List mtamt^m rp v • lecaj LÏV i m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po počti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 10. januvarija 1896. mv Politiški oddelek. __ ............ §* Grof Badeni in grof Thun. stersko predsedstvo. Posebno je čutil, da več ostati ne more, če se bode grof Badeni skušal približati Mlado-čehom in je zatorej dvakrat ponudil ostavko, ali mini- sterski predsednik je ostal na svojem mestu. Grof Thun je mož, ki je hotel z izjemnim stanjem Kakor navadno se tudi sedaj avstrijska politika uničiti mladočeško stranko in zato mej njim in Mlado pred vsem suče okrog Prage. Razmere na Češkem delale čehi ne more biti nobene sprave. Mladočehi so takoj od-so težave vsem avstrijskim vladam in jih tudi sedanji. kritosrčno povedali, da se tako dolgo z vlado o ničem Grof Badeni, ki nikakor posebno dobro ne pozna av- niti pogajati ne morejo dokler bode Thun namestnik. strijskih razmer, si je mislil, da bode z največjo lahkoto Badeni tavljal, da pa skušal ga obdržati s tem, da je jim zago politike ne delà noben namestnik, temveč premagal vse težave. Sedaj pa skuša, da mu mej drugim leži na potu mož, o katerem je mislil, da mu bode dobra osrednja vlada in namestniki se morajo ravnati, kakor pomoč, a se mu je pokazal hudo oviro. \ jim ukazujejo z Dunaja. Mladočehi s tem pojasnili niso Znano je î da je grof Badeni, ko se pogajal o bili zadovoljni. sestavi ministerstva in pred svojim nastopom bil dva ali trikrat v Pragi, da se je posvetoval z grofom Thunom. Češkem Grof Thun je dosedaj tako samostojno postopal na » da še niti misliti niso mogli, da bode po- Pot z Dunaja v Levov, ali pa iz Levova na Dunaj ga je slušal migljeje z Dunaja. Taafïejeva, Windischgràtzova in peljala preko Prage. Nobenega druzega politika ni grof Kielmanseggova vlada so se ravnale po njegovih nasvetih. Badeni za svet vprašal, kakor grofa Thuna. Mi smo Taaffe izjemnega stanja nikdar ne bil proglasil, da ni sklepali iz tega, da grof Badeni misli tirati Mladočehom Thuna poslušal in sledeči vladi bi ga bili odpravili, da nasprotno politiko. Grof Thun je bil namreè tak na- ni nanjo uplival Thun. Badeni je izjemno stanje sicer sprotnik Mladočehov, da noben avstrijski politik ne more odpravil, a tedaj je tudi grof Thun že bil spoznal, da je se češkega naroda. Že samo to, da se je grof Badeni po- Dunaja v vsem ne more ukazovati, kajti dunajska vlada njim pogajati, ako računa na pomoč zastopnikov brezuspešno in brezpomembno. Namestnikom se tudi z gajal s Thunom, je moralo vzbuditi pri Mladočehih ne- je navezana na njih poročila. Namestnik jej lahko poroča zaupanje vanj. o razmerah v deželi, kakor mu drago in zatorej imajo Da se je ministerski predsednik pogajal ž njim, je Mladočehi popolnoma prav, da zahtevajo, da za namest pač moral imeti važne povode. Bal se je za pomoc če- nika v Prago pride mož " češki. j bode imel srce za narod škega plemstva. Grof Thun je bil kandidat češkega plem stva za ministersko predsedništvo. Ker je dosedaj vedno kak plemenitaš češki bil ministerski predsednik, so po- to nosni češki plemenitaši že bili jeli misliti, da imajo ne- po volji Mladočehov. Poslednji pa vedo, da grofu Thunu ne pa le za češko plemstvo. Grof Thun se je navidezno uklonil želji Badenijevi. deželnem zboru se je v svojem govoru izrekel prav kako pravico do ministerskega predsedstva. Grof Badeni, besede ne prihajajo iz srca, temveč je le prisiljen, zaradi ki jih je hotel obdržati na svoji strani, je hotel pred tega ga niti poslušati ne hoté. Sedaj je tudi vlada spo- ■ znala, da ni več pametno držati Thuna in bi se ga že rada znebila. Vladni listi, zlasti poljski že namigavajo vsem pridobiti grofa Thuna, da se bode pogajal z dru gimi veleposestniki, da mu ne bodo delali težav. Grof Thun sam je dobro čutil, da ne more lahko grofu Thunu, da naj pojde na več ostati predsednikom svojem mestu pod novim ministerskim ko on sam bil Češki namestnik pa tega noče, če tudi mu obetajo kandidat za mini- važno diplomatično mesto ali pa visoko dostojanstvo pri ,>V saw mX'4<Ê dvoru. Mi tudi razumemo, zakaj da Thun ne gre. če bi bil poprej odstopil, bi bil to storil prostovoljno in to bi ne bila nobena sramota zanj. Če pa sedaj pojde, reklo se bode, da so ga Mladočehi k odstopu prisilili in to je pa zoprno njegovemu plemenitaškerau ponosu. Dvomimo pa tudi ne, da mnogi češki visoki plemenitaši prigovar-jajo Chuna, naj se nikar ne umakne. Na jedni strani Mladočehom ne privoščijo tega uspeha, da so namestnika izpodrinili, na drugi strani bi pa radi onemogočili grofa Badenija na kak lep način. Naravnost opozicije mu no-čejo napovedati, da se ne zamerijo kroni, a skušajo mu po ovinkih delati težave. Tako so sklenili češki >velepo-sestniki, da ne bodo brezpogojno podpírali vlade glede nagodbe z Ogersko. Nadejajo se, da ob to stvar se iz-podtakne Badeni in potem prevzime njegovo nasledstvo grof Thun. Sedanji češki namestnik je namreč ostal na svojem mestu v Pragi, ne toliko Badeniju na ljubo, temveč zaradi tega, ker ve, da se na višjem mestu zameri, če ne bode podpiral vlade, in ker se od namestnika ložje pride do ministerskega predsedstva, kakor če bi več ne bil v ■M' državni službi. Bije se sedaj borba mej grofom Baienijem in grofom Thunom, kdo bode druzega onemogočil. Te borbe bi pa ne bilo, da je grof Badeni manj lazil okrog Thuna in pokazal malo tište odločnosti tudi proti češkemu veleposestvu, kakor jo kaže proti kršćanskim socijalistom na Dunaju. Češki veleposestniki bi se ne bili upali ustavljati, ker bi se ne bili hoteli zameriti na višjih mestih na Dunaju. Če bi pa tudi bili se kujali, bi že ministerski predsednik drugje bil dobil pomoč proti njim. Grof Badeni je pa menda češke razmere sodil po galiških, kjer se skoro vse uklanja plemenitašem. Na Češkem pa ima narod svoje mnenje in se ne da od ple-menitašev voditi. Sedaj se govori, da grof Thun odstopi po sklepu deželnozborskega zborovanja. Če se to zgodi, je še povse negotovo, najbrž so to le Badenijeve želje. Da bi se ga vlada upala proti njegovi volji odstraniti, pa mi močno dvomimo. Vsekako se pa odnošaji mej vlado in češkimi veleposestniki shujšajo, ako odstopi Thun. Mladočehi pa tudi ne morejo vanjo dobiti tega zaupanja, kakor bi ga bili imeli, da je grof Badeni precej odstranil grofa Thuna, ko je nastopil. Vse obrača svojo pozornost na Češko, kako se stvar razvije, ker je od tega závisen razvoj avstrijske politike sploh in najbrž tudi obstanek se-danje vlade. Politični pregled. Goriški deželni odbor. — V goriški deželni odbor so voljeni iz skupine kmetskih obcin dr. Tuma odbornikom in dr. Gregorčič namestnikom, iz skupine mest in trgov dr. Pajer odbornikom in dr. Marani namestnikom. iz skupine velepo-sestnikov dr. Verzegnassi odbornikom, in dr. Lovisoni namestnikom in vsega zbora dr. Abram odbornikom in prof. Berbuč namestnikom. V deželnem odboru bodo Slovenci in Italijani v jednakem številu zastopani in odloceval bode navadno glas de-želnega glavarja Franca grofa Ooroninija, ki je bolj Italijanom naklonjen. Razmere v deželnem zboru za Slovence nikakor niso posebno ugodne. Veselo znamenje je pa to, da so vsi slovenski poslanci složni. Vstopila sta namrec v slovenski klub tudi dr. Abram in Muha, ki ništa bila voljena kot „Sloginau kandidata. Hude borbe utegnejo biti mej Slovenci in Italijani, zlasti v gospodarskih vpraŠanjih. Italijani stavijo pretirane za-hteve za italijanski del dežele, za slovenski del pa ničesa do-voliti nočejo Ob zadnjem zborovanju je to bilo prisililo Slovence, da so ostavili deželni zbor Italijani so hoteli izkori3titi okoliščino, da so imeli jeden glas većine Mihael Klaić. — Te dni je umri dalmatinski deželni glavar dr. Mihael Klaić Pokojnik se je roiil leta 1829. v Debrovniku v Dalmaciji. Ker so se pa stariši njegovi preselili v Livorno, je študiral v Livorni na Laškem in na vseučilisču v Palovi, k|er se je učil matematike in inženerstva. Po dovršenih študijah si je pridobil na matematični fakulteti doktor-stvo. Leta. 1854. je napravil na Dunaju učiteljski izpit za srednje šole iz matematike in fizike in dobil službo na za-derski gimnaziji. Leta 1861. je bil voljen v deželni zbor dal* matinski, kjer je takoj pokazal svoje hrvaško rodoljubje. Leta 1863. je z dvema drugima dalmatinskima rodoljuboma osnoval „Narodni Lisť', v katerem je oilocno zagovarjal narodne pravice. Zaradi tega so ga odstavili od službe. Pod Belcredijevem ministerstvom je zopet dobil državno službo in postal deželni šolski nadzornik Pod meščanskim ministerstvom se je službi od-povedal L. 1870. so dobili Hrvatje večino v deželnem zboru in Klaić je bil voljen v deželni odb^r. Po vpeljavi direktnih volitev za državni zbor, je bil voljen v državni zbor, v katerem je ostal do smrti. Bil je dolgo vpliven član Hohen-wartovega kluba, in je zlasti pod Taaffejevo vlado mnogo pridobil za Dalmatince. V koalicijo ni hotel stopiti, temvec je tedaj osnoval slovensko-hrvatski klub, kateremu je bil načelnik. Priznavajoč njegove zasluge, ga je vlada malo pred smttjo imenovala za deželnega .'glavarja. Žal, da mu ni bilo dano, da bi bil to službo nastopil. Podpiral je vedno tuli slovenske težnje v državnem zboru in zatorej ga Slovenci vedno ohra-nimo v prijaznelii spominu. Sedemdesetletnica Miletićeva. — Bivši doigoletni vodja ogerskih Srbov praznuje dne 22. prihodnjega meseca svojo sedemdesetletnico. Mej Srbi se za to delajo že priprave in nabira se, da se mu ob tej priliki pokloni narodno dařilo in tako pomaga na njegova stara leta, kajti on živi sedaj v slabih gmotnih razmerah. Miletić zasluži, da se, ga narod spominja, kajti on se je mnogo boril zanj. Miletić je hitro spoznal, kako nevarni so Madjari Srbom in se je v začetku dualizma z vso odločnostjo upiral narašcajočemu madjarskemu vplivu. Madjari so ga zaradi tega grozno sovražili. Da ga uničijo, so naperili neko pravdo projfci njemu Bil je obsojen zaradi nekega govora, o katerem trdi sam, da ga niti govoril ni. Iz večletne ječe je přišel fizično in duševno popolnoma potrt in s tega časa je politično mrtev. Narod je pa čutil kmalu zgubo njegovo. Mandat za madatom so ogerski Srbi zgubili na Madjare in srbské renegate. Renegatstvo, ki za Miletića ni imelo mesta, se je jelo mogočno širiti in je zastru-pilo vse politično in kulturno življenje ogerskih Srbov. Nemci in židje. — Protisemitizem utegne postati hud udarec za Nemce. Mnoge pozicije so Nemci vzdržavali le z židovsko podporo in z židovskim denarjem. Židje se pa sedaj poprašuiejo, če je sploh umestno, da še nadalje tako odločno podpirajo Nemce. Neki židovski list je te dni prinesel članek, v katerem priporoča židom, naj nikar več preveč ne podpirajo Nemcev, kajti zato žanjejo na jedni strani nehvaležnost, na drugi sovraštvo. Nemški nacijonalci razŠirjajo protisemitizem v hvaležnost za to, da so židje pomagali proti slovanstvu rešiti nemštvo, kjer je bilo v nevarnosti. V mnogih krajih na Moravském le židje vzdržujejo nemško večino. Naj židje volijo češki, pa Nemci zgube večino, in konec bi bilo nemške slave na Moravském. Nemški dom se je zidal v Brnu pred vsem z ži- dovskimi denarji. Omenjeni list priporoČa, da se naj židje takoj umaknejo s političnega življenja in Nemce puste, da se sami bore proti Cehom, kjer se bode le pokazal protisemi-tizem. Če bi se židje zares potem ravnali, bi se razmere v Avstriii precej premenile Za sedaj pa mi mislimo, da židje še le strašijo protisemite in nemške nacijonalce. S češkonemško spravo ne bode nič. Nemci bi radi, da se jim dovolijo narodne kurije na Češkem, zato pa niso voljni druzega privoliti, kakor da pomagajo izpodriniti grofa Thuna s češkega namestništva. Čehi pa nikakor niso voljni že za to ceno v vpeljavo narodnih kurij privoliti. Grof Thun tako ne bode dolgo namestnik na češkem, narodne kurije bi pa vedno ostale. Za stalne pridobitve se pa mora kaj stalnega dovoliti, a Nemci pa nočejo privoliti niti v narodne kurije na Moravském in v Sieziji, pa tudi ne vpeljave češkega notranjega uradnega jezika Radi bi torej, da bi jim Čehi zastonj kdo ve kaj vse dovolili. Dokler bode vladalo pri Nemcih tako mišljenje, tako dolgo ni o nobeni spravi govoriti, naj Nemci se tako zabavljajo proti Cehom in češkim veleposestnikom. — Nemški liberalci morajo doživeti še nekaj porazov, predno bode mogoče ž njimi se o spravi pregajati Pred državno-zborskimi volitvami se pa tudi ne upajo ničesa prijenjati, da bi potem stvari ne izkoristili nacijonalci proti njim. Turčija. — Žalostné razmere v Turčiji zamotavajo se še vedno. Policija ima zadnji čas opraviti s svojimi ljudmi. Kar se je slutilo, prišli so na sled, da so mnogo uradniski v zvezi s tajnim odborom, katerunu je namen nasprotovanje sultanu in vladi. Policija je Že več takih elementov přijela. Nekateri so celo višji uradniki. Mej tem, ko se vrše ti neredi v notranji upravi Tuičije same, se Čuje o novih groznih pobojih z dežele. Trdi se pa, da so pobojev zopet krivi oni, ki bi imeli skrbeti za red. Angleški listi močno prijemajo turško vlado in odločno zahtevajo od Anglije, da energično prime Turčijo. — Iz diplomatičnih krogov se poroča, da se je Rusija ostalim velelastim ponudila, da napravi red v Armeniji, če jo sme zasesti in je ne več zapustiti. Da ta piedlog ne bo prav všeč velevlastim, je umevno, a neizvršljiv tudi ni. To je pivi korak do delitve Turčije. Eu-sija pravi, da hoČe ta del. Anglija bi se zadovoljila z drugim in red bi se naredil, kajti le tako je mogoče red, če se Tur-Čiji odvzame gospodarstvo. 1 ! M^K !..........Obrtnija"..........f MMM11 ............................................................................................................... £ Obrtna reforma. L % Trgovski minister baron Glanz je předložil pred Božičem náčrt novega obrtnega zakona. Ž njim se bodo premenile nekatere določbe dosedanjega obrtnega reda. Obrtniki s sedanjim obrtnim redom niso zadovoljni. To so že nebrojnokrat povedali po svojih časopisih, po shodih, v mnogih peticijah do vlade in državnega zbora ter pri enketi, ki je bila sklicana na Dunaji. Taaffejeva vlada je z vpeljavo obrtnega reda hotela zboljšati položaj malega obrtnika, kakor se je sploh tedaj razlegalo geslo, da se mora „pomagati malemu možu". Konservativci hoteli so popraviti, kar so spridili liberalci, vpeljavši popolno obrtno svobodo. Obrtniki so tudi v konservativce stavili tedaj veliko zaupanje. Mislilo se je, da je napočila zlata doba za mali obrtni stan. Priča-koval je vsakdo, da rokodelstvo dobi vsaj srebrno dno, ako ne zlatega, kakor ga je nekdaj imelo. Nade, ki so se tedaj stavile v novi obrtni red, se niso uresničile. Preočitno se mu vidi, da so ga delali mcžje, ki ne poznajo teženj malega obrtnika in ne vedo, kje ga čevelj žuli. Glavna napaka tiči v tem, da gospodje ne spoznajo, da malega obrtnika uničuje le veliki obrt. Gospodje so mislili, da bode obrtnikom že pomagano, ako se z dokazom zmcžnosti prepreci, da nekaj slabše 9 . ' W izučenih revnejših Ijudij ne bode moglo obrta začeti. S tem pa ni nič storjenega. Tišti, ki ni přemožen, in sam rokodelstva ne zna, se ga lotil ne bode in bi tudi ne izhajal. Pri rokodelstvu brez znanja more izhajati jedino mcž, ki ima kaj pod palcem, velik kapitalist. Jedino proti temu je treba varovati tište, ki so se obrta učili. Baš tega pa sedanji obrtni red nima, kajti ti-stemu, ki more delati z motorji ali pa imeti 20 delavcev, ni treba dokaza zmožnosti. Ves dokaz zmožnosti je torej le ovira nepremožnim Ijudem, ki hočejo začeti obrt. Treba je jim izpolniti nekatere formalnosti, imeti stroške in pota, dočim kapitalist lahko stori, kar hoče. Lahko iz-deluje hlače, klobuke in čevlje in kdo ve kaj še vse in noben ga ne vpraša za dokaz zmcžnosti, kajti on je to-varnar in s tem mu je dana popolna svoboda. Mnogi obrtniki trdijo, da je sedanje stanje slabše, nego je bilo poprejšnje, ko je vsakdo lahko se bavil, s čiaer je hotel. Sedanji zakon le daje priliko razporom mej malimi obrtniki. Prepirajo se o tem, kaj spada v ta ali oni obrt. ^ Druga pritožba obrtnikov je pa prihajala od tod, da se je dovolilo trgovcem jemati naročila za obrtne iz-delke po meri. Taki izdelki so se« po tem naročili pri mojstru, da jih je naredil, še večkrat je pa trgovec kar kakšnemu pomořniku dobil obrtno pravico, pa je délai zanj. Samostojnemu rokodelcu ,je tako vsekako odšel trgovski zaslužek. Posebno škodljivi bili so trgovci z me-šanim blagom, ki so prodajajoč najrazličnejše blago uniče-vali kar po več obrtov. Mero jemati v sedanjem obrtnem redu ni bilo naravnost dovoljeno, a prepovedano tudi ni bilo in tega so se trgovci poslužili. To so glavne stvari, okrog katerih so se vrstile pritožbe obrtnikov. Na nje bi se bila morala ozirati vlada, ako hoče obraniti mali obrtni stan. V koliko ustreza novi obrtni red tem zahtevam, o tem bodemo govorili v prihodnjih številkah. Danes le toliko rečemo, da obrtnike vladna predloga ni prav nič razveselila in ne bodo prav nič žalovali, ako sploh nikdar obrtni zakon ne postane. Pripravno je izpodkopati poslednje nade, ka-tere je gojil obrtni stan. Obrtnijske raznoterosti. Rokovic se v Angliji slednje leto porabi 36 milijonov. Tri četrtine jih porabijo ženske. Pri rokovičarstvu ima mnogo ljudij zaslužka V Worchestru so 8 kilometrov na dolgem same tovarne za rokovice. Jedna sama tvrdka ima 500.000 delavcev. Nekatere Angličanke so jako potratne z rokovicami. Nič redkega ni, če kaka dama na leto izda 300 gld. za rokovice. Nekatere potratijo za rokovice tudi 1000 gld. na leto. Jeden par najfinejših rokovic velja 24 gld. Nekatere dame jih 14 imajo polue predale samih rokovic. Vojvodinja Somerset jih je stroji, kateri ne potrebujejo ne jedi, ne obleke so ustana imela 2000. Vse angieške dame izdajo na leto 18 milijonov za rokovi ce. vsa naročila izvršiti, ter tako neizmerno tovarnarje bo- gate. Narod, ljudstvo nima nič od tega vse po je Kmetijstvo. i m z» dini. Srednjega stanu tukaj ni, berač ali pa bogatin. Čast i moč vlade angieške kolonije povišujejo in tudi nekoliko tisoč prebivalcev bogate pa ljudstvu so ta posestva v nesrečo Čuden Gospodarske razmere v Angliji. » Ameriški Slovenec" priobčil pismo iz Londona znanega ondu živečega Slovenca A. Tomana. Iz tega res ta izrek koncem dva različna pomena! 19. stoletja. Vlada in ljudstvo Člověk bi mogel misliti, da je to vse eno in eno obsega drugo. E, kaj še! Ú * ~ pisma priobčujemo sledeče : Bahaško se šopiri Velika Britanija s svojim boga-8tvom, v Londonu pa vsak dan ljudje glađu umirajo, raz tisoč in tisoč ladij vihra angleški prapor na vseh znanih morjih î pa dobiček podvzetnega kupčijskega duha teče v žepe nekoliko, vže tako bogatih mož ali društev ; vele Kmetijske raznoterosti. Dne 27 in 28. decembra 1895. 1. vršile so se na tukajšni podkovski šoii običajne skušnje pred izpraševalno komisijo, kateri je naceloval vodja dr. vit. Bleiweis-Trsteniški, izpraševalca bila sta c. kr. okr. živinozdravnik A. Folakovsky 14 Kranjcev, 8 Stajercev. Prvikrat prišlo je k skusnji 18 ko posestniki, plemeniti lordi, žive v nezaslišani razkošnosti in učitelj E. Šle^el. Kovačev brez sole prišlo je 22, in sicer ko najemniki, kateri jemljo njih zemljišča v „rent" oberačujejo, morajo zapustiti oralo ter vže tako neštevilno množico brezposelnih v mestih povišujejo. Nekoliko tisoč vačev, 4 ponavljalo je skušnjo, ker so bili lánsko leto pri je tukaj neizmerno bogatih žive od danes do jutri. milijoni in milijoni pa skušnji propadli. 19 kovačev naredilo je skušnjo z povoljnim vspehom, eden kovač je med skušnjo odstopil ter hoče pri ti v solo, 2 kovača sta propadla in morata skušnjo ponavljati. Učencev podkovske šole bilo je sedem, šest Krajncev, eden Lemalo kdo posedá tukaj svojo kmetijo, kdor hoče Groričan. Vsi imeli so podpore, Groričan, je bil celo leto v zemljo obdelovati, jo more od „landlorda" v najem vzeti. Novejši vladni statistični izkazi dokazujejo prav vznemir soli, i mel je štipendij od dež odbora goriškega. V podkovstvu so bili vsi učenci dobro izvežbani in so dobili diplome, mesogledstva naredilo je skušnjo šest ucencev, in sicer iz ko- jajočo rakovo pot, v katero se pomika poljedelstvo na vačev in eden poljedelec iz goriškega. Dva ucenca ništa bila Angleškem. Visoka najemščina na jednej strani, tekmo- izprašana, ker ništa znala dovolj brati in pisati. Po vspehu skušnje vrste se učenci tako le : Mencinger Fran iz Mengša, okraj a kamniškega in Suhadolnik Ivan iz Stare Vrhoike sta vanje z Ameriko in kolonijami na drugi strani, so vzroki te prikazni. Kmetijstvo je jedino varna podlaga stanovitne sreče posameznih družin, kakor tudi celih dežela. To do dobila red „prav dobro". Makuc Jožef Ciril iz Pevme na Gro- riškem, Križman Pavel iz Cateža, okraj a krškega, Zupanec Mihael iz Vogelj, okraja kranjskega, Delak Alojzij iz Senožeč, 1 pa kmetovalec more biti posestnik okraja postonjskega in Kastelic Fran iz Dobrepolja, gnana resnica zemlje, katero .obdeluje. To na Angleškem ni ! Ko bi bil angleški kmetovalec takorekoč priraščen na plast, katera ga redi okraja potem bi se ne odločil tako hitro zapustiti kmetovanja ter iti v prenapolnjena mesta. Premožnejši kmetijski najemniki se izseljujejo v kolonije: Avstralijo, Ameriko (Canado) in južno Afriko. Te dežele in tudi Italija (v Aziji) pošiljajo pridelke polja in hleva v materno deželo » Anglije. Ta zopet naklada z postojnskega so dobili red „dobro". Isti red iz mesogledstva dobil je poljedelec Makuc Stefan iz -Pevme na Goriškem. Konjsko meso. nekem berolinskem časniku je objavil grof H. Beringer obširen článek 0 konjskem mesu kot hrani. Priporoča prebivalcem konjsko meso in med drugim pravi čisto neutemeljen, da aboten Je predsodek, kateri dozdaj večini ljudi brani, da ne jedó konjskega mesa. Nihče gotovo ne ve in ne zna si razjasniti, zakaj prav za prav mu ne tekne konjsko meso. Nasproti pa vsak ve in trdi, da je konj najsnažnejša žival in da je izmed vse domaće živine, kar raznovrstnimi izdelki britanske industrije mogočne ladije, se tiče živeža, najbolj izbirčen. Konj je le dobro, zdravo krmo katere žene veter ali par v kolonije. Kdo ima dobiček ter pije le čisto vodo ; konj bi rajše od lakote poginil, predno pri tej barantiji ? Fabrikant in trgovec — nobeden drugi. Mali poljski najemnik trdo delà, da mu rodi zemlja pri- snedel razne na pol zgnjile reci, katere se včasih předla-gajo goveji živini in svinjam. Med konjskim in med govejim delek î kateri vsled kolonijalne konkurencije nima na trgu skoro nobene vrednosti. Zaslužek delavcev v tovarnah je pa tako preračunjen, da zadostuje, ga živega obdržati pa le tako dolgo î dokler delà. Ako neugodne kup čijske razmere upihnejo ognja, potem čaka delavca stra danje, ali če mu je osoda mila „workinghouse". Trdil bi mesom je, le majhen razloček, tako, da se včasih kot goveje rabi ter vživa. Navede smo že vsi večkrat jedli konjsko meso večkrat z velikim tekom čisto enako meso od oslov v pristnih laških salamah. To je samo od vzgoje Enako in jémo in mul vcepljen predsodek, zakaj da konjskega mesa ne jemo se je godilo v preteklem stoletju krompirju. Tu je bil vsaj izgovor: ljudje so se krompirja bali. Razširila se je namreč takrat govorica, da krompir napravlja mrzlico, da v niču je torej lahko, da so kolonije angleškega ljudstva v kletstvo, svet, kamor se vsadi itd. Toda o kakovosti konjskega mesa ne more biti nobene negotovosti in vendar se iz jedilnega 40 ne pa v blagoslov. Prebivalstvo Zjedinjenih kraljestev šteje okoli milijonov, angieške kolonije pa obljudujejo 360 milijonov. Da nerazvito stanje teh posestev v industrijalnem oziru daje kupčiji in obrtniji obilo posla, je nedvomljivo. Pa listka iztrebljuje. Se stališča človekoljubja se pa mora obžalo-vati, da se milijoni ljudij borno preživljajo s krompirjem in drugimi malo redilnimi snovmi, dočim veliko milijonov kil najbolj šega in najzdravejšega mesa v zgubo pride. Skušnja in znanstvena razkrojitev je dokazala, da je konjsko meso iz vseh 15 vrst mesa povprečno najbolj redilno. Bouillon (mocna jnha) iz konjskega mesa je posebno ređilen in okrepčevalen ; obsega namreč dvakrat toliko redilnih snovij, kot juha iz govega mesa. Zato se tudi daje v mnogih bolnišnicah konjski bouillon bol-nikom, ki so okrepčanja najbolj potrebni. Konjska mast je še mehkejša kot svinjska. Druga dobra lastnost konjskega mesa je, da se dalj ôasa more ohraniti, naj je že sveže ali skuhano. Najbolj se pa konjsko meso priporoča zavolj tega, ker je najzdravejše, to je nima v sebi toliko boleznij kakor druge vrste mesa. Ker ni konjsko meso priljubljeno, godi se s tem tudi velika škoda narodnemu premoženju. Ako bi se konjsko meso več jedlo, imela bi od tega največ koristi — reja konj. ít iti it. »ti jtutiđfe dfciiiíi» í&ííwfcífe.ti rtuiwferh iti/tidi. jfiátetiítí % I f jllEI i Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) VI. (Dalje.) . Usela sta se drug proti drugemu. Oba sta bila malo v zadregi, a general v večji, kakor narednik. Gro-finja je začela in nadaljevala jako umen in živahen razgovor, katerega se je Veretjagin bolj udeleževal kakor poveljnik, ker je dobro govoril poljski. General pa ni ostal dolgo, in prvi je odšel od grofinje s globokim čuvstvom ljubosumnosti in jezo na narednika, a z jezo tedaj še brez moči, ker je prvič Veretjagin služil in vedel se tako točno, da ni bilo moč mu kaj očitati, drugič je pa carjevič imel jako rad svojega narednika. A če načelnik hoče podrejencu priložiti katero, že najde priložnost prej ali pozneje. Čez pol leta po sestanku pri grofinji, katerega smo opisali, je přišel v Varšavo car Aleksander Pavlovič. Čez nekaj dnij je carjevič rekel zbranim poveljnikom gard-skih polkov: — Gospoda! Želim, da bi naredniki mojih stotnij in stražmojstri mojih eskadronov bili imenovani za čast-nike v svojih gardskih polkih, in zatorej vas prosim, da napravite in mi predložite dotične predloge na dan pred odhodom carja. Polkovni poveljniki so se poklonili carjeviču, poklonili so se vsi razen poveljnika litovskega polka, kateri je rekel tole: — Vaša visokost! Predrznem se vam sporočiti, da bi jaz ne želel imeti Veretjagina za častnika v polku, ka-teremu imam čast biti poveljnik. — Zakaj? — vprašal je carjevič z vidno nevoljo. — Zato, ker Veretjagin ni povse zanesljivega ve-denja, če tudi je točen v službi. — Zakaj ste pa molčali o tem doslej in pustili v moji stotniji člověka z ntzanesljivim vedenjem? Dobro! Naj bode pa vaše ! Predlagajte, da se Veretjagin imenuje za podporočnika v armado (navadno vojaščino.) A že vem, koga imenujemo na njegovo město v gardi in sam predložim carju. Polkovni poveljniki so se poslovili od carjeviča in doposlali zahtevane predloge v dolcčenem obroku. Car je ostavil Varšavo, ko je popřej podpisal imenovanje za častnike gardskih narednikov. Veretjagina so přestavili v armado in v litovski polk so přestavili krilnega pod-častnika 1. grenaderske stotnije Afonasjeva, kateri ni imel niti najmanjše izobrazbe, ni znal niti ruski pisati ni čitati. Bil je znan pod imenom Nemogoč. Seveda je sam spoznal, da ni bil na svojem městu, in za to je kmalu potem, ko je bil imenovan za častnika, je poprosil, naj ga prestavijo v invalidno stotnijo. Prošnjo so mu vrnili in Afonasijev je nadalje služil v litovskem polku. Naučil se je, ne čitati ne pisati, temveč podpisovati samo svoje ime, a to s takimi čudnimi črkami, takimi kavkami, da bi bil mogel raztolmačiti samo Champillon mlajši. Minolo je pet let, Afonasij je slednje leto prosil, da bi ga přestavili, a vselej zastonj. Naposled se je pa to le dogodilo. V večernem poročilu častnika litovskega polka, bivšega na straži pri Grohovski zapori, varšavskému po- veljniku je stalo: „Iz Peterburga je přišel grof Orlov". Drugi dan pa grofa Orlova ni bilo v Varšavi, ker ni bil niti odšel iz Peterburga. — Levicki! Pri tebi so vedni neredi — rekel je pri paradi carjevič varšavskému poveljniku — v tvojem poročilu stoji, „da je Orlov přišel iz Peterburga, a po Orlovu ni duha ne sluha". — Nisem kriv, Vaša visokost! Častnik, ki je bil na straži, mi je poročil o Orlovu. Tu je njegovo poročilo, rekel je in podal poročilo velikemu knezu. Pa niti carjevič, niti kak drug častnik, ki so bili pri paradi, ni mogel prečitati podpisa. No semkaj gre general Kiškin? — A! Tebe je nam treba; kdo je načrtal te hije-roglife ? — Praporščik Afonasjev, Vaša visokost! — V invalide ž njim. — Tako se je naposled iz-polnila želja Afonasjeva, kar ga je jako razveselilo. V Se jedno posebnost iz varšavskega življenja, na le-poto častniške obleke niso nič gledali, da se le ni preveč razlikovala od drugih po obleki. Nekateri častniki so za-pravili vso svojo plačo, katero so dobivali v srebru in jo je bilo s krmskimi in prevaževalnimi denarji jako veliko, če se pomisli, kako je bilo tedaj vse po ceni. Prihajali so v službo, na parade in s poročili k načelstvu v oblekah, jako ponošenih, v starih, jako počrnelih epoletah in pre-pasnicah pa jim ni nikdo zaradi tega ničesa rekel. Nasprotno se je nepotrebno gizdalinstvo zmatralo za potrato in se je večkrat hudo grajalo. Zgodilo se je, da je nekoč neki častnik grozdnenskega huzarskega polka, menda Durov napravil sebi atilo in dolman s vrvicami od ponarejenega zlata, temveč iz čistega srebra. Ko je o tem izvedel carjevič, ga je strogo oštel zaradi zapravljivosti in mu ukazal, da naj se zadovolji s ponarejenim zlatom. V prihodnjem poglavju hočem spregovoriti o neka- terih originalnih osebah tedanjega časa, ki so bile znane v vsej Varšavi. ^ Varšavski originali in ekscentriki. . Razstresenec. odšel ob polovici plesa, kar je bilo jedino pametno, da ni naposled koga da bil zaklical v obupnosti: Častnik litovskega gardnega polka, Verigin, se je Sauve kdor se more) in tako provzro- proslavil z nenavadno razstresenostjo. Tukaj naj omenim nekatere slučaje te zabavne razstresenosti. Ko so kvarte, mu je bilo potrebno pljuniti bil je igrali jako mokroten — je dolgo o tem premišljeval, potem je pa nakrat vrgel kvarto v pljuvalnik z žaganjem, katerega njega in potem pljunil na so vselej postavili zraven igralno mizo v veliko začudenje tistih, ki so prvikrat njim igrali. Drugi, ki so ga že poznali, so že bili na to pripravljeni, da kako tako napravi. Pogosto so • t njim napravili sledečo šalo. Ko je kosil pri kakem tovarišu in je sluga njemu prinesel podnos z vodko, je navadno nalil kozarček, potem se pa za V » 1 • Clil občnega bega gostov s plesa na vse strani. Dolgo je ostal gospodariem in gostom v spominu ples, na katerem je bil dolgonogi in nerodni častnik K. Prepovedo-vanje o takem plesu je šlo od usé do ust, od hiše BWVRMMP do besedo ustna varšavska jedno bila tako velika > da zado hiše po vsej Varšavi. kronika o nerodnosti ščalo za pol leta za listek, kateremu koli dnevniku. Nekdaj je pri paradi korakal mimo carjeviča in s svojo sabljo tako nerodno pozdravi, da je zadel v če- lado in si jo izbil z glave. Do sedaj sem sem pa videi, i slišal i da nerođen sedaj ekel veliki knez (Dalj sledi.) mislil. Tedaj je kdo přišel njemu » vzel kozarček in izpil. Verigin je molče pogledal izprazneni kozarček, katerega je bil nalil zase, potem zopet malo pomislil, potem pa mirno vzel s podnosa črnega kruha s soljo in pri- griznil, Poučni in zabavni drobiž. Cigani na Ogerskem. Po poslednjem popisovanou je na Ogerskem 274.940 ciganov, imajo 58.747 za solo godnih otrok, od katerih jih je pa v solo hodilo samo 40.624. ter šel k mizi. Saj še nisi izpil vodke? Rimsko-katoliške vere jih je 47 84°, grško katoliške 10 94, Izpil sem že in prigriznil kruha, odgovoril je pravoslavne 13 64, drugi so pa pripadali raznim protestanskim madjarščino proglasilo za materinščino, Verigin in začel jesti s popolnim prepričanjem, da je že žganje pil. Verigin je kosil pri oženjenem stotniku Grabbeju. veram. 38-10 % 29 97 jih pa govori ciganščino, 0 87 nemšcino, 3 59 slo- vaščino, 24*39 rumunsčino, 0*73 rusinščino, 011 hrvaščino, Imel je navado po kosilu poljubiti roko gospej gospoda 213 srbsčino in 0 11 druge jezike. 52 16 °/0 jih ni razumelo ciganšcine. Ciganščino govore najveÔ klateČi se cigani, dočim pa objeti in poljubiti. In sedaj je vstávši od mize, hotel s0 J° sta,û0 naseljeni že po vecjein pozabili. izpolniti svoj navadni obred hvaležnosti. Grabbe vstal namesto njegove soproge in Verigin je uljudno njemu po-ljubil roko, in potem je pa hotel objeti in poljubiti na ustni ženo stoječo poleg svojega moža. Ne 1 st rij ček i rekla je ona i če hočete lahko poljubljate roko mojega moža, a meni prizanesite z objemanjem in poljubovanjem, danes ni Velika noč. Posebno se je odlikoval s svojo razstresenostjo pri batalijonskih in polkovnih vajah. On je večkrat sam še Deželni zbor kranjski. drug dne januvarija so stavili poslanci dr. Tavčar in tovarisi nastopni samostalni predlog;. Visoki deželni zbor skleni: Osrednja vlada se pozivlja, da pravo- Časno odpove carinsko pogodbo z Ogersko, iu da pri poga dalje korakal, ko se je batalijon že davno obrnil na levo janji glede obnovitve nagodbe z isto državo odločno zastopa ali desno, ga gledali. Vsi bili kmalu popokali od smeha, ko so stališče da ti dr polovici pridobiti mnogo ugodnej Posl Hrib Nerod než. K. dolg, suh častnik, nelepe rasti, volinskega polka iz umne živinoreje, odnosti, katera je že je bil znan po svoji nenavadni nei bila prišla v pregovor. Ni ga bilo dne, da ne bi bil na-redil kje kake nerodnosti. Bil je bič in groza svojih prispevalno kvoto, nego je bila dosedanja. in tovarisi so stavili samostalni predlog : Da se kmetovalcem omogoči zagotoviti si proti vsem slucajnostim koristi, ki izvirajo ustanovi se deželna živinska zavaroval-Hribar in tovarisi so stavili slednjiČ samo- nica. Posl stalni predlog : Visoki deželni zbor skleni : Deželnih naklad oproste se vsa ona poslopja in na isto dobo, katera in kakor so oprosčena v smislu zakona z dne 23. junija 1895. od mestnih znancev in salonov teh hiš, kamor je on přišel, hišno najemninskega in hišnorazrednega davka. Utemeljevanje Koliko je on pobil posode, drage -namizne oprave ! teh predlogov pride na dnevni red jedne prihodnjih sej. Posl. Murnik stavi nujni predlog glede zacasnega pobiranja doklad na pivo. Ta predlog utemeljuje poslanec s tem, da se polomil stolov, naslonjačev, miz in druge hišne oprave. In kaj se je pripetilo vse v večernih zabavah, na katere je pripeljala K. huda osoda gospodarjeva, obiskovalcev ne bi v kvar deželnim iinancam napačno toimacil predlog i zlasti obiskovalk plesov ! Njegov prihod i deželnih naklad. napravil Predlog se sprejme. Posl. Murnik poroča imenom dtželnega stavljen v prvi seji glede zacasnega pobiranj splošno zmešnjavo mej plesalci mej katere se je rad odbora o deželnozborskih voiitvah in predlaga, da naj se vo- mešal v pravo nesrečo. Kolikerim je stopil na nogo, in toliko raztrgal ženskih oblek, jedno damo je porinil v ogelj litve udeležili verificirajo. Vnela se je dolga debata, katere so se posl Kersnik Klun Hribar Kalan dr j mize ali naslonjača, drugo podli, s tretjo sam padel dr. Žitnik, Ažman, Detela dr Schaffer in porocevalec TavČar Na' ? rodni in klerikalni poslanci so si očitali drug drugemu ne- kakor je bil dolg in širok. Kakor opustošilni vihar, tako dostojno agitacijo pri voiitvah debati znabiti o přilož je dělal na parketu plesne dvorane, iz katere pogosto nosti kaj več. Volitve so se na to verificirale. Posl. Luck in an n poroča o računskem zaključku garancijskega zaklada dolenjskih železnic in o proračunu za 1. 1896. Posl. Hribar predlaga naj se v proračun dene svota 20.000 gld. za vrh-niško železnico. Posl. dr. S chaffer in Klun sta zoper to, ker se svota še ne bo rabila, poslednji le še predlaga, da naj se deželni odbor pooblasti, da sme to svoto izplačati, ko bi le bilo potrebno. Ko je posl. Murnik dokazal, da je to storiti deželni odbor že davno pooblaščen, sta se računski za-ključek in proračun odobrila. V tretji seji dne 4. januvarija naznani deželni glavar smrt dalmatinskega deželnega glavarja dr. Mihaela Klaiča in si izprosi od zbora dovoljenje, da izrazi o tej priliki sožalje dežele Kranjske deželnemu zboru dalmatinskemu. Temu zbor jednoglasno pritrdi. — Posl. Po vše in tovariši stavijo tri samostalne predloge. Prvi se tiče nagodbe z Ogersko, drugi ustanovitve deželne zavarovalnice in tretji ustanovitve kme-tijskih zad rug. Potrdita se računska sklepa kranjskega uči-teljskega pokojninskega zaklada in normalnošolskega zaklada v —s1 za 1. 1894. Posl. dr. Zitnik poroča imenom finančnega od-seka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1894. in proračunih za 1. 1896., ki so se odobrila Odobrila sta se računski sklep deželno-kulturnega zaklada za 1. 1894. in proračun za 1. 1896. Posl. Luckmann poroča imenom finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1894. Posl. Kalan predlaga resolucijo, ki meri na to, da naj se kaznjenci uporabljajo za taka delà, s katerimi ne škodujejo domaćim obrtnikom. Računski sklep se odobri. Posl Po vše poroča imenom finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinařské, sadjarske in poljedeljske šole na Grmu za 1. 1894. Posl. Schweiger priporoča, da naj bi se na Grmu več storilo za vinorejo. Posl. pl. Langer oporeka predgo-vorniku, češ, da se dosti stori za vinorejo. Posl. Kalan napade vodstvo na Grmu, da je zanikerno in predlaga grajo. Posl. dr. Tavčar opravičuje vodstvo. Tudi poročevalec ni za to, da bi se kar brez preiskave izrekla graja. Račun se na to odobri in dovoli učitelju A. Lapajnetu na Grmu za nagrado za pouk v slovenščini 50 gld. Posl. pl. Lenkh poroča o prošnji društva „Verein zum Schutze des Weinbaues" za podporo in predlaga, da se dovoli 50 gld. Posl H ribar opo-zarja na veliko važnost tega društva. Nagrada 50 gli. se na to dovoli. Posl. Klun poroča imenom finančnega odseka v prošnjah bivšega učitelja Matěj a Prašnikarja, umirovlj. učitelja V. Sturm a, učiteljskih sirot Ana Adamič, Mar. Novak, Ivana Vrancič in vdove Matilde Kokalj za podaljšanje oziroma povi-šanje miloščin in pokojnin in predlaga : M. Prašnikarja naj se poviša miloščina od letnih 60 nad 100 gld.; V. Stur-mova prošnja naj se ođkloni, a naj se ne tirja povračilo zneska, kateri se je pomotoma izplačal; Ani Adamič in Matildi Kokalj naj se podaljšati miloščini ; Mariji Novak naj se poviša miloščina od 50 na 60 gld. in ob ednem podaljša; Ivani Vrančič naj se poviša miloščina od 60 na 80 gld. in se naj ob enem podaljša. Predlogi se sprejmo. Posl. Murnik poroča o prošnji Marije Sapletove za podaljšanje miloščine in predlaga, naj se prošnja usliši. — Se sprejme. Isti poslanec poroča o prošnji občiDe Kropa glede posojila 200 gld. za zgradbo župnišča in predlaga, naj se prošnja priporočilno od-stopi deželnemu odboru v rešitev. — Predlogu se pritrdi. Isti poslanec poroča o prošnji Franceta Kraljiča za podporo vsled povodnji in nasvetuje, naj se odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Se sprejme. Posl. pl. Lenkh poroča o prošnji živinozdravnika Lebenharta v Starem trgu za deželno nagrado in predlaga, naj se odstopi dež. odboru v rešitev. Se sprejme. Posl. dr. Papež poroča o prošnji „Slov. planinskega društva v Ljubljani" za podporo in predlaga, da se dovoli 200 gld. — Predlog se sprejme. Prihodnja seja je bila včeraj dne 9. januvarija. — Cesar je odlikoval bivšo predstojnico uršulinskega samostana mater Antonijo Murgelj z zlatim zaslužnim križcem s krono. — Častnim občanom je občinski zastop na Raki v priznanje zaslug za zgradbo nove šole imenoval gosp. dež. predsednika barona Heina in gosp. okr. glavarja v Krškem, barona Schonbergerja. Občni zbor telovadnega društva „Ljubljanski Sokolu vršil se je ob obili udeležbi dne 5. jan t. 1., zborovanju je predsedoval starosta g. dr. Iv. Tavčar, ki je v lepem nagovoru spodbujal Sokole k vztrajnemu delu. Povdarjal je zasluge bivšega staroste g. Iv. Hribarja za društvo. Iz blagajnikovoga porocila je posneti, da je imelo društvo koncem 1895. leta v gotovini 1380 gld. 43^2 kr. Proračun za 1. 1896. kaže, da bodo stroški znašali 5350 gld. Nabaviti je treba namrec novo telovadno orodje za sokolsko telovadnico v „Narodnemu domu*'. Po živahnem razgovoru o novih prostorih v „Narodnemu domu" in o napredku Sokola volil se je za starosto deželni poslanec gospod dr. Ivan Tavčar in za podstarosto gospod dr. Josip Kušar. . — Žrebanje srečk národopisné razstave v Pragi je bilo dne 30. decembra 1895. 1. Zadeti dobitki se bodo izpla-čevali do 15. februvarija t 1 Ker je i mej Slovenci mnogo teh srečk, se doticniki na to opozarjajo. — Čitalnica v Starem Trgu pri Ložu praznuje julija meseca 1896 svojo 25letnico. — Mestna hranilnica v Radovljici. Mestni občinski svet v Radovljici je sklenil v svoji seji dne 2. jan. t. 1. ustanoviti mestno hranilnico, kakor jednaki že poslujeti v Kranju in Novem městu. — Efektno tombolo je dovolilo finančno ministerstvo prirediti 1. 1896. gasilnemu društvu v Begunjah pri Radovljici. — Koliko se na Kranjskem pokadi? L. 1894. se je na Kranjskem pokadilo 17,155.675 smodk in 29,586.559 cigaret. Na osebo pride 34 smodk v vrednosti 1 gld. 2 kr. in 58 cigaret v vrednosti 40 kr. Država ]e skupila 1. 1894. za tobak 89,353.550 gl. in sicer za smodke 42,429.220 gl. za cigarete 13,917.428 gl. za tobak za kajenje 28,425.170 gl. in za tobak za nosljanje 2,656.575 gld. Cisti dobiček tobaka je znašal 59,815.621 gld. To je večji znesek, kakor ga dobi država za zemljiški davek. Vseh tovaru v Avstriji je 28, ki imajo nad 30.000 delavcev. Največ blaga je izgotovila ljubljanska tovarna, namreč 84,264.000 smodk in 157,026.000 cigaret. — Semenj za poljedelske stroje bo od 9. do 14. maja 1896. na Dunaji. Natančneji program se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — V Ljubljani je umrlo minolo leto 1070 osob. — Tovarna za cement na Dovjem. Ministerstvo je dovolilo tovarniški družbi za izdelovanje cementa na Dovjem na Grorenjskem, da se preosnuje v delniško družbo pod naslovom: „Portland-Cement-Fabriks-Actiengesellschaft Lengenfeld in je dotična pravila že odobrila. — Morilec Perme, ki je mořil v Trojanah in Ločici pri Vranskem pride prihodnji mesec pred porotno sodišče v Celju. — Ukraden tisočak, katerega je ukral pisar Carli svojemu šefu advokatu dr. Hudniku, vsled česar je bil Carli obsojen na 51et, se je našel. Preiskava ni mogla dognati, kje bi bil tisočak. Minole dni přinesla je pa zagovorniku Carlije-vemu g, dr. Iv. Tavčarju, Carlijeva žena oni tisočak. Rekla je, da ga ji je izrocil njen mož Carli v záporu, ko ga je obiskala. Preiskava bo dognala, je li res Carli imel tisočak pri sebi. Popolni solnčni mrak, kakoršni so redki, bo opazo-vati letos dne 9. avgusta. Videl se bo pa ta mrak le v severní Norvegiji. Venecuelsko vprašanje. % Cleveland je popolnoma presenetil kongres z svojim dokaj energičnim poročilom glede venecuel-skega vprašanja, ta odločnost bode mogoče duhove na daleč razburila. Le najožji prijatelji administracije so vedeli o tem poročilu, vse javne galerije so bile ta dan bolj slabo obiskane nego pri navadnih obrav-navah. Ko je poročilo dospělo v kongres, so reševali redno vse zadeve in ti spisi so precej časa ležali na mizi govornika. Potem je Crispi prečital poročilo s tremi obširnimi prilogami, med temi je bila listina Olneya na angleško vlado in dva odgovora Salisburya angleškega ministerskega predsednika. Olney, državni tajnik Zjed. držav je Angleže obsojal, da zametujejo pri vprašanju venecuelskega prepira vse pravice in se upirajo le na vojaško moč, čudi se kako se šlaga to postopanje s pravičnostjo angleškega plemena. Opiral se je na znano Monroe doktrino, in da Zjed. države ne morejo doguščati zaradi lastnih koristij, da se ne bi vtikali v to zadevo. Edina rešitev te kočljive zadeve je, ako se to pre-pirno vprašanje reši potom mirovnega sodišča. Kaj je Monroe doktrina ? Ta doktrina ima svoje ime od predsednika Zjed. držav Monroe in bila spre-jeta ter svetu naznanjena leta 1823. V njej se odločno zahteva, da si ne sme nikaka neamerikanska vlada niti pedenj amerikanske zemlje osvojiti, razven iste, katero je že tedaj imela v svoji lasti, da se ta doktrina izvede in drži, braniti jo je v sili z orožjem v roki. Evropejske vlade niso bile nič kaj zadovoljne s tem proglašanjem, najmanj pa pogoltni Angleži, kateri po vseh petih delih zemlje vedno iščejo nasel-bine, Angleži niso oficijelno pripoznali Monroe doktrine, vendar pa molče pustiti to zadevo svojemu teku. Amerikanci se še dandanes trdno drže te doktrine in imajo tudi prav, kakor hitro bi jedna država svoje prste stegala po amerikanskem ozemlju, bi jej gotovo še druge sledile, prepirov in bojev bi ne bilo ne konca ne kraja, na nogah bi morali imeti velikánsko vojno moč, to bi pa ne bilo nič druzega nego orjaški břemeni za ljudstvo. Monroe doktrina z odločnostjo gojena in varovana pa vsako misel na zasedanje amerikanskega ozemlja takoj omaje. Zakaj se prepirajo? Prepir z Anglijo za svoje posesti v Guyana in Venecueli traja že od ustanov- « 0 ljenja zadnje imenovane države in postal je še resnejši ko je Diego B. Urbanega, minister vnanjih zadev Ve-necuele dne 26. jan. 1887. očital angleškemu poslaniku F. R. St. Johns kako enostransko je Anglija ta prepir izkoristila. Z izgovorom, mejnega prepira si je Anglija prilastila gospodarstvo nad Orinooco glavno prometno pot severo-zapada v južnej Ameriki, na-mesto da bi to zemljišče proglasila za neutralne dokler ni bil prepir poravnan. Anglija je razsodbo mirovnega sodišča principijelno odklonila, vendar pa mejne prepire v severni Ameriki in na Haro 1. 1827. in 1871. reševala po mirovnem sodišču. Glavna po-dlaga vseh zahtev bi le zamogla biti pogodba skle-njena v Londonu leta 1815. po katerej so postale holandské naselbine Berbence, Demara, in Essquimbo last Anglije. Venecuela zagotovlja, da je meja po-slednje imenovane pokrajine reka enakega imena in navaja kot dokaz več pogodb iz vestfalškega miru 1. 1648. Anglija zahteva Schomburgh črto, katero je 1. 1811. zaznamoval britski zemljemerec Schomburgh in ta je zelo zapadno. Anglija se naslanja na stare pogodbe in se upira na dějstvo, da so Holandci zapadno od Essequim napravili trdnjave. To je uzrok prepira. ( Konec sledi.) — Misi in tisočaki. Kmet Szales v Felegyazi na Ogerskem si je pri varoval precej denarja in tisocak in ve& stotakov spravil v čumnati pod nekim starim sodom. Te dni je šel gledat, kako' je z njegovim denarjem, a v veliko žalost je našel le nekaj raztrganih ostankov. Miši so tisočak in stotake raztrgale in deloma pojele. — Poboji v cerkvi. Na sveti večer so na Tieza Veda na Ogerskem trije fantje pred polnočno službo z revolverji streljali na ljudij pred cerkvijo in jih več ranili. Povod temu je bilo to, ker je županstvo prepovedalo navadno ljudsko veselico po maši. Ti trije fantje so bili nevoljni, ker se ljudje niso uprli tej prepovedi. — Dinamitni atentat. V stanovanju godbenega učitelja Bazzonija v Milanu je neznana ženska oddala za novo-letno dařilo neko škatljo. Ko jo je učitelj poskusil odpreti, se je razletela, in ga hudo poškodovala na rokah in obrazu. Baron Hamerstein, katerega so zaradi sleparij přijeli v At^nah in izroČili nemški vladi, je od ondu dopisoval pod imenom Herbert raznim nemškim listom. Časopisi so radi pri-našali njegove spise, ker je v njih kaj spretno risal grške razmere. * — Strah v cerkvi. Na božični večer je župnik v Liittru na Nemškem dal na obeh straoeh oltarja zaž^ati grški ogenj. Zmes pa ni počasí gorela, temveč se je vse nakrat užgalo in vsa cerkev je bila nakrat polna dima. Užgala se je preproga pred oltarjem Ljudje so naglo bežali iz cerkve in je bilo več poškodovanih. — Tovarna pogorela. V Levovu je popolnoma po-gorela velika tovarna Glowackega. — 4000 oseb v nevarnosti. Neko nedeljo v decembru se je nad 4000 osob razveseljevalo z drsanjem na jezeru pri Novem Jorku. Vsi so bili veseli nad gladkim ledom, kar je zapazila policija, da se led podaja in pričel pokati. Ukazali so drsalcem, da naj jezero zapuste. Ali ljudje niso za to kazali nikakega veselja in so policaje celo zasme- hovali, ti so morali štiri osebe prijeti, potem se jim je še le posrečilo drsališče sprazniti. — Hočejo Vanderbilte posnemati. V Messias cerkvi je bila 16. dec. z večer poroka gospice Klare Hazel Busch, hči znanega pivovarskega magnata Adolfa Busch v Novem Jorku, z nekim vestfalškim „baronom" pl. Gontard. Stari Busch se je izjavil, da ga „ofcet" velja 100.000 dol. in se-hoče celo meriti z Vanderbilti v Novem Jorku. V Southern hotelu je bila po poroki pojedina, povabljenih je bilo 800. Sedaj pa govore, da se je druga hči zasijala v nekega pruskega stot-nika in utegne kmalu priti do poroke. Stari Busch bode zopet štel tisočake, vsaj jih pa tudi lahko, ker jih je lahko pri-dobil. 10 Roparji v Italiji. Na Sardinském so nedavno ro-parji streijali na žandarsko patroljo in jednega žandarja ubili. V Calanni so roparji oropali jedno hišo Ker jih jeden orožnik dobil pri delu so ga ustřelili. rimski pokrajini so Tržne cene. . H H M. M 'Mm . k ' J . h V Ljubljani dne 28. dec. 1895. Pšenica gld *A . m ^ . rž gld. 7*50 kr., ječmen gld. 6'5u kr., oves gld. kr., bile zadnji čas tri osebe ubite in oropane. Dne 22. decembra ajda gld. 7*50 kr.* proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5-50 kr., so pri Bologni našli umorjenega nekega trgovca s perutnino. leča gld. 12*— kr., grah 10 kr., fižol gld. 12- kr. Eoparji so mu bili odvzeli ves denar. 8oo ljudij v nevarnosti. Na Azovskem morju se je odtrgal velik kos ledu, na katerem je bilo 800 ljudij, 100 konj in mnogo sani. Ledeno skorjo je gnal veter od brega. Ljudje so se skoro vsi řešili, pač pa ni bilo moč reŠiti konj. Čudna pošiljatev. Nekemu spedicijskemu podjetjn v Odesu je neki Nadrečny izročil 54 bal žime, katero je za-varoval za 3000 rubljev in zahteval na njo 16 000 povzetja. Ta pošiljatev se je mnogim zdela sumljiva. Odprli so jedno balo in v njej našli volnene odpadke in neko vnetljivo snov, in neko 24. urah. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Svoji svojim! Kolesarji pozor! Naj pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal kami in z všemi pripravami, prodajajo se zdaj po 110 in 120 gld.*) ko- mad pri dobro znani in pošteni domači tvrdki pripravo, s katero se vsa stvar bila vnela v Kako v Ameriki kaznujejo tihotapce. Častnik ki je v Montevidei imel stražo, je dobil 151etnega nekega pro-dajalničnega dečka, ki je hotel v vojašnico vtihotapiti liter kane (jako močnega ruma). Ker je to strogo prepovedano, je TRST J zaloga koles. trg velike vojašnice, TRST (6) poročaik dečka peljal k polkovniku. Jezen pretil dečku, da ga pretepe z bičem, ako sam vse kane ne Več zdravnikov ga ízpije. Deček je izpil in se zgrudil na tla. je čez več ur zopet spravilo k zavednosti. Dva dni ni deček ničesa govoril. Obesil se je tajnik pomočnih uradov ogerskega fi- nančnega ministerstva Bela Haner. Bil je še le nekaj mesecev oženjen Njegovega ravnatelja pomožnih uradov Skrobanka so malo poprej zaprli zaradi poneverjenja. ^B KJ If * ^M__i , jp** Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni prii^ier-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke polko vnik je za- po nizkih cenah, tem več ta so zelo močna, lepa, lehká in trpežna. Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi naučili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. T j* * V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro- djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolesa s. trdim kavčukom, pripravna za začetnike, prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. Vsa zgoraj omenjena Sneg v Bolgariji. Po vsej Bolgariji padel je debel kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu. sneg Vlaki so se zaradi debelega snega ustavili. Po nekod je sneg meter debel Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno: Vjet ropar. Kozaki so božične praznike vjeli ro- Jakob Strukelj, Sv. Ivan, Št. 624, DH Trstll. i ♦ rr • • ta i i i i • # « ■ / / / parskega glavarja Kazimira Bogoslawskega, kateri je s svojo 3eto oropal mnogo graščin V Bukatyu je bil přišel v gozdu nekemu znancu, in so došli kozaki obkolili hišo. * Ropar baš ubežal. a preganjajoci ga kozaki so ga dobili. Osemdeset let oženjen. Te dni je v Kanadi neka zakonska dvojica z imenom Darvin praznovala osemdesetletnico svoje poroke On je bil rojen 24. septembra 1788 , ona pa Kolesarji pozor Znižale so se cene ko lesom, radi novih in velikih pogodeb s to varnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. 17. marca 1794. Vzela sta se 1815. leta. Od njenih desetih otrok jih živi še pet Samomor, Na Silvestrov večer se je v Korneu-burgu ustřelil 391etni zastopnik celovške podružnice avstrijske zavarovalnice Phonix. Zapustil je ženo in dva otroka. — Na novega leta dan je v Korneuburgu se skušal ustreliti s služ-beno puško vojaški novinec železniškega polka Reich. Zadel se je v prsi in nevarno poškodoval. Strel je zadel tudi njego -vega tovariša Slovnika. Oba so morali odpeljati v bolaico. Napad na socijalističnega poslanca. Na socija-lističaega poslanca Costanta v Parizu je streljal neki Ballerat in ga poškodoval Napadovalca so zaprli. Povod napadu to, da je poslanec imel nekaj znanja z napadovalčevo ženo. Nesreća v premogovniku. V premogovniku v Waldenburgu v pruski Šleziji so se vneli plini. 31 delavcev je mrtvih, 13 pa ranjenih. Veliko poneverjenje. Pri hranilnici v Ofenbachu na Nemškem so nenadoma pregledali knjigo in se prepričali, da manjka 370 tisoč mark. Hranilničnega uradnika Fr. Baura so zaprli. Ravnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih naslednikoY Velika ili Mala Lj ubij ani za pr estop no l eto 1896. Loterijske srećke. V Linču dne 4. jan. t. 1.: 82, 23, 66, 20, 15. V Trstu dne 4. jan. t. 1.: 67, 68, 41, 74, 52. V Pragi dne 8. jan. t. 1. : 12, 27, 76, 66, 77. Samo tista prava Blasnikova „Pratika" 7 ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. -eimr. KiïEiPP \SLADNOM VO {fireinQr !/iv HneipPQva o kterih ? more prepričati > so kavini nadomestki đostikrat uradne preiskave so pa se česa dokazale iz > z razni mi pritiklinami popačeni. vzame vsake polovico. ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave pa da da Iz po- Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreiner-jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana 1 I I .Ml •■ V ■ fll III It •* • - — kot zdrava redilna pijaca javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista« 9 to je ? brez primesi bobove kave je zdrava, lehko prebavljivaf redilna in ob enem okusna jed. 9 ker M > Vsaka vestna gospodinja m mati y vsak prijatelj kave ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele vidi, zavoje varnostno známko, kakor se ter z imenom: tu na strani Pozor! Bođite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enaket bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. V V, 1s • V" I i > •'"S ? Vv* ř Vj s //-VT » S * » v imik. 1 • f - a (1) Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.