MLADO JUTRO
6t 52. V Ljubljani, dne 29* decembra 1940 Leto XI.
Z nočnim
Z naklonjenostjo usode pa je negotovost trajala le nekaj dni, kajti tako John kot Mick sta si kmalu opomogla. Zlasti John je bil hitro pri močeh m ko ga je zdravnik odpustil iz zdravilišča, je na policijskem uradu na dolgo in široko razložil presenetljive dogodke, ki jih je doživel ob svojem prvem poletu. Nič manj pozorno ga niso seveda poslušali tudi na letališču, kjer je postal sedaj središče splošnega zanimanja Zaradi junaškega in hladnokrvnega obnašanja so ga vsi hvalili in mu je bilo že kar neprijetno. Uprava letališča je sklenila, da bo priredila v čast mlademu
letalom
junaku svečanost, na kateri naj bi bili navzočni vsi člani velike letalske družine Johnu je bilo naročeno, da povabi osebno na to slavje mojstra Micka. Neko popoldne sta ga zaradi tega obiskala z očetom. Sicer jima je bil dovoljen le kratek čas za razgovor, vendar je bilo svidenje nadvse prisrčno Micku je bilo obljubljeno, da bo smel žt v nekaj dneh zapustiti bolnico. Ko ste se poslavljala, jima je vesel zagotovil. »Torej, na veselo svidenje pri veliki svečanosti.«
Dnevi so minevali naglo. Uprava letališča je že razposlala vabila za poča-
stitveno slovesnost, ki so se je vsi povabljenci prisrčno veselili. Ko je nastopil slavnostni večer, je bil John v največji zadregi. Pomislite, saj ni malenkost za mladega neizkušenega dečka, če ga posadijo na najbolj častno mesto in gostje kar tekmujejo, kdo ga bo lepše počastil. Kar nič domače se ni počutil. Vse drugače je to, ko se sme potikati svobodno po letališču in kramljati pri-prosto z vsemi uslužbenci. Toda ni pomoči, tudi take stvari je treba junaško prenesti. John se je pač vdal in ljubeznivo odgovarjal na vse strani, pripovedoval, slikal, risal podrobnosti svojega junaštva. Vendar pa vse to še nI
bil višek: po okusni slavnostni večerji se je dvignil ravnatelj in tedaj je za-plalo dečku srce, kot niti tedaj, ko je bil v največji zadregi v letalu. Družba je takoj umolknila in ravnatelj ga je s svečanim, povzdignjenim glasom nagovoril:
»Dragi John Smith. spoštovana gospoda, tovariši in sodelavci! Prvič v zgodovini našega letališča in našega letalskega delovanja, ki je popisano že z mnogimi junaškimi in razburljivimi deianji. smo se nocoj zbrali, da poča-
stimo tako mladega junaka, ki zaenkrat niti ni letalec. Vsem vam je znana njegova zgodba in reči moram s čimer se boste nedvomno vsi strinjali ne glede na uslugo, ki nam jo je napravil, ko je obvaroval dragoceni tovor pred zločinci, da je njegovo dejanje občudovanja
vredno in smo mi zelo ponosni nanj.« Vsa družLi. ie pri teh besedati zaploskala. Johnu je bilo tako nerodno, da se je pozabil prikloniti za zahvalo. Ravnatelj pa je nadalieval: »Dragi John, mlad mož s takimi sposobnostmi, bistro glavo in jasnimi očmi kakor so tvoje, bo pri nas vedno dobrodošel in z veseljem spreiet Upam da ne boš odklonil našega vabila pa tudi ne našega skromnega darila, ki ti ga poklanja uprava kot zahvalo za storjeno « Potiš» nil je presenečenemu dečku v roko prav skromno zalepko ш vs' so ?a oonovno pozdravili s ploskanjem in čestitkami.
Ko so se pozneje mojster Mick. John in njegov oče vračali domov, je Mick menil zadovolino- »No dragi eosnod Smith. sedaj ste brez skrbi za bodočnost svojega sina « Smith se ie samo zahvalno nasmehnil odvrnil pa mu ni besede. Vsa slavnost mu je še krepko šumela po glavi in bil je na svojega sina ponosen. Ko sta kmalu nato prispela domov in odprla zalepko sta bila oriietno presenečena v njej je bilo čekovno nakazilo na 1000 funtov šterlingov Kaj takeea nista niti v sanjah pričakovala V našem denarju je namreč tako darilo vredno okoli 200 000 din Nagrada ie bila torej vsekakor dostojna za pogumno dejanje Da iima je bilo s tem živlienje močno olajšano boste verjeli že sami, pa mi ne boste zamerili če se sedaj poslovim od vas ko je zgodba pri srečnem koncu.
K
N
Ina Slokan:
Bazična legenda
Solza, ki je dečku lepela na licu se je hipoma posušila V sanjah se je presrečno nasmehnil.
»Zdaj je srečen, vsaj v sanjah je srečen,« se je nasmehni božji Otrok in z angelom sta tiho odšla
Tako sta hodila od hiše do hiše in mesečina jima je kazala pot Nešteto otrok je že sanjalo lepe sanje, nešteto solza je bilo posušenih ko se jt božji Otrok sklonil nad malo spečo deklico, ki je bila bleda in drobcena ter je rah lo, težko dihala, kakor da sanja nekaj «trašnega..
»Imenuje se Marjetica« je bral angel v knjigi »Njen oče jt na bojišču izkrvavel Mater pa je pred tremi ura-

ma
mi zasulo v zaklonišču Zdaj umira nekje daleč v bolnišnici...«
Božji Otrok je tiho zajokal od sočutja: »Uboga, nesrečna mala Marjetica«
Potem se je skloni! nad deklico nizko nizko Njegove ustne sc dihnile poljub na njeno čelo. ko je šepetal: »Marjetica, sirotica sanjaj lepe najlepše sanje o drugem svetu prelepem, pravičnemu svetu. Tam ni ljudi z bombami in puškami. Tam, Marjetica, boš srečala svojega očka in mamico.«
Marjetkina usteca so se razprla v vesel, srečen nasmeh Božji otrok je z angelom tiho odšel Po licih pa so mu še vedno tekle debele solze
Ko so vsi otroci, ki jih je vojna po gnala daleč od doma sanjal' lepe sanje, sta božji Otrok in angel spet sedla na božično zvezdo
»Tja, kjer grme topovi'« je ukazal božji Otrok in zvezda je šinila nazaj čez morje proti krvavi zatii
V glušečem trušču razletajočih se bomb. grmenju topov, pokanju pušk, krikih in stokih sta snet stopila na zemeljska tla Vseokrog ogenj, vseokrog kri. tonla človeška kri...
Mali drobni, zlatokodri hožii Otrok je rahlo stopal med umirajočimi Skla njal se je in polagal svojo belo tonlo roko na okrvavljena čela. Na ta ubo-
ga, ranjena čela so kapljale njegove
grenite, OnUKe soize.
»Sanjajte, sanjajte, ubogi nesrečni, sanjajte najlepše, večne sanje o boljšem življenju, kjer ni bomb. ni pušk«.
Okrvavljene roke so se iztezale za malim, čudežnim tolažnikom. Hropeča grla so ga klicala s tisočenmi imeni.
»Zakaj prihajaš tako pozno, ti čudežni? Zakaj nam prinašaš vest o boljšem življenju zdaj, ko umiramo? Tako radi bi še živeli, živeli, živeli...«
Vseokrog kriki, vseokrog ogenj in kri. Bela srajčica božjega Otroka je vsa raztrgana in okrvavljena in on sam je tako strašno truden in žalosten.
Ko je zablestela na vzhodu danica, se je vrnil z angelom k svoji nebeški materi
Ko je stopil k njej, je tiho rekla:
»Sin moj, odpočij sr, truden si «
Božji Otrok je zavzdihnil in položil glavico v materino naročje.
9/HHA1
»Oh, mati moja,« je rekel bridko, »tako rad tako silno rad b bil še enkrat razpet na križ, če bi mogel s svojim trpljenjem odkupiti vse to veliko trpljenje ljudi na zemlji...«
KONEC
D. R. — dijak:
Dve uri
»In če se kemije ne učiš, dobiš cvek. Tu se ne moreš izviti.«
Vse je zaviselo samo o tistem najlepšem, kar lahko naredi profesor prd svojimi dijaki: da namreč po trpinče-
nju in živčni napetosti vsega razreda kratkomalo zapre katlog in je konec Kalvarije.
Crepina je postavil vse na kocko; orav na robu kocke je tičala stvar in
kocka sama je stala na robu Eden kakor drugi rob je bil most čez džebeno v sedma Allahova nebesa; ozek kakor rezilo noža in še kaj hujšega je utegnilo priti. O, kismet, kismet!« je m lo tarnal dijak Crepina in knjigo kemije je imel najbrže za koran. Pa ga ni
odprl. Ko ga je znal pa napamet Molil je suro za suro in osnova vsake sure je bilo šepetanje. Včasih se je zaslišalo: »... rabi se v industriji stekla,« ali »keramika je... «. ali »to je zmes, ne, je dvojna sol... « Na to osnovo je potem prišlo vse nadaljne, kakor: pre-
Stana Vinšek:
Povest o
»Čuj, soseda,« je rekel ondan stric Sime Robajevi mami, tale tvoj Miuec pa ga res malo preveč lomi!« »Lx)mi ga, lomi,« je vzdihnila žena »pa kako naj si pomagam? Odkar mi je umrl mož moram sama skrbeti za vso kopico otrok in komaj zmorem toliko da ne stradajo — pa mi je ta šmentani fant kar zrastel čez glavo Očeta mu manjka, moške roke je potreben pa brezove masti, da bi spet vedel, kaj je dobro in prav!« »Da, da. tako je. tako,« je pritrdil stric Sime, »res £krda da ti je ubilo starega Zdaj pa če ga ti ne boš ugnala, pa ga bo ugnalo življenje — in to tepe bolj trdo kot očetova roka.«
Vdova je vzdihnila in si skrivaj z žuljavo roko obrisala solzo — saj niti potožiti ni smela kaj šele pokarati ko je pa koj zrase! njen drugorojeni. nien Miha. ki je lastil vso oblast in vse pravice v hiši odkar ni bilo več očeta Tak fant smrkavec še pravzaprav po letih pa je mislil da ga mora radi njegove res izredne telesne moči vse ubogati in da so mati. bratje in sestre samo ta-di niega na svetu.
mikanje sem ln tja, spreminjanje barv in požiranje slin.
»Zakaj ste pa pisali s svinčnikom?« je vprašala profesorica dijaka in mu pokazala zvezek.
»Morda se bo tako čas zavlekel.« si je mislil Crepina in že se mu je zdelo, da je njegov kismet tak kakršnega si tako vroče želi. A profesorica je že dala naslednje vprašanje in .. že je re-gla po tistem zelenem zvezku »Dovolj!«
»Dovolj!« ponavlja Crepina sam pri sebi in zanj sploh ni razreda ne s ?ol-cev, le profesorica je, ki ga bo poklicala ...
A... O džehena! Zahva'jen modri kismet! Profesorica je obrnila polovico kataloga in katalog je bil za-rt Tako na hitro in samoum^tno je bilo narejeno. da se je zdel Črepini sko-aj nepotreben tist.i ooprejšni strah 'n kocka in džehena Bilo je konec nateza-nja Od tu in tam se je začul v s blažen vzdih in nad klopmi sklonjeni dijaki so se naslonili nazaj
KONEC
pravic)
■шввпглвв
Nace, najstarejši, je želel le v miru delati in živeti — pa Mihi ni bilo bratovega dela nikdar dovolj, vedno se je usajal nad njim in mu grenil življenje, kjer je le mogel. Po običajih in navadi bi imel najstarejši za materjo prvo 02-sedo pri hiši, toda Miha je s svojo ne-ugnano trmo in častihlapnostjo kmalu prijel za vajeti in poveljeval, kot bi bil on po vsej pravici pravi gospodar vse domačije. Pohlevni in malo brezbrižni Nace se je kmalu udal.
Jože, tretji, izredno darovit, a slaboten deček, je gojil eno samo gorečo željo: da bi šel v mestne šole — in ta želja bi se mu tudi izpolnila, če ne bi bilo Mihe. Ta pa je bil gluh za vse bratove prošnje in materino prgovarjan e, še učiteljeva in župnikova beseda ni nič zalegla: Jože je moral de'ati doma kot mali hlapec, čeprav je od žalosti in prenapora kar vidno hiral in kopnel. Vsak dan je bil tudi vik in krik radi Janka, najmlajšega izmed b-atov. ponosnega in samrsvoieffa dečka, ki se je vedno snet upiral bratovemu nas lju, a se je moral naprsled radi ljub ga miru ie sret škripaicčih zob udati v usrclo To^a iz vedrega, nadarien-ga fanta je tako postal mrk zag enjen in s-m v se z^prt otrok, ki ni mislil na kaj d;ug&ga kot na to, kako bi starejšemu bratu na^a'al in se mu osv;til. In Franc'-a? Materi so se kar cči oro-s:le, če s? je sporinila te svoje najmlajše Nežna punčka je, komaj je do-b,o sbo:l'la nr'čela k'ckHati čudno lepe čipke. Nru'Ha jo je b la te umetnosH r-okojra star» mati ki je b'la nekje od žirov doma. Franckini šibki pvstki so K1J k~r čudovito spretni in n'hče ne b; b'l nvslil ob teh mPh umotvorih, d- iih io izdala' ta dro' ni, bl~di otrok. Mati je ^roda'ala č pke sosedam in le-toviîë: : '< m in vesela spravila denar in marsikatero be?edo odkritosrčnega priznanja. To pa s°v~da n! bilo prav Mihi — da bi kdo kai več vedel in znal kot on? In tako so k'ooke in bele niti žalostno vis~le z blaz niče, Francka pa je morala delati, da so ji beli prstki kmalu postali hraravi, trdi in okorni. »Fden mora korra-dirati in drugi ga mora j, > ubegati drugič"» gre vse navzkriž « je ugovarjal M:ha vsakemu, ki mu ie hotel kai oporekati. »Jaz sem najmočnejši zato naj ubogajo mena!«
»Tepec«, mu je rekel stari župnik na svoj odkriti način, »kaj res ne moreš izprevideti, da vsak ni za vse? Ti si
pač za telesno delo, ti, ki si močan kot vol — drugi pa je boljši za učenje in tretji spet za kaj drugega. Vsakemu svoje! Ni drevo podobno drevesu in ne žival živali — pa naj bi bil vsak človek ravno popolnoma tak, kot je drugi? Bog že ve, kako je prav in je vsakemu razdelil delo po sposobnosti in moči in ti nikar ne misli, da si modre ši od njega in boš ti vladal po svoji pameti, neumni!«
Pa kaj ko so bile vse besede le bob v steno in je vsa družina še nadalje trpela radi Mihovega nasilja. Toda — vsaka reč ima svoj konec. Tako se je tudi pri Robarjevih kar čez noč vse izpremenilo. To pa je bilo tako:
Obirali so čre-šnje, tisto veliko, ki stoji tam zadaj za hlevom. Jože in
*Ž>
na drevo, toda Miha ni hotel o tem nič slišati. Ni zaupal in ni privoščil bratoma, da bi skrivaj vtaknila par črešenj v usta, saj je že komaj čakal na izkupiček, da si kupi nove škornje in se postavi pri nedeljskem proščenju, da bodo vsi videli, kdo je gospodar in posestnik. »Miha, prosim te, imej vendar pamet,« ga je rotila mati, »ti si vendar pretežak — drevo je staro in krhko, veja se bo zlomila pod teboj!« Pa — Miha je pač spet sam vedel vse najbolje in tako se je zgodilo: naenkrat je ležal pod črešnjo, nezavesten in ves krvav, s polomljenimi udi.
Mati in bratje so se vsi prestrašeni trudili za ponesrečenca, Francka pa je vsa v solzah hitela po soseda. »Ni take sile, ni,« je rekel stric Sime, »po gospoda še ne bo treba, ampak trajalo bo pa tudi še precej časa, predno bo Miha spet igral generala v vaši baj-
ti — če bo sploh še kdaj,« je pristavil sam zase.
Izkušeni mož je imel prav. Pomagal je preplašenim, spraviti nesrečnega fanta v hišo, nato pa je nemudoma odšel, da privede zdravnika Se predno je minila ura je bil Miha ki se je ta-čas že zavedel v zasilnih obvezah, skrbno položen na voz in stric Sime ga je odpeljal v mesto. V bolnišnico. Jože f;a je spremljal in se vneto trudil, da bi mu po najboljših močeh lajšal bolečine. Mati bi ga bila tudi rada spremljala, pa žalost in strah sta ji bila preveč prizadejala — sama je bila potrebna pomoči in sočutja.
Več težkih, dolgih tednov je Miha ostal v bolnišnici. Kot v strašnih, mo-rečih sanjah je preživel čudno tesnobo belih operacijskih dvoran, brezmočno je trpelo orjaško telo v bolečinah in vročini, negibno so ležali težki udi v debelih mavčevih obvezah Zarjovel je včasih neugnani človek v srditem, brez-močnem uporu, v divjem hrepenenju po svobodni kretnji, po svežem zraku domačih planin. Zdravje se je počasi vračalo, toda moč je kopnela, kot je kopnela zdrava rdečica v zatohlem ozračju velike bele dvorane, polne tožb in vzdihljajev.
Bratje so ga pridno obiskovali in tudi setrica Francka, in še mati se je spravila na pot, da potolaži sina Nih če mu ni ničesar očital Vsak je imel le toplo, tolažilno besedo in kak pri-boljšek tudi nikdar ni pozabil prinesti s seboj. Vsem se je silno smilil in vsi so še prekmalu uvideli, da nikdar več ne bo isti, kot je bil pred nezgodo.
»Kako je doma? Kaj delate? Ste že
spravili na veliki njivi?« Vse je hotel vedeti okrevajoči in čudno bridko mu je bilo ob misli, da gre tudi brez njega vse svojo pravo pot, mirno in v redu.
Sedaj, ko je orjak ure in ure negibno ležal v svojih težkih obvezah, je prvič imel čas. da je malo premislil svoje preteklo življenje — na bodoče si ni upal misliti. Premislil in spoznal je, da so na svetu še druge moči, sil-nejše, dragocenejše in bogatejše od surove sile, moči, ki ustvarjajo in zidajo ne samo za hipno sedanjost, temveč tudi za srečnejšo bodočnost.
Pohlevnega, resnega in vase pogreznjenega pohabljenca so spravili domači z vso ljubeznijo domov, v hišo. чјег je vladalo odslej najlepše soglasje in medsebojno razumevanje Za Miho sta vneto skrbeli mati m sestrica, čipkari-ca Francka Kaj spretno jima je pomagal študent Jože. v poznejših letih znan zdravnik in pomočnik revnih :n zatiranih. Brat Nace je spretno vodil gospodarstvo, ki je pred njegovo mirno roko uspevalo in cvetelo Janko nekdanji neugnanec. je postal mehanik in je pozneje, po vojaški službi kar ostal pri letalcih. Meja domačega posestva mu je ostala preozka, in skoraj že tudi meja vse lepe domovine. »Enkrat te vzamem s seboj. Miha,« je obljubljal bratu, da boš videl, kako širok je svet.« Ta pa je žalostno odkimal. Spoznal je bil. da je bil vse preveč zahteval sam zase, zahteval na račun drugih Zato je imel danes manj kot vsi ostali.
»Revež,« je vzdihnil stari župnik ko se je spomnil nanj, »pa saj sem mu vedno pravil: Bog že ve, zakaj kozi rok odbije.«
Nikdar več ni Miha popolnoma okreval. nikdar več ni bil »general«, nikdar več tisti, ki bi imel edini pravico, vsem gospodovati — zato pa je živel v mir-
nem prijateljstvu in spoštovanju svojih domačih, svojih sosedov in prijateljev. »Da. da,« je vzdihnil včasih, »zdaj vem, kar nisem hotel vedeti prej: pravica ni za enega, pravica je za vse.« »Tako je,« mu je pritrdil stric Sime. In tako mu pritrdimo tudi mL
Marija Željeznova-Kokalj:
Petelinžek uskok
Ал V

Lep je bil petelinček Bliskal se je v soncu; mlad je bil kakor rosa in ju naški kakor lunica, ki se ne boji noči
Mamica koklja ga je karala: »Ne bodi prevzeten, sinček! Ne obračaj pogledov čez plot. Sosedov petelin Mar ko je hud «
Sinčka petelinčka pa je jezila mate rina beseda in še bolj je sanjaril o ju naštvu.
»Kikiriki,« je zapel in zafrfotal s krili.
Mamica koklja je zmajala z glavo in vzdihnila. Vodila je drugi rod piščančkov in odšla z njimi iskat sončen prostorček.
cp
pi*n«t//*
V/l
x
Sinček petelinček je spet zakikirikal, zaprhutal s krili in se pognal na plot.
Sosedov petelin je zagodrnjal: »Pojdi mi s poti, zelenec!«
Sinček petelinček je bil hudo užaljen. Skočil s kviška na starega Marka.
»Če že hočeš boj, potem se bova borila viteško,« je dejal Marko. »Deset korakov nazaj!«
Sinček petelinček je ubogal Kri mu je vrela. Sosedove putke so občudovale njegovo lepoto in mladost. Pomilo-vale so ga Poznale so Marka, ki se ni ustrašil same lisice Prestrašene so se stisnile v kot in sledile krvavi borbi
Moči so zapuščale petelinčka. Marko ga je izpusti! in zaničljivo dejal: »Preponosen sem. da bi si onečastil svojo petelinjo čast s tvojo smrtjo Pojdi in ne vrni se več!«
Sinček petelinček se je osramočen prikradel na domače dvorišče. Ves krvav je bil
Mamica koklja se je zjokala nad njim. Kako klavrn je bil!
Hudomušni kokošji rod mu je vzdel ime petelinček uskok.
Ko je dorasel in se košatil med svojimi putkami, so mu sosedove nagajale:
»Hej, pete!inček-uskok,
kokorikok!«
Ni se iezil, zakrilil je in zapel:
»Kikiriki,
kdo pa v mladosti nikdar ne znori!«
OisđarujSe svo.'ce z svcjîmi [zCelki
Barvorezi kot okras strežnega podstavka.
Poizkusite najprej in če vas bo veselilo, se lotite večjega in težjega barvo-reza, s katerim okrasite po vzorcu naše slike strežni podstavek. Sliko v razmerju velikosti podstavka povečajte tako, da najprej sliko, nato pa podstavek razdelite z mrežo enakega števila kvadratov. Za nebo in morje potrebujete dva različna odtenka modre barve. Delfine izrežete iz srebrnega papirja in prevlečete njihove obrise s tanko črto črne barve. Sonce izrežete iz zlatega papirja, žarke pa narišete z zlato bron-zo. Za galebe uporabite bel papir, enako za oblake in za morsko peno. Ladjo narišete in pobarvate kar naravnost na podstavku, vendar pa naj bodo jadra iz papirja in nalepljena. Vse nato večkrat prevlečete z lakom in obrobite s črnim robo.
Prepričani bodite, da bo tudi tako darilo povsod z veseljem sprejeto.
Rešitev križanke
Vodoravno: sok, pokal, se, ar, koča, omet, to, poraz, omara.
Navpično: moka, so, karo, peč, eo, če, atom, miza, ora, po, ar.
Križanka
n
10
12
Vodoravno: 3. poljsko orodje, 6. pevski glas, 7. dekle ob poroki. 10. luč ju-goslovenstva, 11. ozka izhojena pot, 12 neodmenska naklonitev.
Navpično: 1. oprijemalni, varovalni, rastlinski izrastek, 2. ploskev ki nas nanjo priklepa tčžnost, 4 sladkovodna riba, 5. plačilno sredstvo, 6. knjiga zemljevidov, gorstvo v severni Afriki, svila, metulj itd., 8. prometilo, 9. tekočinska posoda.
4lb