VARSTVO PTIC IN NARAVE
Natura 2000 v Sloveniji -izrezane ogrožene vrste ptic!
//Luka Božič
V.lTdečobsmo	Konec aprila 2004 smo naravovarstveniki v Sloveniji po
označene dele predla dolgih mesecih vročičnih razprav, usklajevanj, sestankov ganih območij SI'a in argumentiranj naposled le dočakali težko pričakovano bomo v uredbi o po uradno odločitev vlade, katera območja in v kakšnem ob sebnih varstvenih ob segu bodo razglašena kot območja Natura 2000. Uredba o močjih iskali zaman. posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) je izločili so jih. ne ozi bila objavljena v Uradnem listu (Ur.l. RS, št. 49/2004) dne raje se na strokovne 30.4., tako da je začela veljati natančno z dnevom vstopa utemeljitve po pravi- Slovenije v Evropsko unijo. Z razglasitvijo vseh najpo-lih.ki veljajo v	membnejših območij za dolgoročno ohranitev sedanje vi-
Evropski uniji.	soke biotske pestrosti pri nas naj bi se končala prva faza
kana:Tomaž Mihelič prizadevanj biološke oziroma naravovarstvene stroke za ustrezen prenos določil Direktive o pticah in Direktive o 2: v črnem logu habitatih v slovensko zakonodajo. Društvo za opazovanje gnezdi 10-20% popu in proučevanje ptic Slovenije je na tem področju v prete-lacijc srednjega detla klih štirih letih odigralo zelo pomembno vlogo. Naši pred-(Dcndrocc)'<JsmcJhn) logi posebnih območij varstva (SPA) navsezadnje pokriva-na predlaganem spa jo 24 izmed skupno 38% odstotkov ozemlja Slovenije, ko-Mura. Usoda tega likor ga obsegajo vsi strokovni predlogi območij Natura dela populacije je	2000.
spričo dejstva, da so
črni log »izrezali« iz Žal je že prvi pogled na pregledno karto, ki je bila prilože-predlogaSPA.vse na Uredbi, razkril, da naši predlogi niso bili upoštevani v prej kot rožnata.	celoti, kot tudi ne predlogi strokovnjakov za druge žival
foto: |an ševčik	ske skupine, rastline in habitatne tipe. S strani Ministrstva
za okolje, prostor in energijo je bilo sicer sprejetih vseh 25 predlaganih posebnih območij varstva (SPA), vendar so bili ponekod dokaj obsežni deli izrezani, ne glede na njihov prispevek k celovitosti območij in pomen za kvalifika cijske vrste ptic. Največje »luknje« v predlaganih območjih lahko najdemo tam, kjer so načrtovani najrazličnejši večji posegi, predvidoma z nesprejemljivimi vplivi na varovane vrste ptic in njihove habitate. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj primerov delov območij, ki so bili kljub trdnim strokovnim argumentom izločeni iz predlogov posebnih območij varstva (SPA).
Reka Mura
Nerazglasitev reke Mure v celotnem predlaganem obsegu je gotovo eno izmed najbolj neprijetnih presenečenj vladnega predloga območij Natura 2000 v Sloveniji. Reka Mura je z močnimi populacijami 10 kvalifikacijskih vrst nedvomno eno izmed najpomembnejših območij za ohranjanje ogroženih vrst ptic pri nas. Ocenjujemo, da so z izločitvijo celotnega zgornjega dela območja med mejnim prehodom Trate in Radenci ter nižinskega hrastovo gabrovega gozda Črni log zunaj območja Natura 2000 ostali zelo pomembni deleži populacij vo domca (Alcedo atthis), srednjega detla (Dendrocopos medius) in belovratega muharja (Ficedula albicollis). Vse od naštetih vrst imajo prav vzdolž Mure tudi najpomembnejšo populacijo v Sloveniji. Poleg teh treh vrst bo s takšnim potekom meja okr njena tudi optimalna pokritost populacij črne štorklje (Cicortia nigra), sršenarja (Pemis apivorus) in pisane penice (Sylvia niso-na). O naravovarstvenem pomenu Mure ob meji z Avstrijo zgovorno priča tudi dejstvo, da je rečna loka na avstrijski strani reke uvrščena med območja Natura 2000 v Avstriji.
Razlogi za takšno nestrokovno odločitev Ministrstva za okolje, prostor in energijo so tako kot v vseh drugih primerih izključno ekonomske oziroma politične narave. Žal so bile ideje o postavitvi celega niza hidroelektrarn na zgornjem delu Mure obujene prav v dnevih pred razglasitvijo območij Natura 2000. Kljub temu, da mejni del območja trenutno uradno ni pod varstvom Nature 2000, ne verjamemo, da bo država projekt postavitve hidroelektrarn lahko izpeljala. Takšen poseg bi nedvomno imel velik negativen vpliv na sedaj še dokaj ohranjeno naravno Tečno dinamiko Mure in s tem tudi na celotno nizvodno ležeče območje ob Muri, uradno razglašeno za Natura 2000 območje.
Krakovski gozd - Sentjernejsko polje
Pri območju z zgornjim imenom strokovni predlog DOPPS
ni bil upoštevan pri negozdnatem delu območja, ki zajema
14 Svet ptic
OBMOČJE	"IZREZANI" KLJUČNI DELI	NAJPOMEMBNEJŠE VRSTE	% POPULACIJE NA IZREZANEM DELU	RAZLOGI
REKA MURA	zgornji del območja med mejnim prehodom Trale in mostom v Radencih	vodomec (Alcedo atlhis)	20-50%	načrtovana gradnja hidroelektrarn na zgornji Muri
	Črni log	srednji detel (Dendrocopos medius)	10-20%	avtocesta Beltinci-Pince
		belovrati muhar (Fkedula albicollis)	10-20 %	postavitev 110 kV daljnovoda
KRAKOVSKI GOZD-ŠENTJERNEJSKO POL|E	del območja severno od hitre ceste Krško-Novo Mesto	mali klinkač (Aguila pomarina)	100%	
	celoten del območja južno od Šentjerneja	črnočeli srakoper (Lanius minor)	5060 %	
	večji del Šentjernejskega in Šentjakobskega polja	južna postovka (Falco naumanni)	100 %	
SNEŽNIK - PIVKA	zgornji del doline Pivke med izvirom in krajem Pivka	kosec (Crex crex)	50%	načrtovana gradnja vetrne elektrarne na Volovji rebri
	celoten del območja zahodno od ceste Pivka-Šembijc	podhujka (Caprimulgus europaeus)	10-20 %	
	pobočja Snežniške planote med Volovjo rebri-jo in vrhom Gradišče nad Kuteževim	kotoma (Alectoris graeca saxatilis)	cca. 50 %	
		kačar (Circaetus gallicus)	50-70 %	
		beloglavi jastreb (Gypsfulvus)	100%	
KRAS	I.ežeški Gabrk pri Divači	kačar (Circaetus gallicus)	40%	
	Griško polje	vrtni strnad (Emberiza hortulana)	10-20 %	
	Matarsko podolje	Vtiibski škrjanec (Uilitiln arbórea)	10-20%	
večino Šentjernejskega in Šentjakobskega polja ter predele južno od Šentjerneja do vznožja Gorjancev. S tem so bili izločeni predeli s prevladujočo kulturno krajino, ključnega pomena za ohranitev nekaterih v Sloveniji kritično ogroženih vrst ptic. Mali klinkač (Aqitila pomirim) in čr-nočeli srakoper (Lanius minor) gnezdita v Sloveniji samo na tem območju, njuna populacija pa šteje vsega nekaj parov. Mali klinkač sicer gnezdi v bližnjem Krakovskem gozdu, prehranjuje pa se pretežno na delu območja, ki je bilo izločeno iz Nature 2000. Črnočeli srakoper je v celoti vezan na ekstenzivno kulturno krajino s sadovnjaki, paš niki in travniki. Nestrokovnost vladne odločitve kaže dej stvo, da so bile iz območja načrtno izločene nekatere vasi, na primer Čadraže, Šentjakob, Drama, Velike in Male Roje itd. Prav vasi s svojo neposredno okolico so ključnega po mena za ohranitev črnočelega srakoperja, saj ta ptica gnezdi izključno v vaseh.
Snežnik Pivka
Del obsežnega območja Snežnik Pivka je v zadnjem letu prizorišče osrednjega in najbolj odmevnega konflikta med naravovarstveno stroko in ekonomskimi interesi države oziroma vplivnih posameznikov. Gre seveda za Volovjo reber in bližnjo okolico, kjer je načrtovana postavitev niza vetrnic za proizvodnjo električne energije. Na suhih kraških traviščih tega območja se poleg omenjenih interesov srečuje tudi veliko število evropsko pomembnih vrst, ki imajo tukaj pomemben del svojih vitalnih populacij. Načrtovana graditev seveda neposredno najbolj ogroža ujede, med katerimi sta zlasti pomembna kačar (Circaetus galli-cus) in beloglavi jastreb (Gypsjulvus). Ob takšnem velikem posegu pa se je povsem nemogoče izogniti poslabšanju kakovosti habitatov vrst, kot so kotoma (Alectoris graeca), podhujka (Caprimulgus europaeus) in hribski škrjanec (Liti-hiln arborea). Najverjetneje iz istega razloga so bili iz območja Natura 2000 izločeni tudi predeli s prevladujočimi
suhimi kraškimi travniki in pašniki zahodno od ceste Vipava-Šembije, vključno s skalnato steno pri Podtaboru. Naslednji pomembni del območja, »spregledan« pri pri pravi uradnega predloga območja Natura 2000, je tudi zgornji del doline Pivke. Ekstenzivni vlažni travniki tega dela so pomembni za kosca (Crex crex), še posebej travniki med izvirom Pivke pri Zagorju in vasjo Drskovče. Tako bo ostalo zunaj meja območja Natura 2000 okoli 50 % vseh koscev na Pivškem območju.
Kras
Na Krasu je skupna površina predelov, ki so bili pri uradni razglasitvi območij Natura 2000 izločeni, največja med vsemi območji. Žal so med njimi tudi predeli z zelo po membnimi in zaradi opuščanja rabe marsikje drugod izgi-njajočimi kraškimi travišči. Tukaj velja omeniti predvsem Griško polje in Ležeški Gabrk pri Divači. Slednje območje je gnezdišče dveh močno ogroženih vrst v Sloveniji, rjave cipe (Anthus campestris) in vrtnega strnada (Emberiza hortu-lana). Obe omenjeni območji sta tudi pomembni lovišči kačarja. Razlog za izločitev Griškega polja iz strokovnega predloga je načrtovana graditev vetrne elektrarne. •
3: Iz predlaganega SPA območja Krakovski gozd Šentjernejsko polje so bili izločeni ključ ni predeli kulturne krajine /.a ohranitev črnočelega srakoper ja (Lanius minor). foto: i'eter Buchner
tabela: Odstotki populacij ptic na izrezanih območjih. Za celoto je vzeta populacija na posa rneznem predlaga nem območju Sí'A.
//letnik 10, številka 02. julij 2004
15