gledati daleč tja preko meja ob obalah Save. »Slovencc je ob času srbsk® image na Balkanu upal napisati: »T® *raag» m tudi uaže zmage.« Dr. Korošec je 20. maja 1813. teta očrtal stališče svoje stranke z naslednjimi besedami: »Ko eo balkanski Slovani zmagoslavno osvobodili svoje brate, se teh »mag vesele vsi. To je naša naravna pravica, fe> prav vlada med nami išče veteizdajalcev, A veleigdajalci so dejansko oni, ki m svobodno sprehajajo po Budimpešti. Tisto uro, ko «o Srbi osvobodili svoje brate, so ti odprli za Hrvate in Srbe ječe, zakovali svobodo Srbov In Hrvatov, a na ta način nam pokazali pot *a flažo balkansko politiko.« Se isto leto novembra meseca 1913 je dr. Korošec naravnost povedal, da smo »Slovenci uprli svoje moči na aredišde izven mej monarhije.« Stoa&a je biia vojna goba sa vse avstrij-efca Slovane. Zlasti s« južne Slovan«. Dr. A. Korošec jo je takole opisal: »Globoke so rane Vsem Slovencem! Letos bo 1. septembra minilo 30 tet, odkar j® bik na Brezjah, največji slovenski božji potu veličastna slovesnost: kronanj« čudodelne podob* Marije Pomočiti«*. Primerite in hvalevredno j«, de se spezai-njaaao tega veličastnega dogodka is da pokažemo svojo ljube se a do svetega kraja, ki j« drag in ljub vsem Slovencem. Saj ne ne imenujejo Brezje zastonj slovensko »Čenstohovo« in gorenjski »Lurd«, kamor prihajajo tako radi Slovenci iz nate domovine, p« tudi Slovenci, ki žive v tujih krajih in deželah. Odveč bi bilo opisovati vsa romanja iz bližnjih ia daljnih dežel, odveč bi bilo naštevati vsa telesna io duševna ozdravljenja, M so »e izvršila aa pri-prosnjo Matere božje na Brezjah. Koliko žalostnih in zdvojeaih src j« tu našlo tolažbo, koliko obupanih človeških otrok j« dobilo pri Mariji na Brezjah pomirjen ii! Zato je sveta dolžnost vaakegm Slovenca, da sa spomni leto® Marije Pomočnice na Brezjah! Kako ji hočemo pokazati svojo ljubezen i« vdanost? Prav ob 30 letnici njenega kromanja smo si zamislili, da bi bilo potrebno prenraHti prostor pred cerkvijo, da bo že U prostor pričal o svetosti kraja, in da bo ž® zunanjost kazal*, da smo blizu svoje Matere. Načrt je v splošnem zasnovan takole: Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož io Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob oezeseeg® slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trapi« leže križem »veta, po vsak deželah, kjer j« vihrala vojna morija. Spomenik naj bo priča kasnefšira rodovom o velikih žrtvah, ki jih j« prinemi siovesaski narod, sa svojo svobodo, dasi te je bojeval sa tujo koriti. Nekje v parke ae bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda, kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vHm stebra, pa trn kip Marije Pomočnic*. Načrti »o izgotovljeni po ioii MgSeg* svetovnega mofa&m ariu pisA, PSeMfea, ki je poveril izdelavo osnaikov arMtaskta Vateatiačšča. Izvedbo tega aačrt* pa je prevzela Zveza bojevnikov, da se tako oddolži umrlim vojakoaa iz svetovne vojne in da pokrepi vero v pomoč Nje, h kateri so se zatekali v najhujših dneh in pri kateri ge zbirafo vsak® leto t zahvalo in našega naroda. Morje solza in krvi ae zaliva po naši jugoslovajiaki domovini Bokm in Hercegovina obupno kličeia na pomoč. Nepreotana ponižanja spremljajo zgodovino Hrvatov. Dalmacija gleda smrti v oči, od glad« ta političnega preganjanja. Preko kršnih tal Istra stopa glad ia smrt. Izgubili smo vero v »paaje in sodstvo.« Dejansko ao bili južni Slovani v na|-strašnejžem položaju- Kolikor mož in fantov ni bilo v strelskih jarkih, vsi ki so bili narodno zavedni so bili v aaporib ali koafteaciji Slovenija je bila vojao ozernlj® avstrijske armada. Sila avstrijskega generala jo reaala pravica Vsaka najmanjša narodnostna izjava se je sntatrak aa veleizdajstv«. Za. vsak aaiswstejolje poti »Marij« Pomagaj« pri srcu, na župi aH«, na naše ob. I Cme, na denarne zavode in j. n j n' Ni ta način borne najlepše proslav.!,' kronanja in pokazali, da smo kljub velikij, k»tniaa trenutkom, ki to nas v tem razd zadeli, ohranili vero, da smo vredni naslt rodu, ki je izvede! načrte za kr'' vnje. Še j® v na« ljubezen d« nebes. t, ki bo naše delo blagoslovila. Ucliša oogato nagradila pa bo tudi vse tiste, ki ^odo pripomogli, ds bo njeno bivališče na naši Gorenjski tudi na zunaj kazalo čustvo hi srce naSega naroda. S tem bosso vsema svetu pokazali, ds smo Slovenci res >Mari;in narod«. častni odbor: Dr. Marko Natlačen, ban; dr. Ant. Jeglič, liti. nadškof; dr. Gregoiij Rož-man, knezoškof ljubljanski^ dr. Ivan J. Tomažif, knezoSkof Savantinski; p. Bonavcntura Resraaa, rektor svetišča in gvardijan na Brezjah; dr. juro Adiežič, župan ljubljanski; dr. Alojzij Juvan, župan mariborski; Alojzij Mihelčič, župan celjski; dr. Alojzij Remec, župan ptujski; Za župansko Zvezo: Ferdo Novak, načelnik; Jože Strnad, tajnik. Zveza bojevnikov: Mirko ftataj, predsednik; Rudolf Wagner, L podpredsednik; Antoa Drobniž, II. podpredsednik; Rndoll Loke i, tajnik; Ivan Gajš«k, blagajsišk; Rado Šturm, odbornik, Sl®iJ®si$l«i flsm IB SA« cumm P©P@U>M®VSSSB., Ki 04 SVOJIM «T&T8WBM TOPLO P«!PORttTA-m. IZHAJA VSAK »BLAVN1K OB ti « RTAKB HUSiOMO »AMO 1« D1MAMEV. U OKB0A, K! SI MB Hm& SAROfITI VBMCA« JE »SLMVKN85CJ DOM« POPIHA HAMM88TIL0. P8S5T8 KA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-! UAKO, HAJ VAM POSLI« NEKAJ 8TEV1U LISTA HA 08UD, svobodo, če pa je to, kar mi kočamo v^eizdaj^ potem gospodje, vam povem, da alusaie dovolj večal, da bi Mogli obesili vso velei jalee, ta da nimate dovolj pužk, da bi mogli pobiti vse Slovence, Hrvate in Srbe, ki zahtevajo »kupno svobodo in v tem skupnem delu združili »voj« blagostanj«. — Dr, Krek je šsU priliki izjavil: »Kikdar u» bo umrla ye-'" mis-^, da amo Siovend, Hrvatje ta SrW ene, in da spadamo v tno državo ta zato moram® priti do skupnosti«: Cim strašiifcjž© je razsajal vojni rea«i Pjj slovesoski »mljj, tota fldiofeejši eo bili na« poliiiJfei preroki V MjžaJoatoojšeja trenutku je dr. Koroše« ob grotai prerauo umrlega nt. Kreka saklical; »Dvignite glava, ker približuje se uafl« odrešenje.« 32. januarja 1J18 3e dnnajakora parlamentu <}©jal glasno: »Jugosi^ vansikim narodbm, jugoslovansko državoK --Glejte, teko j« raste! naš fl*rod »» drža''kl misel, teko j« nastala majska deklaracija, nsa je privedla v Jagoislavijo. t, Stev. 20- »DOMOLJUB«, dne 20. maja 1937. KAJ JE NOVEGA d Zs častnega doktorja vseučilišč« v angleškem Oxfordu je bi! t« dni slovesno proglašen naš knez namestnik Pavle Ob tej priliki so poudarjali angleški iisti zasluge kneza namestnika za Jugoslavijo in ustvarjanje prijateljstva med narodi. d San dr. Natlačen se je 17. maja udeležil v Brežicah zaključna slovesnosti gospodarskega tečaja, nato je odšel v ljudsko šolo, kjer je bila iepa proslava materinskega dne. d 60 letnico življenja, 36 let duhovniškega dela in 23 let župnijskega vodstva ie praznoval te dni g. Ivan Serajnik, župnik v Kotljah v Me-fiJki dolini. Na mnoga ietal d Dr. Ukmar v Liliji zopet redno ordinira as zobe in splošne bolezni. DOMAČE NOVICE d Lepo priznanje. Ugledni nemški katoliški list »Slimmen dcr Zeit« piše v poglavju •Katoliški obzornik« {Katholische Kulturschau) o Mednarodni katoliški propagandi s sedežem v Ljubljani, takole; Med gibanji, ki se pojavljajo proti brezboštvu, se zadnji čas odlikuje po ivoji gorečnosti najbolj iz Jugoslavije izhajajoči •RcsJnum Christi«. To je navdušen bojni poziv mednarodnega odbora za katoliško propagando, ki se vodi iz Ljubljane. Gibanje, ki hoče pridobiti požrtvovalne katoličane vsega sveta za duhovni boj za Kristusa. Da gibanje prihaja od čisto preprostega slovenskega duhovnika, ki ja pod prejšnjo jugoslovansko vlado za svojo vero trpel v ječi, to po skušnjah cerkvene zgodovine govori bolj z® kakor zoper uspeh. Že ims navdušen odziv iz številnih deželž. In na kongresu, ki bo koncem junija t. L v Poznanju pod protektoratom poznanjskega, dunajskega in Pariškega kardinala, se imajo najti potrebam sedanjega časa primerni ukrepi za praktično "do v tem smislu. Sicer skromen izkaz darov večjezičnega ljubljanskega lista »Regnum Chri-s!i« priča, da je voditelj te križarske vojske pri duhovnikih in lajikih od vzhoda do zahoda livrope našel zaupanje. %«ška kraljevska družin« v svečanih oblekah ljuj® ogromnim mno d Zaslojjmiki 70,008 gasilcev iz vse države so se te dni zbrali v Belgradu, da po ustanovitvi Gas. zveze in sprejetju zakona o gasilstvu prvič izberejo svojo zvezno upravo. Navzoč je bi! tudi minister za telesno vzgojo dr. Rogič, Za starešino gasilske zveze so soglasno izvolili mestnega senatorja iz Križevcev in starešino Gasilske zajednice savske banovine g. Stanka Žagarja. Za prvega podstarešino je izvoljen zasebni uradnik šz Ljubljane in član osrednjega odbora Gasilske zajednice dravske banovine, g. Franc Snoj, za drugega podstarešino pa bančni uradnik iz Zemuna in starešina gasilske župe Belgrad-Zemun-Pančevo g. Stevan Mar-kovič. Za vrhovnega nadzornika je izvoljen g. Ilija Fintar, dosedanji vrhovni nadzornik, mesto generalnega tajnika je pa do prihodnje seje uprave ostalo prazno. Vršilec dolžnosti generalnega tajnika je ostal g. Jaroslav Sei. d Dohodki monopolov v naši državi znašajo 27 odstotkov, ali več kot četrti de! vseh državnih dohodkov skupaj. Samo pri tobaku in tobačnih izdelkih zasluži država po 4 milijone dinarjev na dan. Izračunali so, da zaslužijo prodajalci tobaka {kmetje) skoraj enako, kakor prodajalci tobačnih izdelkov. In vendar je delo kmetov neprimerno težje. d Slovenija plača v sknpno državno blagajno na leto nad 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. Dobi pa iz skupne drž. blagajne za svoje potrebe 450 milijonov dinarjev. Številke nam torej povedo, da ima država v finančnem pogledu od Slovenije velike koristi. d Povi&aae so pristojbine sa dopisnic«; v notranjem prometu, in sicer z veljavo 1. julija 1937. Za odprle dopisnice bo treba z navedenim dnem plačevati 1 Din, za dopisnice s plačanim odgovorom pa 2 Din. d Izredni občni zbor Zveze združenih delavcev je bil 9, maja v dvorani Osred. urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Zastopanih je bilo 32 podružnic s 65 odposlanci, Po raznih poročilih so izvolili nov odbor. d Kmetje, ki dolgujejo denarnim zavodom nad 25.600 din, morajo po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov prositi na sodišče za znižanje svojega dolga. Opozarjamo, da poteče rok, do in s kronami na glavah se po kronanju zahva-i, ki jo pozdravljajo. ■•'. /'i» >(/wmrti;mM £ti[H Q|Im i« regiur. S Si. 1 od * XII. lito. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm»m kdaj se morajo take prošnje vložiti, končnove-ljavno s 1. junijem 1937. Kdor ni te prošnje S« napravil, je sedaj zadnji čas, da jo napravi. Prositi mora za znižanje vsakdo, katerega dolgovi pri denarnih zavodih so znašali skupaj 20, 4, 1932 nad 25.000 din. d Z diasatttom nad evharisfi&td križ« Kakor se je v zadnjem času zgodilo že v več krajih na Slovenskem, je padel te dni tudi evharistični križ v Kamniku kot žrtev oboževateljev rdeč« Španije in boljševiške Rusije. Okoli pol 1 ponoči je nenadoma zagrmel silen strel. Kamniški prebivalci so vstajali in pri oknih vsi začudeni in vznemirjeni skušali ugotoviti, kaj naj pomeni strel sredi noči. Oni, ki stanujejo blizu Starega gradu so takoj za tem, ko je odjeknil stre!, slišali močan trušč. Kmalu pa je ves Kamnik zvedel, da je zločinski bogoskrunski strel raznese! evharistični križ. ki je prej kot nek varuh in pomnik vsem tako ponosno stal vrhu razvalin Starega gradu. Na razstreljenih kosih ev-harističnega križa se točno vidi, da je to bogo-skrunsko dejanje bilo skrbno pripravljeno. Križ je bil navrtan in je bi! vanj vložen dinamit, do katerega je vodila vžigalna vrvica, ki je segala do pobočja grička. d Posledice dolgotrajnega deževja. Deževje je ponehalo, a posledice so se šele sedaj pokazale. Pri mnogih vaseh so obsojane njive pod vodo, tako Podborštom, v občini Št. Vid, v Do-bravini v občini Veliki gaber, v Velikih dolih, občina Veliki gaber. Nekaterim posestnikom j« voda zalila njive, na katerih imajo do 20 mernikov žita vsejanega. Ker bo voda stala vež tednov, bo setev popolnoma uničena. Zopet bo pomanjkanje živeža pri mnogih kmetovalcih. d Konaj en zdravnik pride na 478.5 prebivalcev Črne gore. Vsa zetska banovina ima 910.000 prebivalcev in le 193 zdravnikov. Ce bi bili ti zdravniki sorazmerno porazdeljeni po deželi, bi jih bilo za vse prebivalstvo dovolj. Vendar se jih pa večina drži mest, oddaljenejše vasi pa sploh ne morejo v primeru potrebe do zdravnika. Večina ljudi pa sploh nima sredstev, da bi zdravnika plačala, če bi bival tudi v bližini. d Vesele Biakošti. Ljubljanski izletniki so imeli za letošnje binkoštne praznike res lepo srečo. Železniški promet je bil v soboto, nedeljo in v ponedeljek v Ljubljani prav ogromen.; Samo na Gorenjsko je v soboto in nedeijo odpotovalo kakšnih 10.000 potnikov, v ponedeljek pa okoli 2000. Na Dolenjsko je odpotovalo v soboto in nedeljo okoli 5000 potnikov, v ponedeljek pa 1000. V Kamnik je odpotovalo v soboto in nedeljo okoli 1000 potnikov, v ponedeljek okoli 500. Velike pa so bile tudi ekskurzije v Italijo. Skozi Ljubljano je na Rakek in čez mejo iz Slovenije potovalo po železnici nad 3000 potnikov, ki so bili namenjeni deloma 3« .v Postojnsko jamo, deloma v Trst ali y Benetke. V te številke pa niso sevsda všteti potniki, ki so potovali z avtobusom. Vse polno potnikov, ki so po številu še presegali one z železnico, je odpotovalo z avtobusi v Italijo, pa tudi v druge smeri, zlasti na Gorenjsko in Štajersko, Lep je bil tudi izlet slovenskih vernikov na Trsat, kamor je odšlo nad 600 Slovencev. d Birma t ljubljanski stolnici Na binkošt-no nedeljo je bilo v ljubljanski stolnici birmanih 1381 birmancev in birmank, v nedeljo popoldne 553, v ponedeljek dopoldne pa 217, skupaj 2151. Lani pa je bilo birmanih na binkoštno nedeljo dopoldne 1235, popoldne 351 in v ponedeljek dopoldne 212, skupno 1798. to se pravi 353 manj kakor letos. d Za izpostavo (ekspozituro) kmetijske zbornice. Na občnem zboru mariborske podružnice vinarskega društva je bil sprejet predlog, da se mora ustanoviti v Mariboru izpostava kmetijske zbornice, ki je baje potrebna zlasti zato, ker je Maribor središče našega vinarstva in sadjarstva. d Z netopirji hočejo panati komarje. Ha izviren način se bodo Osiječani začeli boriti proti nadležnim komarjem. Komaj se namreč začno lepi dnevi, že se v mesto selijo jate komarjev iz bližnjih barjanskih močvirij. Koliko jeze in nevšečnosti povzročajo ljudem, ni treba še govoriti. Najbolj učinkovito sredstvo, da bi se ta nadlega odpravila, bi bila regulacija Drave, ki se v okolici razliva in dela mlakuže in močvirja, v katerih se plode komarji. Ker pa denarja za regulacijo ni, malarija se pa pojavlja vedno pogosteje, bodo za boj proti komarjem mobilizirali — netopirje. Izkustva v drugih mestih Evrope so pokazala, da se netopirji za tak posel odlično izkažejo. V mestu je treba zgraditi torej nekaj lesenih stolpov, da se v niih naselijo netopirji. d Težka blagajna, a m«!o denarja, V noči na nedeljo je bil izvršen v Dolnji Lendavi drzen vlom. Vlomilska tolpa je vdrla v poslovne prostore našičke družbe, ki ima v Dolnji Lendavi veliko žago. Vlomilci so se spravili nad blagajno, ker pa a svojim preprostim orodjem niso mogli najmodernejše blagajne načeti, so jo naložili zunaj na kmečki voz. Moralo jih je biti precej, kajti blagajna tehta 6000 kg. Poleg blagajne pa so odnesli tudi omaro z raznimi spisi ter vse skupaj odpeljali par kilometrov proč od Dolnje Lendave na nek travnik in tam navrlali blagajno. Bili pa so razočarani, ker so našli v njej samo 2000 din. Razbito blagajno in ! omaro so pustili na travniku in zbežali v noč. i d Staro jahalako bodo podrli Ob Bleiwei-| sovi cesti v bližini bstnske palače je stara ja-I halnica. Mnogi ao zahtevali, naj se ta stara zgradba odstrani in naj se prostor primerno zazida. Poštna hranilnica v Belgradu je sedaj kupila od Ljubljanskega jahalnega društva omenjeni svet za 1,200.000 din, tako da pride kvadratni meter nad 565 din. Določeno je dalje, da se imajo vse starinske stvari, ki predstavljajo kako vrednost in ki se bodo slučajno pri odko-pavanju našle, izročiti mestnemu magistratu za mestni muzej, kajti mnogi računajo, da bodo pri kopanju temelja naleteli na kake zgodovinske ostanke. Poštna hranilnica namerava na tem svetu zgraditi moderno, veliko stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Baje prično z graditvijo poslopja že letos avgusta. d Sušilnica, da je ni para, Anton Janežič v Zalogu pri Cerkljah je izumil najmodernejšo sušilnico za sadje. Najprej je izdelal podobno sušilnico v Sadjarskem domu v Šenčurju pri Kai bomo delmii Ledeni svetniki so mimo nas in s tem tudi precejšen del nevarnosti za pozno pomladansko slano. Upati je vseeno, da se bo vreme končno že urieslo, tako da nam bodo omogočena vsa poljska dela Poljedelstvo: Na vrsto pride okopavanje pese, ki je zelo važno opravilo. Pri drugem oko-pavanju razredčimo prego&te nasade pese na 40 cm. Razredčevanje pese moramo izvršiti čim-preje; ako rujemo že večje in starejše rastline, lahko poškodujetnp s tem tudi one rastline, ki se nahajajo v bližini in ki so določene za nadaljnjo rast. — Tudi krompir moramo pridno oko-pavati. Za mlade rastline je okopavanje neprecenljivega pomena, ker izpolnjuje zelo važne naloge, in sicer: rahlja zemljo, da imata zrak in toplota lažji dostop vanjo, omogoči živahno delovanje bakterij v zemlji, zmanjša nepotrebno izhlapevanje vode iz tal; drobi skorjo na vrhu zemlie in uničuje plevel. Znano je, da izhlapeva iz zbite zemlje vlaga mnogo hitreje, kakor pa iz rahle. Zemlja je namreč sestavljena Iz neštevilnih malih delcev, med katerimi je polno večjih ali manjših prostorčkov napolnjenih z vodo aH zrakom. Ti mali prostori delujejo kakor fine cevčice, pa katerih se voda dviga. Po teh prostorčkih se dviga voda iz spodnjih plasti v zgornje in končno na vrh zemlje, kjer izhlapi. Na ta način se zbita zemlja za časa vročine hitreje osuši kot pa rahla. V našo korist pa je, da premočno izhlapevanje preprečimo. Ako zrahljamo plitvo gornjo plast zemlje, napravimo v njej večje praznine, ki prekinejo nadaljnji dvig vode. Voda ostane v spodnjih hlad- nejših plasteh, ne more izhlapevati in tako ostane rastlinskim koreninam na razpolago tudi za časa suše. V tera obstoji ravno važnost ©kopa-vanja, katerega ne smemo zlasti v spomladanskem času nikdar zanemarjati. Živinoreja: Večina je že pričela z zelenim krmljenjem. Pri tem naj se vsak strogo drži navodil, ki so bila podana že v prejšnjih številkah, — Zlasti previdni moramo biti pri krmljenju in-karnatke in mlade domače detelje, ki tako rada povzroča napenjanje. Pri mladi detelji moramo posebno paziti na jo, da se ne ugreje in ne postane veia. Med deteljo mešajmo seno in slamo. — Vprežnc živino krmimo s suho krmo, vsem ostalim živalim pa pokladajmo zeleno krmo. — Ko začnemo goniti živino na pašo, ji dajmo, preden gre na pašo, nekoliko suhe krtne; v začetku jo pasimo le malo časa. Po paši ji pokladajmo zopet nekoliko suhe krme. Živino, ki mora oditi na planinske pašnike, je treba že pred odhodom na planine dobro pripraviti na pašo. Mlado živino, ki še ni privajena na pašo in hojo, je treba zlasti na hojo toliko boij privaditi, čim daljša je pot na planine. — Tudi ona živina, ki se ne pase, se mora dovolj gibati v primernem tekališču. — Počasi se približuje vroči poletni čas in z njim tudi nevarnost za izbruh raznih kužnih živalskih bolezni; zato skrbimo 8talno za največjo »nago v hlevih. Sadjarstvo: Pri precepljenem drevju zavarujemo cepiče, oziroma rniade s palicami ali loki iz šibja, na katere »e mladice privežejo. Na cepljenih mestih odstranimo vse poganjke, da ne ovirajo nežnih mladic v njihovi rasti. Vsi. ki trpite« pa hurjih očesih trdi koži in zaraslih nohtih, pridite, da Vam lih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi ?,a vsako delo. Parno is kadno kepali&e v hotelu 8lon — Frančiškanska ulita H. Odprto ob delavnikih od 7.80 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12 ure. kranju. Njeno izdelavo je pohvalil tudi okrajni kmet. poročevalec v Kranju. Zdaj pa je svoj izum še izpopolnil. Njegov izum je zelo praktičen in priporočljiv za vsakega sadjarja. Kdor želi imeti res dobro in moderno sušilnico, si jo lahko ogleda do 1, junija na domu Antona Ja-nežiča v Cerkljah pri Kranju. d Tramvaj, ki vozi s hitrostjo 60 km na uro, je dobil Zemun, Vozovi so dolgi skoraj toliko kot znani železniški Pullmannovi vagoni, d IzkupiS jo je. Prešuštnika je na poseben način kaznoval kmet Ivan Sčrbak iz Trebarje-vega pri Sisku. Zalotil ga je pri svoji sinahi ter ga s sekiro prisilil, da se je slekel do golega. Nato mu je sesskal obleko, ga zaklenil v sobo in šel poklicat svojega sina, starše snahe in sosede. Prešuštnika je bilo pred ljudmi tako sram, da je na kolenih prosil, naj ga ne preganjajo, Toda kmet je bil neusmiljen in mu je dal le srajco, da je pobegnit. Toda »redi polja so ga prijeli orožniki ier ga zaslišali. Tast je pognal nato iz hiše tudi nezvesto snaho, d 7 milijonov za javna dela- Ministrski svet je med drugim odobri! vsoto 75 milj, din za javna dela. Po zaslugi obeh slovenskih ministrov dobi Slovenija 7 in pol milj. din za javna dela. d Te dni so morali zapustiti naše državo na poziv banske uprave vsi inozemski državljani, ki so bili zaposleni kot predmojstri in podobno v tovarni L.aarich v Konjicah. d Novo gimnazijsko poslopje so blagoslovili ono nedeljo v Šibsniktt. Stalo je nad 6 milijonov dinarjev in je med najlepšimi v Evropi. d I. Perdan msledniki, Ljubljana, Krekov trg 11, (po dmmie Vrline) stara trgovina špe-cerije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča so Marija Zgonc, lastnica. d Pod vislicami ce je zahvalil za pravično sodbo. Te dni je krvnik Hart v Negutinu obesil dva razbojnika — hajduka brata Zivojina in Dimitrija Trajloviča, ki sta bila obsojena na smrt zaradi številnih zločinov, izvršenih v okolici Negotina. Hajduka sta imela tudi veliko število pomagačev, da je njihova roparska družina štela okrog dvajset članov, Belgrajski listi poročajo, da sta šla v smrt mirno, eden od njiju pa ae je celo zahvalil sodnemu zboru za pravično obsodbo, Vam nudi centroma »lisama. ifM&itona. v svoli posodi najugodneje. d 52 m visok dimnik so podrli. Ono soboto je bil na Blejski Dobravi dogodek, ki je privabil veliko gledalcev. Podrli so visoki in ponosni dimnik razrušene tvornice elektrod, ki je obstala lansko leto. Dimnik je bil viden po vsej dolini in »o njegov padec opazovali tudi od daleč, Podiranje dimnikov je zanimivo samo po tebi i tehniške strani, zato »e je na Dobravi zbralo veliko Jeseničanov in okoličanov. Dimnik Bo izpodkopali na eni straai, nato podknrih lesene podstavke in visoki kamin, ki je tu kraljeval dobrih 20 let, je zlezel na zemljo. Najprej se je orjak nagnil, počil po sredini, se zavalil Najemnik Kolar zahteva Od kda> pa Bst namizni prt luksuz? t Pojdite jesJ v hotel „Unlon" vi start Izbirčne?! Vam ne diši (Colar? To, pravite, da T je belo? Moji gostje so drugačnega mnenja! Ho, potem po naj Vaš! gostja enkrat peiejo Kaj pa želite, dragagospa? Dobro milo! Izdatno mitol stranke so na-ran&iel M zemljo v prah, kakor zadnji klic industrije, y ji ja nekoč kraljevat nato pa »a razletel v brezštevilne pu*' A kose opskc, d Denar iziisajen is krvi našega delavca. Kaj redko slišimo, koliko zaalužijo pri nas tuji kapitalisti. Eno takih podjetij, kjer delajo težke milijone, je rudniško podjetje, ki se imenuje »Trepča Mineš« v Srbiji. Lani je družba-lastni-cs samo v zadnjem trimesečju zaslužila 63 milj., ietos pa v prvem trimesečju m 56 milij. din. Ia ves ta denar je iztisnjen iz krvi našega delavca, koristi pa za naše gospodarstvo ne pomeni, ker gre v tujino. Pa »Trepča Mineš« ni edini tak primer. d Kdor zna, »na. Kinematograf za svoje gostilniške goste je odprl na svojem restavracijskem vrtu v Zagrebu neki gostilničar. Med gosti je kajpak vse zadovoljno, kajti gostilničar ae pobira nobene vstopnine. Nabavil si je nov aparat in vrti filme, ki so jih drugi kinematografi že odigrali. Zsmisel ni napačna. Gostje bodo ob čaši vina ali piva gledali še film in kar gotovo naročili več meric, kakor pa bi jih brez kinematografske predstave. d Proti trdi stolici in stati žili, sdražem b ssvalom krvi, ntripasjeai mes* in glavobolom je naravna »Fning-Joaeiova« grenka voda že oi davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franu-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ue odreče. Osrl. rtg. s. te. mwi», d Modra galica »Solnce« Celj«, Slovenci imamo že to slabo lastnost, da neredko bolj cenimo tuje, aego domače blago in n« pomi-jlimo, da je tuje blago navadno ne samo s!a-bejše kakovosti, ampak tudi običajno dražje. T® velja tudi za modro galico, ki ao ji v zadnjem času zvišali cene v taki meri, da »o vinogradniki in sadjarji, ki jim j« g»lica neobhodno potrebna, upravičeno ogorčeni. Zato je hvale* vredno prizadevanje podjetja Modra galice »Solnce« Celje, k! je domača ustanova in pro-avaja 99.75 odstotni bakreni sulfat za napm-ro bakreno-apnens brozge. To je cajučirekovi-najcenejše zatiralno sredstvo proti »aodijivim glivičaim boleznim, raznim pale-in rjam, ako se Škropi pravočasno in pravilno. Modra galica »Solne«« Celje j® poleg v«e«a za več kot poldrug dinar pri kilogramu cenena od drugih in zato vsega priporočila vredna. <1 Zanimiv zlat novec so našli nepričako-"no pri nekem fcarajevskera starinarju, zakaj je dal kovati eden od bosanskih kraljev, a znanost in narodno zgodovino je najdba ve-uoa n°vost' kaj« doslej ni bilo »znano, da so d« p pa hrra}ski kralji kovali svoj zlati Po napisih ao ugotovili, da ga je dal Zlat'L Sanski krali Štefan II. Tomaževi«. wik je našel neki musliman v Prijepolju in *a pnnese! v prodajo starinarju, 0(j!o5 6 Mesecev, čeprav J«, kakor »si teki, is kit ° • Pre<* »»ariborskim malim senatom «esla S°'en 46 ietni tesar Anton Recek iz Ve-v Prekmurju radi požiga. Recek se Keda*« * 0mur m *aKle*Q broSurico o n«< bo,te '],morci| perutnjimjalvu, V tej knjiži«! tllH »»vodila sc slike, kako morete pow2-«S»tsodlJt« pri živini z naprednimi metodami. Ufl.Bre* vsake Obveze pilite takoj nai ^ d' d" Zagreb 6, poštni predal 50 je pred nekaj leti vrnil iz Kanade, z: svoje nasilne narave pa se je začel prepit. vsemi svojimi sosedi. Kmalu po teh prepirift pa »o začeli sosedje prejemati grozilna pisma, v katerih se jim obeta maščevanje s požigi. Obdolžili so Receka, da je ta pisma pisal. Receko-veinu sosedu Madjru je bilo v resnici trikrat zažgano, enkrat kopica slame, drugič skedenj, tretjič pa gospodarsko poslopje. Vsi trije požari so bili napovedani vnaprej. Orožniki so zbrali proti Receku toliko obležilnega materiala, da je bi! obsojen na 6 mesecev strogega zapora, četudi je vse odločno tajil. d Požar, Posojilnica v Hotedršci ima svojo hišo, v kateri je pošta, občinska pisarna in mlekarna ter tri stranke. Nedavno je zvečer ob pol It začel goreti lesen balkon pri hiši. Ogenj se je hitro razširi! in uničil ostrešje, eni stranki je zgorelo vse, pa tudi druga stranka j« utrpela občutno škodo. Posojilnica ima na hiši škode okrog 30.000 din, zavarovana pa je bila le za 90P0 din. Kakor vse kaže, je ogenj podtaknila zlobna roka. d Skladišče sena je pogorelo trgovcu Frideriku Topolšku v Slov. Konjicah. d Za vsako malenkost se je razbarila, V Rakovcu v bližini Vitaaj se je dogodil žalosten slučaj, ki je globoko pretresel okolico, 13 listna hčerka lovskega čuvaja Grabnerja, ki je usluž-bea pri grofu Turnu, se je ustrelila z lovsko puško. Rozalija je bila zelo živčno boma ter se j'e za vsako malenkost razburila. Tik pred dogodkom se je sprla »'služkinjo, nakar je zbežala v sobo in se zaklenila. Nekaj trenutkov za tem so zaslišali strel in našli otroka mrtvega. d Bral vlak ga je povoziL Dne 13. maja v zgodnjem jutru so našli na železniški progi pod Tivolijem truplo mlajšega moškega. Nesrečnež se. je bil, sodeč po okoJnostifi vrgel na progo kakšnih 20 metrov nad prehodoin nasproti kina Tivoli. Povozi! ga je brzi vlak, ki ob 6 odhaja iz Ljubljane proti Trstu ia mu odrezal obe nogi nad koleni ter mu prizadel še več lažjih poškodb po vsem telesu. Policijska komisija, ki je prišla na mesto nesreče, ni našla pri njem ničesar, kar bi ji moglo služIti za razspoznavo. Ponesrečenec je bil srednje postave, okrog 30 let star, gladko obrit in še dosti dobro oblečen. d Jermenje g« j« usmrtilo, V Steinklauber-jevi opekarni na Pragerskem je bil zaposlen 33 letni delavec Franc Puklifi iz Vrhloge pri Pragerskem. Delal je pri stroju. Puklič je nenadoma zdrsnil pri svojem delu ter omahnil. Med padcem pa ja zgrabil z rokami za jermen pri kolesu, kar je bilo usodno. V hipu ga je jermenje zgrabilo ter ga treščilo v stroj, ki ga je strahovito zmrcvaril; Pukliču je odtrgalo levo roko, popolnoma izp&hnilo desno nogo, ranilo ga je na neštetih mestih telesa ter mu zadalo nevarne notranje poškodbe. Nezavestnega so tovariši rešili iz smrtnega objema kole«, prihitel je takoj zdravnik, hkrati so telefonirali mariborski reševalni postaj! po avtomobil, pa je bilo vse zaman. Puklič je čez malo minut izkrvavel in izdihnil. d Stattoo dejanji«! podivjasicfi, Svojega očeta in mater je ubil s sekiro posestnik France Znidarič v Muretincifa na Ptujsksm polju. Orožniki so hudodelca, zaprli d P«dtrfsffij«9i poSmi. Trikrat je v osmih dneh gorelo v prekmurski vasi Pariovci. Kmeta Ivanu Hariju je ogenj uničil gospodarska poslopja z vsemi zalogami slasti« in »ena, da ja utrpel 60.000 din škode. Naslednjo noč se je rdeči petelin pokazal pri njegovem zetu Ivanu .... zato bomo odslsl proM (omo t dobrim, davno preizkušenim $CHICHTOV!f* MiiOM mm Krčmarju. Zgorel?, mu je hiša z gospodarskimi poslopji, vsa živina in poljski pridelki. Z njima deli kot retja žalostno asodo pogorelca po-sestnica Frančiška HsrL Tudi njej je pogearelo gospodarsko poslopje. Vsi trije pa niso imeli tiičesV zavarovanega. Prepogosti požari prepričevalno govor®, da požari niso slučajni, temveč podtaknjeni d Mm zid ja padel. O«o dopoldne je en razred neke ljubljanske osnovne Šole. napravil pod vodstvom svojega vzgojitelja izlet na ljubljanski grad. Nadzirate!) je sicer strogo pazil , na razigrane dečke, ni mogel pa preprečiti, da se ne bi nekateri dečki izmakni!! njegovemu nadzorstvu ter »plezali na zid iane. Eden od dečkov pa je padel raz zid, k »reči pa ae pregloboko. Bil je to 10 letni Josip Hubad, sin načelnika banske uprave g. dr. Hubada. Deček ci je pri padcu močno poSkodoval koleno. Pri-hitel je takoj katehet, ki je poslal dva dečka po reševalni avto, hkrati pa je z gradu telefoniral po reševalni avto že g, kapetan Učak. Reševalni avto je dečka prepeljal v bolnišnico, d Novo, takozvano vzorno ljudske šolo dobi poleg Banjaluke, Novega Sada, Niša in Skoplja tudi Ljubljana. d 35.000 din je odobril minister za telesne Tzgojo naroda novo ustanovljeni plavalni šoli v Ljubljani. d Rudarjevo fe življenje vedno na nitk Mina je razmrcvarila rudarja v boksitnem rudniku pri Drnišu v Dalmaciji. Rudar Ivan Lebenko je vrvico zažgal in »e odstranil. Eksplozije pa kar ni hotelo biti. Zato je šel pogledat. Tisti hip, ko se ji je približal, pa je počila. Rudarja je vrglo v »iran in ga tako poškodovalo, da mu najbrž ne bo lahko rešiti življenja. d Tndi mačke lahko zažgejo hišo. V Frau-kovcih pri Ormožu je ono popoldne ob 1 pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Šešerku Matiji. Zažgala je domača mačka, ki {e ležala na ognjišču ter se ji je vnela dlaka. Pobegnila je na svisli in se je tam vnela krma. Posestniku je pogorelo povsem gospodarsko poslopje, hišo so gasilci iz Loperčic, ki so bili takoj na licu mesta, deloma rešili. d Vlak je mislil prehiteti. Blizu Bara v Črni gori je prišlo do težke železniške nesreče, iz Bara je odpeljala lokomotiva z enim vagonoma. Zaradi velikega klanca je že poprej razvila vso brzino. Ta hip pa je nasproti pridrvela derezina, na kateri so se vozili štirje delavci in nadzornik proge. Trčenje je bilo strahovito. Nadzornik proge je bil na mestu mrtev, dva druga pa sta bila težko ranjena. Krivda tc ne-erečo pade na nadzornika proge, ki je mislil prehiteti vlak in pred njim prispeti na barsko postajo, d Nezgode. V St. Vidu nad Ljubljano js vlak podrl 5Qletnega delavca Antona Tratnika, Tratniku je vlak poškodoval gornji del telesa ter mu polomil več reber. — V koloniji v ljubljanskem Mestnem logu je padla ter si zlomila ključnico 9 letna Marija Nikoličeva, hči cest-sega nadzornika. — Na Glincah je padel s ko- lesa 56 letni krojač Lovrenc Gorjup. Pretresel si je možgane in dobil še druge poškodbe. — Z neke stavbe je padel 30 letni zidar Jožet Pod-bevšek. Zlomil si je nogo pod kolenom. — V bolnišnici na Studencu je P" gradnji padel kakšne 3—i metre globoko 36 letni Franc Pod-bevšek iz Prevoj pri Ltskovicl, Poškodoval si je glavo in dobil hude poškodbe. — Hochkrautu Alojzu, delavcu pri III. progovnem oddelku v Celju, je padla tračnica na nogo in mu zmečkala prste. - Kaintz Jožef, 27 letni uradnik v Celju, doma iz Žalca, je na izletu padel in si zlomil roko. — Žičkar Janez, posestnik iz Podvina prš Planini, je doma. padel po stopnicah in si zlomil roko, — Kari Rus iz Peker, ki je zaposlen v mariborski tekstilni tovarni Doctor in Drug, ie iz neprevidnosti prišel z roko v valčni močilni stroj, ki mu je zmečkal levo roko do sredine podlaktnice. • d Pri aaprtja, motajeh v prebavi vzemite zjutraj ua prazen ielodeo kozarec naravae »Fratst-Josel jfrenSIee«, IZ DOMAČE POLITIKE d Občinske volitve za novo občino Kranj bodo v nedeljo, dne 20. junija t. 1. d Svobodna volja se mora podrediti strankarski disciplini. Splitski odbor bivše Hrvat, seljač. stranke je izključil iz stranke tamkajšnjega trgovca Viktorja Raiča, ker se je pustil imenovati za občinskega odbornika. Kakor znano, je ban primorske banovine pred dnevi razrešil petnajst splitskih občinskih odbornikov in na njih mesta postavil nove. Med temi novimi pa je bil tudi trgovec Raič. Mestni odbor bivše HSS utemeljuje izključitev Raiča s tem, da je trgovec postopa', proti načelom stranke, češ da je bivša HSS osnovana na demokratskih temeljih, d Tri različna gledanja. O Mali zvezi piše vatikansko glasilo »Osservatere Romano«, da v njej ni nobene krize, samo tri različna gledanja glede politike držav Male zveze do Rusije, Nemčije in Italije, dočim imaia Jugoslavija in Romunija isto stališče, zastopa ČSR čisto svoje mišljenje. d Žalostni dogodki. Dne S. in 9. maja se je za bivanja hrvatskega pevskega društva Trebe-vič v Senju vršila obenem tudi proslava dneva Matija Gubca in bratov Radičev. Proslave se je udeležilo več. tisoč ljudi iz sosednjih okrajev. U ,,b'etoiw lK*8° » Alteriniji so imeli v Rimu velike slovesnosti. Zlasti "je bila imenitna parada pred palelSo g. Mussolinlja. Delavskega razreda n« be dvigni! ne komunizem n« socializem, ne krščanski leeializem. Dvignil p bo !e živ, celoten katoliški socialni nauk. Ze v teku dneva »o neki neodgovorni ljudje, ki -dminski loški »Pasijon«. Na vse slovesnosti vabimo in prosimo, da bi zlasti Gorenjci v omenjenih dneh ne prirejali večjih prireditev. Za vse to se bodo Ločani — kot vedno - izkazali prav povračljivel Draga tuš. Mrlič na mrtvaškem odru je bi! prt nas še kot ženin oklican v cerkvi 2. maja. Jože Kralič je bil doma iz Osilmce. Ker mu je oče v Ameriki med vojsko umri, se je kot mlad deček z materjo preseli! na Hrvaško in je sedaj kot krepak dečko prišel k nam po nevesto. Med tednom po irvih oklicih pa ga je zgrabila neznana bolezen in e bil iz bolnice ie mrtev pripeljan na dom v Zdi-lovem pri Bosilievem v eoboto, 1. maja zvečer. Tako je bi! v nedeljo zjutraj, 2. maja, še kot mrlič pri nas na oklicih. Obdukcija je baje dognala, d« je bil zastrupljen. Zlobna roka je « tem dala prizadeti družini silen udarec. z klobuk plašča ee» »e««« WNI VE A avCREME n K Uživajte mladost in svobodo, kajti krema NIVEA skrbi za Vašo kožo in jo varuje, kakor pri pomladanskem soncu tako pri dežju in vetru. Samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo iu Vam daje mladosten, svež in zdrav izgled. RAZGLED PO SVETU Bratomorno Komunistično prodiranje na jugu okrog Meda je zaustavljeno. V teh borbah je padla skoraj polovica komunističnih oddelkov, a bo nacionalisti vzlic temu Toledo obdržali v svojih rokah, kar priznava tudi rdeča Vlada v Valenciji. , Na saritanderski fronti, kakor tudi na <>«m madridske fronte so nacionalistični od-Mlkt komunistične napade gladko odbili. Na severnem bijskajskern bojišču gredo nacionalisti kljub obupnim naporom komunistov, počasi a nevzdržno naprej. V I)a so komunisti radi velikih uspehov nacionalistov na severu v okolici Bil bom postali zelo nervozni, kaže tudi ostavka sedanje rdeče Kabaljerove vlade. Sestava nove vlade se Kabaljeri ni posrečjla in je Španski državni predsednik poveril sedaj sestavo vlade socialistu Negrinu. Ta ima nalogo, da zlima novo vlado na najširši podlagi, to se pravi, da sprejme v vlado vse, dobro ali slabo, satno da bo proti nacionalistom in proti Cerkvi. Pa čas gre svojo pot in tudi g. Negrina ne bo rešil španskih komunistov pred porazom, ki jih neizbežno čaka. &VSTRUA s fo in ono s Korotana. Dne 4. maja je v ^ngarci drvar Martin Schvvetger z drugimi to-anši podiral drevesa. Nenadoma se višje nad 2"n odruši od skale vettk drobec, pridrvi v bli-vtti naglici proti delavcu ter ga zadene narav-sv ..v.fe,°' Delavec se ob silnem udsrcu one-št k* 'n PaV čačah pod Dobračem hitijo v gradu grofa Miiristra s pripravami za sprejem vojvode Windsorskega in njegove neveste, a katero se bo poročil v Franciji. —■ Na kolesu se je pri Borovljah smrtno ponesrečila gospa Marija Wle- Spored mednarodnega evharistifnega kongresa za leto 1938. Kot priprava za evharistični kongres, ki bo prihodnje leto v Budimpešti, bodo 23. maja 1937 slovesno začeti evharistično leto, ki se bo kazalo v prirejanju misijonov, tridnev-nic, duhovnih vaj in drugih verskih prireditvah. Cez leto dni, 23. maja 1938 bo prišel v Budimpešto papežev poslanec. Prvi dan kongresa bo posvečen izključno sestankom predstavnikov raznih narodov. Drugi dan bo skupno obhajilo za otroke, slovesna posvetitev otrok in njihovih staršev presveti Devici ter velika mednarodna verska manifestacija. Tretji dan bodo imele skupno obhajilo žene; zvečer pa se bo razvila?procesija na čolnih po Donavi, kakor na praznik svetega Emeriha. Vse mesto bo sijajno razsvetljeno in na vrhu hriba sv. Oerharda bo veličasten ogenj. Četrti dan bo skupno obhajilo za vse. Med zaključnim zborovanjem bo sveti oče nagovoril svoje vernike po radiu. ČEŠKOSLOVAŠKA s »Vsi poslanci so hunpje«. Na nedavni seji češkoslovaškega parlamenta ie prišlo do razburljivega dogodka, ker je v začetku seje vstal neznan človek na galeriji za gledalce, se prerinil v prvo vrsto in za vpil: »Vsi poslanci so oičvred-neži in luinpje!« potegnil revolver ter ustrelil na predsednika poslan, zbornice Malypetra. Krogla je udarila tik nad predsednikovo glavo v leseni stenski opaž. V zbornici je nastala velika zmeda, toda gledalci m že sami takoj po strelu priJeS atentatorja. Na predsednika je streljal brezposelni mlinar Sebesk iz Ogrskega gradišča, ki je pri zasliševanju dozdaj trdovratno molčat o tem, kaj ga je nagnalo na to dejanje. STA L!J A 3 Abesinski podkralj Oraziani je prvič po znanem atentatu nastopil javno 8 kratkim govorom pri proslavi ustanovitve cesarstva v Addis Abebi. V govoru je opominjal italijansko vojaštvo in uasetaike k potrpežljivosti in previdnosti, češ da bo treba šc desetletij, preden bo mogoče zmago varno uživati. — 9000 italijanskih županov je dne 9. maja prišlo v Rim, kjer so se na trgu Venezia poklonili Mussoliniju. Udeležiti so se slavnosti ustanovitve italijanskega cesarstva. — Mussolini je izjavil pri sprejemu jugoslovanskim novinarjem, da se bo belgrajsJki sporazum izpolnil dt> pičice. To niso samo njegove besede, 7" Edini krivci španske Angleški protesiantje, osobito njihova visoka duhovščina, so radi gostobesedni ter zavzamejo v javnosti stališče do vseh važnih vprašanj. Le o državljanski vojni v Španiji, kjer so komunisti in anarhisti na razbojniški način umorili na tisoče in tisoče duhovnikov in redovnikov, ohranjujejo čuden molk. Ne morejo se dvigniti do javne obsodbe teh divjakov. O tem se telo pritožuje angleški laik sir Douglcs v pismu, ki ga je izročil javnosti. Sir Douglas poudarja, da je sramota za krščansko kulturo šn prosveto, da anglikanska cerkev doslej še ni izrekla ene besede obsodbe ali obžalovanja radi ubijanja in mučenja tolikega števila duhovnikov in vernikov v Spaniii. To je dokaz, da je bolj prešinjena z mržnjo zoper katoliško Cerkev kot z ljubeznijo do najosnovnejših načel splošne ljudske svobode in pravice. Sir Douglas poudarja, da sc bo to maščevalo na protestantovski cerk i. bo bo komuni- V vsako hišo Domoljuba) državljanske vojne zem navalil tudi na njo. Tako postopanje angli-kanske duhovščine in tLstih časnikov, ki takšno postopanje odobravajo, angleški narod ne odobrava. Sicer pa ee je tudi iz vrst anglikanske pro-testantovskc duhovščine dvignil odpor zoper tako postopanje. Ko sta namreč dva protestan-tovska anglikanska škofa, ki sta bila v Španiji, okrivila katoličane za izbruh državljanske vojne, je proti njima nastopil protestantovski škof z Oi-braltarja (najjužnejša točka Španije, ki je v rokah Anglije). Izjavil je, da on dobro pozna razmere v Španiji, ker tamkaj biva že nekaj let. Glavni in edini krivci španske državljanske vojne so po njegovem prepričanju španski in ruski komunisti, ki so hoteli z nasiljem vladati v Španiji proti volji ogromne večine ljudstva. Naj bo torej Anglija oprezna, ker bo komunistična agitacija tudi njo zadela in proti tej agitaciji ne pomaga nič nagla sanje demokracije. Naposled anglikanski škof ostro obsoja politiko, ki jo sedanja angleška vlada vodi v španski državljanski vojni in ki se bo hudo maščevala nad Anglijo. temveč takšna je tudi njegova volja. — Tržaške oblasti še vedno preiskujejo, kdo moti radio-oddajanja ljubljanske postaje zlasti pri nacionalnih predavanjih, ki se tičejo narodne prosvete. — Stara granata iz dobe svetovne vojne je v gozdu razmesarila petnajstletnega Albina Vov-ka iz Trnovega, njegovega očeta, ki je delal na bližnji njivi, pa hudo poškodovala. — S strehe je padel in se zelo poškodoval Leopold Berga-min v Gorici. — Zgorela je hiša Franca Crni-goja iz štomača pri Ajdovščini. —- V luži je. utonil dveletni otrok Vito junnan v Cerknem. ALBANIJA s Z revolucijo so poskušali. Albanski tiskovni urad je izdal poročilo, v katerem pravi, da je vrh. poveljstvo vojske poslalo več oddelkov vojaštva proti Argirokastra, ki so ga uporniki včeraj nenadoma zavzeli. Vojaštvo je obkolilo mesto, ne da bi naletelo na kakšen odpor. Proti večeru je mesto padlo brez boja v roke redne vojske. Po vseh krajih južne Albanije vlada red in mir Iz vseh krajev Albanije prihajajo brzojavne izjave o zvestobi. Po najnovejših podatkih sodijo, da so odpor v Argirokastru organizirali komunisli Prednje siraže albanskih vojaških oddelkov, ki so bile poslane iz Valone proti upornikom, so naletele na večji oddelek upornikov v bližini prelaza Priči na cesti med Valono in Te-pelinijem. Po kratkem boju so se uporniki raz-bežali. Vojaštvo jih stalno zasleduje. V borbi je pade! tudi brat vodje vsega uporniškega gibanja Ismet Toto. Razen tega sta bila ubita še dva upornika. — Po zadnjih vesteh je revolucijonar-ni pokret popolnoma zadušen in vsi uporniki pridejo pred vojaško sodišče, kjer bodo dobili to, kar, so iskali. ANGLIJA s Kronanje angleškega kralja Jarija VI. in kraljice Elizabete so izvršili na najslovesnejši način ono sredo. Ob tej priliki so prispeli v London odposlanci vseh večjih držav. Samo Italija ni poslala v London posebnega zastopstva in to radi napetih odnošajev, ki so nastali med Italijo in Angleško radi Abesinije in Španije. Po kronanju so imeli diplomatje važne politične razgovore. FRANCIJA s Za komuniste ena, za katoličane droga mera. Do težkih nemirov je prišlo v francoskem mestu Toulouse pri ononedeljski proslavi praznika Device Orleanske. Za ta dan je vlada, ki sicer dovoljuje vse demonstracije, prepovedala sleherno narodno manifestacijo. I evičarji so v Tou-kitise s kamenjem napadli tamošnjo stolno cerkev, pretepali po cestah duhovnike in politične nasprotnike, ne da bi policija nastopila proti njim. V teh pretepih je bilo 50 ljudi ranjenih. Te dni je imel pokrajinski zbor v francoskem Lionu svoje redno zasedanje. Na dnevnem redu je bil med drugim predlog, naj se nakloni redovnicam sv. Mihaela 6.000 frankov izredne podpore. Te redovnice se bavijo že več let z zapuščenimi, izgubljenimi dekleti, ki mnoge izmed njih pod vzgojnim vodstvom redovnic postanejo zopet poštena dekleta. Minister Ilerriot, ki je vsej prej kot prepričan katoličan, je pri dotični razpravi izja-8« — Glavni urednik francoskega časopisa »Echo de Pariš* je odstopil. Kakor nekaterim znano, je Simon dajal smer listu, ki je bil že dolga desetletja glasilo francoskega generalnega štaba in je zdaj odkrito nasprotoval Blumovi vladi. Vlada je s pomočjo svojih bankirjev Simonu finančno zavila vrat, da bi tako dosegla spremembo stališča pri listu. s »Hindenburg« je bil zavarovan. Ze zadnjič smo poročali o veliki nesreči, ki je zadela nemško zračno ladjo pri pristajanju v Ameriki. Naj danes dodamo, da je bil »Hindenburg« pri neki veliki nemški zavarovalnici zavarovan za 12 milijonov dinarjev. Potniki so bili zavarovani za primer nezgode za 33 milijonov in za primer smrti tudi 33 milijonov, posadka za 15 milijonov za primer smrti in za primer pohabljenosti za 3-1 milijonov dinarjev. Zavarovalnica je izjavila, da bo še nadalje sprejemala zavarovalnine za nemško zrakoplovstvo. s Zakoa c nevtralnosti sia sprejela ameriški parlament in senat. Po novem zakonu bo državni predsednik odločal, proti kateri vojskujoči se državi bodo obveljale določbe novo sprejetega sakona. Po tem zakonu bodo Združene države zaprle v vojskujoče se države uvoz orožja, streliva in drugih predmetov. V vojno zapletena država ne bo mogla v Ameriki niti posojila najeti. s Razno. Za letošnje velikonočne praznike je bilo v San Pedro Ca!., vsidranih šest večjih ameriških bojnih ladij; »Salt Lake City«, »Arizona«, vil tudi tole: »Hočem na tam mestu javno počastiti redovnice, ki vodijo svoj zavod s toliko požrtvovalnostjo. Odločno sem za to, da se d& redovnicam naprošena vsota, a obenem izjavljam, da je ta vsota premajhna. Res ni lepo, da taki zavodi žive od miloičine. Življenje v rodovniških zavodih je ena sama velika odpoved in redovnice, ki zavode upravljajo, si nalagajo ogromne žrtve. Nikdar ne moremo dovolj pohvaliti njih zaslug. »Colorado«, »Mhmeapolis«, »Saratoga« in pa »West Virginia«. Na velikonočno nedijo se je na vseh teh ladjah vršila sv. maša za katoliške mornarje in častnike, pri kateri priliki so vojaki in častniki prejeli tudi sv. obhajila; vseh skupaj ]e bik) obhajanih okrog 1.500. Meri sv. opravilom je moralo biti na ladjah vse mirno in tiho. — 13. junija fcodo v mestu Araarillc, Texas, na nekem trgu na slovesen način odkrili spomenik pokojnemu frančiškanu Juan de Padilia, ki je pred več leti kot prvi katoliški duhovnik misijo-naril po velikih planjavah države Texas in ki je dal tudi svoje življenje za sv. vero, ker so ga Indijanci umorili. — V Clevelaridu je umrla 58-Iet-na Frančiška Levstek roj. Kaplan iz jurjevicc pri Ribnici. — Na sloveči Ya!e univerzi v New Ha-ven, Conn., bo letos dogTajena krasna kapela, vredna 200.000 dolarjev, namenjena za katoliške visokožolce. Vsoto v ta namen je podaril neki finančnik, ki je na tej šoli dovršil šolanje. Posvečena bo sv. Tomažu Moru, ki je bil še!« pred nekaj leti proglašen za svetnika. Ya!e univerzo obiskuje med dragimi nekaj nad 3000 katoličanov. Na Evelethu Mino. je pri delu zapustil solzno dolino Valentin Campa z Gore pri Sodražici. DROBNE NOVICE Po veliki politični razpravi je dobila francoska Blumova vlada zaupnico s 380 proti 199 glasovom. 15.655 m s« je dvignil z enosedežnim letalom italijan. letalski podpolkovnik Mario Teect. Silen val vročine je zajel obale Baltiškega morja. Ljudje se že kopajo v morju in rekah. Število francoskih kmetskih družin se je od leta 1900 zmanjšalo za 3 milijon 700 tisoč! Samo bsezbožnik je dober komunist, se gla« Stalinova poslanica sovjetskim otrokom. 11.350 milijonov lir so znašali po italijanskih vx)datkih stroški za abesinsko vojno. n. SlomSkov zavod v Ljubljani sprejema M prvi gimnazijski razred zdrave, telesno in uinsK dobro razvite, 11 do 13 let stare, predvsem kniei-sko fantke ki eo z dobrim uspehom dovršili 5. rai red ljudske šole, imajo zmožnost in veselje do ure nja in je upati, da «e bodo po dovršenih študija" posvetili redovnemu in duhovniškemu stanu- «" tančna pojasnila daje Slomškov zavod, Ljubljana, Poljanska cesta 6. Priložiti je znamko za odgovu minister Herriot m redovnice h po DOMOVINI Zahraš&kovi materi Naj vam jo opiSem? Nasmeh na obrazu, mo-Ut V rokah. Soda] jo poznaia? Da, prav epra-foiete, to i» tista, ki smo jo tolikokrat videli v cerkvici sv. Krištofa; to je tista, ki je vsak dan prejemala po sinovih rokah Boga v Najsvetejšem 'Zakramentu. To je tista, oni, ki Rte spralavali kdo te M je tako počasi, »laba v nogah hodila preko % • r v _ />A«lfAii in nu«a( T\o (iiifis L»i ?.» I^lfrt tupniftče. Pa je ni več med nami. Pa ne bodite žalostni, Bla je po sinu le k Bogu po plačilo. V ponedeljek zjutraj je poslednjič zatisnila tvoj« trudne, v voljo boljo udane oči. Mlado leta so ji minevala v Preserju, Tu se Je trudila in delala. Ta kot slovenske zemlje je prepojen i njenim delom. Tu je molila in trpela pod plaščem Žalostne Matere Božje, kamor se je tako rada zatekala v trpljenju ia veselju. Pa saj ji je Žalostna Mati Božja tudi izprosila mnogo, mnogo božjega blagoslova. Saj je ravno v tej cerkvici Milostne Matere Božje na žalostni gori doživela to, tesar si vsaka slovenska mati najbolj Seli, kako j« sin pel novo mašo. 0, Zakrajškova mati, hvala Vami Pri »Kovačevih* ee reče hiši, kjer sta z moleči, kovačem vzgajala, oh mati, povejte ie enkrat sami, koliko vama jih je Bog dal? »O, veliko mi jih jo Bog dal, pa aem vse vzgojila. Težko je bilo, telo težko, pa Bog je pomagal. Ko pa je on, mož umrl, saj od tega je ie dolga, dolgo, sem ne uma trudila, de sem vse dobro preskrbela. Potem so mi odSli v Ameriko. Tudi jaz sem Sla. Pa iva se vrnila.< Prišla je a sinom na svoj vrt slovensko zemlje, kjer je preživljala tihe, mirne dneve svojega ve-lera, ki ji ga je vsemogočni Bog naklonil tako gega; saj ji je bilo petlaosemaesot. To je bila mati, ki je vzgojila -- M j Jih po-laamo, tukaj ln ono, ki so še v Ameriki. To je kila slovenska mati; mati vernega, tihega ln glo-hokega življenja. Mati molitve dela in trpljenja. Sv. Krištofa zvonovi zvone Saj zvonili so že mnogim, a sedaj mileje, topleje — g»j poznali so Jo, »aj vabili so jo k sv. Daritvi; saj snih glas ji je oznanjal Ave... " " Zvone tudi preserskl, ki sprejemajo poslednji? truplo njeno, kjer bo ležalo do blaženega združenja. In Ti Mati Žalostna, sprejmi v naročje svoje dušo mrtve hčerke Tvoje. Zemlja se Je nasmehnila, ko Je sprejela, kar Je teniškega. Nebo pa je veselo zajelo duSno njeno. Bič. iz raznih krajev Raka pri Krškem. Praatično popoldne sem »mešal« eratno blato prodi Skocijam Pogledam, če imajo že novega g. župnika, kako poje »Domoljubov harmonij, pa in k šmarnicam grem, sem si mislil. Za župnika ie niso vedeli povedati. Dejali p« 60, d« bo Evharistični križ, ki podžagan pri-dipije o človeški zlobi, kmalu še vse lepži etal. Mimogrede sem pa še v Bučki povprašal kako in kaj. Da so po letih borbe i obnovljeno občino tudi nekdaj (ako sloveči aemnji priSli do primernega prosiora. so mi povedali. Da »Domoljuba« precej imajo in radi bero, pa da od mlade fantovske kou-cregacije pričakujejo uspehov so mi, poslavljajo-čemu ee, zstrjevali. — V Ravnem je odšla v boljše življenje priletna Alojzija Glavaa. Večna luč naj ji sveti! Sfila pri Samberkn. Nit binkoštno nedeljo smo imeli pri nas lepo slovesnost, ki Jo po svoji prisrčnosti lahko imenujemo družinski praznik eele tare. Ta dan je namreč poteklo trideset let, odkar nam iupnikuje naš gospod Jožef Podllpnik. Neprecenljive zasluge si je naš gospod v tem času pridobil zaradi dela v dušno ia časno korist faranov. Ker fsranl poznajo skromnost tvojega gospoda, ki bi odločno prepovedal vsako slovesnost, so delali vse čisto skrivaj in gospoda jubilanta naravnost detektivsko presenetili. rod vodstvom vrlega župana g. Kastellca so farani do podrobnosti Izdelali program proslave, pa g. župnik zato ni uvedel niti besedice. Z zvijačo so ga preprosili, da Je imel sv. mašo ob desetih. Točno ob uri se pojavi v zakristiji g. dekan iz Žužemberka v spremstvu g. ban. svetovalca AL Zupana. Gospod dekan stopi na prižnico In po prekrasnem govoru o nalogah duhovnikovih prebere odlok g. dnezo-čkofa, s katerim Je bil naš jubilant imenovan za duhovnega svetnika. Sledila Je slovesna sv. maša, pri kateri ja domači pevski zbor lepo prepevaL Po maši se ja vss fara zbrala pred cerkvijo, kjer so jubilantu čestitali gg. dekan, župan, cerkveni ključarji, tižiteljstvo in Šolska mladina, zastopniki Marijinih družb, posojilnice. Kmečke zvezo, stranke itd. Gost špalir je jubilanta pozdravljal, ko jo odhajal v župnišče, Vaa fara je vesela in počaščena ob visokem odlikovanju g, župnika. Bog naj nam ga Se mnogo, mnogo let ohrani! Straiišie pri Kranju. Dne 9, maja je umrl tu najstarejši mož uaše občine — Gašper Bajželi. Dopolnil je 88 let. Bil je vedno naročnik naših listov, zvest katoliškim načelom, katerega tudi najhujši pritisk od nasprotne strani ni mogel odvrniti od prave poti. Bog mu daj večni mir! Radiia pri Sevnici. Slovesno praznovanje Marije Pomočnice na Sadni bo v nedeljo 30. maja g sledečim sporedom: Ob 7 skupna maža z nagovorom in obhajilom. Ob 10 pridiga in slovesna služba božja na prostem — ljudsko petje spremlja orkester. Po službi božji shod za solrudstva. — Popoldne ob pol 3 govor ln procesija s kipom Marije pomočnice Po blagoslovu kratka akademija. Otave uud Cerknico. V boljše življenje se jo preselil 27 letni Ivan Zalar, previden z zakramenti za umirajoče. Otave šo niso videle tako lepega pogreba, kot ga je imel rajni Ivan. Vea okolica žaluje za dobrim in povsod priljubljenim fantom. Naj mu bo domača žemljica lahka 1 Žalujočim domačim naše iskreno sožalje! Metlika. Pretekle dni Je v obmejnih hrvaških župnijah bila birma. Zakrament evete birme je delil nadškof dr. Alojzij Stepinao, ki se Je sedaj službeno prvič mudil v teh krajih, dasi ni daleč od tu njegov rojstni kraj. — Ze v soboto se je pripeljal v Metliko šef zdravilišča na Golniku dr. Ko-cert Neubauer !n se Je tu mudi! do torka. Odzval ee Je prošnji krajevne »Protijetične zveze« z velikim veseljem ia pregledal tu lepo število bolnikov, ki so mislili, da imajo v sebi kal savratne bolezni. Res je Jetika pri nas razširjena, a zelo težkih slučajev je ugotovil le malo. Gospod zdravnik so je potem odpeljal tudi v nekatere vasi, kjer je v zadnjem Žasu umrlo nekaj oseb na jetiki, da se sam RAZNO Sreča v nesreči. MoS •voji ženi: »V naglici 'cm pogoltnil zlati gumb M srajce.« Žena: »Sreča » nesreči 1 Zdaj veš, kje 18 gumb nahaja, da ga »e boš Iskal kakor navadno.« Napoleonovega sina bo-» prepeljali v Pariz. V •Majski kapucinski grob-»K'; kjer počivajo člani •"trijske habsburške ro-f0™«. počiva tudi Irup-IS 4™ega sina velikega »»poleona, ki ga je veliki Ws«r imel v zakonu z «v-Mntsko vojvodinjo Marijo ,U;zo- Mladi princ, ca *'tere«» ie bil Napoleon " Ponosen in ga jo ■'rastno ljubil, je »prejel ■W ,roistv" naslov rim-*««» kralja. Ko je bil po- ».M.NS,°le0n P01'015 "jo hčerko in vnuka 1,'H'k' cesar. Mladi in Z mHeni4 " i« Srlmbil. P* a" S®", ,ancler'u Met- ?e i® ba! »-TL PtM|«o* Cm,!8!'4 »", vojvode (rr»lsNa. kakor »o . !|°a/'v.ali- Metternich C„?"JaI v letiki !n e na « iii Vmrlv »'"».ti "«co*i namera- L. Oanghofer: 25 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič »Kajne? Tudi meni je že prišlo to na um!« je za-gepetal Svajker. »Živega krsta ni bilo ca spregled. Ko smo postavljali klošter v Rajtenbuhu, sem bil tudi poleg, ia tedaj so na prvi zvon prišli truinoma: možje, ženske in otroci. In danes ne žive duše! Kaj deš?« »Kar sem rekel že davno: grd, od Boga zavržen kraj! Dobro pomni, kaj boau> tu še doživeli i Se jo že začelo danes!« Jezno je pograbil Vampo leseno akodelo in jo začel drgniti e šopom mokre »rave, kakor bi imel ves ta zavrženi kraj pod svojimi rokami. »Zganci z vodo, kar prvi dan!« Svajker jo zadnjo besedo preslišal; zamišljeno je strmo! v žerjavico, nato počasi rekel: »Morda so pa hiše tako daleč narazen, da ljudjo zvona šo čuli niso.« »Ne česna j! Uro daleč so čuje zvon. Maral ni nihče pritL Pogansko duše, brezverske! Po žlicah jih bomo morali pitati z verol« Svajker je odkimal. »Gozd stoji tu okrog ko stena in požre ves odmev. Verjemi, da niso Culi zvona. Drugi, no vem, a ena... če bi bila ta slišala zvon, ta bi prišla!« Tedaj sta prisluhnila oba. Daljnji glasovi so zazve-neli po hosti; bili so Vacemanovi sinovi, ki so sc sklicevali za ježo domov. »Ljudjo morajo biti nekje blizu,« je zamomljal Svajker. Ko sta. še poslušala, je vzplavala izza Crnokipečih vrhov skoraj polna luna in vrgla bled svit čez goličavp. »Poglej, brat, poglej,« jo zajecljal Vampo in pokazal z roko, »tam se nekaj giblje!« »Kje?« »Pri križu! In plazi se ko volk!« Svajker je pograbil sekiro in v dolgih skokih planil v mesečino. Kraj gozda je videl polzeti senco, zavihtel je sekiro, da bi udaril, toda sredi zamaha jo obstal ko okamenel. Hincula je stala pred njim. »Moj Bog... «5s bi bil zdajle udaril,« je zajecljal. »Odkod si se vendar; vzela ta čas?« »Saj si zvonili« jo zašepetal tanki glas. »Zakaj pa nisi prišla podnevi?« »Prej nisem smela! Morala sem čakati, dokler...« Segel ji je v besedo. »A zdaj vendar ni čas, da bi otrok, hočem reči, da bi dekletce kakor ti, letalo okoli po zapuščeni hosti.« Stopil j« v stran, zakaj njegova senca je črno in široko zakrivala drobno Hinculino postavo; vendar tudi v jasni mesečini ni bil njen obran nič svetlejši; kakor temna kepa oglja je bil videti — le oči so se svetilo. Za čas sta stala molče eden pred drugim; potem je dejal on, trudeč se, da bi govoril iz«, podbudno: »Pojdi domov, deklo, zakaj povedati ti moram: ne spodobi se zame, da postajam tu s teboj v mesečnih nočeh,.. četudi bi sami dobri svetniki r, nebes smeli gledati na naju oba. Pojdi domov! In pridi drugič podnevi!« »Ali boš jutri zopet zvonil?« »Bom, da!« »Potem pridem!« ji je zažuborelo hitro čez ustnic«, »Ne bojim se... in bom že iznašla pot.« Te besede seveda so bile mišljene drugače, kakor si jih je razlagal Svajker. »Prav, deklič, prav! Po božjih potih smeš hoditi vodno brez strahu! Da. deklič, le pridil B« prepriča o razširjenosti jetlk«. Tako Metlika mesto kakor tudi okolica je gospodu primariju za njegov požrtvovalen trud Iz srca hvaležna! — Kulpa po-staia vedno bolj topla; Eo se b» kakih posebnih vremenskih rseprilik, bo v zadnji tretjini tega meseca že kaj primerna ia kopanj®. — V minulem letu ie bilo v metliški župaiji precej požarov. Sedaj so požigaloi to delo opustili in so »e pojavili svojevrstni požigi: kjer so imeli kmetje suh guoj na kupih, se je pripetilo, da je kup čez noč atlel. Kolikor glav. toliko misli, zlobe pa že več! (belica. Nedavno smo brali v »Domoljubu« dopis iz Poljan nad Sv. Loko, v katerem dopisnik pričakuje gospodarskih koristi m naš kraj od nove pogodbe med našo državo in Italijo, zlasti glede izvoza lesa. Za izvoz lesa uam je nujno potrebna carinska cesta v Italijo, 'laka cesta bi bila čez Sovodenj, Lanišče, Znojile, kjer bi se cesta cepila na Idrijo in na Sv. Lucijo. Od naše strani je treba napraviti le poldrug kilometer ceste. Italija jo od svoje strani že dela. Prosimo merodajce gospode, da to upoštevajo. Za našo dolino bi bilo to velikega pomena. Podsid pri Trojanah. V četrtek, dne 6. maja smo pri naši podružni cerkvi sv. Mohorja blagoslovili nov bronast zvon, ki tebta ca. 300 kg in ga pridružili edinemu, ki je preostal izza vojne. Preteklo jesen »e je ta zaradi starosti pokvaril, tako da ga je bilo treba poslati v popravilo. Ob tej priliki so si bližnji možje in fantje nadeli nalogo, da povprašajo za mnenje faranov, če bi bilo mogoče zbrati potrebni znesek za nabavo novega, primerno večisga zvona. Ker je bil odziv zadovoljiv, so prijeli zbirati prispevke. Zvon je bil naročen v Strojnih tovarnah in livarnah. Med pripravami pa so dekleta napletla vence in okrasile cerkev, kar je svečanost močno podkrepilo. Obrede je izvršil g. župnik Iv. Vodopivee. Botrovalo mu je 14 botrov ia botria Vsa slovesnost je kljub manj ugodnemu vremenu lepo potekla. Da-rovateljem in organizatorjem dela bo novi zvon pel hvaležno priznanje. Zagreb. Ob času, ko se pomladansko sonce nagiba k zatonu, se oglasi zvon na hribčku pri Sv. Boku in vabi vse one, ki Imajo v srcu vero in poitenje, k oltarju aiajniSk* Kraljice. To obhajamo vsak dan slovenske 6 mamice. Zdi se nam, kot bi biU doma, v gredi tope Slovenije. Saj sms tudi priSSi nem v Zagreb od vseh strani naše deiela. Tudi i Hake nas je precej, čeprav k šmarnleant ni še vseh. Vsi pridite, fantje in de&Ief«, ki smo rojeni pod reškim zronora, da as bomo po oprav- ljani pobožno*« še kaj ptsneftiSi o na&em doisns. Pa v »Domoljuba« bomo pogledali, feaj nam »»S prijatelj Martin topet amimivaga poreža te našega rojstnega kraja. Lep« pozdrave vsem prijateljem in prijateljicam pošilja Ježe Koatreva, Sv. Lsnsrt nad St. Loko. — Žalosten glas zvonov nam jo naznanil nepričakovano novico, da se le preselil k Vsemogočnemu po plačilo naš nekdanji dragi župnik Janko Mcvželj, ki je umri kot župnik na Krki pri Stični. Hudo nam je bilo pri srcu, ko smo na treh avtobusih hiteli na Krko, da izkažem® g. župniku zadnjo čast. V napol podrtem župni-šču je ležal na mrtvaškem odru... Srčna hvala vsem, ki ste našega bivšega župnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gg. duhovnikom in govornikom ter pevskima zboroma z« ž»-lostinke. Farani Sv. Lenarta g. inpniks Jaiikot« nikdar ne bomo pozabili! Bog m« daj večni mir! Potica pri VSoji žetH na počitnice tjtidie, preprosti In htdi višjft poklicev- ift ii! različnih krajev. Vs« od začetka svetove« vojne pa do «w|« sairfi je bil poslovodja pom. poJt«, pa mu zav»tneži vbc,'i Uk 22 itrt R»o ma# dokazati niti s^naitji« a«. sr»dno«& v poelovjatjui M je prev«« resteo is pošt««, d* bi M do milil kak očitek. — Sicar j« M bil pakdo v' lepoti, »oMnOati iu ceni koakuriratU za vaio izbiro. 5. Razstava »Zivalise« j» najnearens predvsea ljubiteljem živali ia ptic, imela pa bo še pese&es pomen sa rejo« snalih živali. Kajti po!*g vseli vrat perutnine, kancev, Jolobov, ptic pevk lan nakiče-nfe eWt»čnih lihkokTUcev bo nudil* Obiskovalcem praktičen jreegled 6®z vaa oajnovcjia dognanja in tek-uetva v reji malih živali. Potem bom kdaj dobro potipal, kako j» 8 tvojimi dušnimi zakladi.« »S čim?« je jeknila Hincula. »S tvojimi gušnimi zakladi!« j® ponovil resno. »Da ti kar povem: danes ponoči s« mi je sanjalo o tebi.« »Meni o tebi tudil« »Tako? Toda moje sanje *o bile gotovo MjSet Da ti kar povem: Bog, ljudi nag Gospod, so ml je prikazal v sanjah in mi zapovedal, naj te za pokoro čisto umijem.« »To sem hotela narediti danes že sama,« jo rekla, »ali mati so opazili, me zapodi!! od vodnjaka in rekli, da mi potro vse kosti v meni, če so umijem.« Sprva se je Svajker zaradi tega nesporazuma smehljal; toda potem ko so se Hincullne besede tako nepričakovano zasukale, je ves iz sebe sklenil roko: »DekliS! Deklič! Ce so tvoja mati tako hoji hudiča, kakor ima rada drek, mora biti najboljša kristjanka!« Majajo % glavo je zadel sekiro Ha ramo in odSel; po nekaj korakov ee je ozrl nazaj čez ramo: »Podvizaj se, da prideš domov, dokler ti g® sveti mesec na poti« In grodoč proti šotoru, je momljal predse: »Taka mati! Vse kosti, pravit Ali je tO Se mati?« Hincula je negibno stala in gledala za njim. Ko je prišel Svajker do kurišča, kjer je med pepelom tlelo še malo žerjavice, je smuknil iz šotora Vampo, kamor se je bil skril. »Gotovo ni bil volk? Mislim, da sem te slišal z nekom govoriti.« Svajker ja pokimal. »Kdo je pa bi!?« ' »Mojc packa.« »Padca!« je vzkliknil brat Vampo, kakor bi bil slišal najbolj veselo novico. »Zataj sne p« nisi takoj poklical?« Urno je začel tapljati z rokama po temni travi, in ko je ujel trsko, jo jo porinil med žerjavi«) In začel pihati, »Kaj pa po&ajaš?« vpraSal Svajker. Brat ni odgovoril; pihal j© in fulU, dokler ni planil majhen plamenček in prasketajoče objei trsko. S trpo-lečo lučjo je odhitel, Svajker ga jo hotel pridržati, toda brata Varnpota noge so bile hitrejše ko Švajkorjevo roke. Vampo jo izginil v senco hoste, kakor blodna vešča m je lovil ogenj trske med drevjem, in tiho klicaje je odmeval bratov glas: »He! Ti! Dekle!« Cez nekaj časa se je vrnil in si zadovoljno hihetajoč rnel roka »Kaj pa si hotel otroku?« ja zagodmjal Svajker. »Vide! boš jutri opoldne, ko bom prinesel na mizo mlečno juho in maslene žličnik©.« »Pojdi no, berač grdi! Ali pa hidi veš, Ce otrokovi starši radi dajo?« »Kaj ml je do tega! Tem raje da deldič. To moram reči: dobro si zapisan pri svoji packi. Ko sem ji dejal, da me pesti glad, je ni kaj ganilo. VpraSala je samo: ,Kajne, onega pa ne?' Toda ko sem dejal: ,Pač, pač, tudi njemu že kvakajo žabe v želodcu'... tedaj da bi bi! videl...« »A to jo bila vendar laž!« je zraste! Svajker. »Toda pobožna, brat, pobožna! In samo videti bi moral, kakšen je bil uspeh!« Svajkerja očitno ni prav nič gnala radovednost aa-radi teg« uspeha. »Pusti me pri miru!« je »momljal, ošinii jemo brata z očmi in izginil v šotor. 11. Gospod Vače je bi! {»večerjal z Reko in svojimi tremi najmlajšimi sinovi. Med pospravljanjem 1 miz, je odSla Reka v svojo izbo, brez besede in pozdrava. Oče jo pogleda! w» njo. »Kaj jo je pičilo?« vajo »mladega ofla« popeljati nazaj v Pariz in i« slovesno pokopati. Leta i«® J« v Ameriki usulo za rakom samo 63 oseb na 100.000 prebivalcev; to šUvilo smrtnih slučajev se j« »edaj zvijalo na 100 oseb. Britvice iz stekla. Neki bresposelni žešk« st*kl»r je izumil klin« a* briti« « stekla, ki so po ronenitt strokovnjakov izredno prožne Sn esir*, tako a« v t»33 pogleda zelo kašajo i«klene klin«. N)i» ®»"; Žene bodo dosegale P° v prečim starost 100 Gospodinjstvo bo sila prosto, kei bodo Pen'.' posoda in kar I« «P»f* v gospodinjstvo, « P»P*£ ja in se bodo m> uporabi vrgle r stran. Samo v®. liki skrbi ostaneta J/. Vrhnika. Vel vojni invalidi i« Tdov« is; sod- okraja Vrhnike ee polivajo, da se zglaue pri vrtlevnem odboru vojnih invalidov na Vrhniki w< tajniku Jožetu Pavlina, Svabičova cesta 10, zaradi vpisa v organizacijo. Brez Izjeme vsi prlsto-oiis ker le na ta naSin bomo dosegli pravičnejši invalidski zakon, ki se nam sedaj obeta. Zaradi nopisa prinesite vse invalidske dokumente e seboj. Iclasito se na kvatemo nedeljo, zadnji čas Je pa to 30. maja. Prijavite se, da ne bo prepozno! — Vsakdo, ki bo to čital, naj pove prizadetim tovari-jju, Vsi vt enega, eden za vse! Tako si bomo priborili s krvjo fe zdavnaj zasluženo pravice. jaaž ot Dol. Naznanjamo, da bo ustanovni občni zbor krajevne »Kmečke zveze« dne 30. maja (j, v dvorani Prosvetnega društva. Vabljeni ite vsi dobro misleči kmetovalci, da se v naiobil-neišan številu udeležite tega, sta Vas prevaznega občnega zbora. Pomen organizacije bo razložil govornik iz Ljubljane. Vei ete vljudno vabljeni! ježica. Krajevn* kmečka zveza na Ježici bo imela svoj redni letni občni zbor dne 23. maja ob 10 dopolane v šoli. Ker je Kmečka zveza nepolitična stanovska organizacija kmečkega stanu, ker edino ona brani kmečke interese in ee bori, da bi se odpravile krivice, ki se gode kmečkemu stanu, radi tega je dolžnost vseh članov, da se občnega zbora udeleže. Na občni zbor so vabljeni tudi kmetje nečlani, da slišijo, da je Kmečka zveza res njihova organizacija. Prav postno pa so vsbije«« kmečke Jene in dekleta, da se udeleže občnega zbora, kajti Kmečka zveza je tudi nsunesje-ha njim. Dol pri Ljubljani. V nedeljo 23. maja se bo ob 8 zvečer v prosvetnem domu predvajal film iCtrskl sel«, kt je znan po zanimivem romanu, katerega je izda!« pred leti Mohorjeva družba. Sedaj boste pa imeli priliko videti v živi sliki vse te zanimivosti, za kar vse nflše prijatelje prav lepo vabimo. Pre^anjo pri litiji. Ne dopis »opazovalca« iz Sostrega pri Ljubljani, ki je bil priobčen v zadnji Številki »Domoljuba«, Izjavljam podpisana sledeče, ker vem, da je v dopisu mliljena moja go-»titoa: 1. Ni res, da bf bila v moji gostilni ves iai predstave »muzika s plesom«. Bes pa je, da m neki ljudje, ki so prišli na igro, prinesli s se-boj harmoniko in so proti moji volji po igr! Igrali na njo. 2. Da je bil bolj majhen obisk pri igri pa nisem jaz kriva. Lahko rečem, da se je v moji gostilni in trgovini delala reklama za po-set igre. Delila sem ljudem v U namen posebna vabila. Toda čula sem od vsakega, da ne bo šol, češ, kako so se že ankrat sostrakt proavetarjl obnašali, ko ao prišli Igrat na Prežganje. Takrat je bila dvorana polne, ljudi. Ko je igra minila, so Sli vsi proti Besnici, kjer je bila v neki gostilni prava >olicet«. Ljudje so zvedeli, da si Isto društvo tudi letos misli iti v Besniel nekaj takega. In zato — povl zovalcu iz Sostrega — niso prišli ljudje na !■ tekli bo: »Kadar naše društvo igra, shrani da ga porabi v dober namen. Da bi pa m podpirali, da bi pil — ne bomo.« — T»v . splošen ljudski glas. Toda jaz se nifii">-> i tu Aal«»Iie JV0"Ce na'bliže 3,110nrJ? ,"!cir 14 ko CT km bliž« kakor ° ^nsv® leta, >Kaj neki?« je zamomljal Oiloh. »Skrbi jo, odkod naj vzame mož! V leta prihaja.« Cepil j« baS ostraženo steblo strelice, da bi jo operi! s kosma&o divjega petelina. >Saj bi ga lahko že imela!« je zagodrnja! gosp«! Vače. »Halskega upravnika, na katerega smo se namerili pri zadnjem pogonu divjih svinj na meji, je bodla v oči, kakor lisico vabna kura. Mislim, ta bi jo pri priči vaeL« »Varoval se bo,« je meni! Gerold, ki je ležal zlek-ajen na klopi za krušno pečjo. »Ali nisi videl, kako mu je zagodla? Ko jo je hotel .pri nazdravljanju z vinom poljubiti, ga je sunila s pestjo v prsi, da se je zgrudi! pred njo... pa ne na kolena I« »Ah kaj I Saj se je pri tem smejal !« je menil gospod Vače. »Halžan je prijatelj čiste krvi... to se vidi že pri njegovih konjih in pseh. Ako mu kaže, da dobi žensko, kakor j» moja hči, že rad vzame kdaj kak sunek v kup. Dote ji seveda ne bom mogel dati nobene, zato je skrbelo vaSib sedem gobcev. In če ne spravimo kutarjev Kipet iz Gadena, se lahko Čez leto obesimo vsi za zobe. Kako bi mogel Se kaj dekleta dajati!« »V peeteh ima,« je dejal Ofloh, »čemu je treba, da bi imela Se kaj v malhi?« »Prav imaš!« se je zasmejal gospod. Vače. »Fleme na njej, cenim ga za dva trdna gradova.« Gerold se je zahihetal za pečjo. »Mislim, da bo Haistan prejkone izpodletela lestev, ako si bo ta gradova hotel osvojiti!« . ... Tod a t so se zasmejal! vsi, eelo Ajlbert, ki jo »n ves ta čas stal pri oknu in ogledal če* falkenitajnsko, v mesečini se kopajočo steno dol na ribičevo \siio. Maj ga je poklical oče. »Kaj pa stojiS tam venomer? Pnnes desko!« Otrail je kadete se sveče, sedel za mizo in si milil prazni korec iz mogočnega kositrnega vrča. is Čemernega obraza je prinesel Ajlbert desko kocke. »Za koliko gre igra?« je vpraSal in sedel. »Nočem te nič obigrati,« je zagodrnja! gospod Vače in začel postavljati kamne. »Zato pa jaz tebe I Za sladke besede ne igram. Grem raje spat.« Zopet je vstal. »Boš ostal ali ne?« je zavpil starec z zariplim obrazom in treSčil 8 pestjo ob mizo. Ajlbertove oči so se iskrile. »AH hoče® zopet udariti? Bog pa moral že potrpeti, dokler ne prinesem domov zopet kose.« »Tako govoriš s svojim očetom? Posvetim tik (lo-spod Vače je planil proti fantu. Toda Gerold iu OUoh sta skočila kvišku in se zagozdila med oba. Z dvorišča se je začul tnišč glasov in konjski pekei »Fantje so doma k je zaklical gospod Vače, in pozabivM na prepir, je odhitel v vežo. Henink, Zindel, Rimiger in Hartvik so stopili s konj. PriSli so po odprtih stopnicah, ki jih je svetlo obseva! mesec, in zdaj so stali skupaj v veži, gospod Vače in vsi njegovi sinovi. Henink je - pripovedoval. Nobenega koraka in r.obenega zamaha s sekiro niso bili naredili samostanci, o katerem ne bi vedeli poročati ti Štirje ogleduhi. »In kako je z ljudmi?« »Štiri sem zapodil domov, se je posmejal Rimiger, »in jim pregnal vesolje, da bi se Se kaj vrnili.« »Meni se je ujel Ajgel v roke«, je dejal Zindel. »Meni tudi!« je sego! vmes Hartvik. »In Strabe ao prilezli ljudje gor, i, ASava sem bo prišli, in me spraševali, kje da je pel zvon. Pa sem jim podkuril pod noge!« »In ti Henink?« IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH Volitve zbornico v 1. Navodila za volitve volilcev V zadnjih dseh so dobile vse občinske uprave v Sloveniji od svojih okrajnih načelstev uradno sporočilo, kolikšno število volilcev za volitve zborničnih svetnikov in njihovih namestnikov odpade na posamezne občine. Sedaj je dolžnost občinskih uprav, t. j. župana, da skliče uajkesneje do 27. maja sejo občinskega odbora. Na tej seji mora bili ena iznved točk dnevnega reda: volitev volilcev in namestnikov volilcev iz Kmetijsko zbornico. Občinske uprave morajo razen tega dati oznaniti na način, ki ie v obči«! v navadi, da se bodo na tej in na tej seji občinskega odbora vršile volitve volilcev in njihovih namestnikov. V oznanili! inora biti naveden datum seje ter število volilcev in njihovih namestnikov, ki jih bo volil občinski odbor na seji. V smislu čl. 14., odstavek 6. uredbe o kmetijskih zbornicah morajo biti izvoljeni za volsiee zborničnih svetnikov in za namestnike volilcev samo udje dotične občine, ki izpolnjujejo vse pogoje, navedene v členu 13. uredbe. Pogoji 60 v aavadenem členu uredbe našteli pod točkami 1,—8. Najvažnejše vprašanje v tem pogledu je vpra&tnje, sli je občanu, ki ga občinski odbor namerava izvoliti za volika ali za njegovega namestnika, kmetijstvo ali gozdno gospodarstvo glavni poklic. Ofočinsiki odbor mora to vprašanje presoditi po določilih 2. člena uredbe o likvidaciji kmetskih iKv oziroma po določilih 3. člena pravilnika, ki je izšel k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Glede izvedbe volitev zborničnih volilcev oziroma njihovih narciestaikerv veljajo za občinski odbor določila §§ 62. in 64. zske-aa o občinah. Občinske uprave, t. j. obžine&e pisarne, morajo po členu 14.. odstavek 10. uredbe sajkasacje o smth dneh od dne volitev volivcev in njihovih namestnikov poslati pristojni«! okrajnim zodiiim potrjen prepis zapisnika o seji volivcev ki njihovih namestnikov. V sejnem zapisniku morajo biti natančno navedeni tudi vsi osefoni podatki o izvo-Hpcih: priimek ta ime, poklic, bivališče in hifeis številka. Dobro bo, če navedo tudi rojstno leto. Ker se področja okrajnih načelstev ae strinjajo s področji okrajnih sodišč oziroma ker je na pooročju enega okrajnega načelstva lahko več okrajnih sodišč, (ako imamo na pr. v ljubljanskem upravno političnem okraju dve okrajni sodišči: v Ljubljani in na Vrhniki, zato je važno, kaj je razumeti jx>d pristojnim okrajnim sodiščem. Ker se vrše volitve zborničnih svetnikov is njihovih namestnikov na sedežih upravnih okrajev (okraj, načelstev) in so v uredbi o KZ določeni starešine okrajnih sodišč za predsednike volivnih odborov, zato je po členu 14. odstavek 10. uredbe o KZ razumeii za pristojna ona okrajna sodišča, ki imajo svoj sedež na sedežih upravno političnih okrajev, t. j. okrajnih načelstev, Tem okrajnim sodiščem morajo potemtakem občinske uprave poslati — najbolje v priporočenem pismu — potrjen prepis o seji občinskega odbora. V spreimiem dopisu naj se občinske uprave sklicujejo na odredbo !4. člena, odstavek 10. uredbe o KZ, Občinske uprave morajo vsakemu izvoljenemu volivcu zborničnih svetnikov izdati potrdilo, da je bil izvoljen za volivca. Vzorce za la jx>trdila booo občin, uprave pravi čas še dobile od okrajnih načelstev. Vsako potrdilo mora biti opremljeno z uradno zaporedno številko, z občinskim pečatom iu s podpisom župana iu občinskega tajnika. Z Pojasnila k volitvam za volitve volivcev. a) Ker so nastali v pogledu kvalifiakcije zborničnih svetnikov nekateri dvomi in ker se zahteva za volivce zborničnih svetnikov in njihovih »*-mataikov ista kvalifikacija z edino omejitvijo, da morajo biti volivci in njihovi namestniki fiifje občine, v kateri so bili izvoljeni, zato je oblast izdala naslednja pojasnila: Pri prvih volitvah v Kmetijsko zbornico prihajajo z* zbornične avetnike v požtev zgolj osebe, ki »c naštete pod a) 7. člena uredbe o KZ, Zakupniki, ssaapolovinarji, živinorejci, ribiči itd. ue morejo biti izvoljeni niti za volivce in njihove namestnike. flita za svetnike, ker bodo članatvo KZ žcia pridobili pod pogojem, da se priglasi h KZ, ko bo zbornica konstituirana. Posestniki kmetijskih is gozdnih posestev, ki so zavezani plačevanju »cmljarine, so postali z za- konom samim, udje pravno že obstoječih. dejanih pa še ne poslujočih kmetijskih zbornic, dočhn z« visi rešitev vprašanja članstva zakupnikov, nesoo." kovinarjev in drugih od njihove prostovoljne nri glasitve že sestavTjssiim zbornicam. K Ker pa more biti za zborničnega svetnika iz. voljen 1« ud zbornice, velja po členu 14., odstavek 0. tudi za volivca ta njegovega namestnika ista zahteva. Po vsem ieni te mor« pri prvih volitvah za zborničnega svetnika in za volivca zbornične« svetnika in njegovega namestnika priznati kvalifikacija aaa» posestnikom kmetijskih in gozdnih po. sestev, ki m zavezani plačevanju zemljarine iu ki terini je kmetijstvo ia gozdno gospodarstvo glavni poklic. b) Nadalje je bilo posiavijeno vprašanje, ali it osebam ženskega spola, ki izpolnjujejo pogoje, jj ao določeni v uredbi, priznati aktivno in pasivno volivno pravico pri volitvah v Kmetijsko zbornico, Ženska volivna pravica v uredbi o KZ ni izrecno predvidena, niti izrecno izključena. Ker so kine. lijake zbornice stanovska zastopstva, katerih članstvo temelji v giavnem na k me! i ji-, k i in gozdni po-sesti ter nastane po zakonu, zato ni nikakršnega zadržka, da se ne bi osebam ženskega spola, ki izpolnjujejo pogoje 7. in 13. člen« uredbe priznali aktivna in pasivna volivna pravica. Po istimi pogoji torej morejo biti ženske izvoljene za volivk* ni njihove namestnike ia za zbornične svetnice. c) Končno je nastala še potreba razčiščtnji vprašanja prenosa aktivne in pasivne volivne privite, ki ie predviden v členu 13., odstavek 3. uredbe o KŽ. Silo je postavljeno vprašanje, ali more izvoljeni zbornični svetnik ali izvofjžpi volivec prenesti zaupani mu mandat ns svojega potomca, ki dnia aa domačem posestvu in izpolnjuje predpisan« pogoje. Odgovor os io vprašanje je: ne. Mandat — bodisi zborničnega svetnika, bodisi volivca — je alvar čisto osebnega zaupanja in je i«led tega vezan na osebo, ki ji j* bito zau [Janje poklonjeaa Ud zbornice pa lahko ob pogojih, ki so predpisani v uredbi, prenese aktivno ia pasiva« vojivno pravico na svojega poiouca, t. j. legitimacijo ia mogočnost voliti odnosno biti izvoljen za voliva «11 svetnike; ne »noire pa prenesti pridobljenega mandata. Vzemimo za primer okraj Ljubljana: Število volivcev za volitve v Kmetijsko zbornico v ljubljanskem okraju. Volitve zborničnih svetnikov m njihovih namestnikov bodo izvršile po upravno političnih okrajih. Ns vsak okraj — a« W. Hauff - I, O.: >To vse bi bili lahko že tudi poprej opravili,« je dejala krčmarica čemerno. »Primež, sem! Zapri dvoriščna vrata, Jakob, in posveti možu k njegovemu vosu!« Pes je potegnil svoj grozni gobec in tace z voznikovih ram in se viegel zopet prek stopnic, hlapec pa je zapri dvoriščna vrata in svetil vozniku. Na beg ni bilo misliti. Ko pa je premišljeval, kaj bi ai prav za prav vzel z voza, se je domislil zavitka vo-Sčenic, ki naj bi jih izročil v bližnjem mestu. »Konček sveče zgoraj more goreti kvečjemu še četrt ure,c si je dejal; »in luč moramo vendarle imeti!« Vzel je torej z voza dve voščeni sveči, jih skril v rokav in poiskal potem zaradi lepšega svoj plašč, da se z njim, kakor je dejal hlapcu, ponoči pogrne. Srečno je prišel potem zopet v sobo. Pripovedoval je o velikem psu, ki straži stopnice, o možeh, ki jih je mimogrede videl, in kako so vse zadelali, da bi ne mogli uiti; končal je z vzdihom: »Te noči ne bomo preživeli.« »Tega ne verjamem,« odvrne študent; ne morem imeti te ljudi za tako nespametne, da bi zaradi majhnega dobička, ki bi ga od nas imeli, štirim ljudem življenje vzeti. Toda braniti se ne smemo. Jaz izgubim gotovo največ; moj konj je že v njihovih rokih, stal me je 50 zlatov še pred štirimi tedni; svojo denarnico in obleko rad žrtvujem, kajti življenje mi je navsezadnje vendarle ljubše kot te reči.« »Vam ni sile,« reče voznik, »take reči, kakor jih vi utegnete izgubiti, si lehko zopet nabavite; a jaz sem sel iz Švice in imam vsakovrstno blago na vozu i5" in v hlevu dva lepa konja, svoje edino bogastvo,« »Nikakor si ne morem misliti, da bi Vam kaj žalega storili,« pripomni zlatar; »če bi sla oropali, bi napravilo to že mnogo hruščs in truSča po deželi Ampak tudi jaz sem za to, kar pravi gospod tamle; rajši takoj vse žrtvujem, kar imam, in se s prisego zavežem; da ničesar ne povem in nikoli ne potožim, kakor da bi se za svoj mali iraetek po robu postavil ljudem, ki imajo puške in pištole.« Voznik je med temi pogovori izvlekel iz rokava svoji voščenici. Pritrdil jih je na mizo in prižgal. »Pa čakajmo torej v božjem imenu, kaj pride nad naa,« je dejai; »sadimo zopet skupaj in odganjajmo spanec z govorjenjem.« »Storimo tako,« je odgovoril študent; »in ker je poprej prišla vrsta name, vam hočem nekaj pripovedovali.« MRZLO SRCE Prvi del. Kdor potuje po gvabskem, naj bi nikoli ne pozabil pogledati malo v Črni les; ne zaradi dreves, čeprav se ne najde povsod tako neizmerna množica lepo raslih visokih jelk, ampak zaradi ljudi, ki se od drugih okoličanov prav posebno razlikujejo. Večji so kot navadni ljudje, širokopleči, krepkih udov, in človeku se zdi, kakor da bi v krepilnem vonju, ki se zjutraj širi med jelkami, že od mladih nog svobodneje dihali in dobili bistrejše oko in čvrstejši, četudi bolj robat značaj, kakor prebivalci v rečnih dolinah in ravninah. In ne samo po svojem vedenju ln rasti, tudi po svojih šegah in obleki se ostro ločijo od ljudi, ki bivajo zunaj gozda. Najlepše se oblačijo prebivalci badenskega Črnega lesa; možje si pustijo rasti brado, RAZNO Mesevri 5006 m visoko. Sovjeti so napovedali vojaške manevre n» 5000 metrov visokem gorovju Pamirja v Aziji. Manevrov so udeleže vs® vrat* orožja, kar hočejo preizkusiti streljanje v redkem zraku, vojaštvo nastopi v polni vojni opreiffl, Gorov'®, koder se vrii|0 vaje, j« polno prepadov, pečin, skainatifc sotesk, ledenikov in snežen"1 grebenov. Treba bo zato močnih živcev, vztrajnosti in odpornosti. Film o M. Barnardki U Larda, V Franciji »o gotovill film, ki bo prikazoval življ««j« bi. Bernardi« Sublroui. f'10 prikazuje njo kot Pr?Pr°' sto paatirico, njene »ulovite dogodljaje v Lurdu, njeno življenje * samo««' nu sil končno kot svetnico katoliške Cjrkrs. Film so snemali v »s-jih, kjer j* «vela. V!o«° Bernard!« Igra pr®pr»>™ francosko dekle, katerei!« ime ss> ne imenuje, častn* so po zatrdil« oa vide»v »like, ki ksie,° £rikasovanj« Marijino Htyl« Seli«*. kraljev »a njegova **>• aa. Biva abeainaki »lede na njegovo površino in število prebivalstva adoade po i »vetnik in (» i namestnik. Mostne občine »o sestsvai deli voiivnih okrajev, ki v njih Me V reškem voli vnem okraje voli svetnika i» jiatovega namestnika voliva® telo 50 oseb. Ude »Sivnega telesa, t. j. volivce ali volivne može izvolijo občinski odbori oziroma mestni sveti. Ste-vilo volivcev ki pripadajo posameznim občinam, izhaja iz razmerj« kaustmkega čistega dohodka posamezne občine do skupuega katastrskega ti-dohodka celega upravno političnega okraja (vštevši pri tem seveda avtonomne mestne občine, h leže v mejah upravno političnega okraja. Število volivcev ali volivnih mož je določila iianska uprava na temelju podatkov finančnega ravnateljstva v Ljubljani. V ljubljanskem okraj« so volivni možje razdeljeni takole; Mestni občmeki svet bo volil 7 voiivnih mož, občinski odbor na Vrhniki 4, na Dobrovi 3; po dva ps bodo volili: na Brezovici, v Borovnici, v Dobruiijah, na !el pome« svoi« stanovske organizacije iin s kakšnim veselem dela za ajen čim večji razmah, Bilo pa je r«« pravo kmečko zborovanje, na katerem je kot prvi govornik nastopil mt.eAmk Brodar, katerega «o zbcrovalci toplo pozdravili. Za njim je govoril g. dekan Ani.ič. — To zborovanje je bilo pomembnejše ie zaradi toga, ker sc ga je udeležil tudi ban g. dr. Natlačen. Zborovalci so ga burno in prisrčno pozdravili, nakar je imel nagovor, v katerem je toplo pozdravljal del'> Kmečke zveze, izrazil zadovoljstvo nad zanimanjem za stanovalko organizacijo in žele obilo issipe-ha Kmečki zvezi. Navdušenje, s katerim so zborovalci odšli na svoje domove je garancija, da br Kmečka zveza v njihovem kraju svoje delo še razširila in da bo zajela v svoje vrete vse kmeto pa tudi tiste, ki s>o do sedaj stali ob strani. Kmečko rboravanje v Kranj« Zaradi bližajočih se volitev v Kmetijske zbornice, ki bodo v nedeljo, dne 27. junija za naš'" banovino, priredi Okrajna kmečka zveza v Kranju zborovanje vssh kmetov v ponedeljek, dno 34. uiaj." ob 10 dopoldne v Ljudskem doma v Kranju. — Govorijo Mirje govorniki-Umetje in se bodo dotaknili vseh perečih vprašanj, ki so v zvezi z. ustanovitvijo Kmetijskih zbornic. Kmetje iz bližnje in daljne okolice Kranja ter vse Gorenjske — pridite na te »borovanje v obilnem številu. Hočemo tako stanovsko zbornico, ki nam bo res koristila in to pa leži na nas kmetih samih, to se dobro zavedajmo, kakšna ta stanovska zbornica bo! O. K. Z., Krani. Izlet v Belgrad in Šurnadijo. Na številna vprašanja glede izleta, ki prihajajo vsak dan, pojasnjujemo sledeče: Tega izleta se lahko v prvi vrsti udeleže člani Zveze absolv. kmetijskih Sol, ker ta organizacija izlet prireja, veadar s« mere pridružit: vsak kmečki Človek ir. je že veliko prijavljenih izven članstva ZAKŠ. Ženske se tega izleta ne morejo udeležiti. Z doma gremo dne 27. junija zvečer * brzovlakora iz Ljubljane in pridemo v Belgrad ob 7 zjutraj 28. junija. Dva dneva eta določena za ogled mesta in raznih ustanov. Tretji dan obiščemo grob kralja Aleksandra na Oplencu, kjer si ogledamo dvorna gospodarstva ter okolico. Četrti dan, 1. julija, bomo v Kr-»gujevcu, kjer si oglegamo kmetijske Šole, kmečka posestva ter nekaj srbskih .narodnih spomenikov. Isti dan zvečer se vrnemo v Belgrad in napravimo izlet »osi ime .negus« in j« "sedel prestol »judej-««j« leva. ali Salomonov leta 1931, Njegova siarost ni znana, Abesinci P»vijo, da je bil ob prehodil v novo stoletje še «fak. Sodijo, da je' star ".let. Njegova družina ,zvlra P" trditvi Abesin-od kralja Salomona. u tem pripoveduje abe-™ska pravljica: V začet-«» časov je vladala v Su tedanje Etijopije kača, ki je zaVte-»la mnogo človeških žr-["• kraljice iz Sa-'M '« ie posrečilo jo z "'•"o umorili, n..kar je 'a prevzel vladarstvo nad ™°iniim ljudstvom. Ime *»«ie<« abisinskega ce-tfc i?0IMni *raoa tro-^»h«. njegov sin pa >r A,,ao Etje^°meni •razSiri svoje J.n£trttI,ih državah »« *e ""'"i le'"® c?trde,ka« |^Tln!> sokolov te Cn l4i0. Pora- i, a"ne. imenova- '<•„ 'edrr„ ..^obljude-1« videti tu kakor jim je dano po naravi, njihovi črni suknjiči, njihove velikanske Široke, ozko nagubane hlače, rdeče nogavice in šiljasti klobuki s Širokim krajcem, jih delajo nekoliko tuje, toda resne, častitljive. Tam se ba-vijo ljudje navadno s steklarstvom, tudi izdelujejo ure iu jih raznaMjo daleč okoli po svetu. Na drugi atranš gozda prebiva del istega plemena, a radi svojega dela imajo drugačne šege in navade kakor steklarji. Kupčujejo s svojim gozdom, podirajo in obsekavajo svoje jelke, splavljajo jih po Nagoldš v Nekar in z gorenjega Nekarja v Ren daleč tja v Ho-landijo in ob morju poznajo Crnoleščane in njihovo dolge splave. Ustavljajo se pri vsakem mestu, ki leži ob veletoku in čakajo ponosno/če bo kdo kupil njihova bruna in deske; najmočnejša in najdaljša bruna pa prodajajo za težek denar minherjem,1 ki grade iz njih ladje. Ti ljudje so vajeni trdega, popotnega življenja. Od veselja jim igra srce, kadar se na svojem lesu vozijo po rekah v svet, a žalostni so, kadar se ob bregu vračajo. Zato pa je tudi njih praznična obleka različna od noše steklarjev v drugem delu Črnega lesa. Suknjiči so iz temnega platna, črez široke prsi nosijo ped široke zelene naramnice, črne irhaste hlače, ki jim gleda iz žepa šet iz medi kot častno znamenje; njihov ponos in radost pa so jim črevlji, najbrž največji, ki eo kje na svetu v modi, kajti potegnejo jih lahko dv® pedi daleč čez kolena in »splavarjir morejo v njih hoditi v tri črevlje globoki vodi, ue da bi »i nog zmočili. Se pred kratkim so verjeli prebivalci tega lesa v gozdne duhove in šele v novejšem čas« se je odpravila mod njimi ta nespametna vraža. Čudno pa je to, da so ' Šaljivo ime za Holandca (moj goa-pod). gozdni duhovi, ki po pravljici gospodarijo v Črnem lesu, različno oblečeni, prav kakor tatnošnji prebivalci Tako se je zatrjevalo, da se Stekienček, majhen dober duh, pol četrti črevelj visok, nikoli drugače ne pokaže kakor v šiljasteni klobučku z velikim krajcem, v suknjiču, širokih hlačicah in v rdečih nogavicah. Hoiaadski Ooran pa, ki lomasti po drugi strani gozda, je baj« žirokopleč velikan v obleki splavarjev in tisti, ki so ga videli, zatrjujejo, da ne bi marali iz svoje mošnje plačati telet, katerih kože bi se rabile m sije» gove črevlje. »Tako veliki so, da bi Davaden mož do vratu lahko stal v njih,« so rekli in trdili, da oifi ne pretiravajo. S tema gozdnima duhovoma je Smel baje nekod opraviti neki mlad Crnoleščau na poseben način, kakor vam hočem pripovedovati. Živela je namreč v Črnem lesu vdova Barbara Munkova; njen mož je bil ogljar in po* njegovi smrti je navajala svojega šestnajstletnega gina polagoma k istemu opravilu. Mlad! Peter Munk sedel ob svoji kopi, so mu privabljala ker tudi pri svojem očetu ni bil nič drugega videl, kak"r da je ves teden sedel ob kadeči se kopi ali pa da je črn ln sajast, tako da so se ga ljudje ogibali, vozil v mesta oglje na prodaj. Toda ogljar ima mnogo časa, da premišljuje o sebi in drugih, in kadar ja Peter Munk sedi ob svoji kopi, so tnu privabljala mračna drevesa naokoli in globoka gozdna tišina solz« v oči in budila v njegovem srcu podzavestno hrepenenje. Žalilo ga je cekaj, jezilo ga jt nekaj, sam ni vedel prav kaj. Slednjič ae je zavedel, kaj ga Je jezilo, in to je bilo — njegov stan. >Crn, samotarski ogljar!« si je dejal. »Je pač žalostno življenje. Kako ugledni so steklarji, urarji, celo imtzikanli v nedeljo! In če so prikaže Peter Munk, opran in očejen, v prazničnem 4' e ladjo po Donavi in Savi ter ae z nožnim brao-viakom vrnemo domov in pridemo v Ljubljano okrog 9 dopoldne dne 2. julija. 'Iz vožnjo, hrano, prenočišče in razni- vstopnine je plačati 350 Din (za člane Zveze absolv. kmet Sol. 300 Din). Vsakemu prijavljencu pošljemo položnico za plačilo obrokov. Kdor bi se od kmečkih ljudi izleta rad ttdeleftl, naj se takoj priglasi na Tajništvo Zveze absolventov kmet. šol., Ljubljana, Tjrrševa eesU 28-1. ali voditelju Ovseniku Janezu, Predoslje jri Kranju, ker bomo prijavljanje kmalu zaklju-Sili, da izposijujemo potrebne stvari za ta izlet. I Kako je drugod Vzgoja voditeljskih osebnosti. 2e ko sem govoril o nemških šolah u FOh-rerje, sem omenil, da tudi v demokratični Belgiji polagajo veliko važnost na vzgojo sposobnih mladih kmečkih ljudi, ki naj v svojem krapi širijo kmečki pokrei v okviru Kinečke zveze O tej stvari je treba — ker se zdi zelo važna — še nekaj po-vedati. Ko sem se razgovarjal z ljubeznivim voditeljem belg. mlad. kmečke zveze E. H. Engelcnoro, mi je z izrednim naglasom priporočil: »Ce hočete z organiziranjem kmečkega stanu, posebej pa še kmečke mladine popolnoma uspeti, ne začenjajte pri inasi. Mi imamo v tem pogledu za seboj trdo šolo, ki nas je stala mnogo dela in razočaranja. Ni treba, da to šolo ponavljate. Pričnite pri voditeljih iz vrst kmečke mladine same. Te si vzgojite, ]',n dobro pripravite in pošljite v maso. Uspeh vam je zagotovljen, če ste izbrali in vzgojili prave ljudi.« »Kakor v Nemčiji!« sem si mislil. Toda takoj sem misel zavrgel: dult je popolnoma drog! Tu m cobcne napetosti in nasilja, vse je prostovoljno, prijetno. Tam se komandira kakor pri vojakih, tu »e samo svetuje, navaja, pomaga. Le način organiziranja je zelo podoben. In če se je ta način obnese! sijajno tu in tam, mora biti dober in pravilen. Tudi beig. Kmečka zveza hodi organizatorno podobno pot, kakor nemška mhdinsSa organizacija. V večernih šolah se mladina obeh spolov do kraja prerešeta in preceni. Najboljši nadenlči in deklice »e pošljejo v posebne tečaje (Studiedagenl, kjer jih s praktično prirejenim poukom usposobijo za organizatorno delo Pa ne samo za organiziranje Krajevnih stanovskih društev, marveč tudi za vodstvo zadrug vseh vrst, ki so včlanjene v Kmečki zvezi, za prirejanje poizkuševaiišč, skratka, za vse delo na deželi se v takšuih tečajih najzmožnejS mladi ljudje pripravljajo, Ni treba, da bi rtiorau potem biti predsedniki družtev, načelniki zadrug r, , E.____ •„ M -t e, r, i-ei>»q mKltlia <"HT& itd, giavno'je, da so daša vsega gibanja, ena skrivna sila, ki kmečke ljudi druži io giblje. Dinarjeva tožba Lep in svete! sem prišel iz stroja in priromal t vame roke bogatina, s nekoč me dal je za kozarec vina in potem sem roma! brez pokoja. Hitro sem polzel iz rok spet v roke, včasih ce! in včasih na obroke, mnogi radi mene kleli bo, jokali, drugi so pa spet veselo se smejali. Štirje kvartopirci so se zame sprli, zletel sem na tla, oni ao se pa drli. V gostilni vso noč ležal sem pod mizo, zjutraj sem pa razveselil staro Lizo. Liza z mano vred je sto naštela. »Naložita bom še t« stotak, da ne bom na stara leta kakor siromak k V hranilnico je s mano odhitela. Tu v banki zdaj nesrečnik sem — na hladu. Ves žalosten ledene solze plakatu, zamrznil sem in staro Lizo čakam ali pa junaka, da me reši, kot kraljičino v zakletem gradu. Krivček. PROGRAM RADIO LJUSfLJANE Četrtek, 20. maja: 18 Saksofon. 18,40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zabavni količek. 20 Ura francoske klavirske glasbe. 21 Plošče. 21.20 Radijski orkester. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 21. maja: 11 Šolska ura. 18 Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Ura lahke glasbe. 21 Plošče. 21.15 Radijski orkester. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 22, maja: 18 l-iadijski orkester. 18.40 Gorske železnice. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 0 zunanji politiki. 20.30 Ti prešmentani kebri. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 23. maja: 8 Koncert S.30 Telovadba. 9 Cas, poročila, spored. 9.15 Koncert 9.45 Verski govor. 10 Preaoa cerkvene glasbe. 11,15 PlošJ6 11.30 Otroška ur«. 18 Ura lahke glasbe. 17 Kmei tijsk* ura: Pravočasna košnja ln pravilno sprav, ljanje sena. 17.30 Radijski orkester. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Prenos šmarnic iz trnovske cer-kve. 20.10 Legenda o Gospe Sveti. 20.45 Plošče 21 Koncert. 22.16 Lalhfca glasba. — Ponedeljek, 21, maja; 18 0 vajeniškem vprašanju. 18.20 Plošče. 18.30 Slovenska narodna pesem. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert III. drž. realne gimnazije. 21.30 Radijski orkester. 22.15 Lahka glasba. — Torek, 25. maja: 11 Šolska ura. 18 Pevski zbor mestne ženske real. gimnazije. 18.40 Kultura ln svetovni nazor. 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Plošče. 20.20 Ekvinokcij — drama. 22.15 Radijski orkester, Sreda, 26. maja: 18 Mladinska ura. 18.20 Kako 8i napravimo model brez motornega letala. 18.40 Pravo in gospodarstvo. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. d Opozorilo kmetom-dolžnikom. Tisti kme-tje-dolžniki, ki dolgujejo denarnim zavodom skupaj nad 25.000 Din, morajo prositi na okrajno sodišče za znižanje svojega dolga. Tako predpisuje uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Zadnji dan, ko morejo prositi, je 3!. maj 1937, Ce bi kdo še ne bil napravil prošnje, je torej zadnji čas, da jo napravi. Opozarjamo, da more prositi za znižanje vsakdo, katerega dolgovi pri denarnih zavodih skupaj so znašali nad 25.000 dinarjev 20. aprila 1932. n Važno oblikovalce ljubljanskega vele* Bejsnal Ako si pri postajni blagajni nabavile za ceno 2 Din rumeno železniško izkaznico ter celo vozno karto in potem pri prihodu aa velesejem pustite rumeno izkaznico potrditi, »e z isto vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olai-Sava bo v veljavi: za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, za povratek od 5. do junija vključno, Na parobrodih jugoslov. parobro-danskih družb velja popust tf»stoječ y tem, da st s karto nižjega razreda lahko peljete v vUiem razredu: za potovani« r Ljubljano od 20. maia do 14. junija, na povratku od 5. do 20. junija. očetovem suknjiču s srebrnimi gumbi in v novih, rdečih nogavicah in če gre potem kdo za menoj in si misli: ,kdo je neki vitki mladenič?' in hvali sam pri sebi nogavice in mojo lepo hojo, — glej, ko gre mimo in se ozre, gotovo reče: o, saj je samo ogljar-jev Peter.« Tudi splavarje na drugi strani je zavidal. Kadar ao prišli ti gozdni velikani na to stran v lepih oblekah ln so na gumbih, sponkah in verižicah nosili pol centa erebra na telesu, kadar so razkoračeno in z imenitnimi obrazi gledali ples, po hoiandsko kleli in kot najimenitnejši minherji i« vatel dolgih kolinskih pip kadili, tedaj mu je veljal tak splavar za najpopolnejšo podobo srečnega človeka. In kadar so ti srečni segli v žepe, privlekli iz njih cele pesti velikih tolarjev in po fiesticah kockali, pet goldinarjev gena, deset tja, se mu je v glavi kar vrtelo in potrt se je »plazil v svojo kočo; zakaj marsikateri praznik je videl, kako je ta ali oni teh »lesnih gospodov« več zaigral, kakor je ubogi oče Munk vse leto zaslužil. Zlasti trije teh mož ko bili, o katerih ni vedei, katerega bi najbolj občudoval. Prvi je bil debel, velik mož rdečega obraza in je veljal za najbogatejšega moža daleč naokoli. Imenovali so ga debelega Ezokiela. Vsako leto je potoval dvakrat s stavbnim lesom v Amsterdam in je imel ereco, da ga je vedno 2» toliko dražje prodal kakor drugi, da se je lahko udobno nazaj vozil, dočim so morali ostali domov peš hoditi. Drugi je bil najdaljši človek v vsem gozdu, suh kakor trska, imenovali so ga dolgega Golta. Tega je zavidal Muuk zaradi njegove izredno drznosti. Ugovarjal je najuglednejšim ljudem; rabil je, če bo sedeli pivci v gostilni še tako tesno, več prostora l:ot štirje najdebelejši, zakaj nasanjal je ali oba komolca na mizo ali pa je potegnil 3* eno svojih dolgih nog k sebi na klop, pa se mu vendar ni upal nihče nasprotovati. Kajti imel je neverjetno mnogo denarja. Tretji pa je bil lep, mlad mož, ki je daieč naokoli slovel kot najboljši plesalec in ao ga asato imenovali plesiščnega kralja. Bil je revež ia je služi! za hlapca pri nekem lesnem gospodu. Mahoma pa je obogatel; eni so dejali, da je našel pod staro jelko lonec z denarjem, drugi so trdili, da Je nedaleč od Bingena privlekel iz Reua z ostnom, ki splavarji z njim včasih nabadajo ribe, zavoj z zlati, zavoj pa da pripada velikemu nibeiunškemu zakladu, ki leži tam zakopan. Skratka, nenadoma je obogatel in staro in mlado ga je gledalo kot princa. Na te tri može je mislil ogljarjev Peter pogosto, ' kadar je sedel samotno v jelovem gozdu. Sicer so imeli vsi trije grdo napako, zaradi katere so jih ljudje sovražili; bila je to njihova nečloveška skopost, njihova trdosrčnost proti dolžnikom in revežem, kajti Črno-leščani so dobrosrčno ljudstvo. Toda na svetu je že tako; čeprav so jih ljudje zaradi njihove skoposti sovražili, so bili vendar ugledni možje zaradi svojega denarja; zakaj, kdo je mogel tolarje razsipati kakor oni? Saj je bilo, kakor bi denar z jelk otresali, >Te revščine ni mogoče več prenašati,« si je dejal Peter nekega dna ves potrt, kajti prejšnji dan je bi! praznik in vse ljudstvo v gostilni; »če se kaj kmalu ne obrne na boljše, me bo še konec; o ko bi bil ie tako ugleden in bogat kakor debeli Ezekiel ali pa tako drzen in mogočen kot dolgi Golt aH tako slaven ln imeniion, da bi mogel muzikantom letati tolarje namesto krajcarjev kakor plesiščni kralji Le odkod ima dečko denar?« Premišljeval jo vsakovrstna sredstva, kako bi prišel do denarja, a nobeno mu nI ugajalo. volkove ia stseine zajce. Tundre pa »o pravi ptičji raj. Močvirje, obrežja in pustinje »o na gosto »obljudene« od krilatin dvo-nožcev zelo različnih vr»t. Tod je domovina največjih m najlepših sokolov. Mnogi sokoli so čiste bele barve, po velikosti prekašajo alpske orle. Največ pa je videti snežno-belih sov, ki na svojih tihih poletih v jatah obiskujejo tudi največje pustinje, Samojedi jih zaradi užitnega meso ra<,i.„" vijo, njihova prebivali«« so nastlana s perjem te« ptičev. Filmska igralka postal« anna. Pariška film™« igralka Miss Jenny Lu-jteuil je stopila v sfm0" stan. Kot »kraljica lepotica« je postala iilm»<» zvezda. V nekem Mm« je igrala »v. Malo »«?' siko. V tci vlogi i" l« srečala milost poku«, w je ni zavrnila. Očividno ji io sv. Mala Cvetka izprosila to milost. 10 1» pač velik skok, z PM* liškega odr« A taki »kokl danes «>* redki. Ona je že naima«! iretj® izraed igralk, ki to z»dn,e>'.a* »vet presenetil« • tak » »kokem. Nov fokaz, JIa 10 ^ ne mislim, hočem le denar * predno me omamite.-. Ali lVi trd««, ds rm Je te me« okradel. ianed leb predmetov tu poznale kot v t® je moj robec % monogranaom B Sodnik: »To Se ni zadosten dokaz. Jaz imam in >Twl1 lBjlk«. *»i B,i bl1a ukradena felbsrnflt Je 8el na Trost *n prvikrat ridel Čolnarju, ki Je stal tam ob bregu, je dejal, ......~ . Ta Je posodo seveda __________ _ to kovad«. P«wii "«• weka~i epet priSel tam Mimo, ko je bila Stil*, 'Mu proaa siteklenSco morja. Ta Je posodo seveda S1 * " " "eki 11 *n*t »rilL.1 i, ' ste p« Wvellko morja pr©fla».< Aažek da znesek isUrja. Kome ie »radi, ga'je foma vpražsla že je dobil denar. >Ksj fe E asapffli laetnftni čevlji u« nogah m« Je forenil skozi vrata.« Ben&si blagajnik: >Psr mesece« oidklHis ai bs treba, gospe«! ravnatelj, živci nieo čisto v reSn.«; Eavaateij: »Pojdite, pojdite, saj flia adrav l Vatlni iitom Zato Je naJDoi) potrebno v dmiaio-em gospodarstvu, da a, na-btvii- aovovmnl lRUa milo, s i-si-terim te cisti nesnaga m sna, rne-Ilrlo vseb viai s.tua ima v pot uPno fin. moko te grm. Tatto Bi prmra-'.r»ii»D|«, Sita. 6» in denar, — 1RU8 milno b> m >a«»t>«U n% ljubljanskim velesejmu. fiateil sb v: SI od S. do 14. muiJa,. mlin bo praktično v pogonn tr se bodo ml tla ra v.nh Sita«, s: Ha v moso aa ae bo vsak isuso o> »oriSal, k issno sonat mu nudi InUB milu. — Za gogon mlin* »»ilosiisia ista. mot, ki V«a clu}! sa pogon dragib Kospo;la.rr,)iiti strojev. S« priporoča tumiek Štefan, IJiibijana Aleksandrova c. «. - foSt. »r«i. S«. Tudi v Budaiah imajo železnico. Ob neki vožnji Je vlakovodja iz svoje piščalke zgubi! kroglico, ki daje piščalki značilni brlizg. Na postaji je naročil sprevodniku, naj mu hitro preskrbi grah, da ga vtakne v piščalko. V naglici pa se je grah preklal ns dvoje in v čiščalko je spravil samo pol graha. Nato je zabrlizgal, s postaje pa je odpeljalo samo — pol vlaka. Beg. br. 2007.ni. BRINJE, F16E in SLIVE dobite v najboljši kakovosti pri Fran Pogačnik Uubliana Tyrieva (Dunaiaka) cesta 33 -- Javna skladišča SatsJBi zavod. Mati&sr v™ .novu wo«« ramia denarnih savoriov nvjugodnejte 11 odgovor Din 5'- tnsmk Novopoiočenka: »Včeraj sem sama kuhala, mož pa je predlagal, da bi jed dala najprej poku-siti pau. Ali ni to kruto?« Prijateljica: »Pa 8e kako kruto. Jaz sem pa vedno mislila, da ima tvoj mož psa rad.« po nizkih cenah in v veliki izbiri nudi zeio ugodna Oblafilnica za c,iM" Ljsitljiimi, *»rfeva 2S CHiJa fioipudatiltc zveze) Do preklica nudimo večjo količino blaga tudi na hran. knjižico članic Zadružne zveze v Ljubljani, Gospa T. je prigrtnela h peku: »Veste kaj, vaše žemlje eo pa mnogo, mnogo premajhne. Cel r VRien koni' 80 iimpan sprejme takoj. Oglasiti 3e je osebno ali pismeno. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 7980. Hranilne Mss prodam najboljšemu kupcu in 3icer Hranilnice in posojilnice v Višnji gori i S.000 Din in Hranilnice in pos. v Čatežu 16.500 Din. Ponudbe pod »Zapuščina« na upravo lista. Kari Petkovšek, Hra-stje 6, Moste pri Ljubljani. pridno, pošteno ne izpod 80 let staro kmetsko dekle. Sposobna mora biti za vsa poljska in hišna dela, posebno pa za kuho. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Pametna« št. 7994. Pastirja rega, sprejmem takoj. Svetek Uršula, Slape 10, pošta D. M. v Polju. Hlapsa in deHio na kmetijo sprejmem takoj. Gostinčar, K leča 4, p. Do! pri Ljubljani. HssAp napis sprejmem takoj. Anton Bertoncelj, kovač, Cci-njica, p. Železniki. gepelj in mia-tilnioo radi nabave motorja. Okoren Franc, Grosuplje št. 10. za vsa hišna in poljska dela. Nastop takoj. Bolha Frančiška, Hrovača 27, pošta Kib-nica na Dolenjskem. B.,.,i„, na katerem POSBSraO ge redi 8 glav živino, se proda ali zamenja za manjše. Naslov v upravi Domoljuba pod St. 7005, prodaš posestvo ali poljske pridelke » malim oglasom v »Domoljubu*. En sam poskus te o tem prepriča. Optimist: »Jaz trdim, da so ženske sol zemije.t Pesimist: >Ce se ob treh zjutraj primaješ domov, postanejo poper.« je najboljše gradivo za hleve in svinjake. Zahtevajte pojasnila in cene, tudi za drug stavbeni materiioi Telefon 27-16 TyrS«va cest« 36! Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg Telefon 37-52 ».rin ] reii^HJc^p,0'0« p1", aTc lltji^?™^.«.~ P"*'™- »'-'1 >'' ^ «<• .Domoljuba., naročnino. In«' 2'-«, L P-.sebnen. _ Tefelon uredništva In op l" ur.urigonj Pečjak. - Urednik, Jjože Koiiček. - Za Jusoslovaasko tiskarno. <-e& Hromi line vloge rasnih denarnih »svodov vnovčuje, delnice in vrednost«« papirje nakup in prodajo izpoBlnje nailiolje proti eoiovini takoj konr^ii«"11"112* tvrdka Al. PlnniitiieU, tJuWJ®n® Reethovnova ul. 14./L Tele— »Ali si imel mnogo težav, ko si «e u«> troB' peto?« »Samo s sosedi.« _——^ Vrednostne papšrfe kvir 10 1,