NEKAJ OPAZK K SLOVENSKIM KRAJEVNIM IMENOM NA -JANE S pozornostjo sem prebral prvi del seminarske naloge D. Mertelja v Bezlajevi priredbi in nestrpno pričakoval izid naslednje številke JiS. 2e nekaj let raziskujem zgodovino Trsta in njegovega okoliša v srednjem veku. Ob pomanjkanju virov za dobo od naselitve Slovencev do 13. stoletja sem se lotil tudi toponomastike. Zato me je sipis izpod 'peresa strokovnjakov-jezikoslovcev zelo zanimal. Zdaj, ko je izšel v celoti, pa ipodajam nekaj popravkov in dostavkov iz svojih dognanj. Dutovlje po mojem ne spadajo povsem med stanovniš.ka imena, Iker so, kot kaže najstarejši zapis 1281 Dietemdorf (V. Joppi, Documenti goriziani v Archeografo Triestino, Nuova serie XI) le okrnela oblika za *Dutovlie selo. Poznejši zapisi 1300 de Dotoglan, de Dothoglan (Tržaški mestni arhiv, Quaternus decimarum & quarte- 268 siorum Ven. Capituli S. lusti Mart. de Anno 1300; f. 10,26) 1317 de Dutolano, de Dutolan (istotam, Quaternus decimarum Ven. Capituli S. lusti Mart. de Tergeste de Anno 1317, f. 20' in 22) sicer kažejo na stanovniško ime, a so lahko nastali po analogiji z bližnjimi Vrhovljami, Vogljami in Dobravljaimi. Po analogiji so namreč nastale vse te oblike krajevnih imen: Barkovlje iz Bairkola (italijansko Barcola < < Baloola < *Valcula < *Valliciila) ; Zavije iz Zavle (ital. Zaule s starejšo ladinsko obliko Zaulis); Bane iz Bani (leta 1647 je bila tam le ena hiša, last Matije Bana, in se je kraj imenoval Buzel od ital. Busello, Tržaški mestni arhiv, PerticazLoni del 1647); Frneče, uradno Femetiči oziroma Fernetti, iz Fmeči (skupina gostiln, namenjenih počitku voizmikov na cesti, iz 1. 1779 ipo vsej verjetnosti ni starejša od ceste same); Padriče iz Padrič po zgledu bližnjih Trebč (v zemljiški knjigi Padrich, Trebich; enako na avstrijskih sipecialkah; ital. Padriciano, Trebiciano). Trebče so dejansko stanovniško ime, kot izpričujejo najstarejši zampisi 130O de Trebechano (TMA, Quaternus iz 1. 1300, f. 39'), 1328 de Trebecarw (TMA, Vicedominaria vol. 4. f. 124), 1337 de Treybechano (TMA, Viced'ominaria vol. 12. f. 47; diftongi so značilnost nekdanjega tržaškega romanskega narečja), in sicer od antroponima Trebeč. Pni Padriöah pa je nemogoče, da bi šlo za stanovniško ime na -jane, ker je naselje nastalo seQe na prehodu iz 16. v 17. stoletje z naselitvijo družine Grgičev-Padričarjev ati, da je lOibliika Milje novejša knjižna tvorba. Vendar bi iz Mugla (beri Mulja), današnje narečno Muja, pričakovali pirej Milje kot Mile. Končni e v slovenščini je bil verjetno zelo sličen laškemu a, če so laški pisarji pisali Opchiena za Opčine, Rizmagna za Ric-manje in podobno. Petelinje na Pivki je težteo šteti med stanovniška imena. Pravilen načrt vasi kaže, da je naselje nastalo v čaisu, ko so nemški gospodje po ogrskih vpadih načrtno kolonizirali deželo, in je torej primerneje izvajati to ime iz »Petelinje selo. Možno pa je tudi, da je vas starejšega izvora in da je bila (pozneje le preurejena. Težko si je namreč predstavljati ikoseze v takih mlajših naseljih (po urbarju gospoščine Prem iz 1. 1498 sta bili tam dve viteški kmetiji, ki jih Kos šteje za nekdanji koseški posestvi. Prim. urb. II, 92), čeprav jih nahajamo tudi na lazih (Hauptmann, Starosk»-venska družba in obred na knežjem kamnu, 105, 126). Famlje, 1330 de Famglach (TMA, Vicedominaria vol. 6. f. 116) so verjetno bile sprva naselje pridvomih hlapcev in dekel ob dvoru tržaškega škofa (famidus »hlapec*, *famalje selo, 1275 Famelat, Bianchi, Thesaurus ecclesiae Aquileiensis, 273). Bližnje Shoflje (1329 de Scofgla, TMA, Vicedominaria, vol. 6. f. 51, kar bi kazalo na *škoflje selo ali celo na starejšo obliko *škoflja sela) namreč kažejo na nekdanjo škofovsko posest v tem okolišu in zdi se, da je treba staviti škofov dvor (morda desetinski dvorec, prim. Vilfan, Vprašanje »opasila«, SE IX, 257) v Vremski britof. Najstarejši zapisi sicer kažejo na stanovniško ime, a zdi se, da je to enak primer kot Dutovlje. In še nekaj vrstic o ostalih resničnih in navideznih stanovniških imenih v okolici Trsta. Kroglje so po vsej verjetnosti ime na -jane. Razlike pri najstarejših zapisih 1326 de Croguglano, de Craguglano, 1328 de Creguglano (TMA, Vicedominaria, vol. 1. f. 47' in 48' ter vol. 2. f. 85'; 1236 Chorug, Kos, Gradivo V, 651, ni povsem gotov) nudijo možnost, da ime izvajamo od kroga pa tudi od kragulja. V drugem primeru bi šlo za antroponim. Mačkovlje, 1331 de Magchoglano, de Magcoglan (TMA, Vicedominaria, vol. 8. f. 58') so v domači izgovarjavi Mačfcolje, zelo staro romansko ime zanje pa je Caresana, 1334 de Carisana (istotam, vol. 10. f. 93). Petrinje so se do konca 16. stoletja imenovale Trpce (prvič 1301 de Trepez, Kandier, Codice diplomatico istriano a. 1301). Urbar tržaške škofije iz leta 1574 (TMA, Registro delle Entrate del vescovato di Trieste) pozna le vas Terpez, a v njej kmeta po imenu Antonio Basez Pettrigna, kar bi kazalo, da izhaja sedanje ime vasi od priimika prebivalcev. Ricmanje so brez dvoma bile spočetka »Ricmanje selo ali pa *Biomanja sela. Zapiei 269 1271 de Rizmagna (Kandier, Cdi, a. 1271), 1322 de RigeTuagna, 1325 de Riqmagna, 1326 in uilla Riqmagne (TMA, Vicedonminaria, wl. 1. f. 6, f. 16' in 38') pričajo, poleg germanskega antroiponima *Rizmann, za to. To so imoje pripombe k Slovenskim krajevnim imenom na -jane. Predvsem so bile mišljene kot skromen doprinos k razumevanju še malo razisfcanih krajevnih imen, ki so največkrat edini vir za najstarejšo zgodovino posameznih naselij. Samo Pahor