Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče glasilo občine velike lasce datum izida: 18. marec 2009 ISSN 14085852 mu mm Mirni Malenšek — prva gostfa Trubarjevih četrtkov Predstavitev občine Velike Lašče na sejmu Turizem in prosti čas 2009 številka: ¿m letnik izdaje: 15 kazalo: Županov uvodnik 3 Čestitke, obvestila 4 Prvošolčki v Črmošnjicah 5 Vesele maškare, Naši otroci so spoznavali Afriko 6 Srečanje učencev in staršev, kulturni dan 7 Bili smo v zimski šoli v naravi 8 Zahvala ob zbiranju sredstev 9 Gimnastika, Športna urica za četrtošolce 10 Premiera gledališke predstave Krčmarica v Robu 11 Pogovor z režiserjem gledališke predstave Krčmarica v Robu 12 Trubarjevo leto se kar nadaljuje 13 Slovenski kulturni praznik, Trubarjeva čitalnica 14 Muzejska trgovina na Trubarjevi domačiji 16 Zakaj ne bi izdelali čisto prave knjge, vabilo na večer kvartetov 1 7 10. festival Najdihojca 18 Ločica-pesem 19 Prvi Trubarjev četrtek , Nagradna igra »dopolni« 20 Predstavitev knjig dr. Skulja in dr. Oražma, vabilo Dan sonca 21 Prdstavitev občine Velike Lašče na sejmu TIP 2009 22 Vabilo na »Pomlad na Gradežu«. Raziskovalne naloge - razpis 23 Projekt Velikolaška tržnica, Vabilo na okroglo mizo »Mokrišče« 24 Pustna sobota v Mini, Vabilo na razstavo »Biseri vode« 25 Knjiga Narava zdravi s hrano 26 Projekt Človek 27 Meditacija 28 Jubilej Planinskega društva Velike Lašče 29 Novim izzivom naproti, Nogometaši odlični četrti 30 Mladi nogometaši v zimski ligi 31 Kickboxing events 32 SD NK Velike Lašče odličen organizator tekmovanj 33 Občinsko prvenstvo v veleslalomu 34 9. Cenetov memorial 35 Izlet robarske mladine na Primorsko, Občni zbor DPM VL 36 Novičke iz VRT-a 37 Prava mera zabave, Potovanje po vesolju 38 Vabila, obvestila 39 Obvestila 40 Akcija »Bodi previden« 41 Akcija »Varnostni pas«, Obvestila 42 Novosti Pošte Slovenije, AMZS oglas Tehnični pregledi 43 Podjetniške novice 44 Na obisku v Malem Ločniku 45 Iz poslanske pisarne 46 Kino spored 47 V spomin 48 V spomin 49 Oglasi 50 Trobla Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 15, številka 2, 18. marec 2009 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.510 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman, v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Dežurni telefon za vodovod je: 051 619 577 \ m \ (f li Vse za vaše slavje ob krstu vašega najmlajšega, za prvo sveto obhajilo, birme, poroke, obletnice in rojstne dneve,.^_ r^a fmm * JA * ©^ veliki osomik13,1314 rob telefon: 01/788-^2-85 031/835-149 Tisk: Tiskarna Peterim, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 131 5 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide v sredo 27. maja 2009. Prispevke oddajte naj pozneje do 13. maja 2009. Fotografija na naslovnici: Brane Borštnik ZELENI RAJ S i*>m I adansko obrezovanje okrasnih in sadnih rastlin Miha KOS s.p. Po novi če 4n, 1262 SAVA ¡311«: ©41 220 48(3 Spoštovane občanke in občani V prejšnji Trobi i, ko je bil objavljen letošnji občinski proračun z načrtom razvojnih programov za naslednja štiri leta, ste si lahko natančno prebrali, katere investicije in druge aktivnosti želimo v naši občini izpeljati v letošnjem letu. Upam, da bomo kljub napovedani recesiji kar se da uspešni pri realizaciji sprejetega plana. Tokrat pa želim natančneje obrazložiti gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (OSOEK), saj v zvezi s tem na obči no al i pa name naslavljate veliko vprašanj. Začetek naših aktivnosti s tega področja sega v leto 2007, ko je 17. oktobra občinski svet sprejel načrt razvoja OŠOEK. Decembra 2007 smo v Uradnem listu RS objavili javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja OSOEK, na katerega se je prijavilo le podjetje Tritel d.o.o iz Ljubljane. Kljub temu da se zavedamo dejstva, da v Sloveniji ni veliko možnih izvajalcev te storitve, smo pričakovali vsaj še prijavo Telekoma Slovenije d.d., oziroma njegove hčerinske družbe GVO d.o.o., zadolžene za gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskega kabelskega omrežja, kar pa se ni zgodilo. Tako smo z izbranim ponudnikom Tritel d.o.o. 31. marca 2008 podpisali pogodbo o gradnji in upravljanju OSOEK. Na začetku lanskega aprila smo se prijavili na prvi javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev evropskih nepovratnih sredstev za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij tam, kjer operaterji nimajo ekonomskega interesa za gradnjo takega omrežja. Kljub temu da je bilo za ta razpis treba pripraviti ogromno dokumentacije, smo bili izredno veseli, ko smo sredi avgusta 2008 od Ministrstva za gospodarstvo prejeli sklep, da so nam odobrena sofinancerska sredstva, na začetku oktobra pa smo z ministrstvom tudi podpisali ustrezno pogodbo o sofinanciranju. To je bil za našo občino vsekakor velik uspeh, saj je podobno pogodbo uspelo podpisati samo še šestim slovenskim občinam. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 2,8 milijonov evrov, financira se izključno s sredstvi izvajalca Tritel d.o.o in nepovratnimi sredstvi Evropske skupnosti. Ker pa vsa investicija poteka preko občine, obstaja možnost, da bo naša obveznost samo plačilo DDV. Naj omenim še nekaj tehničnih podatkov gradnje. Projekt predvideva pokritje tistih delov občine, ki so zelo slabo pokriti s širokopasovnim dostopom do podatkovnih omrežij, kar je razvidno iz že omenjenega načrta razvoja OSOEK, ki ga je pripravila Občina Velike Lašče in sprejel občinski svet. Projekt vključuje naselja, ki so v tako imenovanih belih lisah ter naselja, kjer so možni posamezni ADSL priključki, ni pa možen dostop do širokopasovnega priključka vsem zainteresiranim gospodinjstvom. Glavna postaja za to omrežje bo nameščena v prostorih občinske stavbe (poleg Krajevnega urada) in bo povezana s Telekomovo centralo v Velikih Laščah. Iz glavne postaje, ki bo tudi izhodiščna točka, bo omrežje optičnega razvoda izvedeno v tri smeri. Predvidena trasa prve smeri je naslednja: Velike Lašče-Mala Slevica (odcep Dvorska vas)-Karlovica-Pod-strmec-Rutarska planota (po zraku). Trasa druge smeri: Velike Lašče-Ula-ka-Opal kovo-Mari nčki-Rob-Krvava peč. Tretja trasa: Velike Lašče-Rašica-Podlog-Javorje (po zraku). Seveda vse tri trase zajemajo tudi bližnja naselja na območju belih lis. Hkrati je predvidena gradnja tudi v naselju Velike Lašče do tistih uporabnikov, ki še vedno nimajo možnosti priključitve na širokopasovno omrežje. Zemeljsko omrežje bo zgrajeno iz cevne kanalizacije s cevmi 2 x fi 110 mm s povezovalnimi jaški fi 600 mm oziroma v glavnih optičnih vozliščih z jaški fi 800 mm, povezave med zaselki pa iz alkaten cevi 2 x fi 50 mm (t.i. dvojček), kar bo omogočilo povezavo med naselji tudi do 2 kilometrov narazen brez potrebe postavljanja vmesnih povezovalnih jaškov. Na težje dostopnih krajih, kjer bi zemeljska gradnja omrežja bistveno podražila celotno investicijo, se predvideva izvedba z optičnimi kabli po zračni liniji. Za vsa gospodinjstva, ki so precej oddaljena od predvidene optične trase, oziroma so bolj osamljena, pa bo možna tudi širokopasovna povezava prek brezžične aktivne opreme. Izvajalec del Tritel d.o.o je dolžan zgraditi OSOEK v delu, ki je sofinancirano s strani EU v roku osemnajstih mesecev od podpisa pogodbe med Občino in Ministrstvom za gospodarstvo. Tako je zaključek projekta predviden sredi prihodnjega leta, seveda ob pogoju da bo vse potekalo brez zastojev. Trenutno je v pripravi tehnična in gradbena dokumentacija za izvedbo projekta, gradnja pa se bo začela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za to pa so potrebne tudi podpisane služnostne pogodbe lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala gradnja. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki ste svoje podpise že dali, hkrati pa apeliram tudi na tiste, ki tega še niste storili, da to storite čim prej. S svojim podpisom boste prispevali k uspešni in pravočasni izvedbi tega projekta, ki predstavlja pomemben korak v razvoju naše občine na področju moderne informacijske tehnologije. Izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z optično povezavo bo namreč spodbudila razvoj različnih storitev, povečala učinkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočila hitrejši dostop do znanja in raznih podatkov, ki jih pri svojem delu ali šolanju pogosto potrebujemo. Anton Zakrajšek, župan Iskrene čestitke ob materinskem dnevu! Zupan Anton Zakrajšek • i fmi iL " Učenci Glasbene šole Ribnica so na letošnjem 12. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je deloma potekalo tudi v Velikih Laščah, dosegli izjemne rezultate. ANAMARIJA PELC, violina 1 a. -ZLATO PRIZNANJE Mentorica: Ksenja Grom Abramovič MANCA KAPLAN, kitara 1 a. -ZLATO PRIZNANJE Mentor: Viktor Papež MIRJAM KROMAR, violončelo 1 c - SREBRNO PRIZNANJE Mentorica: Maša Tome L ARA IVANC, TJAŠA KAPLAN, NEJA INDIHAR, trio flavt-BRONASTO PRIZNANJE Mentorica: Špela Bencina Vsem mladim glasbenicam in njihovim mentorjem za doseže rezultate iskreno čestitam! Zupan Anton Zakrajšek Našemu občanu Edu Latiču iskreno čestitam za izredne dosežke v zadnjem času, za 2. mesto na Evropskem prvenstvu WAKO 2008 na Portugalskem 30. novembra 2008 v kategoriji Light-contatct nad 94 kilogramov in 1. mesto na Mednarodnem turnirju GOLDEN GLOVE (zlata rokavica) v Italiji 25. januarja 2009. Župan Anton Zakrajšek Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je ob podelitvi priznanj za leto 2008 Jakobu Ježu podelil zlato plaketo za življenjsko delo za izjemne dosežke ter prispevek k razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Za prejeto priznanje mu iskreno čestitam! Župan Anton Zakrajšek Čl STILNA AKCIJA OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE V okviru obeležitve svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila, predlagamo, da se pridružimo vseslovenski akciji urejanja okolja. Krajevne odbore in društva vabimo, da v soboto, 18. aprila, organizirajo čistilne akcije, vsak na svojem območju. Na občini bodo na razpolago vrečke za zbrane odpadke. Če bo potreben dodaten odvoz odpadkov, nas o tem obvestite. Občinska uprava ODMETAVANJE SNEGA Z DVORIŠČ NA CESTE IN PLOČNIKE Občina Velike Lašče opozarja občane, da je odmetavanje snega z dvorišč na ceste in pločnike v skladu s 46. členom Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 70/98) prepovedano. Občinska uprava ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA IN ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Obveščamo vas, da je za območje občine Velike Lašče po programu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za leto 2009 predviden urnik odvoza po sledečem razporedu: URNIK ODVOZA KOSOVNEGA MATERIALA (po območjih nekdanjih KS) VELIKE LAŠČE 19. marec 2009 ROB 20. marec 2009 TURJAK 23. marec 2009 •_URNIK ZBIRANIA NEVARNIH GOSPODINISKIH ODPADKOV Pri Domu krajanov v Turjaku 20. april 2009, 9.00-17.00 21. april 2009, 8.00-15.30 Pri Gasilskem domu Velike Lašče 22. april 2009, 9.00-17.00 23. april 2009, 8.00-15.30 Občinska uprava Drugačen način učenja Prvošolčki preživeli cel teden v Domu Lipa v Črmošnjicah Učenci 1. razreda centralne šole ter učenci 1. in 2. razreda podružničnih šol Turjak in Rob so se februarja odpravili na 5-dnevno bivanje v Crmošnjice. Vedeli smo, da bo to za nekatere prva takšna pot, ko bodo ločeni od domačih. V šoli smo se skupaj o tem pogovarjali, seznanili pa smo se tudi z dejavnostmi, ki bodo tam potekale. Nekateri otroci so tabor pričakovali z veseljem, medtem ko so drugi odhajali s V učilnici smo se učili, spoznavali živali in opazovali z mikroskopom. Uživali smo v Dolenjskih Toplicah, bilo je super! strahom. Solz pa ob odhodu vseeno ni bilo. V Domu Lipa so nas učitelji in učiteljici lepo sprejeli. Seznanili smo se s pravili in prostori. Poleg sob nam je bil všeč še zimski vrt in soba z imenom Veveričje duplo, kajti tu so bile igrače in v prostem času smo se lahko veliko igrali. Poleg tega smo imeli še mnogo drugih aktivnosti, kot so plezanje po plezalni steni z varovanjem, spoznali smo različne vrvi in osnovne vozle, proti večeru smo se odpravili na nočni pohod s petrolejkami, spoznali smo belokranjski ljudski ples in nekatere instrumente ter zanimive pastirske igre. Odpravili smo se tudi v gozd in spoznali življenje v gozdu, razvrščali nabrane plodove in liste, se orientirali po znakih in spoznali igro Lov na lisico. Seznanili smo se z vremensko postajo in merili temperaturo na svetlih in temnih oblačilih. Izvedli smo pohod na Topli vrh in videli smučišče Bela. Tudi nam je bilo vreme naklonjeno in smo se eno celo dopoldne lahko sankali. V učilnici z imenom Medvedji brlog smo izdelovali papir in opazovali manjše živali pod mikroskopom. Naučili smo se izdelati mlinček in ga preizkusili v potoku. Poleg vseh aktivnosti smo nestrpno pričakovali kopanje v Dolenjskih Toplicah, kjer pa so nas obiskali celo pravi kurenti. V petek po kosilu nam je Irena, vodja doma, podelila priznanja. Utrujeni, vendar zadovoljni, smo se vrnili domov. Nekateri so že naslednji dan odšli na počitnice, drugi pa so prišli v šolo, kjer smo s kratkim kulturnim programom popestrili občni zbor upokojencev. Zapisali Branka Levstik in Veronika Lipovec V gozdu smo razvrščali plodove in liste. POMEMBNO OBVESTILO ZA STARŠE Vrtec je že v prejšnji številki Troble objavil razpis za vpis otrok v vrtec za sprejem s 1. septembrom 2009. Zaradi pravočasnega načrtovanja organizacije dela v vrtcu in zagotavljanja prostorov za varstvo predšolskih otrok naprošamo starše, da se roka za vpis držite in otroke, ki ji želite vpisati v vrtec z novim šolskim letom, prijavite v roku za oddajo vlog, to je do 31. marca 2009. Občinska uprava vesele maškare Lani smo se v vrtcu Sončni žarek odločili, da organiziramo pustno srečanje s starši. K sodelovanju smo povabili očeta, ki se ukvarja z glasbo. Z veseljem se je odzval vabilu. V sodelovanju z njim je bilo srečanje prava zabava. Maškare so preživele prijetno plesno druženje. Ker je bilo srečanje dobro sprejeto s strani staršev, smo se tudi v letošnjem šolskem letu odločili za skupno pustno rajanje. Ob dogovorjeni uri so se v petek, 20. februarja, v avli osnovne šole začele zbirati razigrane pustne šeme, starši ter drugi bližnji sorodniki. Šolska avla je bila hitro polna. Program naši otroci so spoznavali Afriko Dnevi v januarju so bili za otroke od 1. do 4. razreda OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče precej zanimivi. Od 19. do 22. januarja so namreč na naši šoli potekale delavnice o drugačnosti z naslovom OTROCI SVETA - AFRIKA. Štiri dnevne delavnice je vodila Andreja Rustja, absolventka na Filozofski fakulteti, turistična vodička, novinarka in popotnica. Nekaj časa je živela in delala med različnimi plemeni vzhodne Afrike. Sodelovala je pri njihovih obredih, opazovala zdravilce pri delu, kuhala z domačimi ženami, se udeleževala odprav z mladimi lovci, se igrala ter učila s tamkajšnjimi otroki. Našim otrokom je tako s pomočjo svojih izkušenj približala črno celino. Program delavnic je bil izredno razgiban. Učenci so spoznali življenje afriških otrok in njihovih staršev (hiše iz blata, lov, praznovanje, hrana, plesi ...) spoznali so tamkajšnje živali, ogledali so si veliko zanimivih predmetov, se oblekli v afriška oblačila, poskušali tradicionalno hrano ter poslušali tipično afriško pravljico. Učenci so pripravili tudi nekaj zanimivih izdelkov, ki si jih boste lahko ogledali na razstavi. Za vas jo bomo pripravili učenci in učiteljice OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Aleksandra Skok sta vodila norčava klovna Pepi in Joli. S skupnimi močmi sta se trudila, da bi prisotni uživali v vsebini programa. Da bi nastopajoča klovna uresničila pričakovanja, sta zbrane zabavala s petjem, telovadnimi spretnostmi, žongliranjem in čarovniškimi triki. Ko so bili otroci seznanjeni z bližajočim pustnim srečanjem, so govorili samo še o maškarah. Težko so pričakali dogovorjeni datum. Preoblečeni v različne pravljične junake in z žarečimi pogledi so uživali v druženju s svojimi vrstniki. Vrtec Sončni žarek se iskreno zahvaljuje gospodu Šušteršiču in soigralcu. Poskrbela sta za pravo veseljaško vzdušje.V ritmu plesnih melodij so male in velike maškare neutrudno plesale in rajale. Za zelo neustrašne so se izkazali najmlajši obiskovalci. Zvedavo so opazovali dogajanje okoli sebe in pogumno rajali. Po končanem programu sta se Pepi in Joli zahvalila vsem prisotnim za sodelovanje ter jim zaželela miren in dober spanec. Zapisala Jožica Planinšek Foto: Franci Debeljak 7 TROBLA 2/2009 Da so pred drugimi sproščeni, govorijo dovolj glasno in razločano, potrebujejo veliko vaje in spodbude. Vsi naši poročevalci so se odlično odrezali. Za zaključek pa je vsak član v skupini povedal, kako se je počutil. Otroke navajamo, da povedo, kaj jim je bilo všeč pri takem delu in kaj ne. Tokrat smo govorili le o lepih trenutkih pri delu. Otroci so natančno povedali, kaj jim je bilo všeč, saj vedo, da nisem zadovoljna, če rečejo samo, da je bilo v redu, lepo ... Starši so povedali, da jim je bilo v redu ... Pa nismo drezali vanje. Da so preživeli lep, čeprav nekoliko naporen zaključek dneva, sem prebrala kar z njihovih obrazov. Besede, ki jih je izrekel očka: »Lepo mi je bilo, ker sem vsaj za nekaj časa spet smel biti otrok,« pa so besede, ki jih ne pozabiš. Zapisala: Simona Bavdek KULTURNI DAN Predvčerajšnjim, 10. februarja, smo imeli kulturni dan. V šoli smo imeli 2 uri pouka, slovenščino in matematiko, potem pa smo odšli na malico kot vsak dan. Po malici smo imeli 10 minut časa, da se preoblečemo in gremo na avtobus. Odpeljali smo se do Cankarjevega doma. Tam nam je učiteljica razdelila karte. Potem smo odšli v Linhartovo dvorano in se posedli na levi balkon. To so bili najboljši sedeži v dvorani, od koder se je krasno videlo na oder. Ko smo se posedli, je prišel povezovalec Hugo Šekoranja in nam predstavil solistko Evo Hren in celoten orkester Big bend, ki ga sestavljajo: bobni, klavir, kitare, trobente, ročni bobni, pozavne in saksofon. Predstavil nam je tudi etno jazz. Po uvodni predstavitvi smo z Evo zapeli pesemi Marko skače,Venci vej I i, Čuk se je oženil ... Predstava mi je bila všeč. Ko jo je bilo konec, smo se odpeljali do šole, kjer smo čakali avtobus, da nas odpelje domov. Matevž Vehar, 6.b Srečanje učencev in njihovih staršev Nekje v kotičku svojih src Smo še vedno vsi ucenci. (Ta gore) Februarja so imeli učenci 3. b razreda v šoli srečanje s svojimi starši. V prvem delu so otroci samostojno izvedli nastop. Za svoje starše so peli, recitirali, igrali na instrumente, zaigrali igrico z lutkami in plesali. Drugi del srečanja je bil namenjen učenju. Te teme smo se lotili predvsem zato, ker kot učiteljica in mama že vrsto let čutim, da tu potrebujejo otroci v prvi h letih šolanja veliko pomoči staršev in učiteljev. Največja težava je, da se naši otroci ne znajo učiti. Pogoj za dobro učenje je dobro branje. In ker naši otroci že kar dobro berejo, smo se lotili tudi učenja. Otroci in starši so delali v skupinah. Na različne teme so izdelali miselne vzorce, ki so otrokom te starosti zelo blizu, saj jih izdelujemo tudi pri pouku. Pri izdelavi miselnega vzorca so pazili, da so na pravo mesto napisali ustrezen naslov, da so bile ključne besede napisane blizu središča, manj pomembne besede pa bolj oddaljene od središča, da se je zapis širil v vse smeri. Pri zapisu so uporabljali različna barvna pisala, dodajali puščice, oznake in risbice. Tak zapis nam omogoča, da organiziramo naše misli, zmanjšamo čas za ponavljanje in izboljšamo zapomnitev. Če delamo miselni vzorec sami, smo aktivni, kar je zelo pomembno za učenje. Pomanjkljivost izdelave miselnega vzorca v skupini je, da se lahko zgodi, da delajo samo nekateri, drugi pa so pri tem pasivni. Zato si lahko pri tem pomagamo s sodelovalnim učenjem. Naši otroci že poznajo nekaj elementov sodelovalnega učenja, predvsem pa vejo, da skupina ne bo nikoli uspešno opravila naloge, če ne bodo delali vsi člani skupine. Po delu so morale skupine tudi poročati. Že na začetku so bili v navodilih opozorjeni, da se ne ve, kdo v skupini bo poročal, zato so morali biti pripravljeni vsi. Poročevalca v skupini smo izbrali naključno. Poročati je moral tisti v skupini, ki je imel na sebi največ gumbov. Tako so poročali otroci, mamice ali očki. Ob takem poročanju odrasli občutimo, kako težko se je izpostaviti in govoriti pred množico. Naši otroci morajo to početi velikokrat. Bili smo v zimski šoli v naravi Konec januarja smo se udeležili zimske šole v naravi v Cerknem. Spremljali so nas štirje odlični smučarski učitelji. Z nami je bila naša učiteljica Nataša in trije zunanji učitelji, Andraž, Igor in Zeljka. V Velikih Laščah smo se poslovili od svojih staršev in že smo se odpravili proti našemu cilju. Ko smo prispeli v hotel Cerkno, smo odložili prtljago ter se takoj odpravili na smučišče. Obuli smo si smučarske čevlje in pripeli smuči. S šestsedežnico smo se odpeljali na vrh smučišča. Tam smo se zbrali vsi učenci. Razdelili so nas po skupinah glede na znanje in izkušnje. Bil sem v najboljši skupini. Naš učitelj je bil Igor. Po prvem dnevu smučanja smo se z avtobusom odpeljali nazaj v hotel. Tam smo se nastanili v sobah. V sobi nas je bilo šest. Proti večeru smo si šli ogledat znamenite cerkljanske laufarje. Zvečer smo utrujeni sladko zaspali. Naslednje jutro smo vstali ob 7. uri. Nato smo odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali na smučišče. Na vrhu smučišča smo počakali svojo skupino, nato pa se spustili po strmini. Okrog poldneva smo imeli kosilo, nato pa smo se ponovno spustili po belih strminah. Po smuki smo imeli nekaj počitka. Tega dne smo se odpravili v bazen na plavanje. Kar naporen dan je bil za nami. Družbo sta nam delala tudi naša smučarska učitelja Andraž in Igor. Po plavanju smo imeli tekmovanje v družabnih igrah. Nato smo odšli spat. Ko smo se zjutraj zbudili, je bil na vrsti zajtrk. Po zajtrku smo odšli smučat. Dan smo preživeli podobno kot prvega. Skoraj ves dan smo smučali. Učitelji so nas naučili marsikaj novega. Iz ure v uro smo postajali boljši smučarji. Mislim, da smo bili kar pridni učenci. Proti večeru smo šli spet v bazen. Po plavanju smo imeli kviz. Zmagala je Igorjeva skupina. Na vrsti je bilo spanje, čeprav smo še kar klepetali in se zabavali po sobah. A nas je kmalu premagal spanec. Naslednji dan je bil podoben ostalim. Večino dneva smo preživeli na smučišču. Igor nas je poučil tudi o pravilih, ki jih moramo upoštevati na smučišču za boljšo varnost nas samih in drugih. Naši učitelji so poskrbeli tudi za tekmovanje. Tekmovali smo po skupinah. Res je bilo zanimivo in napeto. V naši skupini je bil najboljši Luka. Meni ni šlo najbolje, ampak sem bil vseeno zadovoljen. Zgodilo se je, da je kdo od nas padel, ampak iz tega se tudi marsičesa naučiš. Zvečer smo si po televiziji ogledali tekmovanje za Eurosong, našo Emo. Nekateri so gledali televizijo in navijali, nekaj pa nas je igralo poker. Kmalu nas je premagala utrujenost. Neverjetno hitro je prišel zadnji dan. Po zajtrku smo pospravili sobe in pripravili našo prtljago. Nato pa smo se odpeljali na smučišče. Treba je bilo izkoristiti še zadnje urice za prijetno smuko. Čas je prehitro tekel. Odpravili smo se še na kosilo, nato pa smo se odpeljali domov k staršem. Kljub temu da mi je čas v Cerknem hitro mineval, sem se veselil, da bom kmalu videl svoje starše in brata. Ob vrnitvi v Velike Lašče nas je v šolski avli toplo sprejela še naša ravnateljica. Učitelji so podelili priznanja za smučarske dosežke in osvojeno znanje, ravnateljica pa nam je pripravila tudi sladko presenečenje. Na smučarsko šolo bom imel zelo lepe spomine. Nejc Mramor, 6. a V četrtek, 29. januarja, smo odšli v zimsko šolo v naravi. Tam smo bili pet dni, do ponedeljka, drugega februarja. Zjutraj so nas starši pripeljali do šole, saj smo imeli zelo veliko prtljage. Odhod v Cerkno je bil ob osmi uri. Peljali smo se z avtobusom. Ko smo prišli v Cerkno, smo odložili prtljago. Učitelji so nam razdelili smučarske vozovnice. Pripeli smo si jih na bunde. Dobili smo tudi zelene brezrokavnike, ki smo jih oblekli čez bundo. Na njih je pisalo ime naše šole. Ko smo se uredili, smo se z avtobusom odpeljali do smučišča. Tam smo si obuli smučarske čevlje, si nadeli smuči in odšli v vrsto za na sedežnico. Ko smo prispeli na smučišče, smo najprej odšli na kosilo, ki je bilo v koči poleg smučišča. Po kosilu smo imeli preizkus znanja smučanja. Tako so se učitelji smučanja odločili, v kateri skupini bo kdo smučal. Ko smo bili vsi razdeljeni v skupine, smo začeli s smučanjem. Vozili smo se po različnih progah. Vsem je bila zelo všeč proga, ki se imenuje Lom. Ko smo se peljali s šestsedežnico, se je Ambrožu odpela smučka in padla dol. Šli smo mu jo pobrat, on pa je čakal pred kočo. Po smučanju smo odnesli opremo v shrambo ob smučišču. Nato smo se z avtobusom odpeljali do hotela. V sobah smo razložili prtljago, nato smo imeli prosti čas. Bili smo zelo utrujeni, zato smo skoraj vsi počivali. Kdor je želel, je lahko pri učiteljih kupil sok. V naslednjih dneh smo dvakrat odšli na bazen, kjer smo imeli preizkus plavanja. Ogledali smo si tudi cerkljanske laufarje. V petek zvečer smo imeli tudi kviz. Zmagala je naša skupina. V nedeljo zvečer smo igrali družabne igre in si ogledali prenos Eme. V Cerknem je bilo super. Znanje smučanja sem zelo izboljšala. Kar se je dogajalo, mi bo vedno ostalo v spominu. Tudi podelitev priznanj v šolski avli in sladkanje z mafini je bilo zelo prijetno. Želim si, da bi se zimska šola v naravi še kdaj ponovila. Kaja Cimperman, 6. b V četrtek, 29. januarja, so se skoraj vsi sošolci odpravili v zimsko šolo v naravi. Mitja, Tjaša, Matic, Tadej, Žan in jaz pa smo ostali v šoli. Martin je vzel dopust, zato je ostal doma. Prvi dan smo v šoli imeli ponavljanje in utrjevanje. Pri slovenščini smo gledali film Bratovščina Sinjega galeba. Ker nas je bilo samo šest v razredu, smo se imeli zelo lepo. V petek smo šli na plavanje v Ribnico. Mitja je ostal doma, ker se boji vode. Zjutraj ob osmih smo posedli v kombi in se odpeljali proti Ribnici. Ko smo prispeli, smo se v garderobi preobleki i v kopalke in odšli v bazen. Nekaj časa smo prosto plavali, potem pa je učitelj preizkusil, kako znamo plavati. Na koncu smo priredili tekmo v plavanju. Osvojil sem prvo mesto. Potem smo se stuširali in se oblekli. Ko smo s kombijem prispeli v Lašče, smo imeli malico. Po malici smo odšli v garderobo, se preoblekli v športno opremo in odšli v telovadnico. Tam smo nadaljevali s športnim dnevom. Na začetku smo imeli ogrevanje in vaje za športno-vzgojni karton. Nato smo igrali namizni tenis in badminton. V namiznem tenisu sem bil tretji, v badmintonu pa prvi. Na koncu je učitelj seštel točke. Zbral sem največ točk in dosegel prvo mesto. Ker nam je ostalo še nekaj časa, smo lahko igrali košarko ali nogomet. V ponedeljek smo utrjevali snov in pri gospodinjstvu pripravili sadno kupo. Pri uri slovenščine smo gledali nadaljevanje filma Bratovščina Sinjega galeba. V torek smo bili še zadnji dan sami. Pri uri gospodinjstva smo pekli miške in utrjevali snov. Pri slovenščini seje učiteljica potrudila in nam pripravila zanimive naloge. Ob njih smo uživali, smo se pa tudi nasmejali. V sredo so prišli še ostali Bili smo v zimski šoli v naravi učenci in učenke iz šole v naravi. Povedali smo si, kaj smo doživeli. Pouk se je spet začel resno in bilo je kot ponavadi. Matic Štrukelj, 6. b Opisal vam bom predzadnji dan, ki je bil nedelja. Ta se mi je najbolj vtisnil v spomin. Zal Aljaža ni bilo, ker je zbolel. Zgodil pa se je konflikt, ko je dekle Nej-ca poškropilo s sprejem po očeh. Ampak dan se je začel kot ponavadi. Preoblekli smo se in odšli na zajtrk. Pri zajtrku sem veliko pojedel, saj sem bil ponavadi do kosila že lačen. Po zajtrku smo odšli na smučišče. Vreme je bilo oblačno in bilo je mrzlo. Padal je suh sneg, ki me je včasih rezal v obraz. Nekajkrat smo se spustili po smučišču in šli na kosilo. Po kosilu smo spet smučali in vadili za tekmo. Na žalost sem imel težave, ker so mi zaledenela očala. Ampak vseeno sem dobro odsmučal in osvojil tretje mesto. Ko smo se vrnili v hotel, smo pisali dnevnik in se pripravljali na kviz. Po koncu kviza smo pisali kartice in začeli večerjati. Nato smo šli še zadnjič spat na hotelske postelje. Nekateri so že pakirali. Spat sem šel razočaran, ker je naša skupina izgubila v kvizu. Bil sem pa tudi utrujen od tekme in sem zato hitro zaspal. Skoda, da Aljaž ni tekmoval, saj bi gotovo osvojil kakšno stopničko. Kot zanimivost naj omenim, da je blizu Cerknega živel France Bevk, ki ga zdaj spoznavamo. Pohvalil pa bi učitelje, ki so se zelo potrudili, da so naredili odličen zvezek. Matic Lavrič S sošolci smo preživeli zanimivih pet dni v zimski šoli v naravi v Cerknem. Na pot smo se z majhnim avtobusom in kombijem odpravili v četrtek. Ker v avtobusu ni bilo dovolj prostora, nas je učiteljica nekaj učencev, med njimi tudi mene, poslala v kombi. Pot nam je zelo hitro minila, saj smo se ves čas zabavali. Ko smo prišli v Cerkno, smo samo odložili paotovalke in se takoj odpravili na smučišče. Učitelji so najprej preizkusili naše znanje smučanja in nas razdelili po skupinah. Jaz sem bil v prvi skupini. Naš učitelj je bil Igor. V Cerknem sem že večkrat smučal sam, tako da sem dobro poznal vse proge. Vsak dan smo končali smučanje ob 15.30 in se potem z avtobusom odpravili v hotel. Po smučanju smo imeli vsak dan eno uro prostega časa. Zvečer smo imeli razne dejavnosti. Igrali smo družabne igre, plavali v hotelskem bazenu in zadnji dan imeli kviz. Hotelske kuharice so nam vsak dan pripravile okusno večerjo. Tudi po večerji se nismo dolgočasili, ampak smo se zabavali tako, da smo gledali risani film, igrali poker,si šli ogledat muzej laufarjev in igrali razne družabne igre. Vsako jutro smo imeli tudi zajtrk in po zajtrku ocenjevanje sob. Vse dni nas je spremljalo lepo vreme in smučanje je bilo res pravi užitek. V nedeljo smo imeli tudi tekmovanje, kjer smo tekmovali po skupinah. Po petih dneh smučanja smo se z enakim prevozom vrnili domov. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo se naučili novih smučarskih veščin in se ves čas lepo imeli. V šoli smo imeli še kratek zaključek. Dobili smo priznanja za naše smučarske dosežke in se poveselili z ravnateljico in starši. Gal Skulj, 6. a zahvala ob zbiranju sredstev Zahvaliti se želimo vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo na šoli pridobili nekatere pomembne pripomočke za izboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela, omogočili nekaterim učencem obisk šole v naravi in podobno. 4. decembra 2008 smo na šoli organizirali dobrodelni koncert in otroški sejem, kjer smo zbirali prostovoljne prispevke. Hvala vsem, ki ste sodelovali na koncertu in otroškem sejmu in se v ta namen osebno angažirali. Zahvala tudi vsem, ki ste prispevali prostovoljne prispevke ter se odzvali naši prošnji za donatorstvo. Z vašo pomočjo smo zbrana sredstva namenili obogatitvi šolskega sklada. Člani šolskega sklada so sprejeli sklep, s katerim so zbrana sredstva namenili za: - LCD projektor z montažo v avli šole, - regresiranje zimske Šole v naravi sedmim učencem, - didaktične igre, - regresiranje ogleda gledališke predstave za vse učence naše šole (načrtovana izvedba do konca šolskega leta), - nakup majčk za učence, ki sodelujejo na športnih prireditvah (do konca šolskega leta). Tako učenci kot zaposleni smo veseli vsake pozornosti in novosti na šoli. Vsako vašo pomoč in pripravljenost za sodelovanje izredno cenimo. Ravnateljica: Mag. Metoda Kolar Lobe & CO. d.o.o. Ljubljana Gozdarstvo Grča d.o.o., Kočevje STARŠI Tekavčič Toni Damijan s.p., Velike Lašče Mizarstvo Stritar Andrej s.p., Rašica Črtomir Vilhar Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče Mercator d.d., Ljubljana Ivo Kolar Peteri in Cveto s.p., Veliki Osolnik KZ Velike Lašče z.o.o. Marinka Jaklič LSP, proizvodnja in trgovina d.o.o. Pekarna Blatnik d.o.o., Videm Dobrepolje Zakrajšek Anton s.p., Srobotnik Don Don d.o.o., Metlika Skulj Janez s.p., Ponikve Opoj Sokovi d.o.o., Komenda Zagorc d.o.o. Pekarna Pečjak d.o.o., Škofljica polfinale v skokih z male prožne ponjave Pri vadbi gimnastike smo se zadnja dva meseca intenzivno pripravljale na zadani cilj: polfinalno tekmovanje osnovnih šol v skokih z male prožne ponjave. Starejše učenke smo se 28. januarja udeležile tekmovanja na OŠ Sladki Vrh. Z nastopom smo zadovoljne, prav tako tudi naš trener. V konkurenci osmih ekip smo zasedle četrto mesto. Le za nekaj točk se nam je izmuznil finale. Zato pa smo bili zelo veseli Anjine uvrstitve v finale. Bilo je »zelo hudo«! Ves dan smo se imeli lepo, tekmovanje pa nam je dalo nov zagon za delo na treningih. Sara, Brina, Petra Finale v skokih z male prožne ponjave Anja Juvanec, učenka 9. razreda OS Primoža Trubarja, se je z 8. mestom v polfinalu uvrstila v finalno tekmovanje osnovnih šol v skokih z male prožne ponjave. Tudi v finalu na OS Dušana Bordona v Kopru 12. februarja se je odlično izkazala. Z ocenami 9.3, 9.4, 9.4 ter 9.2 je zasedla odlično 10. mesto. Na tekmovanju je nastopila še ena Velikolaščanka - Tjaša Žagar, ki je s svojim odličnim nastopom ekipi gimnazije Vič pomagala osvojiti naslov državnih prvakinj. Jure Gimnastika je številka ena Treninge športne gimnastike obiskujem že deveto leto. Zmeraj so me veselili različni športi, športna gimnastika pa je bila vedno na prvem mestu. Od leve proti desni: Sara, Ester, Brina, Petra in Anja Treniram le dvakrat tedensko. Želim si, da bi imeli več treningov, saj so se z novo športno dvorano izboljšali pogoji za vadbo. Kljub temu še vedno pogrešamo nekaj gimnastičnih orodij, predvsem pa bi si želela boljše dvovišinske bradlje in akrobatske steze. Treningi so mi všeč, ker se poleg učenja novih elementov zelo zabavamo. S svojimi rezultati in znanjem sem kar zadovoljna, vem pa, da se lahko še marsikaj naučim. V Šoli sem uspešna tudi v drugih Športnih panogah, zato si po končani osnovni Šoli želim nadaljevati Športno pot. Upam, da me bo pripeljala do poklica - profesorica Športne vzgoje. Anja Juvanec Urnik treningov športne gimnastike TOREK od 14.00 do 15.00 (1 .-3. razred) od 15.00 do 16.00 (4.-9. razred) PETEK od 14.00 do 15.30 (1.-3. razred) od 15.30 do 17.00 (4.-9. razred) Dodatne informacije lahko dobite na 031 629 954 (Jure Kern, prof. športne vzgoje) ali po elektronski pošti info® sokol bezigrad.si. športna urica za četrtošolce in njihove starše V ponedeljek, 19. januarja, je bila športna dvorana od 18.00 do 19.00 rezervirana za četrtošolce in njihove starše. Učenci so, kot se spodobi, s seboj pripeljali tudi ostale družinske navijače. Srečali smo se z namenom, da generaciji mladih in tistih, malo manj mladih preizkusita svoje spretnosti pri športnih aktivnostih. S svojo požrtvovalnostjo in resnim pristopom so se izkazali oboji. Preizkusili so se v različnih štafetnih igrah, kjer so skupine sestavljali učenci in njihovi starši. Vsaka skupina je izbrala svojo taktiko, vse pa so si med seboj pomagale in se spodbujale. Za zaključek se je med starši in učenci bil boj med dvema ognjema. Rezultatov nismo zapisovali, saj so bili zmagovalci vsi, ki so se srečanja udeležili. Janja Samsa pestro v šoli V ponedeljek, 19. januarja, smo imeli športno urico s starši. Igrali smo se štafetne igre in na koncu tudi med dvema ognjema. V torek, 20. januarja, pa smo imeli predavanje o Afriki, o kateri nam je pripovedovala gospa Andreja, ki je bila v Afriki. Igrice so mi bile zelo všeč, pa tudi o Afriki sem izvedela veliko novega. Nika Košir, 4.a Mi smo KUD Rob in damo bobu bob. Komedijo smo zaigrali, vse od sebe dali in gledalce nasmejali. Kdor prišel je na predstavo, spoznal pomembno je resnico: Ženska spredaj nosi joške, da na kolena spravi moške. Premiera gledališke predstave krčmarica v robu V soboto, 7. februarja, ob pol osmih je bil Dom krajanov v Robu spet nabito poln. Za odrom smo začetek premiere nestrpno pričakovali igralci (Metka Škrabec, jernej Tekavec, Luka Peterlin, Blaž Peterlin, Klemen Peterim, Klara Peterlin, Martina Tekavec), režiser (jernej Kobal), vodja odra (Tina Žunič) in mojster luči (jože Tekavec). Za nami je bilo dobre tri mesece pridnega dela z vajami po trikrat ali štirikrat na teden. Letos smo Robarji na oder postavili komedijo Krčmari-ca, ki jo je po Goldonijevem izvirniku priredil Peter Tur-rini. Predstava je polna ljubezenskih iger med moškimi in ženskami, pri katerih vsak gleda le na svojo korist. Gre za boj med močjo denarja in iznajdljivostjo revnih. Glavna oseba je spogledljiva, a v bistvu poštena krčmar-ica Mirandolina, ki meša glave vsem moškim. Posebno si prizadevata za njeno naklonjenost dva gosta, obubožani markiz in bogati grof. Poleg njiju je v krčmi še hladni kavalir, ki na smrt sovraži ženske. Ta je za krčmarico največja uganka in izziv. Sklene ga omrežiti in spraviti na kolena. Ko ji uspe, da se kavalir vanjo noro zaljubi, ga odslovi in si za moža izbere revnega natakarja. In ko se že sprijaznimo z osladnim happy endom, se na odru spet pojavi kavalir in vse obrne na glavo ... Igralci smo se z režiserjem na vajah zelo dobro ujeli. Ker smo z njim delali prvič, je bil to za nas neke vrste izziv. Tako kot vsak režiser je tudi Jernej k nam prinesel novo energijo in zagon. Vaje so bile vedno sproščene, polne smeha in ustvarjalnih prebliskov. Včasih smo kakšen prizor vadili celo uro, kar pa ne pomeni, da smo se pri tem dolgočasili. Nasprotno. Spoznali smo, na koliko načinov se da določeno situacijo odigrati. Na koncu smo vedno izbrali način, za katerega smo menili, da bo pri gledalcih najbolj »zažgal«. Mislim, da smo kar dobro zadeli, saj so se gledalci na predstavo zelo pozitivno odzvali. Marsikdo nam je priznal, da smo mu poleg razloga za smeh dali tudi marsikaj za razmislek. Zadovoljna publika pa je za igralce najlepše darilo. Ko na koncu predstave dvorano preplavi bučen aplavz, takrat dokončno spoznaš, da se je splačalo. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in si ogledali našo predstavo. Kdor jo je zamudil, ima priložnost na velikonočni ponedeljek v Levstikovem domu in na zadnji ponovitvi v Robu. Martina Tekavec Medtem ko Jernej sedi na odru in se pripravlja na svoj prizor, mu po glavi plešejo verzi: Pavze je deset minut, lačen sem, salame velik bi kolut. Režiser je šel na cigaretko, ravno ko kozarec je porezal Metko. Generalka, generalka mojih živcev požiralka. Kakšna bo šele predstava, če že zdaj nas trema zafrkava. Jernej Tekavec pogovor z mladim režiserjem gledališke predstave Krčmarica v Robu, Jernejem Kobalom Jernej se je povabilu v Rob za režijo gledališke predstave rad odzval. Po uspešni premeri pa smo ga povabili še na kratek klepet. Prosim, če se nam prestaviš! Jernej Kobal, študent 4 letnika AGRFT, smer gledališka režija. Za leta se gospodiče ne sprašuje. In zadnje štiri mesece prihajam v Rob. Od kod je prišla strast, da bi rad postal režiser? Si imel spodbudo doma? Strast? Po teatru se vrtim že od malih nog, ko sem z atom (Boris Kobal) hodil na vaje in predstave. Skratka rasel sem s teatrom. Kakšna je bila druga opcija, če ne bi bil sprejet na AGRFT? Kaj bi delal? Si bil sprejeti na fakulteto že na prvem roku? Študiral bi zgodovino. Verjetno bi bil brezposeln, kot bom sedaj po tem študiju. Kako zgleda sprejemni izpit na AGRFT in kaj si moral pokazati? Sprejemni izpit sem napravil v prvem poskusu. Moral sem pripraviti režijsko knjigo, ene vrste seminarska naloga, bila je drama. Dobil sem za pripraviti Evangelij po Judu. Napisal sem svojo vizijo, koncept predstave, uprizoritev, luči, kostume, sceno, skratka vse, kar spada k eni predstavi. Potem pa to predstaviš pred komisijo, kjer te vprašajo še ogromno drugih stvari, v bistvu preverjajo tvoje splošno znanje. Na leto se razpiše približno tri do štiri prosta mesta za to smer, sem imel srečo da sem bil sprejet. Gotovo si si na začetku študija zadal kakšen cilj? Kaj bi rad ustvarjal? Te mika tujina? Na začetku nisem imel kakšnega cilja. Vse se mi je zdelo novo, spoznavaš se z okoljem, vse se ti zdi veliko in nemogoče. Sedaj pa bi rad imel že kakšno večjo predstavo, ki bi jo režiral samostojno. Se mi zdi, da sem se našel v komediji, pri srcu pa mi je črna komedija, ki bi jo z veseljem naredil. Tujina da in ne! Bi se veselil, če bi me pot odnesla v Nemčijo, ker je to kraj, kjer bi delal, ali mogoče Češka, Poljska, to so kraji, kjer bi si želel nabirati kilometre. Ali se bo kakšna želja izpolnila? Se sam se sprašujem! Si kdaj imel trenutek, da bi vse skupaj pustil in se začel ukvarjati s čem drugim? Je ta poklic lahko tako naporen? Večkrat! V glavnem se vprašam vsak ponedeljek zjutraj. Poklic je lahko zelo naporen, lahko je super, odvisno na kakšno skupino naletiš, kako se »zaštekamo«. Kako te je pot zanesla v Rob? Poklical me je skupni znanec, me vprašal, če sem za eno režijo amaterske skupine ter da bo dal mojo številko Metki. Rekel sem OK. Poklicala me je in dogovorila sva se da pridem. Ko si dobil povabilo, če bi režiral amaterje iz Roba, kaj ti je najprej padlo na pamet? Kakšna misel? Kje je ROB??? In potem, ko ste se srečali? Na prvi bralni me je zelo zeblo, ker so rekli da morajo varčevati z nafto! Ha ha ha! Delo, vloge, igralci, kako se odločate? Ste se skupaj odločili, so ti igralci pomagali pri tem? Ali je bila čisto tvoja volja? So mi pomagali, ker sem vse videl prvič, nekako sem jim slepo zaupal in ni bila čisto moja volja, nekako smo se odločili skupaj. Če sedaj pogledam nazaj, ne bi zamenjal nobenega od igralcev. Nas nepoznavalce zanima, kako se začne tak projekt? Je vse v tvoji glavi? Ali si kam kaj skiciraš, napišeš ali dobivaš ideje sproti, ko si z igralci na odru? Vse od naštetega. Prebereš dvakrat, trikrat ter si ustvariš generalno idejo, kako bi morala predstava izgledati, ko preberem tekst si zraven dopišem kakšno opazko, da potem na vaji ne pozabim. V glavnem pa idejo dobivaš na odru, med igralci, kjer sami igralci dajo največ idej. Zelo pomembno je, da si med seboj zaupamo, dajemo en drugemu ideje in si tudi sledimo. Sedaj je za vami uspešna premiera Krčmarice, bi nam jo na kratko predstavil? Najbolje bo da si jo ogledate. To je zelo klasična komedija po Goldoniju. Turrinijeva priredba, ki smo jo postavljali mi, pa je posodobljena z gegi in sodobnim jezikom. Komedija bitke med spoloma. Kako pa so odigrali igralci? So te kot amaterji s čem presenetili? Mislim, da so bili zelo vestni, zagreti za stvar. S srcem pri Trubarjevo leto pa se še kar nadaljuje ... »Kdo in od kod je bil pravzaprav Trubar?« Predavanje doc. dr Borisa Golca na Trubarjevi domačiji Nesporno je Trubar utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, vendar pa obstaja v zvezi z njim še mnogo nepojasnjenih dejstev. Povsem pričakovano je bilo zato leto 2008 priložnost, ko je postal ponovno predmet znanstvenih raziskovanj in novih spoznanj. V petek, 30. januarja, nam je svoje izsledke, ki jih je sicer prvič dal v javnost že lanskega oktobra na simpoziju o Trubarju Slovenske matice v Ljubljani, predstavil doc. dr. Boris Goleč, raziskovalec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, ZRC SAZU ter višji znanstveni sodelavec in docent za slovensko zgodovino od 16. do 18. stoletja in arhivistiko na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V svojem predavanju je utemeljeval, da se Trubar ni mogel roditi v Temko-vem mlinu na Rašici, ampak približno na 400 metrov oddaljeni Sklopovi domačiji. Ponovno dostopni urbarji gospostva Turjak (od 1646 dalje) so razkrili, da je Trubarjev oče v času Primoževega rojstva posedoval samo ta mlin, v Temkovem mlinu pa so nekaj časa gospodarili le Primoževi sorodniki po materini strani. Natančne lokacije mlinov na Rašici je bilo mogoče dognati ob pomoči mlajših virov: urbarjev, katastrov, zemljiške knjige idr. Urbarji med drugim razkrivajo, da se je Primož Trubar sicer po svojem očetu pisal Malnar, a se je pozneje odločil za materin priimek Trubar. Tukaj ni mesto, da bi njegove izsledke bolj podrobno predstavljali, se pa lahko podrobneje seznanite o tej temi s pomočjo literature, ki je na voljo v Trubarjevi čitalnici na Trubarjevi domačiji. Kaj pomenijo nova spoznanja za Trubarjevo domačijo in Rašico? S tem se Trubarjevo veliko delo za Slovence v ničemer ne spremeni. Se vedno ostaja utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Je pa to hkrati za domačine odlična stvari, kar se v profesionalnem teatru zelo redko zgodi. To nekako velja za vse amaterske skupine, vse se da dogovoriti, ker so za vse sami. Sem vesel, da sem delal z njimi in mislim, da nam je uspela dobra predstava. Sedaj se pripravljaš na diplomsko nalogo? Nam lahko zaupaš kakšno podrobnost? Pripravljam predstavo Modra soba, avtorja Davida Hareja, to bo moja diplomska predstava. Gre za začaran krog odnosov med moškim in žensko v različnih situacijah. Deset prizorov, ki so pogojno povezani med seboj. Trpka komedija, ki je in ni duhovita. Vizija za naprej? Rad bi končal študij in diplomiral ter dobil kakšno delo za naprej. Počasi in sigurno. Boš naslednjo sezono še prišel v Rob? Vse zgleda tako. Nekako smo se že dogovorili, da naslednjo sezono spet sodelujemo. Z veseljem bom prišel v Rob. Z Jernejem sem se pogovarjala Metka Skrabec Doc. dr. Boris Golee, foto: Niko Samsa priložnost, da popestrijo svojo kulturno-turistično ponudbo, saj je delček Trubarja očitno moč najti skoraj po vsej Rašici. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Javni zavod Trubarjevi kraji in Claustra Alpium iuliarum vabita na predstavitev diplomske naloge Nike Perovšek, univ. dipl. ing. kraj. arh. z naslovom: »OŽIVLJANJE POZNOANTIČNE ZAPORE«, ki bo v sredo, 1 5. aprila 2009, ob 19.00 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Še posebej vabljeni lokalni turistični vodniki! Slovenski kulturni praznik... ... je bil primerna priložnost za uraden zaključek Trubarjevega leta v Trubarjevih krajih. Prireditve v okviru letošnjega praznika so v občini Velike Lašče potekale kar dva dni. V četrtek, 5. februarja, je Javni zavod Trubarjevi kraji na 1. Trubarjevem četrtku gostil pisateljico, prevajalko in avtorico romana o Primožu Trubarju Plamenica Mimi Malenšek (več o večeru v posebnem prispevku). Okrogla miza: Benjamin Hlastan in Tomaž Majcen V petek, 6. februarja, pa je bil najprej v Levstikovem domu v Velikih Laščah koncert Glasbene šole Ribnica -oddelka Velike Lašče. Za povezovalni program so poskrbeli učenci OS Primoža Trubarja Velike Lašče ter Matjaž Gruden, direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Ob 20. uri je v spominski sobi na Trubarjevi domačiji na Rašici sledila okrogla miza z naslovom Kaj je Trubarjevo leto prineslo slovenski kulturi?, na kateri so svoja stališča in razmišljanja predstavili različni gostje, ki so Okrogla miza: dr. Mihael Glavan, Milan Pahor in Dušan Voglar odigrali pomembno in odločilno vlogo pri obeležitvi 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Sodelovali so: Anton Zakrajšek, župan Občine Velike Lašče, Jože Horvat, Ministrstvo za kulturo RS, Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Dušan Voglar, urednik, publicist, dr. Mihael Glavan, publicist, dolgoletni vodja rokopisne zbirke NUK, pisec Trubarjevega albuma, Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško in Benjamin Hlastan, Trubarjev forum. Pogovor je povezoval Matjaž Gruden. Zal je bila udeležba na okrogli mizi zelo skromna, prisotni pa so bili le trije člani občinskega Trubarjevega odbora (med njimi je bil eden povezovalec in eden gost prireditve). Morda je v tem tudi del odgovora na vprašanje z naslova okrogle mize. Dopuščam pa tudi možnost, da je bilo Trubarjevo leto tako bogato z raznovrstnimi prireditvami, da so ljudje preprosto omagali. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji ^voo^ Ljubitelje poezije in glasbe v tednu knjige vabimo na izid zbornika PESEM SI 09, v katerem predstavljamo najboljše pesmi izbranih avtorjev iz vse Slovenije, ki so objavljali na spletnem portalu www.pesem.si. Prireditev Pesem si 09 bo na Trubarjevi domačiji na Rašici v petek, 24. aprila 2009, ob 19.00. Za več informacij obiščite spletni strani www.pesem.si in www.zru.si. NOC Ni več noč kot nekoč črna in tiha, da bi zvezde sijale rojevanju stiha, da bi trave zaspale v objemu navdiha z roso hrepenenja. Preveč luči je prižganih, da bi zaznali, kako se noč začenja, kako se dan poslovi. Preveč je hrupa, da bi čutili, kako se pesem spočenja. Ugasimo luči in pripravimo prostor za pesem. Darinka Grmek Štrukelj Trubarjeva čitalnica je začela izpolnjevati svoje poslanstvo V prejšnjih številkah občinskega glasi I a smo napovedovali ponovno oživitev Trubarjeve čitalnice na Trubarjevi domačiji. Vzpostaviti in urediti namreč želimo neke vrste študijsko knjižnico, ki bo zajemala knjižno, slikovno, kartografsko in ostalo gradivo, vezano na lokalno področje (domoznanstve-na zbirka). V čitalnici je že mogoče pregledovati arhiv Trubarjeve domačije, ki je začel nastajati že leta 2006 (ob 20-le-tnici Trubarjeve domačije), z nekaterimi zasebnimi zbiratelji-domačini pa smo že dogovorjeni, da bodo domačiji podariti obsežno gradivo, ki se nanaša na lokalno zgodovino. Utrinek z razstave, foto: Barbara Pečnik Glavno mesto v čitalnici ima seveda Trubarjeva knjiga. Ob 500. obletnici rojstva očeta slovenske tiskane knjige se je ponudila priložnost, da čitalnico zapolnimo s čim večjim številom knjig o Trubarju in ostalih protestantskih piscih. Zato smo prijazno zaprosili za pomoč v obliki enega izvoda knjige ali publikacije, založene v letošnjem ali pa tudi preteklih letih. Odziv je bil velik in dobili smo veliko »botrov Trubarjeve knjige«. Vse podarjene knjige so tudi na ogled na priložnostni razstavi v čitalnici. Vabljeni ste na ogled, seveda pa še vedno ni prepozno, da postanete botri tudi vi. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji OBVESTILO ORGANIZATORJEM PRIREDITEV Z ustanovitvijo Javnega zavoda Trubarjevi kraji je bila z Občine Velike Lašče prenesena na zavod tudi vsa koordinacija prireditev na območju občine. Zato vse organizatorje prireditev prosimo, da bi se izognili podvajanju prireditev in zaradi lažje organizacije termine načrtovanih prireditev predhodno uskladite z zavodom. V primeru najemov prostorov v kulturnih objektih pa še vedno velja, da se pošilja vloge za brezplačni najem na Občino Velike Lašče. Javni zavod Trubarjevi kraji Vabilu so se odzvali in postali »botri Trubarjeve knjige«: ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE, ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE, TOMAŽ ČEČ, VELIKE LAŠČE, NUŠA DEDO LALE, VELIKE LAŠČE, MATJAŽ GRUDEN, VELIKE LAŠČE, KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRŽAVNE PROSLAVE PRI VLADI RS, ALENKA JE RAJ, KULTURNO DRUŠTVO ŠKOCJAN, MESTNI MUZEJ LJUBLJANA, MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., MOHORJEVA ZALOŽBA, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU, NARODNA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA, NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, PARNAS, ZAVOD ZA KULTURO IN TURIZEM VELIKE LAŠČE, ANDREJ PERHAJ, VELIKE LAŠČE, SLOVENSKO PROTESTANTSKO DRUŠTVO PRIMOŽ TRUBAR, STIK, MUZEJ LAŠKO, TRUBARJEV FORUM ZVONE ŠTRUBELJ, ZALOŽBA NOVA REVIJA, ZALOŽBA OBZORJA, d.d., ZAVOD ZA RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI, ZALOŽBA ROKUS KLET, d.o.o., ZALOŽBA ZRC SAZU IN DUŠAN ZEKOVIC. Vsem se najlepše zahvaljujemo! Trubarjeva čitalnica na trubarjevi domačiji na rašici bo od aprila dalje odprta ob četrtkih in petkih od 12.00 do 14.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 17.00. Izven urnika je možen obisk čitalnice po vnaprejšnjem dogovoru na telefonski številki 01/ 788 10 06 vabljeni v muzejsko trgovino na trubarjevi domačiji na rašici Od lanskega leta na Trubarjevi domačiji na Rašici v nekdanji kašči deluje muzejska trgovina. V njej je na voljo veliko število knjig o velikolaških književnikih, lokalni zgodovino in različni spominki, vezani na naše kulturne lokacije. Trgovina je odprta v času sezone, od aprila do konca oktobra, od 9.00 do 1 7.00, v zimskem času pa po dogovoru. Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko: 01/788 1 0 06. SEZNAM KNJIG IN DRUGIH IZDELKOV V MUZEJSKI TRGOVINI NA TRUBARJEVI DOMAČIJI CENA v EUR (z D D V) CENA v EUR (z D D V) izdelki iz porcelana LONČEK 6,00 SLIKA V OKVIRJU 7,00 ZVONČEK 5,00-7,00 MAJOLIKA 4,00-7,00 FRAKELJ 3,00 NAPRSTEK 3,00 ŠATULJA 4,00-5,00 ŽLIČKA 5,00-7,00 PEPELNIK 5,00 KOZAREC ZA ŽGANJE 3,00 KROŽNIK 4,00-6,00 MAGNET 4,00-5,00 OBESEK ZA KLJUČ 6,00 TINTNIK Z GOSJIM PERESOM 7,00 skulpture TRUBARJEV SPOMENIK 10,00 TRUBARJEV KIP 15,00 grafični listi Mojstra Janeza TRUBAR A3 10,00 TRUBAR A4 8,00 ŽEGEN A4 8,00 izdelki iz lesa ROČNI VOZIČEK KULA 3,00-5,00 VODNO KOLO 5,00-6,00 VLAKEC 6,00-8,00 KOZOLEC S STOLOM 3,00-4,00 VRTAVKA 1,00 VODNJAK 5,00-6,00 plastike TRUBAR NA LESU 6,00 TRUBAR 5,00 MAGNETI 2,00 slike PRIMOŽ TRUBAR - VELIKA 22,00 PRIMOŽ TRUBAR - SREDNJA 16,00 PRIMOŽ TRUBAR - MALA 10,00 knjige ABECEDARIUM, P. Trubar (ročno delo Mojstra Janeza) 30,00 PRIMOŽ TRUBAR, J. Javoršek 5,00 TURJAŠKA KNJIGA LISTIN, M. Preinfalk 31,00 DOGMATIČNI NAZORI PRIMOŽA TRUBARJA, F. Oražem 4,00 KORENINE SLOVENSKIH PSALMOV, F. Premk 30,00 TRUBAR. DOC 35,00 KRAJI IN LJUDJE V TRUBARJEVI FARI, več avtorjev 20,00 TRUBARJEVA DOMAČIJA NA RAŠICI, J. Gruden 10,00 TRUBARJEVO BERILO, zbral J. Javoršek 14,99 TRUBARJEV SVET, J. Rajhman 20,00 TRUBARJEVA RAŠICA, J. Debeljak 10,00 VSEM SLOVENCEM, A. Perhaj, B. Pečnik, M. Staric 15,00 20 LET TRUBARJEVE DOMAČIJE, A. Perhaj 1 5,00 NAUK SLOVENSKIM ŽUPANOM, A. Globočnik, F. Levstik 20,00 ŠALJIVI SLOVENEC, A. Brezovnik (zbirka šal izpred 1. svet. vojne) 25,00 VESELA PISARIJA, I. Pucelj 10,00 LEPOTA SVETA, A. Perhaj, D. Zekovič 20,00 RANJENO DREVO, I. Sivec 24,00 OD PRVIH ZAPISOV DO MIN.KNJIGE, B. Pečnik 10,00 PODOBE GALLUSOVEGA ČASA (v nemškem jeziku), J. Mikuž 20,00 MINIATURKA P. TRUBAR, M. Staric 9,00 TURJAK SKOZI ČAS, P. Šega 7,00 SLIKARSKA KOLONIJA M. TOPLICE, 3,00 20,00 vec avtrojev VSI SMO ŠEME, J. Černač brošure, zgibanke... KOSLERJEVI V PROSTORU IN ČASU, M. Oblak 5,00 ZGIBANKE - P. Trubar, F. Levstik, J. Stritar, J. Javoršek.... 1,00-2,00 ZEMLJEVID V. LAŠČ 4,00 CERKVE V FARI 2,00 MOJI LUBI SLOVENCI, Z. Štrubelj 2,00 TURJAK, zavod Parnas 3,00 CVILIMOŽEK 3,00 VELIKOLAŠKI KOZOLCI, zavod Parnas 2,00 majice, otroške in odrasle VEZAJ - majica polo 20,00 VEZAJ - majica T 15,00 REBEL - majica skiny 20,00 REBEL - majica jockey 15,00 razni izdelki SPOMINSKI KOVANEC-TD ŠKOCJAN 7,00 KOVANEC PRIMOŽ TRUBAR - 2 EUR 6,00 UNIKATNA VERIŽICA GRAJSKI ŠKRAT 5,00 OBESEK ZA KLJUČ - USNJENI 4,00 RAZGLEDNICA 0,50 ZNAČKA 1,00 CD-ji CD - Oktet deseti brat 12,00 CD - Slovenske narodne 12,00 CD - VELIKOLAŠKA VOKALNA SKUPINA 8,00 Javni zavod Trubarjevi kraji zakaj ne bi sami izdelali čisto pravt knjige? Spominsko knjigo, album za fotografije, knjigo za darilo ali knjigo kar tako. Delavnica bo v četrtek, 2. aprila, od 14.00 do 20.30 v prostorih zavoda Prizma v Ponikvah. Informacije in prijave: Metka Starič, 041 833 456, metka@ zavod-parnas.org *Za Knjigoveško delavnico za učitelje, ki traja osem šolskih ur, je Ministrstvo za šolstvo in šport ugotovilo, daje program skladen s cilji nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in se točkuje z 0,5 točke, ki jih strokovni delavci na podlagi izdanega potrdila lahko uveljavljajo za napredovanje v nazive (Odločba št. 11031 -297/2008-2). VABLJENI VSI, KI VAS VESELI ROČNO DELO IN SE ŽELITE NAUČITI ROČNEGA IZDELOVANJA KNJIG! KUD Marij Kogoj Turjak VABI na 2. VEČER KVARTETOV »TURJAK 2009«, ki bo v soboto, 25. aprila, ob 19.00 v Viteški dvorani na gradu Turjak. Istega večera bo ob 18.30 tudi odprtje LIKOVNE RAZSTAVE na temo »Turistične zanimivosti v občini Velike Lašče in bližnjih krajev« V, Stolpu gradu in v Viteški dvorani bodo razstavljali: domača likovna sekcija KUD-a Marij Kogoj, likovna skupina iz občine Škofljica in likovniki iz občine Ig. VLJUDNO VABLJENI! Zavod Parnas organizira knjigoveško delavnico za odrasle, namenjeno učiteljem, vzgojiteljem, ostalim pedagoškim delavcem in študentom pedagoških smeri ter vsem ljubiteljem rokodelstva. Na delavnici boste z lastno aktivnostjo spoznali različne vezave, knjigoveške postopke, materiale in pripomočke, seznanili pa se boste tudi z didaktičnimi pristopi pri izdelavi knjige. Izdelali boste več raz lični h primerov knjig, ki jih boste lahko obdržali zase. Prispevek za materiale je 24 evrov na osebo. Foto: M. Staric NAJDIHOJCA- 10. festival otroškega gledališča v velikih laščah Najdihojca, palček nas, ne razgrajaj, samopas, vedno te je vrisk in smeh zdaj po odrih, zdaj pri tleh. Fran Levstik Festival otroškega gledališča Najdihojca praznuje 10. rojstni dan. Od prvih enodnevnih srečanj je preko dvodnevnega festivala otroškega gledališča letos prireditev prerasla v tridnevni dogodek, v katerem smo prvič povezali regijsko srečanje gledaliških in lutkovnih skupin, ki poteka pod okriljem JSKD Ljubljana-okolica, tretji dan pa namenili predvsem domačim ustvarjalcem. Najdihojco odlikujejo entuziazem in odlično vzdušje, dobri pogoji za izvedbo gledališke dejavnosti v Laščah in zvesta publika (otroci in pedagoški delavci vrtca in šole). Letošnja rekordna »bera« kar štirih predstav vrtca Sončni žarek in ene lutkovne predstave iz velikolaške šole kažejo, da Lašče gledališke tradicije ne gojijo le na papirju, ampak jo v resnici živijo. Če dodamo še številne uspešne predstave otroške in mladinske Gledeje ter odrasle gledališke skupine KUD Primož Trubar, si upam trditi, da Lašče, kjer so z Levstikovim Juntezom (1855) nastali zametki prvega slovenskega ljudskega gledališča, na področju amaterskega gledališča zagotovo sodijo med najaktivnejša središča v slovenskem merilu. Letos bo Najdihojca potekala od 25. do 27. marca. Prvi dan Najdihojce je namenjen regijskemu srečanju gledaliških, drugi pa lutkovnih skupin. Drugačna organizacija potegne za seboj tudi novo zasnovo tretjega dne, ki smo ga po razmisleku namenili domačim skupinam, kot vrhunec praznovanja 10. obletnice Najdihojce pa izbrali daljšo zgodbo o morski deklici Arieli, ki bo s svojo barvitostjo in živahnostjo gotovo očarala gledalce vseh starosti. 10. festival Najdihojca poteka v skupni organizaciji JSKD Ljubljana - okolica, KUD-a Primož Trubar in Zavoda Parnas. Kot vsa leta doslej Najdihojco tudi letos podpira in sofinancira Občina Velike Lašče, vsi nastopajoči se bodo ponovno sladkali s Kukljevimi krofki, ki so že prepoznavni znak Najdihojce. Vsako leto nam uspe zainteresirati tudi vse več mladih prostovoljcev, ki poskrbijo za sproščeno povezovanje med predstavami, poskrbijo, da vse ostalo teče kot namazano (letošnji koordinator prostovoljcev je Jure, ponovno se nam je odzvala inovativna in zabavna povezovalka Mojca, pomagajo Nina, Alenka in drugi). Predstave si bo ponovno ogledoval in se z mentorji pogovarjal gledališki poznavalec Dejan Spasič. Nepogrešljiva je seveda naša tehnična ekipa (Matej in Anže), saj predstavo videti prvič in jo tehnično spremljati ni vedno najenostavnejša naloga. Da bodo predstave posnete, bo skrbel Niko, vse skupaj pa koordinirata Barbara in Metka. Predstave za prva dva dni v okviru regijskega srečanja bodo objavljene na plakatih in Parnasovi spletni strani (rok za prijave se do zaključka redakcije Troble še ni zaključil), objavljamo pa razpored za tretji dan in vas prav lepo vabimo na ogled. Vstopnine ni. Prepričljivi mladi igralci na odru (ne ustavi jih niti to, da je treba med predstavo pomahati babici ali pospraviti živo mravljo z odra) Razpored predstav NAJDIHOJCE za petek, 27. marca 2009, od 8.30-12.30 1. del 8.30-10.30; predstave so primerne za vrtec in prvo triado 8.40 Janez Bitenc: ZMAJ Skupina RAČKE, Vrtec Sončni žarek. Mentorici: Damijana Tomažin, Breda Mihelič. Zemlja, zakaj si tako umazana? 9.00 Dane Zaje: ARO Ustvarjalni krožek, OS dr. Ivan Prijatelj Sodražica, Podružnična šola Sveti Gregor. Mentorici: Ana Porenta, Zdenka Kljun. Aro je pes, ki vse zna. Spremljajmo, kaj počne v različnih letnih časih. 9.10 Anja Štefan: ROBČEK (priredba Irena Hren) Skupina MIŠKE, Vrtec Sončni žarek. Mentorici: Irena Hren, Vesna Indihar. Miška je našla robček, pa so ji ga ukradli. Kaj mislite, ali ga je dobila nazaj? 9.30 PETER KLEPEC (priredba M. Koprivec) lutkovni krožek 5. in 6. razreda, OŠ Primož Trubar Velike Lašče. Mentorica: Marjetka Koprivec. Peter Klepec je svojo moč uporabil za pomoč drugim. 9.55 Anja A. Adamič, Damjana Zgonec, Nina Zgonec: NIHČE NI POPOLN Plesno-gledaliŠki krožek, OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, Podružnična šola Sveti Gregor . Mentorica Ana Porenta. Skozi pesem, ples in glasbo odkrivamo življenje treh sester. 10.15 Ruska pravljica MEDVED IŠČE PESTUNJO Skupina MEDVEDI, Vrtec Sončni žarek. Mentorici; Anja Mikuž Otoničar, Zala Hočevar. Medved živi sam s svojimi mladički in išče pestunjo za svoje otroke, ko njega ne bo doma. 10.30-10.55 Odmor 2. del: 11.00 - 12.30; predstave so primerne za vrtec in šolarje vseh starosti 11.00 Po pravljici H. C. Andersena: ARIELA, MALA MORSKA DEKLICA Otroška dramska skupina LIMBAR, Kulturno izobraževalno društvo LIMBAR, Moravče. Mentorice: Marjeta Capuder, Fani Capuder, Tatiana Javoršek. Trajanje predstave: 80 minut T Kako nas bo Mojca letos popeljala v zakulisje predstav? Ariela je naveličana morskega življenja, zato poprosi morsko čarovnico Uršo, da ji omogoči življenje na kopnem. Toda Urša še vedno goji zamero do njenega očeta, zato se bo maščevala nedolžni Ariel i. Opomba: Zapisane ure so okvirne. Organizatorji si pridržujemo pravico do sprememb v programu. Dokončni razpored bo objavljen na plakatih in na spletni strani www. zavod-parnas.org. Besedilo in foto: Metka Starič LOČICA Imamo naravo, ki je še vsa naravna, drevesa, rože, živali, hribčke, doline, imamo čist zrak, čisto vodo, vrline. Nimamo pritiklin za proizvodnjo, morali bi uničiti studence in podtalnico, zemljo, brloge, gnezda, mravljišča. Imamo potrebe po novi klavnici, proizvodnji, avtomehanični delavnici, po parkirišču za devettonske tovornjake? Nimamo prevoza za oddaljene nevoznike, da bi zvečer prišli na prireditve in bi podnevi šli po nujnih opravilih. Imamo dovolj starejših za dom, ki bi bil poleg železniške postaje, kjer bi imeli blizu do vse zabave. Nimamo Martina Krpana, ki rabi poletno gledališče, da nas obišče in nam vsem pove, kar nam gre? Imamo moč uničiti vse, kar se da -raje ohranimo naravo za vse zdravo, kar bo v tej krizi edino pravo. Nimamo srca uničiti zanamcem zrak, vodo, rože, drevesa, živali, da bi v zrak gledali in zardevali. Imamo studenčke v naši LOCICI, nasproti dol stari mlin Bajdinški, tja so otroci vozili pšenico - mlet. Nimamo namena rjavega medveda, risa, volka pregnati z njihovih poti, saj so bili tu prej kot vsi mi. Imamo spomine na lepo LOCICO, ko je ženica iz Lapor s košem na rami nabirala zelišča in kramljala z nami. Nimamo potrebe po novi trgovini, dovolj sta že dve stari gostilni, društva, športi, lok in veselice. Imamo tise - redke iglavce poleg LOCICE, ki že četrt stoletje izginjajo, tu pa se k sreči ohranjajo. Nimamo namena spoditi ptice, ki od nekdaj rade jedo plodove tise nasproti gozdne učne poti, ki takih ni. III. Imamo kaj manj volje in moči kot vsi ostali podeželani, ki živijo zase in za svoje okolje? Nimamo malo prekrasnih poti; z veseljem gremo na lepe izlete, vmes spoznavamo nove prijatelje. Imamo slavni grad, ne pozabimo; kar zanj naredimo, ne bo odveč za nas in za izbrance. Nimamo zaman lep krajevni dom, kjer se pred njim vsak lahko žoga in otroške igrice ne bi bila nadloga. Imamo vse možnosti, da bi nas rade obiskale mlade družine, ki ne bi rajanja za nič zamudile. Nimamo ponudbe domače zelenjave, pridelajmo čim več sveže in zdrave, pa jo prodajmo na svoji tržnici. Imamo čast, da smo nasledili najbolj ohranjeno naravo in nam res ni vseeno ... Irena Hegler Gradež, 12. 2. 2009 Prvi Trubarjev četrtek na trubarjevi domačiji Z gostjo pisateljico in prevajalko Mimi Malenšek S Trubarjevim letom so se iztekli kulturni večeri »Na Trubarjevim v čast domovini«, ki jih je z Občino Velike Lašče od oktobra 2002 pripravljal pisatelj in dramski igralec Tone Kuntner. Ker so bili večeri dobro sprejeti, smo se odločili, da bomo z njimi nadaljevali, sicer na malo drugačen način in pod novim imenom - TRUBARJEVI ČETRTKI. Ker so v preteklih letih med gosti prevladovali v glavnem moški, smo letošnjo sezono posvetili ženskam, ženskam z različnih področij ustvarjanja, ki bodo spregovorile o svojem delu v luči zapuščine očeta prve tiskane knjige. Naše gostje bodo pisateljice, pesnice, pa tudi strokovnjakinje s področja konserviranja, restavriranja knjig, knjigotrštva, umetnostne zgodovine ipd. Ne bomo pa pozabili tudi na Velikolaščanke. Ob koncu leta oziroma v začetku prihodnjega leta se jih bomo spomnili z zgodovinsko in fotografsko razstavo. V četrtek, 5. februarja, smo tako gostili našo prvo gostjo, pisateljico, prevajalko in avtorico romana o Primožu Trubarju Plamenica. Duhovita, polna življenjske energije, jasnih misli in še vedno bistrega duha je kljub svojim devetdesetim letom, ki jih je dopolnila ravno na dan slovenskega kulturnega praznika, spregovorila o svojem življenju in delu ter o ljubezni do Trubarjevega jezika. To dokazuje že veliko število njenih literarnih del, med katerimi so najbolj znani zgodovinski ro- mani Črtomir in Bogomila, Mračni veter (o letu 1 848), Sonce je obstalo (o drugi svetovni vojni), Temna stran meseca (o stiskah glavnega junaka v Turjaškem gradu septembra 1943 tik pred zavzetjem gradu s strani partizanov), predvsem pa njeni biografski romani Poslušaj zemlja (o Jakobu Gallusu), Inkvizitor (o Tomažu Hrenu), Pesnikov nokturno (o Francetu Prešernu), Zlati roj (o Antonu Janši), Pojoči labodi (o Ketteju in Murnu) in Plamenica (o Primožu Trubarju). Plamenico je v lanskem, Trubarjevem letu, ponovno izdala Nova revija. Mimi Malenšek nam je predstavila, kako so nastajali njeni romani, od kje je črpala podatke zanje ... Bila je počaščena, da smo jo povabili v Trubarjev rojstni kraj, ob koncu pa je izrazila zadovoljstvo, da so tudi pri nas ženske končno dobile svoje mesto. Nenazadnje je to tudi namen letošnjih Trubarjevih četrtkov. S pisateljico se je pogovarjal Janez Gruden, za uvod v večer je poskrbel pisatelj in dramski igralec Tone Kuntner, ki nam je tako tudi simbolično »predal štafeto«, kot se je sam izrazil, za nadaljevanje kulturnih večerov na Trubarjevi ni. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Vabljeni na Trubarjevo domačijo tudi naslednji, aprilski Trubarjev četrtek, 2. aprila, ob 19.00, ko bomo gostili pisateljico, pesnico, publicistko BERTO GOLOB. Vabljeni! SLOVENSKI IZREKI Lev s t^i bori se naJ, ne z mušicami. (Stritar Levstiku) NAGRADNA IGRA - DOPOLNI! Navodilo: Obkroži pravilne odgovore in pošlji rešitev! Nagrada: Izžrebali bomo tri nagrajence, ki za nagrado prejmejo slike manjšega formata, ki jih je naslikala avtorica tokratne naloge (Irena Hegler). 1. Vsaka ptica rada tja leti, kjer se je ... a) izgubila b) izvalila c) zaljubila 2. Konje merijo po pedi, ljudi po ... a) dlani b) rami c) pameti 3. V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ... a) lisici b) ptici c) veverici 4. Kdor se z volkom druži, mora tudi z njim ... a) tuliti b)cviliti c) gruI iti 5. Starega medveda ne naučiš več ... a) lajati b) rajati c) ugajati. Priporočilo: Pošiljajte čim starejše (iz)reke iz naših krajev, da bomo izdali zbirko teh (iz)rekov (z navedbo imen pošiljateljev) decembra 2009. Trubarjevo leto pa se še kar nadaljuje ... Predstavitev knjig dr. eda škulja in dr. Franceta Oražma V četrtek, 12. februarja, je bila v Galeriji Skedenj predstavitev dveh knjig, knjige Slovenski protestantski napevi avtorja dr. Eda Škulja in knjige Dogmatični nazori Primoža Trubarja dr. Franca Oražma. Predstavitev je bila še posebej pomembna, saj sta omejeni knjigi deli dveh, lahko rečemo kar domačih župnikov, župnikov Trubarjeve rojstne fare, obe pa sta izšli v lanskem letu. Dr. Edo Skulj, Matjaž Gruden in dr. France Oražem Foto: Barbara Pečnik Knjiga z »napačnim« naslovom*, kot ga je v šali komentiral sam avtor, je kot druga, dopolnjena in popravljena izdaja izšla pri Založbi Družina. Poleg splošnega Uvoda k protestantskim napevom, v katerem je prikazana zgodovina obravnavanega vprašanja, so v prvem delu predstavljeni napevi po pesmaricah, in sicer najprej pesmarica sama, nato pa napevi vsake pesmarice. Sledijo dopolnjene in popravljene štiriglasne harmonizacije, ki jih je pripravil skladatelj Ivan Florjane, trenutno največji poznavalec modalne harmonije med Slovenci. Knjiga je zato v prvi vrsti praktični priročnik, namenjen zborovodjem in zborovskim pevcem. Drugo knjigo je izdala Župnija Skocjan. Gre za ponatis dr. Oražmove doktorske disertacije iz leta 1963. Zanj so se odločili, ker so bile Oražmove teze še po štiridesetih letih citirane na lanskoletnem simpoziju o Primožu Trubarju v Rimu, torej še vedno aktualne. Oražmovo delo je namreč eno redkih, če ne celo edinih, na slovenskih tleh, ki se ukvarja s teološkimi nauki slovenskega reformatorja oziroma poskuša odgovoriti na vprašanje, kateri struji izmed treh vodilnih smeri reformacije je Trubar s svojimi nazori pripadal. Predstavitev je bila duhovita, polna anekdot, za kar so poskrbeli avtorji, predstavni k založbe Družina in Jože Marolt, predsednik Kulturnega društva Skocjan, ki je predstavitev tudi povezoval. * Pravilen naslov bi bil Napevi slovenskih protestantov-napevi so bili nemški, peli pa so jih slovenski protestanti Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji ■¡ftiOO^ DAN SONCA Med.Over.Net j 2at>od ¿m LsiioJjiartjie JeuaEitete itiAjenje ^ f I I \ www.zru.siwww.zavod.over.net ' i\V PRIDRUŽITE SE NAM! V evropskem letu ustvarjalnosti in novacij vas vabimo, da s skupnimi močmi pripravimo in doživimo izjemen DAN SONCA, 4. festival ustvarjalnosti. KJE: v prijetnem ambientu Trubarjeve domačije na Rašici KDAJ: v soboto, 23. maja 2009 (od sončnega vzhoda do zahoda) KAJ: * ČAKA VAS PREKO 30 ZABAVNIH IN USTVARJALNIH DELAVNIC IN DOGODIVŠČIN * ART IN EKO TRŽNICA * OB 18. URI finale festivala: GLASBENO ZABAVNI SONČNI SIJ KOMU JE PRIREDITEV NAMENJENA: obiskovalcem vseh generacij, še posebej družinam in skupinam. ZAKAJ: s festivalom podpiramo ustvarjalno druženje. DAN SONCA je stičišče različnih generacij, kultur, umetnosti, gibalnih in športnih iger, eko in etno dejavnosti ter zabavnih znanosti. Umetniki, mentorji in prostovoljci poskrbijo, da obiskovalci festivala spoznavajo najrazličnejše dejavnosti, izročila in naravo ter kraj na zanimiv in aktiven način. Na festivalu se družite z ljudmi, ki se ukvajrajo z najrazličnejšimi področji in tudi sami s svojo aktivnostjo poskrbite, da vas drugi spoznajo. VSTOP ZA OBISKOVALCE JE PROST, ker želimo, da je ustvarjanje na festivalu dostopno prav vsem. Nabavo materialov za delavnice nam prijazno pokrijejo sponzorji in donatorji prireditve. PRIDRUŽITE SE NAM KOT: OBISKOVALCI, SOUSTVARJALCI, PROSTOVOLJCI, DONATORJI ALI SPONZORJI PRIREDITVE. SMO FESTIVAL, KI JE NAJVEČJI TOVRSTNI DOGODEK OD LJUBLJANE DO KOLPE Z VELIKIM ŠTEVILOM OBISKOVALCEV IZ ŠIRŠEGA SLOVENSKEGA PROSTORA. Več o načrtu prireditve, programu in izpeljavi festivala najdete na naših spletnih straneh. Za obujanje spominov ali za odstiranje tančic, kaj vse se počne na Dnevih sonca, se pozanimajte na spletni strani www.zru.si in www.zavod.over.net . Veselimo se skupnega ustvarjalnega snovanja! Andreja Verovšek Koordinatorica festivala: Zavod Med.Over.Net mag. Ana Porenta tel: 040 46 43, Zavod za razvijanje ustvarjalnosti 01/520 50 50 tel: 041 527 1 97, ana@zru.si m* Predstavitev občine Velike Lašče na sejmu Turizem in prosti čas 2009 Metka Starič iz zavoda Parnas in Jožica Zabukovec z Društva za ohranjanje dediščine Gradež. Med 22. in 25. januarjem je v hali B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani potekal mednarodni sejem TIP 2009, katerega moto je bil Pripravljeni na nova doživetja1 V ospredju sejma so predstavitve slovenskih turističnih krajev in regij iz vse Slovenije. Poleg slovenske ponudbe so se na sejmu predstavile tudi države iz tujine in številne agencije, ki tržijo svetovne destinacije. S pestro ponudbo in zanimivimi programi se je zelo dobro predstavila tudi Velikolaška pokrajina. Od nature do kulture]e skupno ime turistične destinacije, ki povezuje območje Kostela - Svet Kolpe, Kočevsko in Velikolaško deželo, in poteka v okviru projekta Na lepše - Stranske poti so zanimivejše od glavnih. Rdeča nit letošnje predstavitve je bila pot od neokrnjene narave do turističnega produkta, začinjena s kulinaričnimi dobrotami. Petek, 23. januarja, je bil vel i kol aški dan, namenjen prav posebej predstavitvi Velikolaške pokrajine. Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji sta vse štiri dni sejma predstavljala kulturno-turistično ponudbo v Trubarjevih krajih: predstavljen je bil nov program za najmlajše na gradu Turjak Kako so živeli Turjaški, ponudba Temkov mlin na Trubarjevi domačiji in celodnevni izleti. V petek na velikolaškem dnevu pa so se poleg Občine in Javnega zavoda predstavila tudi druga društva in zavodi, ki skrbijo za bogato kulturno-turistično ponudbo v naših krajih. Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, je predstavil novosti v letu 2009 in ponudbo celodnevnih programov; Sprehod po Trubarjevi rojstni fari in Po stopinjah Andreja Turjaškega. Društvo podeželskih žena Velike Lašče je poskrbelo za degustacijo vel i kolaški h dobrot. Rokodelska družina Grčar je predstavila dodatne programe na gradu Turjak, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež pa svojo ponudbo in programe. Na velikolaškem dnevu je sodeloval tudi Božo Zalar, predstavnik J.A.Z. Zalar in družbenik -Turistično informativna pisarna TSD Rašca, ki je predstavil programa Sprehod po Trubarjevi Rašci in druge programe izletov, Zavod za razvijanje ustvarjal nosti pa se je predstavi I s Hišo Abecednico in Grajskim pisarjem. Vse tri pokrajine, Kostel - Svet Kolpe, Kočevska in Velikolaška dežela, združene v turistično destinacijo Od nature do kulture, so zelo dobro opravile svoje delo in na zanimiv način ter s pestro in bogato ponudbo predstavile turistično območje od Turjaka do Kolpe, čeprav je ta del Krošnjarske poti zamenjal skrbnika, ki ni opravil svojih koordinacijskih dolžnosti in bi lahko prav zato sodelovanje na sejmu padlo v vodo. Sejem je bil sorazmerno dobro obiskan, saj so različni mediji poskrbeli za njegovo odmevnost. O prireditvi sta poročala Radio Zeleni val in Radio Urban, obvestilo pa se je dalo zaslediti tudi na vel i kolaški kabelski televiziji in na spletnih straneh Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Pripravila: Nuša Dedo Lale, Javni zavod Trubarjevi kraji Lokalna turistična vodnika Polona Cvelbar in Podeželski ženi Milka Debeljak in Marta in Urška Grčar, Rokodelska Eugen Serbec. Ivanka Zabukoveca. družina Grčar. 23 TROBLA 2/2009 Društvo za ohranjanje dediščine vabi letos prvič na novo dogajanje POMLAD NA GRADEŽU Pomlad na Gradežu je prireditev na soboto, najbližjo jurjevemu, letos 25. aprila (dodatne informacije na 041 766 116; v primeru dežja na Gradežu prireditev odpade). »Jurjevoje bi lože od pradavni ne vel i k prazni k za slovensko vas. Tako je bilo že od tedaj, ko je našim dedom stari Vesnik, poganski bog pomladi, prinesel v deželo pomlad. V krščanski dobi je Vestnika zamenjal svetnik Jurij, ki je po legendi premagal zmaja, kar pomeni zmago krščanstva nad poganstvom. Ljudstvo pa je bolj kot Jurjevo zmago nad zmajem vedno želelo proslavljati zmago pomladi nad zimo, svetlobe nad temo, toplote nad mrazom, zato je prihod zelenega Jurija slavilo enako kot prihod starega Vestnika.« (Slovensko narodno izročilo/Darko Pavlin, 1993). Pomladna umetniška delavnica na Gradežu Delavnico organiziramo v sodelovanju z Društvom likovnikov Ljubljana (Umetniki ves dan upodabljajo prebujanje narave, prihod sončne moči) od 14.00 dalje na Gradežu Ogled prebujajoče se narave in pomladnih opravil Ozeleneli travniki in gozd, obdelane njive, prebujajoče se sadno drevje, cvetenje, čebele oprašujejo sadje, prikaz opravil, ročno sajenje krompirja, ločitev prosa za setev in za luščenje v stopah, obisk umetnikov na terenu. (Jurjevo podari zemlji »sončni ogenj, ki prešine semensko zrno, da kali in raste«.) od 1 5.00 dalje na Gradežu Otroška ustvarjalna delavnica Otroci izdelujejo rožice iz papirja pod strokovnim vodstvom Zavoda za kulturo in turizem Parnas od 16.00 dalje na Gradežu Pomladna povorka, ki jo spremljajo Suhe češplje, obišče vse točke gradeške dediščine in zbere darove, ob koncu obhoda vasi jurjaši na ognju pečejo, sledi izvirna gostija in tržnica (trušč in hrup, smeh in vriski prepodijo zle duhove in čarovnice s polj, udeležence slavja pa navdajo z veseljem ob prihodu pomladi) Proti večeru bo prireditev zaključilo Kresovanje (kresovi gorijo v pomoč mlademu soncu) vmes lahko obiščete ob 18.30 na turjaškem gradu v organizaciji KUD Marij Kogoj Večer kvartetov Turjak 2009 in otvoritev slikarske razstave o zanimivostih bližnjih krajev (petje je na Jurjevo vedno zelo zaželjeno). RAZISKOVALNE NALOGE JAVNEGA ZAVODA TRUBARJEVI KRAJI in ŽUPANOVEGA SKLADA Javni zavod Trubarjevi kraji vabi k sodelovanju študente, ki imajo v šolskem letu 2008/2009 status rednega študenta, pavzirajo ali so tik pred zaključkom študija pa jim je sicer status že potekel. Naslov stalnega bivališča morajo imeti na območju Občine Velike Lašče. Razpisane teme raziskovalnih nalog: Geologija Seizmotektonske značilnosti zunanjih Dinaridov s posebnim poudarkom v Velikolaški pokrajini Mentor: Manfred Deterding Biologija Ocena možnosti gojenja izbranih vrst gliv in dolgoročna dodatna dejavnost Mentor: dr. Tine Grebene, univ.dipl.biol. (naloga predvideva 2 študenta) Zgodovina Županstvo v Velikih Laščah Mentorica: Barbara Pečnik, prof. zgodovine in univ.dipl. soc.kulture Ceste in kraji na Notranjskem in Dolenjskem v pozni antiki Mentor: mag. Gregor Pobežin Način prijave: Na naslov Javni zavod Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1315 Velike Lašče pošljete dopis, ki vsebuje vaše podatke (ime in priimek, naslov, leto rojstva, telefonska številka, na katero ste dosegljivi), smer študija in izbrano temo. V roku enega tedna po prejeti prijavi boste obveščeni o terminu sestanka z mentorjem. Rok prijave: 31. marec 2009 Rok oddaje: Avtor nalogo odda do 31. oktober 2009 Naloga: Naloga mora obsegati vsaj 30 strani; pisava Times New Roman, velikost pisave 12, presledek med vrsticami 1,5. Oblika in obseg naloge se po potrebi prilagodi temi. O tem odloči mentor v pogovoru z avtorjem. Postopek poteka v treh delih: 1. prijava na razpisano temo, 2. oddaja pisnega izdelka najpozneje do razpisanega datuma, 3. predstavitev raziskave. Izdelke bo pregledala in ocenila tričlanska komisija, ki bo imenovana glede na razpisano temo. Vsakemu študentu bomo omogočili javno predstavitev svojega dela na Trubarjevi domačiji. Avtorje najkvalitetnejših nalog bo nagradil Županov sklad, dobili pa bodo tudi možnost objave v enem izmed načrtovanih Vel ikolaški h zbornikov oziroma drugih sorodnih publikacijah. Dodatne informacije: Na telefonski številki 01/788 10 06 ali na e-naslovu: i nfo@trubarjevi-kraj i .si Javni zavod Trubarjevi kraji Ustanova Županov sklad Direktor Matjaž Gruden Župan Anton Zakrajšek Projekt Velikolaška tržnica Javni zavod Trubarjevi kraji in Občina Velike Lašče sta se v okviru Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe za leto 2009 in 2010 prijavila na razpis za pridobitev sredstev LEADER za izvedbo projektov, ki prispevajo k razvoju podeželja, in sicer s projektom VELIKOLAŠKA TRŽNICA. Projekt nadgrajuje in povezuje že začete aktivnosti pri ponovnem oživljanju velikolaškega trškega življenja, znotraj katerega zavzemajo pomembno mesto tržni dnevi - prodaja domačih obrtnih in kmetijskih izdelkov na stojnicah na velikolaškem trgu. Pobude zanjo so že nekaj časa prihajale z različnih smeri, od lokalnih društev do zasebnikov. Odraz tega so prireditve, ki so jih že več let organizirali Občina Velike Lašče, lokalna društva, zavodi in ostale organizacije. Cilj projekta je povezati in nadgraditi že obstoječe aktivnosti. Namen je, da se tržnica uveljavi, torej ne le nekajkrat na leto, ampak da postane mesečna, celo tedenska. S tem bomo spodbudili ohranjanje tradicionalnih načinov pridelovanja hrane, tradicionalnih obrti in običajev. Bistven pogoj za uveljavitev tržnice so seveda ponudniki, ki zadoščajo vsem potrebnim predpogojem, da svoje izdelke ponujajo na trgu. Projekt v začetni fazi obsega izobraževanje potencialnih ponudnikov, pomoč pri pridobivanju potrebnih znanj, certifikatov ter pomoč pri registraciji dopolnilnih dejavnosti. Na ta način se bo povečalo število novih delovnih mest in omogočalo večjo gospodarsko rast ne samo Občine Velike Lašče ampak celega območja v okviru Las-a. Posebnost velikolaške tržnice je njena premičnost. Ob posameznih priložnostih se bo tržnica selila na različne kraje v občini - ob prireditvah na gradu Turjak na Turjak, ob prireditvah na Trubarjevi domačiji na Rašici ... Ideja je, da bi se postopoma tudi omenjene lokacije, poleg Velikih Lašč, uveljavile kot stalne, kar bi prispevalo k oživitvi celotnega območja občine, ne samo njenega središča. Projekt spodbuja tudi sodelovanje ponudnikov iz različnih delov celotnega območja Las-a, kar prispeva k razširjanju modela velikolaške tržnice na sosednje občine in posledično k razvoju celotnega območja. Projekt bo sofinancirala Občina Velike Lašče, del sredstev (če uspemo s prijavo) bo sofinanciran s strani Leadra, nekaj sredstev pa morajo zagotoviti zasebniki - društva, podjetja, posamezniki sami (sofinanciranje izobraževanja, pridobitev certifikatov ...). Projekt bo potekal po fazah. Obsegal bo uvodna srečanja, nakup opreme (stojnic), izobraževalne delavnice za ponudnike in pridobivanje ustreznih certifikatov, izvedbo mesečnih tržnic ter že tradicionalnih prireditev z razširjeno ponudbo na stojnicah, pripravo propagandnega materiala ... Aprila je tako predviden začetek z mesečnimi tržnicami, maja pa enodnevni tečaji za predelavo sadja in peko kruha v okviru Kmetijske svetovalne službe Slovenije pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Slovenije. O natančnejših rokih in pogojih boste pravočasno obveščeni. K projektu so že pristopili naslednji partnerji: Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, Društvo podeželskih žena Velike Lašče, čebelarsko društvo Velike Lašče, Rokodelska družina Grčar, Moj repro, Srečo Knafelc in Polona Cvelbar. Seveda pa so možnosti za sodelovanje bodisi z mesečno ponudbo na tržnici bodisi z udeležbo na izobraževanjih odprte tudi za ostale (za lastnike kmetij, podjetnike in druge). Več informacij dobite na tel. št. 01/788 10 06 (Barbara Pečnik). Z MESEČNO VELIKOLAŠKO TRŽNICO bomo začeli aprila 2009. Na velikolaški trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah ste lepo vabljeni v soboto, 18. aprila, od 8. do 12. ure in v soboto, 17. maja, od 8. do 12. ure. Velikolaška tržnica pa bo sodelovala tudi na prireditvi POZDRAV POMLADI NA GRADEŽU, ki jo pripravljajo člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež. Parnas, zavod za kulturo in turizem vas pred svetovnim dnevom voda vabi na okroglo mizo MOKRIŠČE - IZZIV ZA PODEŽELJE, ki bo v četrtek, 19. marca, ob 18.00 v zavodu Prizma v Ponikvah. Na okrogli mizi sodelujejo: dr. Gordana Beltram, koordinatorica Ramsarske konvencije na Ministrstvu za okolje in prostor, Leon Kebe, predstavnik Notranjske sekcije DOPPS-a in Karin Gabrovšek iz Zavoda za varstvo narave OE Ljubljana, predstavnika TIC Dobrepolje in STD Rašca. Letošnja vodilna tema svetovnega dneva voda so mejne reke. Občini Velike Lašče in Dobrepolje povezuje ponikalnica Rašica, ki s svojimi logovi - mokrišči in požiralniki v obeh občinah ponuja razvojne možnosti v smeri turizma, športnih aktivnosti, sprehajalnih poti za ljubitelje narave . Gostje se bodo pogovarjali o priložnostih območja Natura 2000 in ekološko pomembnega območja (Mišja dolina z Velikim logom) za domačine. Predstavljeni bodo primeri dobre prakse, lokalna društva in organizacije pa bodo predstavila lastne vizije prihodnosti območja. V obliki razstav in plakatnih predstavitev se nam bodo predstavili člani Turističnega podmladka OS Primož Trubar Velike Lašče in EKO šola Dobrepolje. Na ogled pa bo tudi fotografska razstava Milene Vintar Biseri vode, ki si jo boste v zavodu Prizma lahko ogledali do 16. aprila. Zavod Parnas namerava s projektom Mokrišče - izziv za podeželje izboljšati prepoznavnost ekološko pomembnega območjaMišjadolinazVelikimi logi in osveščati lokalno prebivalstvo in ostalo javnost o redkih, ogroženih in zaščitenih rastlinskih in živalskih vrstah mokrišča, o ustreznem varovanju območja in gospodarjenju z mokriščem. V okviru projekta se bo ob mednarodnih okoljskih dnevih zvrstilo več predavanj, razstav in ostalih dogodkov, vezanih na pomembne rastlinske in živalske vrste z območja. Januarja ob svetovnem dnevu mokrišč so že bile predstavljene kukavičnice s Cerkniškega jezera, ki jih najdemo tudi pri nas. Zavod Parnas Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče vas pred svetovnim dnevom Zemlje vabi na odprtje fotografske razstave Milene Vintar BISERI VODE, ki bo v petek, 17. aprila, ob 19.00 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji. Ob svetovnem dnevu Zemlje nas bo nagovoril varstveni ornitolog in fotograf TomaŽ MiheliČ iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, in nam v kratkem predavanju predstavil pomen mokrišča in voda za ptice. Razstavo in predavanje pripravljamo v okviru projekta Mokrišče - izziv za podeželje, soorganizator dogodka je Javni zavod Trubarjevi kraji. Razstava bo na Trubarjevi domačiji na ogled do 24. maja. Vabljeni! O avtorici Milena Vintar, fotografinja, sedaj študentka grafične in medijske tehnike, se nam letos predstavlja že s tretjo fotografsko razstavo. Na vsakem koraku jo spremlja fotografski aparat, posledica pa so raznovstni, neponovljivi motivi, ki jih ujame v fotografije. V preteklosti je v sodelovanju z zavodom Parnas pripravila dve razstavi, Sporočila ustvarjalnosti (2005) v kateri je predstavila izdelovanje figur iz ličkanja ustvarjalke Marije Zlobko in Gradovi na Slovenskem (2006). Sedaj se nam predstavlja s prvo umetniško fotografsko razstavo. V Biserih vode avtorica predstavlja motive vode v različnih stanjih in okoljih. Razstava povezuje vodo in svetlobo in nas opozarja na lepote narave, ki jih ponavadi ne opazimo, motivi pa ponujajo neskončno število predstav in burijo domišljijo. Zavod Parnas Pustna sobota kot je še ni bilo v Mini Tudi letos obiskovalci poskrbeli za nepozaben večer Veselje in druženje, ki ga pričara pustovanje, se težko primerja z ostalimi dogodki v letu. Na letošnjo pustno soboto se je v Mini zbralo skoraj trideset mask. Izbor za naj masko Velikih Lašč je po udeležbi in izvirnosti vsako leto zanimivejši. Izvirnost mask in kvalitetna izvedba se lahko primerjajo z gledališkimi kostumi. Prav vse maske so bile unikatne. Letošnje skupinske maske: skupina šestih čebel ter sedemčlanska skupina iz Perzije so v družbi posameznih mask: marjetice, Pike Nogavičke, pirata s Karibov, čebelice Maje, hollywoodske zvezde Borata, pankerice, hudičevke, tigrice, vojaki nje, meniha, kante, ni nje, zajčice v družbi mačjega para in kuharja, pričarale obiskovalcem nepozabno parado. Vrhunec parade je bila proglasitev naj maske Velikih Lašč. Letos sta si ta naslov med posameznimi maskami delili marjetica in pankerka (tretji je bil Borat), pri skupinskih maskah so s svojo razigranostjo čebelice in dva trota, vsi iz dvanajstega panja, navdušili pred nič kaj recesijsko razpoloženimi Perzijci. Prav vsi smo se odlično zabavaliŠ. Nič takega, pač pustni žur. Kdor je zamudil je zamudil, ima pa možnost, da je z nami prihodnje leto. ^ ^ Hvala in nasvidenje! Mitja Pintanč Predstavljamo vam knjigo Narava zdravi s hrano Dieta s hladno stiskanim oljem in veliko zelenjave V založbi Primus je izšla nova kuharico z zdravo hrano - knjiga Polone Kresal Bizaj z naslovom NARAVA ZDRAVI S HRANO, dieta s hladno stiskanim oljem in veliko zelenjave. Motnje v delovanju trebušnih organov so začetek številnih bolezni, ki jih moderna medicina ne povezuje s prehrano. Pa vendar jih lahko odpravimo ali pa vsaj bistveno omilimo s prehrano, ki te organe razbremeni in poživi. Prav z izbiro prave hrane si bomo po najbolj naravni poti pomagali ohraniti svoje zdravje. Knjiga NARAVA ZDRAVI S HRANO nas strokovno, vendar v vsem razumljivem jeziku uči, kako si bomo z izbiro prave hrane olajšali življenje in pomagali povrniti zdravje. V njej avtorica predstavlja dieto, ki je nastala v Sloveniji. Oblikoval jo je mag. Petar Papuga, doktor medicine, v njej je upošteval stara znanja in dognanja sodobnih nutri-cistov. To je nova kuharica z zdravo hrano za tiste: • ki bi radi z zdravo prehrano uredili svojo prebavo in telesno težo, • ki so zboleli za boleznimi neznanega ali delno pojasnjenega izvora, • za bolnike z múltiplo sklerozo, • za gostince, ki bi radi ponudili svojim obiskovalcem zdravilen obrok. Osnovam zdrave prehrane in vplivom hrane na naše zdravje sledi več kot 160 receptov za pripravo okusnih zdravih obrokov z uporabo hranil, ki jih kupimo v domači trgovini. Izbiramo lahko med jedrni brez glutena, z naravnimi sladili, izboljšanimi jedrni s hladno stiskanimi olji, z oreški ali semeni. Izbiramo lahko med solatami, juhami, beljakovinskimi jedrni, toplimi obroki na hitro, sladkimi jedrni in slaščicami, pijačami, hladnimi prigrizki in jedrni, ki jih naročimo v gostilni. Da bi obisk lokala pomenil okusno nadaljevanje domače diete, vabimo slovenske gostince, da razširijo svojo ponudbo z jedrni iz knjige. Desetina knjige je namenjeni predvsem bolnikom z múltiplo sklerozo, v njej je tudi zapis o sedmih letih življenja z dieto in múltiplo sklerozo avtorice knjige. Knjigo NARAVA ZDRAVI S HRANO naročite po telefonu 07/496 55 05 ali po elektronski posti ¡nfo@primus.si. Knjižico vam ponujamo z željo, da bi obisk gostilne bolni osebi ne pomenil izleta v obrok, poln škodljivih jedi, temveč možnost nadaljevanja zdrave prehrane, ki se jo drži doma. MOC ŽENSKE NARAVE Avtorica knjige, Polona Kresal Bizaj, je bila pred leti nekaj časa naša sodelavka. V okviru zaposlitve preko programa javnih del je za občino oblikovala zloženke o naši kulturni dediščini. Zaradi bolezni je Polona danes na invalidskem vozičku. Svojega poklica kot arhitektka ne more več opravljati, vendar pa svojih talentov, ki jih ima, ni pustila ob strani. Polona slika na svilo, o tem njenem delu smo v Trobi i že pisali, z zloženko o preprečevanju arhitekturnih ovir za invalide je javnost opozorila na vsakdanje težave gibalno oviranih. Svojo knjigo o izbiri prave prehrane, ki ji lajša premagovanje težav z multiplo sklerozo, je predstavila že na več lokacijah, zato sva se odločili, da jo povabiva tudi med nas, da nam knjigo predstavi in nam pove kaj tudi o tem, kako živeti z ovirami, ki ti jih prinese bolezen in kako se z njimi boriti. Jerica Tomšič Lušin in Veronika Vasic POLONA KRESAL BIZAJ bo kot avtorica knjige NARAVA ZDRAVI S HRANO predstavila svoje delo na Trubarjevi domačiji na Rašici v petek, 3. aprila 2009, ob 19.00. Lepo vabljeni! Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda. (Francis Bacon) Na dosegu roke je tisto, kar bolj sije, nekaj, o čemer še sanjati ni veljalo. Saj veste, da za dežjem vedno sonce posije. Morda ste potrti, vendar je upanje ostalo. (Anderson/McCree) »Naredite, kar morate narediti, za tisto, kar si želite narediti. < (Dolly Parton) □nu&Tvo "pnojiKT človek- m _" I tu1. »Li tj i " >'4 . dr.'sg 'i * r> VLOGA STARŠEV PRI REŠEVANJU ZASVOJENOSTI OTROK Starša zasvojenega otroka se morata zavedati, da igrata prvo in ključno vlogo pri reševanju težav, s katerimi se sooča njun otrok. Eden izmed pogostejših vzrokov, zakaj otrok poseže po drogi, so neurejene razmere oziroma medsebojni odnosi v družini (alkohol, razveza, nasilje, nerazumevanje, premalo komunikacije, preveč zaščitniška ali posesivna vzgoja itd.). Če starša želita pomagati svoji hčerki ali sinu, si morata najprej priznati, da je njun otrok zasvojen, da zaradi tega trpi celotna družina in da potrebujete pomoč SEDAJ in ne jutri ali naslednji mesec. To je nekako prvi korak, ki ga morata starša narediti. Treba je vzpostaviti zdrave odnose v družini, jasna pravila vašega doma, določiti meje in nuditi motivacijo, da bo zasvojena oseba tudi sama dojela, da potrebuje pomoč oziroma terapevtski program, ki ji bo pomagal in usmeril v zdravo in samostojno prihodnost. Tako kot zasvojenec pa potrebujejo pomoč in motivacijo tudi starši sami. V okviru Sprejemnega centra Kočevje Društva Projekt človek se izvaja svetovanje tudi za starše. Bodisi da gre za individualne pogovore ali za skupinsko srečanje staršev zasvojenih otrok. Oblikuje se skupina za starše, ki je namenjena izključno vam. Namen skupine je nuditi podporo vam - staršem, deliti izkušnje oziroma težave, govoriti o svo- jih občutkih, težavah, s katerimi se spoprijemate, usmerjati v vzpostavitev in vzdrževanje varnega in abstinenčnega okolja v družini, preventiva recidiva, prepoznavanje in spreminjanje neustreznih vzorcev vzgoje in odnosov itd. Če je vaš sin ali hčerka zasvojena in potrebujete pomoč, informacije ali nasvet se oglasite v Sprejemnem centru društva Projekt človek v Kočevju, pokličite ali pišite naemail. Miha Ruparčič SC Kočevje, Ljubljanska 7, 1330 Kočevje tel. 051 650 459, email: sc.kocevje@projektclovek.si Videl boš, kar drugi ne vidijo, slišal boš, kar drugi ne slišijo. Čutil boš, kar drugi ne čutijo. Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno. Lovil boš, kar ni nikoli ušlo. (Joža Vršnik- Urbanov) bredent ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA Adamičeva 30, Grosuplje preventivni pregledi in posveti konzervativa prot etika oralna kirurgija: impiantologija (vsadki Bredent) dentalna higiena beljenje zob rtg digitalno slikanje zob Petrovič Gorari dr. dent. med. tel.:+386 1 767 34 13 gsm: +386 41 723 731 Meditacija Sproščanje ali umiritev Vedno, kadar nanese pogovor na meditacijo ali sproščanje, se postavi vprašanje, kaj je to. Zato tokrat namenimo nekaj besed temu, da skozi primer opišemo, kako smo doživeli meditacijo, sproščanje ali umiritev v telovadnici in doma ... V naši notranjosti se odpravimo v kraj, v zatočišče, kjer je doma zdravje, ravnovesje in ustvarjalnost ter ljubezen, kot najčistejša energija. Tu se tudi prepletajo neomejene možnosti in modrost. Našli bomo kraj, v katerem domuje notranja tišina, ki pozna vse odgovore. Kje pa to je? Človek lahko v popolni tišini odkrije svojo notranjost, svoje reakcije, svoje delovanje, način razmišljanja, svoje navade, ozko zagledanost ali širokogrudnost, svojo dvojnost. Pogled na lastno fizično obliko, slike in filme, ki si jih umišljamo ali jih celo planiramo - torej lastne mentalne pojave ali predstave in čutenje ... Pri umiritvi in zavedanju ter s koncentracijo prisluhnemo tihemu glasu v sebi, se naravnamo na notranjo tišino, tišino svojega bitja. Ta zavest o samem sebi nam pomaga dozoreti v vseh pogledih in lahko obogati vse naše življenjske izkušnje in vpliva na naš mir tudi v stiku z zunanjim svetom. Vsak dan se sprašujemo o smislu svojega življenja. Naučili smo se otrdeti, objokovati svojo usodo in trpljenje, ki ga občutimo. Mogoče nam je tak občutek že kot »zdravilo« in ne razumemo, da je potrebno iz te teme čim prej na svetlobo. Če bi se zmogli ustaviti samo za trenutek in prisluhniti svojemu notranjemu glasu, bi se odprli neskončnemu razumevanju in dojemanju, zaznali bi, da je to samo izgovor, da tičimo v neki neznani situaciji. Vendar: katera pot vodi do te tišine? Kako se naravnamo na svoje notranje vedenje? Kako vemo, da je to naš notranji glas? Odgovori na ta vprašanja, ki jih zaenkrat poznamo, in najboljši način za dosego tega, je meditacija, sproščanje in umiritev. To je tudi bližnjica do odprave stresa. Stres deluje kot prevelika vibracija preveč nabrane energije in škodljivo deluje na naše telo in celice. V meditaciji prebujamo pozornost, ki nam prinese stanje brez želja, odpora, jeze, pohlepa, sovraštva, navezanosti in pričakovanj ter posledic preteklih informacij in znanj. Torej poznamo vse poti resnice in naš jaz - naš ego - nas ne drži več v navezanosti na občutke in stanja, ki smo jih vzeli za svoja preko lastnega znanja ali sugestij drugih. Kadar smo nad temi informacijami, smo v stiku z našo notranjo resnico, ki nas uči. Smo v stiku z izkušnjo, ko je zaznava v vseh trenutkih tako kristalna in čista ter brezosebna, da izginejo vsa nasprotja in ostane plemenita resnica in mir. V tem zavedanju smo v stiku s seboj in energija teče. Takrat se v nas sprosti dovolj telesne kemije, da smo pozorni in prisotni v vsakem trenutku v popolni pozitivnosti. Kaj je meditacija? Meditacija je, preprosto povedano, osredotočenje zavesti z enega stanja bivanja na drugo. V bistvu gre za to, da izključimo zunanji svet in svoj vsakdan ter se pričnemo zavedati svojega notranjega sveta. Meditiramo in svojo energijo osredotočimo na svoje bivanje, se spet povrnemo k popolnosti, k enosti tega, kar smo, torej k svojemu neskončnemu jazu. V tem miru se začnemo osvobajati dvojnosti, ki nas ločuje od našega notranjega razumevanja sebe. Ta dvojnosti izhaja iz vere v negativnost, v strah, v skrbi, v bolezen, v žalost in v razočaranje, ki postanejo takoj, ko nismo v skladu s svojim božanskim jazom, naša realnost. Te navade vzamemo za svojo last. Kadar meditiramo, porabljamo kozmično energijo, ki razsvetli in ener- gijsko napolni duhovne centre telesa. Energija je zgoščena v naši srčni čakri. Pri meditaciji v nas zasveti luč brezpogojne ljubezni in z vsako meditacijo je te svetlobe več. Ne smemo pozabiti, da je srčna čakra utelešenje brezpogojne ljubezni, zavesti ali središče duše. Bolj ko se osredotočimo na ta center, tem bolj se v nas razvijajo občutki brezpogojne ljubezni in bolj se spreminjamo v vsakem pogledu svojega življenja in pozitivno vplivamo na vsakogar, s komer stopimo v stik. Ko meditiramo, se naši duhovni centri napolnijo in energija teče skozi vse čakre telesa. Zaznamo, da se uglasimo na to energijo oziroma na svetlobni tok, ki se pretaka po vsem našem telesu. Čim več prakse imamo z meditacijo, zmožnostjo, da delujemo iz notranjega lastnega miru, tem bolj se lahko uskladimo s tokom neskončne življenjske sile in se samozdravimo. Bistvo meditacije je tudi, da se na nekaj popolnoma osredotočimo. Meditacij ne izvajamo samo v popolni tišini, načinov meditiranja je veliko in zato je meditacijo mogoče izvajati na različne načine. Enako stopnjo koncentracije lahko dosežemo tudi takrat, ko beremo, pišemo tekste, delamo zapiske, slikamo, vrtnarimo, pišemo pesmi, pojemo, igramo, plešemo, delamo, telovadimo, se vozimo. V bistvu meditiramo vedno, ko se uglasimo z ustvarjalno silo znotraj sebe. Tudi še iz tako hudega stresa ali depresije se lahko rešimo s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov s tega področja, če imamo sami za to dovolj energije. Nekaj napotkov za meditiranje Prostor: Določimo prostor, kjer izvajamo meditacije ali svoje duhovne vaje, če je mogoče, si naredimo »duhovno delavnico«. Na začetku je to kot pomoč, da se možgani hitreje počutijo kot na nekem znanem mestu in se lahko hitreje začnemo sproščati. Tu imejte mir, izklopite telefone in druge vire motečih zunanjih dejavnikov. Če želite, lahko prižgete kadilo, dišeče sveče ali na mizo postavite šopek svežih rož. Zavrtite si glasbo z izbrano sproščujočo temo. Lahko sedite na tleh ali sedite na stolu z ravnim naslonjalom. Ne glede na to, kaj izberete, je pomembno, da je vaša hrbtenica ves čas vzravnana, tako kot bi vas kdo z vrvico vlekel za vrh glave, saj energija na ta način lažje teče po hrbteničnem kanalu in opravlja samozdravljenje hrbtenice in vseh notranjih organov, živčevja, limfnih poti in krvnega sistema in tudi samega okostja. Dihanje: Ko se namestite, se osredotočite na svoje dihanje. To je zelo važen element meditacije. Na začetku boste morda morali paziti na dihanje. Ključnega pomena je, da dihate počasi, sproščeno in z osrednjim delom, ne pa plitko in hitro. Posebno pozornost namenite temu občutku! Ko začnete z dihanjem, zaprite oči. Mislite na to, da je dihanje vaš največji blagor, ker brez dihanja ne bi mogli živeti. Počasi vdihnite skozi nos. Med vdihom si malo nad glavo predstavljajte zlato belo svetlobo, to svetlobo vdihnite vase z vsem svojim telesom, čutite, kako je stopila v vas skozi glavo. Zlata zdravilna svetloba potuje naprej skozi grlo in prsni koš ter dalje v roke, vse do konca prstov, se nato razlije po trupu in nogah, spet do konic prstov. Malce zadržite dih, preštejte do štiri in se prepričajte, da je zlata svetloba z občutkom brezpogojne ljubezni, čistosti in popolnosti napolnila vsako celico vašega telesa. Ko preštejete do štiri, začnite z izdihom skozi usta v podobi sive meglice, ki zapušča vaše telo. Po vsakem izdihu se boste počutili lahkotnejši, saj se boste postopoma osvobajali slabih in temnih energij, nadomestile pa jih bodo svetlejše in dobre vibracije zlate svetlobe. Med meditacijo bodite sproščeni in povsod v telesu, kjer so že težave ali kjer imate občutek krčev, hladu, prevelike toplote, vse te dele, ki so napeti, sproti sproščajte tako, da z njimi dihate. Po 5-10 minutah: Osredotočite se na svoj notranji prostor v sebi. Zavedajte se tega notranjega prostora brez ocenjevanja in predstav. V svojem notranjem prostoru opazujte svetlobo in njeno spreminjanje. Morda se pojavijo svetlobni valovi, barve ali vzorci. Bodite negibni in sproščeni. Mirno opazujte svoj notranji svet. Ne enačite se z občutki in mislimi, le opazujte. V svojem notranjem prostoru vidite sebe. Opazujte misli in občutke. Zavedajte se svojega dihanja. Vidite, da sedite v prostoru v položaju za meditacijo. Osredotočite se na svetlobo znotraj sebe. Prijetno vam je. Ne oklepajte se misli, občutkov ali podob. Ničesar ne odklanjajte niti ne izsiljujte. Opazujte, kot da gledate film. Nekaj trenutkov se še prepustite miru, ki je napolnil vašo notranjost telesa in vas sprostil, dopustite, da popustijo tudi vse napetosti. V tem miru, ki sedaj napolnjuje vaše telo, se počasi začnite zavedati prostora in začutite svoje telo. Malo se pretegnite in zazehajte in uživajte v nadaljevanju vašega vsakdanjika. Zaključek: Položite dlani na oči. S toploto rok nežno zmasirajte obrazne mišice. Na koncu sklenite dlani in se priklonite ali si naredite svoj obred za zaključek meditacije. Zahvalite se svoji notranjosti za to izkušnjo, meditacijo, sproščanje, umiritev. Uživajte v novih občutkih na poti zdravja, ravnovesja in ustvarjalnosti. Izkoristimo torej vse znanje, ki nam ga nudi naša okolica in trudimo se biti pozitivni. Prav tako, kot se trudi narava okoli nas in se mi sami trudimo za zdravje, ravnovesje in ustvarjalnost. Kadar imate občutek, da učinki vaje niso prinesli želenega učinka, se podajte na sprehod in sprostite um. Imate pa tudi možnost, da se za bolj natančno izvedbo vaj ter tudi vaj pri različnih težavah posvetujete z menoj. Pripravila: Terapevtka in vaditeljica Tina Sešek (041 745 363) jubilej planinskega društva velike lašče Občina Velike Lašče se lahko pohvali z velikim številom društev, ki združujejo ljudi z veseljem do delovanja na najrazličnejših področjih. Eno najstarejših društev je Planinsko društvo Velike Lašče, saj je bilo ustanovljeno pred dobrimi 30 leti. Uradno je bilo registrirano leta 1978, tako da je v lanskem letu praznovalo 30-letnico delovanja. Zametki segajo sicer še nekaj let nazaj, ko so se na pobudo dveh izkušenih gornikov Janeza Grebenca (Mlekarjevega Ivana) in Janeza Kokošinka zbrali še: Lado Kovačič, Janez Andolšek, Franja Jamnik in Manfred Deterding in ob »okrogli mizi« pri Koprivcu podprli idejo o ustanovitvi samostojnega PD Velike Lašče. Kot ustanovni člani - podpisniki so se jim pridružili še Stane Skulj, Franc Skulj, Marjan Sedej in Anton Perhaj in leta 1978 je PD Velike Lašče zaživelo. V prvih letih je bilo delovanje omejeno na organizacijo pohodov, kar je še vedno glavno poslanstvo planinskih društev. Pohvalno je, da je vodstvo PD Velike Lašče veliko energije in finančnih sredstev vlagalo v izobraževanje. Na osnovi tega je kar nekaj članov pridobilo nazive »planinski vodnik«. Svoje znanje starejši planinci z veseljem posredujejo mladim. Tako Ogled priložnostne razstave fotografij. že dobro desetletje izredno uspešno deluje planinski krožek na OS Primoža Trubarja. Z izvajanjem različnih aktivnosti opravlja zelo pomembno poslanstvo: približati mladini lepote narave, jo spodbujati k planinarjenju, poučiti o varnem in odgovornem vedenju v hribih ter s tem razvijati zdrav duh v zdravem telesu. Člani PD so dejavni tudi na področju markiranja in vzdrževanja planinskih poti, ki so pri Planinski zvezi Slovenije registrirane kot trase PD Velike Lašče. Največ dela jim prav gotovo da Velikolaška kulturna pot in z njo povezan vsakoletni pohod ob občinskem prazniku. Na omejenem medijskem prostoru je težko opisati vse, česar so se člani PD Velike Lašče spomnili na občnem zboru 15. februarja, ko so z dopadljivim kulturnim programom in priložnostno razstavo fotografij obeležili 30-letnico delovanja. Planinska zveza Slovenije je ob tej priložnosti z bronastimi, srebrnimi in zlatim znakom nagradila najzaslužnejše člane za dolgoletno prizadevno delo. Ob jubileju izrekam toplo zahvalo vsem, ki so desetletja nesebično razdajali svoj čas, da je Planinsko društvo Velike Lašče dihalo in živelo ter dalo neizbrisen pečat našim krajem. Vsem članom želim, da bi tudi v prihodnje iz lepot planinskega sveta črpali energijo za svoje poslanstvo. Ladka Deterding, foto Niko Samsa Lado Kovačič prejema iz rok predsednice PD Velike Lašče in predstavnice Planinske zveze Slovenije zlato priznanje. Novim izzivom naproti O našem delu in rezultatih v preteklem letu smo že poročali. Na žalost nismo več dobrodošli v novi telovadnici v Velikih Laščah, kar je imelo za posledico poslabšanje dvoranskih rezultatov in odsotnost lokostrelstva kot izbirnega predmeta na vel i kolaški šoli. Zimske treninge smo za zimo 2008/2009 preselili v zadružno dvorano v Mali vasi, kar pa je lahko le prehodna rešitev, saj daljave ne omogočajo izvajanje celovitega treninga. Leto 2009 je za lokostrelstvo zelo pestro saj se prireja svetovno prvenstvo v disciplini 3-D (Italija, 15.-19. september) in evropsko prvenstvo EAA, ravno tako v 3-D disciplini (od 16.-23. avgusta v Avstriji). Lokostrelska zveza Slovenije je že določila okvirno sestavo reprezentance. Turjačani smo zastopani v stilu dolgi lok: članica Ana Gruden, člani Marjan Kocman in Nejc Goršič, v stilu instiktivni lok pa član Štefan Gruden. Razdelan je program priprav, treningov, pripravljalnih tekem in testiranja. Določene so norme in kriteriji za dokončno izbiro in sestavo reprezentance. Mnogi pričakujejo, da se bodo še uvrstili v sestavo, zato pridno trenirajo. Norme so izredno zahtevne in temeljijo na rezultatih 16. mesta na zadnjem svetovnem prvenstvu, kar zahteva plasma vsaj v osmino finala. Lokostrelska zveza je določila tudi tako imenovane B-norme (nižje za 3 odstotke) za udeležbo na evropskem prvenstvu in C-norme (zmanjšanje za 1 0 odstotkov) za pokalna mednarodna tekmovanja. Za mladinsko vrsto se norme znižajo še za 10 odstotkov. V lokostrelskem klubu Turjak pričakujemo, da bo 5 do 6 članov izpolnilo A-normo in vsaj še štirje B-normo. Norme se dosegajo na pokalnih tekmovanjih. Turjaški lokostrelci bodo v letu 2009 tekmovali v slovenskem pokalu, slovenskem 3-D pokalu, jadranskem pokalu in evropskem EAA pokalu. Naši tekmovalci se bodo udeležili tudi vseh tekem za državne naslove po posameznih disciplinah, stilih in kategorijah. Dve tako veliki mednarodni tekmovanji zahtevata zgodnejši začetek pokalih tekmovanj, zato sta že marca dve tekmi v naravi v disciplini 3-D, kjer kandidati že lahko potrdijo norme. Tekmovalna vročica se je že začela. Aprila sledijo 3 tekme izbirne kategorije, tako da bo potrebnih veliko naporov in prizadevanj za dobre rezultate in uvrstitve. LK Turjak bo v letu 2009 organizator tekmovanja v disciplini »gozdni krog« (11. aprila), Božične tekme (19. decembra) in verjetno po predlogu vodje 3-D programa tudi kakšne tekme za vadbo reprezentance. V lokostrelsko šolo bomo prijavili več kandidatov za vaditelje lokostrelstva, vsaj enega za nadaljevalni tečaj in več tečajnikov za pridobitev usposobljenosti za organizatorja tekem. Vse ljubitelje lokostrelstva in zainteresirane za vadbo in tekmovanja vabimo v članstvo našega kluba. Kontaktna oseba: Edo Goršič: 041 520 368. Lokostrelski pozdrav - vse v zlato! Božo Kovačič naši nogometaši odlični četrti Zimska liga Grosuplje končana. Malonogometna ekipa MINA CAFE se je z zmago v zadnjem, 14. kolu Zimske lige Grosuplje odlično poslovila od tekmovanja. Tekma z neposrednim tekmecem za četrto mesto, ekipo MIX BAR, je bila enostavna. Kljub samo eni menjavi je bila ekipa MINA CAFE celo tekmo boljši nasprotnik. Do konca tekme je kontrolirala potek in z lahkoto zmagala. Rezultat 6 : 2 pove vse. Končni uspeh - četrto mesto šteje med vrhunce v zgodovini ekipe. Zanj so zaslužni: Aleš Pirman, Tomaž Avžlahar, Matej Gradišar, Roman Klarič, Goran Njenjič, Miha Feguš in Elis Sarhatlič. Fantom čestitke za odličen uspeh! -H Zmagovalec lige je ekipa ŠD Ponikve, ki je v dramatičnem zaključku finala z 5 : 4 premagala favorizirano ekipo Delta New Wawe. Med najboljšimi strelci celotne lige se je z 18. goli na šestem mestu znašel Roman Klarič. Vseh evidentiranih strelcev v treh ligah je bilo 271. Poudariti velja, da je dosegel največ golov med igralci, ki so sodelovali v 1. A ligi, kar daje Romanovemu uspehu dodatno težo. Pred ekipo so novi izzivi, tekmovanja na prostem in na domačem igrišču v Velikih Laščah. Vrhunec je tekmovanje v Medobčinski ligi v malem nogometu v organizaciji ŠD Lončar, tako imenovana RIBNIŠKA LIGA, ki se začne aprila. Vtem tekmovanju so načrti ambicioznejši od lanskih. Seveda ekipa pričakuje podporo s tribun, saj navijači dajejo vsaki ekipi dodaten motiv. Prav to bo mogoče kamenček na tehtnici pri dosegi vrhunskih rezultatov. Vabljeni na tekme in aktivno spremljanje uspehov ekipe MINA CAFE! O podrobnem razporedu in rezultatih vas bomo sproti obveščali na naši spletni strani : http://www.minacafe.com. Zapisal Mitja Pintarič Kdo ne ve točno kam prav hoče, se ne sme čuditi, če pride čisto nekam drugam. (R. Mager) Najpomembnejše, kar starši lahko naučijo svoje otroke, je, kako naj preživijo brez njih. (Franek A. Clark) Mladi nogometaši nk Velike Lašče v zimski ligi Tekmovanja v zimski ligi smo se letos udeležili z dvema ekipama: v kategoriji najmlajših, starih do osem let, in v kategoriji dvanajstletnikov. V NK Velike Lašče smo se tudi letos odločili, da otrokom popestrimo zimske treninge in da se udeležimo tekmovanja v zimski ligi MNZ Ljubljana. Tekmovanje je letos ponovno potekalo na pokritem igrišču za Bežigradom. Liga je potekala od novembra do marca in velja za največji zimski turnir v Sloveniji. Letos je bilo v petih kategorijah prijavljenih 157 ekip iz 35 klubov, sodelovalo pa je več kot 1300 mladih nogometašev. Za naše najmlajše nogometaše v kategoriji U-8 je bilo sodelovanje namenjeno predvsem nabiranju prvih tekmovalnih izkušenj. Temu primerni so bili tudi rezultati, saj smo dosegli le eno zmago. Naša starejša ekipa je v tej ligi tekmovala že lani, ko je v kategoriji U-10 dosegla uvrstitev pri samem vrhu tekmovanja. Letos so fantje nastopali v kategoriji U-12 in so bili na osnovi lanskega uspeha uvrščeni v najmočnejšo, A skupino. Naši nasprotniki so bili praviloma leto dni starejši. V ligi smo dosegli štiri zmage; premagali smo ekipe Brinja A (Grosuplje), Bravo Publikum A, Alfa (Ljubljana) in Roltek Dob. Na ostalih tekmah smo nekoliko višje poraze doživeli le proti ekipam Olimpije, Domžal in Krke. Z drugimi smo se enakovredno kosali in z malo več sreče bi lahko dosegli tudi kakšno zmago več. Na koncu so fantje v skupini A med 14 ekipami zasedli 10. mesto in tako dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z večino ekip v svoji starostni skupini. Že konec marca se nadaljujejo tekmovanja v letni ligi, kjer nastopamo s skupno ekipo NK Kočevje v 1. ligi MNZ Ljubljana, tako da mladi nogometaši in z njimi tudi starši tekmovalnega počitka skoraj ne poznamo. Primož Skulj pred spomladanskim nadaljevanjem tekmovanja pod okriljem mnz ljubljana Mlajše selekcije ŠD NK Velike Lašče najboljše na turnirju Mladi upi dolenjske. Pred nadaljevanjem tekmovanja v nogometu na travi v ligah MNZ Ljubljana, ki se bo začelo 11. oziroma 18. aprila so se selekcije SD NK Velike Lašče udeležile turnirja, »Mladi upi dolenjske« v organizaciji NK Kočevje. Skupina dvanajstletnikov s trenerjem Srečkom Rajšlom. Skupina desetletnikov s trenerjem Srečkom Rajšlom. Skupina osemletnikov s trenerko Nino Samsa. Turnirje potekal v nedeljo, 1 5. februarja 2009, v rdeči športni dvorani v Kočevju. Otroci so se pomerili v treh starostnih skupinah. V vseh treh kategorijah: osemletnikov, desetletnikov in dvanajstletnikov so člani SD NK Velike Lašče osvojili prvo mesto. Čestitamo! Odličen tekmovalni uspeh na zimskih tekmovanjih je dodatna spodbuda pred prihajajočimi spomladanskimi tekmami. Otroci imajo kratke noge, a delajo največje korake do sonca, do sreče, čez svet in puščajo za vse zanesenjake v prihodnosti sled. Ko prihajajo iz njihovih ust tiste velike besede, kakor sonce in sreča in svet, je, kot bi iz zlate sklede zajemali sladko jed. In ko se nasitijo, sijejo od zdravja in židane volje kot sonce, kot sreča, kot svet, ki se je premaknil na bolje za celo velikanovo ped. (Tone Pavček) KICKBOXING EVENTS Novo sezono tekmovanj je zaznamovalo kar nekaj zelo dobrih rezultatov; tako da bomo, kot kaže, imeli zelo uspešno letošnjo sezono. Konec januarja je bila prva mednarodna tekma v Italiji -Golden Glove, ki se je je udeležil trener Edo Latič in ponovno dokazal, da spada v vrh svetovnega kickboxinga, saj je pometel s konkurenco. Vsi trije nasprotniki so izgubili z rezultatom 3 : 0, kar pomeni, da so vsi trije stranski sodniki, ki dodeljujejo točke, zmago dosodili našemu tekmovalcu. Se večje veselje pa je trener doživel 7. marca na 1. kolu državnega prvenstva v Zagorju, kjer je poleg njega tekmovalo še deset naših tekmovalcev. Naj spomnimo, da je najdaljši staž treninga tekmovalcev eno leto, pri nekaterih, ki so začeli trenirati kasneje, pa celo manj. Trud, ki so ga vložili in treniranje štirikrat tedensko, se je obrestoval, tako smo skupno osvojili sedem 1. mest, štiri 2. mesta in tri 3. mesta. Vse borbe od prve do zadnje so bile dobre, tehnično lepo dodelane in tekmovalci si res zaslužijo vse pohvale. Niti v sanjah nismo pričakovali takšnega razpleta, vendar smo ob koncu dneva vsi v rokah držali dokaz, da smo na pravi poti. Se enkrat čestitke vsem in le tako naprej. Rezultati 1. kola državnega prvenstva 2009 deklice do deset let (-140 cm) 3. mesto: Larisa Latič deklice (+155 cm) 2. mesto: Iris Latič mladinke (-55 kg) 3. mesto: Jovana Grubač članice (-60 kg) 1. mesto: Jovana Grubač članice (-65 kg) 3. mesto: Nataša Dobravec mladinci (-65 kg) 1. mesto: Aleksander Žagar mladinci (-63 kg) 2. mesto: Urban Ahčin mladinci (-75 kg) 1. mesto: Benjamin Erčulj mladinci (-79 kg) 1. mesto: Andrej Obrstar mladinci (-84 kg) 2. mesto: Andrej Obrstar mladinci (-89 kg) 1. mesto: Luka Meglen mladinci (-94 kg) 1. mesto: Luka Meglen člani (-85 kg) 2. mesto: Andrej Meglen člani ( + 94) 1. mesto: Edo Latič ŠPORTNI POZDRAV Sanja & Edo Latič >jiU ¡¿m fr Tenis; Cereja Velike Lašče Odprto od aprila dalje, vse dni v tednu, tudi med prazniki od 10.00-23.00 ure. Sprejemamo rezervacije sezonskih stalnih ur. Informacije in rezervacije na tel.: 01 /7881 988, mobi:041 348 498, www.villa-cereja.si Zadnji vikend v januarju smo gostili šestnajst nogometnih ekip v kategoriji osemletnikov in osem nogometnih ekip d eset I et n i kov. Te kmova n j a so se ude I ež i I e ekipe iz širše ljubljanske regije. Za organizacijo dvodnevnega tekmovanja smo ob pomoči OS Primož Trubar Velike Lašče poskrbeli člani SD NK Velike Lašče. Tudi tokrat smo na tekmovalnem področju blesteli, saj sta se obe domači ekipi uvrstili v drugi krog tekmovanja. Tako so se v drugem krogu osemletniki pomerili z vrstniki na turnirju v Ljubljani. Osvojili so tretje mesto. Desetletniki pa so lahko ponovno igrali na domačem terenu, v prelepi športni dvorani v Velikih Laščah. Tu so tekmovale še ekipe iz Nakle-ga, Šenčurja in Kamnika. Najboljši so bili mladi nogometaši iz Kamnika, naši pa so osvojili tretje mesto. Ne glede na rezultate je pomembno, da smo širši nogometni javnosti znova pokazali, da je v Velikih Laščah nogomet med najmlajšimi vodilni šport. Delo z mladimi nogometaši v NK Velike Lašče je kvalitetno, tako da se lahko kosamo z vsemi, tudi veliko bolj uveljavljenimi klubi. Znamo pa se dokazati tudi kot vrhunski organizatorji nogometnih tekmovanj. Z novo športno dvorano imamo vse možnosti tudi za to. Zapisal: M. Pintarič ŠD NK VELIKE LAŠČE TUDI ODLIČEN ORGANIZATOR TEKMOVANJ Odmevni nogometni turnirji tekmovanja rad igram nogomet Najbolj množično tekmovanje za mlade nogometaše v Sloveniji je vsakoletno tekmovanje Rad igram nogomet, ki poteka pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Na podlagi razpisa smo zaradi dobrega sodelovanja z Mestno nogometno zvezo Ljubljana ter lanskoletnih odličnih tekmovalnih rezultatov naših ekip na tem tekmovanju dobili priložnost, da se letos izkažemo tudi kot dobri gostitelji in organizatorji. Tako smo v soboto, 24. in nedeljo, 25. januarja, organizirali dva od turnirjev 1. kroga ter v nedeljo, 8. marca, tudi turnir 2. kroga, sicer štirikrožnega tekmovanja. Pika na i pri dodelitvi organizacije tekmovanja Rad igram nogomet pa je bila tudi naša nova športna dvorana, ki je lahko zaživela v polnem tekmovalnem sijaju. Občinsko prvenstvo v veleslalomu -sodražica 2009 Zadnja januarska sobotajebilazaTVD Partizan organizacijsko uspešna pri izvedbi občinskega prvenstva v veleslalomu, ki je potekalo pod reflektorji na smučišču Sodražica. Imeli smo srečo z vremenom in več kot 50 nastopajočih občank in občanov se je lahko dvakrat zapodilo po progi in se spopadlo s časom in nasprotniki. Nekaterim favoritom, ki so bili visoko uvrščeni po prvem teku, sreča ni bila naklonjena na drugi progi in so žal ostali brez uvrstitve. S tem pa so seveda ponudili priložnost drugim, ki so bolj previdno prevozili drugo progo. Izpostaviti velja nekaj oseb, ki so »krive« za dobro izvedbo tekmovanja. Vedno dobro razpoloženi Simon Gale je poskrbel za prijetno atmosfero v ciljni areni, mikrofon in ozvočenje pa mu je »posodil« Aleš Pirman. Brez neumornega Toneta Žužka in Petra Podlogarja pa si itak ne znamo predstavljati, kako bi tekmovanje sploh potekalo. Nekaj donatorjev pa je prispevalo tudi praktične nagrade, ki so jih prejeli tekmovalci (Mina Caffe, Trgoup, Simon Gale). Ker pa je bil prisoten tudi naš župan Tone Zakrajšek, ki je tudi ob asistenci občinske svetnice Polone Cvelbar podelil medalje in priznanja najboljšim, lahko kljub nekaterim izrečenim pripombam razglasimo tekmovanje za regularno in oznanimo občinske zmagovalce. REZULTATI PO KATEGORIJAH Mlajše deklice: 1. Gruden Tanja 2. Belaj Sabina 3. Debeljak Ana Mlajši dečki: 1. Pintarič Nik 2. Hren Nik 3. Gruden Dren Starejše deklice: 1. Gruden Brina 2. Skulj Anamarija 3. Žužek Kaja Starejši dečki: 1. Peteri in Jan 2. Gruden Urban 3. Skulj Domen Absolutno 7. mesto je dosegel Škulj Jože. Dekleta: 1. Debeljak Marta 2. Gruden Ceč Nataša Fantički: 1. Klančar Rok 2. Skulj Jože 3. Pod logar Peter Fantje: 1. Marolt Tadej 2. Debeljak Roman 3. Pucelj Gregor Borderji: 1. Pintarič Mark 2. Žužek Jan 3. Žužek Miha Slike: Marko Žužek, zapisal. Igor Sever V knjigah je več zakladov kot je gusarskih dragocenosti na Otoku zakladov... in pri tem je najboljše, da lahko to bogastvo uživate vsi in vsak dan v življenju. Otrok ima tisto, kar mu damo in nima, česar mu ne damo. Dovoli si toliko, kolikor mu je dovoljeno. Zna tisto, kar ga naučimo. Mladost ve česa noče, še preden ve, kaj hoče. (Walt Disney) (Težave obstajanja, Cocteau, Jean, 1889-1963) 9. CENETOV MEMORIAL Mednarodni odprti turnir za rekreativne igralce v namiznem tenisu Zadnjo januarsko soboto je TVD Partizan organiziral že 9. Ce-netov memorial, odprti turnir za rekreativne igralke in igralce namiznega tenisa. Tekmovanja se je udeležilo 76 tekmovalk in tekmovalcev, ki so nastopili v 8 posamičnih kategorijah in 24 dvojic v 3 kategorijah. Zabeležili pa smo množično udeležbo domačih igralk in igralcev. Športna dvorana je dovolj prostorna, da poleg tribun za gledalce omogoča igranje na 12 mizah. Zato je lahko ekipa organizatorjev (Urša, Saša, Niko, Peter, Jože in Igor) poskrbela za hitro in pravilno izvedbo tekmovanja. Kot vedno, smo tudi letos s pomočjo naših zvestih donatorjev poskrbeli, da so imeli tekmovalci zadostne količine hrane in pijače skozi celodnevno tekmovanje in seveda na samem zaključku pri podelitvi medalj najboljšim, REZULTATI PO KATEGORIJAH Ženske do 40 let: 1. Gerdina Mateja (Borovnica) 2. Šinkovec Laura (Kompolje) 3. Vehar Nataša (Bevke) 3. Zidar Zupan Alenka (Velike Lašče) Ženske nad 40 let: 1. Lapajna Dragica (Kranj) 2. Šebjanič Pupič Jasna (Kranj) 3. Prevonik Darja (Ponikva) 3. Bahor Snežana (Velike Lašče) Ženske dvojice: 1. Lapajna Dragica, Šebjanič Pupis Jasna 2. Gerdina Mateja, Prevonik Darja 3. Šinkovec Laura, Zidar Zupan Alenka 3. Vehar Nataša, Bahor Snežana Moški do 30 let: 1. Gradišar Simon (Novo mesto) 2. Žgan k Matevž (Velenje) 3. Fridrih Dejan (Gomilsko) 3. Lenko Jernej (Petrovče) Tolažilna skupina: 1. Prijatelj Primož (Kompolje) Moški 30 do 40 let: 1. Škerl Damir (Sevnica) 2. Kralj Tone (Videm Dobrepolje) 3. Miklavčič Simon (Ljubljana) 3. Smrekar Aleš (Velike Lašče) Tolažilna skupina: 1. Miklavčič Damjan (Ljubljana) kjer se je ob sproščenem vzdušju in klepetu zaključil turnir z obljubo po vnovičnem snidenju na jubilejnem 10. Ceneto-vem memorialu. Iskrena zahvala donatorjem, ki so pripomogli k izvedbi tekmovanja: Trgoup d.o.o. - Velike Lašče, Frizerski salon Centa Ana s.p. - Mala Slevica, Gostilna Murn - Turjak, Puštab d.o.o. - Velike Lašče, Picerija pri Roku - Velike Lašče, Gostilna Kropeč - Mala Slevica, Trgovina Poni - Velike Lašče, Centralno ogrevanje Silca Anton s.p., - Poznikovo, Izdelava sodčkov Indihar Stane s.p. - Retje, KZ Velike Lašče, Vodovodne inštalacije Belaj Marko s.p. - Žimarice, Gostilna pri Kuklju - Velike Lašče, Pekarna Blatnik - Videm Dobrepolje, Avtohiša Zalar-Male Lašče, Elektroinštalacije Strnad Marjan s.p., - Videm Dobrepolje, Zagorc d.o.o. - Male Lašče, Frizerski salon Koderček Sernel Bogdana s.p. - Rašica, Picerija Rozamunda - Turjak, Strojna obdelava lesa Centa Zvone s.p. - Turjak, Uskok d.d. - Fara, Mix d.o.o. - Ljubljana, Acest Purkat Franc s.p. - Turjak in glavni pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Moški 40 do 50 let: 1. Zore Lojze (Trojane) 2. Vok Tomaž (Petrovče) 3. Horvat Edvard (Ljubljana) 3. Ginter Erik (Slovenj Gradec) Tolažilna skupina: 1. Mere Miran (Ljubljana) Moški 50 do 60 let: 1. Škoberne Boris (Celje) 2. Hribernik Franc (Velenje) 3. Miklavčič Jože (Vrhnika) 3. Supanič Bojan (Ljubljana) Tolažilna skupina: 1. Kozjek Ciril (Šenčur) Moški nad 60 let 1. Pogačar Jože (Šenčur) 2. Stankovič Dragutin (Ljubljana) 3. Vahčičjože (Šmarje Sap) 3. Petrovčič Jože (Borovnica) Tolažilna skupina: 1. Žmavc Franc (Brežice) Moške dvojice do 50 let: 1. Gradišar Simon, Škerl Damir 2. Zore Lojze, Strnišnik Franc 3. Friderih Dejan, Lenko Jernej 3. Horvat Edvard, Mere Miran Moške dvojice nad 50 let: 1. Stankovič Dragutin, Škoberne Boris 2. Kenič Ivan, Bergoč Darjo 3. Pogačar Jože, Kozjek Ciril 3. Glažar Stane, Lapajna Dragica Slike: Niko Samsa in Jože Starič Zapisal: Igor Sever MINIBAGER 6 TON " rufra. TURJAK 59, TURJAK GSM: 041 772 711 • izkopi • planiranje • pikiranje V marcu in aprilu 20% POPUST pri plačilu z gotovino! hitro krenili naprej. Naš zadnji postanek je bil ogled cerkve Marije božje v Strunjanu, kjer svoje bogoslužje že nekaj let opravlja pater Ni ko Zvokelj, ki ga mnogi poznate kot patra Nika z Nove Štifte. Po kratki predstavitvi zgodovine cerkve smo se povzpeli še do razgledne točke, do belega križa, ki je od cerkve oddaljen nekaj metrov. Razgled pa sega vse do Trsta. Ker je bila ura že pozna, naši želodčki lačni, smo se za konec ustavili še na piči in se v večernih urah vrnili domov. Upamo in želimo si, da bi bilo takih izletov čim več. Klara Peteri in izlet robarske mladine na primorsko Bilo je konec lanskega leta pri mladinskem verouku, ki ga je vodil ribniški kaplan Jure Ferlež. Med pogovorom nam je predlagal, če bi šli skupaj kam na izlet. Takoj smo bili za to. Kmalu po vstopu v novo leto smo se na zadnjo januarsko soboto popoldne z dvema kombijema odpravili proti Obali, še prej pa za srečno pot zmolili rožni venec. Sonce je počasi že zahajalo, ko smo prispeli do prve postaje v Hrastovlje. Tu stoji cerkev svete Trojice. V njej je freska, ki predstavlja mrtvaški ples. To je slikarska in grafična podoba plesa ali sprevoda, v katerem so po stanovih razporejeni tudi živi ljudje, skeleti mrličev ali smrt sama. V srednjem veku tema mrtvaškega plesa ni bila izrecno cerkvena, zato so jo sprva upodabljali na zunanjih cerkvenih stenah, šele kasneje v cerkvah. Se ena gasilska slika in že smo nadaljevali pot proti Izoli. Po kar nekaj minutnem vijuganju med izolskimi ulicami, smo končno prišli do cerkve svetega Mavra, ki se nahaja na vrhu nekdanjega otoka v Izoli. Notranjost cerkve je barokizirana, zunanji del, predvsem na zahodni fasadi, pa kaže romanski slog. V cerkvi se nahaja 1 0 baročnih oltarjev, poleg cerkve pa stoji 30 metrov visok gotski zvonik iz leta 1 796. Ustavili smo se še v župnišču, kjer so nas prijazno pogostili s pijačo in sladkarijami. Dogajanje smo si popestrili s petjem in kitaro. Čas nas je že malo priganjal, zato smo Občni zbor Društva podeželske mladine velike lašče Člani DPM Velike Lašče smo se v petek, 13. februarja, zbrali na rednem letnem občnem zboru. Prisotnih je bilo 30 članov. Po pozdravnem nagovoru predsednika Roka Pečnika smo prisluhnili poročilu o delu društva v preteklem letu. V lanskem marcu smo organizirali regijski kviz Mladi in kmetijstvo, kasneje smo se udeležili tudi regijskih kmečkih iger v Zajčji Dobravi. Oktobra je društvo organiziralo strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si plavajoči mlin na Muri in tri kmetije v okolici Slovenske Bistrice. Sledil je delovni plan za leto 2009, ki bo za naše društvo kar pestro. Praznujemo namreč 15. obletnico delovanja, kar bomo proslavili z veselico v juniju. Poleg tega se bomo, kot vsako leto, udeležili kviza Mladi in kmetijstvo, kmečkih iger, kmetijskih sejmov v Komendi ter Gornji Radgoni, izbora za mladega gospodarja, začeli pa bomo tudi s folklorno skupino. Kot vidite je dogajanje v našem društvu pestro, dejavnosti pa so raznovrstne, tako da se za vsakogar najde kaj zanimivega. Mladi, vabljeni v naše društvo! Alenka Vasic Gasilska fotografija pred cerkvenim vhodom. Novičke iz VRT-a Dvajset mladih in pet moških v Mengšu MD VRT-ovci smo že dolgo časa razmišljali o skupnem ogledu ene izmed predstav Spas Teatra. Po več neuspelih poskusih pri rezervaciji vstopnic smo končno le uspeli. Dvajset mladih, željnih smeha in zabave, se je tako v petek, 16. januarja, proti večeru odpravilo v Mengeš na nepozaben večer. Odločili smo se za ogled znane komedije z naslovom 5moških.com. Za tiste, ki igro poznate, ni treba izgubljati besed, saj veste, da so se naše trebušne mišice pošteno natelovadile. Vsi ostali pa imate še zadnjo priložnost, saj se predstava poslavlja z odrskih desk. Predstava je namreč v slovenska gledališča v vsej zgodovini do zdaj privabila največ obiskovalcev (skoraj 200 tisoč!), doživela je skoraj 400 ponovitev in je tako absolutna zmagovalka v priljubljenosti med občinstvom. Navdušila nas je že sama odlična igralska zasedba, ki jo sestavljajo Sebastijan Cavazza, Matjaž Javšnik, Matjaž Tribušon, Jure Zrnec in Rado Mulej. Fantje so predlagali, da si kmalu ogledamo še 5žensk.com ... 3. letni občni zbor Mladinskega društva VRT Zadnji petek v januarju smo v prostorih društva v Levstikovem domu organizirali 3. redni občni zbor Mladinskega društva VRT. Zbranim smo najprej predstavili poročilo o delu društva v letu 2008, in sicer smo v preteklem letu organizirali več večerov družabnih iger, več glasbenih in filmskih večerov, gostili smo sestanek MUST-a, udeležili smo se Dneva mladih v Sodražici, sodelovali smo na Dnevu sonca na Rašici, izvedli smo fotografski natečaj Motivi iz narave, ustvarjalno delavnico in več Lan partyjev. Za rekreacijo in prijetno druženje članov smo poskrbeli z drsanjem v dvorani Tivoli, dvakrat smo odšli na paint-ball, odpravili smo se tudi na biljard in bowling v Ljubljano, proti koncu leta pa še na pohod na Kamen vrh. Za računalniško pismenost smo poskrbeli s tečajem Linux, skupaj s prijatelji iz Dobrepolja pa smo organizirali koruza party. Se posebej smo ponosni na to, da smo prvič so- delovali pri izvedbi Dobrodelnega koncerta Županovega sklada ter na dober odziv mladih pri izletu v Salzburg. Sestanek smo nadaljevali z oblikovanjem plana dela za letošnje leto, nato pa je sledila skromna pogostitev in prijetno druženje. Zelo smo bili veseli tudi vseh predlogov, graj in pohval, ki bodo pripomogle, da bo društvo v prihodnje delovalo še bolj uspešno. Se vedno pa ste dobrodošli in vljudno vabljeni vsi mladi, ki se nam želite na novo pridružiti! Nočna smuka na Starem vrhu Sneg, ki ga še pred kratkim ni manjkalo, nas je člane Mladinskega društva VRT premamil, zato smo se odločili, da se skupaj poženemo po belih strminah. Glede na to da smo dnevnega smučanja že kar navajeni, smo sklenili, da se tokrat preizkusimo še pod reflektorji in se tako v petek, 1 3. februarja v zgodnjih večernih urah odpravili proti smučišču Stari vrh. Ko smo že mislili, da smo zašli, smo si oddahnili, ko smo že od daleč zagledali osvetljeno progo. Hitro smo si nataknili smučarske oziroma border-ske čevlje, kupili karte, ter se podali na sneg. Po seznanitvi s progo, smo jo kar nekajkrat presmučali, pri vožnji s sedežnico pa smo si malo oddahnili. Ko je čas obratovanja potekel, smo se še pogreli s čajem, nato pa se počasi odpravili proti domu. Kljub izrazu nesrečni se je ta petek trinajsti končal kar srečno in veselo, na srečo brez kakšnih (večjih) poškodb, kak padec pa je vsaj poskrbel za malo smeha. Po koncu smo tudi sklenili, da se še kdaj skupaj odpravimo na smučanje, po možnosti še v večji zasedbi. Nova biljard miza v prostorih društva Februarja se je članom Mladinskega društva VRT uresničila želja, ki smo jo gojili že od same ustanovitve, želja po lastni biljard mizi. Na novo pridobitev smo še posebej ponosni, v naslednjih tednih pa bomo za vse mlade, željne igre, organizirali tudi kakšen turnir v igranju biljarda. Vabljeni! Avtorja članka: Primož Žagar in Katja Lenič Fotografije: Primož Žagar, Gregor Mesec in Katja Lenič Prava mera smeha Potovanje po vesolju in zabave Kot vsako leto do sedaj smo se tudi letos IV odpravili na zi-movanje. V Logatcu smo bili od 20. do 22. februarja. Kot vedno ni manjkalo smeha in zabave! Na petek trinajstega smo se člani Mogočnega hrasta odpravili na »potovanje po vesolju« ali na kratko na zimovanje v Logatec. V hišici na lepem kraju (v gozdu) smo preživeli vikend brez ogrevanja in tekoče vode. Ker nas tam ni čakala večerja, smo za to morali poskrbeti kuharji. Pripravili smo si ležišča in se uredili, pred spanjem še poklepetali in odšli spat. Naslednje jutro pa telovadba, zajtrk in zatem poročanje o veščinah in izbiranje novih. Po kosilu smo odšli na sprehod. Nato je sledilo nepozabno dričanje z lopatami po snegu. Pred večerjo je bilo še dovolj časa, da nam je David pokazal kako se postavi bivak, saj si je to izbral za veščino. Poleg presenečenja, ki nam ga je pripravila Melita, so nas prijetno presenetili tudi polhi. Našli smo jih v kuhinji, na srečo pa so še spali! Kljub presenečenjem nismo pozabili na pustno soboto. Našemili smo se in začeli z norim zabavnim večerom!!! Igrali smo se veliko zabavnih iger in se zelo, zelo smejali. Za presenečenje nam je voditeljica prinesla krofe. Noč, ki je sledila, smo skrajšali nam in Meliti, saj smo bili med igro osla preveč glasni. Vseeno pa smo se naslednje jutro zbudili z nasmehom na obrazu. Po dobrem zajtrku smo se oblekli v kroje in odšli k maši. Po maši so ostali začeli pospravljati, pridni kuharji pa smo skuhali kosilo. Preden smo dokončno pospravili hišico, nam je ostal še čas za nekaj iger osla. Ko smo pospravili in zaklenili vrata, smo odšli do hriba, kjer smo se še zadnjič zadričali po snegu. V dolini smo se poslovili in polni veselja in lepih vtisov odšli domov. Kot mora najstnik sam poskrbeti zase, smo tudi mi opravljali svoje delo in se usedli na vlak na peronu 9 in tri četrtine ... pa ja, št. 3 in že smo s space shuttlom leteli v Logatec. Po utrujajoči vožnji na padajoči meteor... (preveč filmov gledam ...) nismo takoj odrinili na pot, ampak smo se ustavili v bližnji gostilni in se tam najedli do sitega brez vednosti voditeljev. Po dolgotrajnem plazenju po Logatcu smo le dočakali konec sveta. No ja, kočo, v kateri smo spali. Se isti večer smo se odpravili na sveži mrzli nočni zrak opazovat zvezde in se pogovarjat o drugih civilizacijah v vesolju, kar je bila tudi naša prva tema. Naslednji dan popolde smo opravili krajši pohod po okoliških planetih. Na nekem planetu, kjer je bilo samo majceno jezero na privatnem posestvu, smo morali seveda poskusiti kakšnega okusa je voda, bila pa je težava, ker je bil na njej led. Jaz sem težavo seveda odpravil z nogo (led se je pod menoj udri) in z njo tudi okusil kakšna je ... tudi to se lahko zgodi najboljšim. Na tem pohodu smo naleteli na ljudstvo, ki seje igralo »števulko«. Nismo imeli izbire in smo se jim pridružili. Po dobri uri preproste igrice smo se začeli vračati proti naši ljubi Zemlji. In bila je noč in bil je dan ... Zjutraj smo se po krščanski navadi odpravili k maši in pri njej tudi sodelovali. Saša Koren, Vestna hobotnica Bližal se je konec potovanja po vesolju, še ena naloga pa je pripadla našemu Vsevedemu rakunu - Janu. Odhajal je iz PP-ja v SKVO, oziroma med voditelje. Ostali člani pa smo si ga veselo privoščili, kajti sabo je imel stvari, ki jih ne smem imenovati. No, v glavnem smo mu pripravili nekakšno slovo od mladosti. Miha Savli - Raziskovalni rakun Te srbijo podplati? Ne veš, kaj početi zvečer? Ti manjka druženja? Ne glede na odgovor si vabljen/-a na ZAČETNI TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV za mlade • vsak četrtek ob 20.00 - 2 polni uri - 8 vaj • plesi: angleški in dunajski valček, foxtrot, rumba, cha cha, disco hastl, tehno swing, jive ... • začetek: 26. marca 2009 v Levstikovem domu (Velike Lašče) ob 20.00 • Cena: 40€ (minimalno število parov je 10) • Organizira Mladinsko društvo VRT • Informacije in prijave do 16. marca 2009: e-mail: darchyskulj@gmail.com ali tel: 041 986 727 (Darja) Sporoči interes, tudi če nimaš soplesalca ... saj ga mogoče najdeš v bazi iskalcev. Ne veste v kateri zabojnik s STARIM PAPIRJEM? V skavtski! Zima se je že skoraj poslovila od nas, večeri ob kaminu ravno tako ... in vi se sedaj sprašujete, kaj narediti z vsemi prebranimi časopisi in obilico reklam. Odgovor je enostaven - v skavtski zabojnik. Zabojnik za star papir bo na Turjaku od petka, 27. marca, do vključno ponedeljka, 30. marca. Naprošamo vas, da papir tja prinesete sami. Za večje količine papirja (nad 50 kilogramov) nas lahko pokličete in vam ga odpeljemo mi. Ravno tako ga odpeljemo vsem tistim, ki papirja sami ne morete prinesti (starejši, tisti brez prevoza ...) Kontakt za nujne primere in informacije: 040 423 674 Skavtska skupina Skocjan - Turjak 1 VRTNARIJA ELANDA d.o.o. Plosovo 2, 1 31 5 Velike Lašče 041/753 031 danica.rojc@siol.net Prvi znanilci pomladi so nas že spomnili, da počasi prihaja čas za sajenje okenskih in balkonskih rastlin. Vabimo vas v našo vrtnarijo, kjer si boste lahko ogledali in izbirali med bogato ponudbo sadik za zasajanje cvetličnih korit in gredic ter sadik zelenjave in dišavnic. V ponudbi bodo tudi zanimivo zasajene viseče posode, ki bodo aprila že cvetele v vsej svoji lepoti. Na voljo so tudi primerni substrati za presajanje in gnojila. Pri nas tudi zasadimo vaša korita. Prosimo vas, da se oglasite pri nas do konca marca. Veselimo se vašega obiska! >SAT- antenski sistemi PelerHočevars.p. Mertiaijeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. POP A ■ » STEKLARSTVO PETER HREN, S.P. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve TRENUTEK KRHKOSTI. Akcija varnostni pas - pripni svoje življenje V ponedeljek, 16. februarja, med 15.00 in 16.00 in v torek, 17. februarja, med 15.30 in 16.30 so v Vzgojno-varstvenem zavodu Sončni žarek v Velikih Laščah v sklopu preventivne akcije PASOVČEK potekale preventivne dejavnosti, ki so jih pripravile vzgojiteljice zavoda, k sodelovanju pa je bila povabljena tudi policija. VARNOSTNI PAS JE UČINKOVIT POD POGOJEM DA: ■je sedež pravilno nameščen, ■ vzglavnik nastavljen tako. daje zgornji rob vzglavnika poravnan z vrhom glave, * zgornji del varnostnega pasu teče čez sredino rame. - in spodnji del pasu, ki poteka preko bokov, naj bo nameščen Čim nižje in primerno zategnjen. m Nepripeti potniki ogrožajo življenja vsem pripetim v vozilu, zato vozniki poskrbite, da bodo v vašem vozilu vsi potniki pripeti! S REPUBLIKA SLOVE hllM MINISTRSTVO ZA PROMET Preventivna akcija je potekala tako, da so vzgojiteljice na za to prirejenem avtosedežu prikazale pravilno privezovanje otrok na različnih otroških sedežih, s strani policije pa so bili podani razni koristni napotki in pojasnila, ob tej priložnosti pa so bili udeleženci - otroci obdarovani z raznim preventivnim materialom. Sočasno je policija opravljala skrito štetje uporabe varnostnega pasu v okolici VVZ-ja. Ugotovljeno je bilo, da med vožnjo približno 65 odstotkov udeležencev v cestnem prometu ne uporablja varnostnih pasov in glede na to da je bila udeležba na sami preventivni akciji v VVZ-ju zelo skromna, bomo v prihodnje poostrili nadzor prometa v okolici VVZ-ja z poudarkom na uporabi varnostnih pasov. Članek pripravil Jože Rozman, vodja policijskega okoliša in član Sveta za preventivo v Občini Velike Lašče. red je vedno pas pripet! Sodelovanje v projektu Easavceek Varnost je vse pomembnejša dobrina v našem življenju. Prav je, da se tega zavedamo vsi, predvsem pa odrasli, saj s svojim zgledom vplivamo na najmlajše opazovalce, ki tako pridobijo pozitivne ali pa negativne vzorce obnašanja v prometu. Prav zaradi pridobivanja spoznanj smo tudi v vrtcu Sončni žarek in v 1. razredu osnovne šole Primoža Trubarja ter v 1. in 2. razredu podružnične šole Turjak pozitivno pristopili k projektu Pasavček. Med šolskim letom v tem okviru že potekajo določene aktivnosti, zaključna prireditev pa bo potekala na naši šoli 6. aprila od 16.00 do 19.00. Sodelovali bodo gasilci, policisti, predstavniki Sveta za preventivo v cestnem prometu, posamezni starši kot predavatelji in otroci. Vljudno Vas vabimo na to prireditev, saj se boste lahko aktivno vključili v posamezne delavnice in pripomogli k boljši varnosti v prometu. Zapisali Branka Levstik in Veronika Lipovec POVABILO K PREVENTIVNI AKCIJI Tudi v letošnjem letu je na povabilo in pobudo Slovenske Karitas stekla akcija 40 dni brez alkohola. Akcija s sloganom ZA MANJ SOLZA traja med 25. februarjem in 11. aprilom 2009. S pridružitvijo pobudi 40 dni brez alkohola lahko simbolno izrazimo solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, zaradi nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola. V znamenju solidarnosti Vas tudi občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče vabi, da se pridružite akciji, saj samo s skupnimi močmi lahko naredimo svet prijetnejši! SPV OBČINE Velike Lašče Vir: www.brezalkohola.si TRENUTEK KRHKOSTI svoje življenje! REPUBLIKA' SLOVENJJA MINISTRSTVO ZA PROMET AMZS d.d., Ljubljana PE Kočevje, I Podjetniško naseljel4, Kočevje TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Vse cenjene stranke obveščamo, da bomo organizirali preglede traktorjev na terenu, po naslednjem razporedu. TURJAK CESTNA BAZA sreda, 25. 3. od 14.00 do 17.00 ROB KULTURNI DOM četrtek, 26. 3. od 14.00 do 17.00 MALA SLEVICA GOSTILNA KROPEČ petek, 27. 3. od 12.30 do 17.00 VELIKE LAŠČE GASILSKI DOM sobota, 28. 3. od 8.00 do 15.00 Zagotavljamo konkurenčne cene. Vsaka stranka prejme darilo. Za dodane informacije pokličite na telefon: 01/ 893 08 40. VLJUDNO VABLJENI ! O-ö NOVE PRILOŽNOSTNE POŠTNE ZNAMKE 30. januarja 2009 je Pošta Slovenije izdala šest novih priložnostnih poštnih znamk. Ena od šestih tokrat izdanih znamk je tudi znamka iz serije Znamenite osebnosti, ki prikazuje očeta planinske markacije, Alojzija Knafelca, rojenega pred 150 leti. Na pisemski ovojnici prvega dne pa je »vgrajena« naravna zanimivost iz naše občine, in sicer skala z vrha »krvave pečine« nad Krvavo Pečjo. S tem je ta lepa naravna posebnost stopila iz anonimnosti in mogoče jo bo po tem zapisu obiskalo več zapriseženih častilcev neokrnjene narave, ki iščejo tihe in samotne kotičke v naši lepi domovini. No, pa še ena zanimivost; znamka je mogoče edinstvena po tem, da je priimek oblikovalca enak priimku osebnosti, predstavljene na znamki! g k O r MUKAOJA ^p" ' o »\®S PODJETNIŠKE IN DRUGE INFORMACIJE Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe-povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/895 06 10, 031 647 793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev za krajši delovni čas pri tržnih delodajalcih. Ciljna skupina so brezposelnea osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje. Pogoji za sodelovanje: Na javni razpis se lahko prijavijo tržni delodajalci, ki so v preteklem poslovnem letu več kot 50 % prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu in bodo za najmanj polletno oziroma enoletno obdobje za krajši delovni čas (4 oziroma 6 ur na dan) zaposlili brezposelno osebo. Rok: do zadnjega petka v mesecu v letu 2009 in 2010, in sicer: na prvi rok - 27. februar 2009 do 12. ure, na vmesne roke -vsakzadnji petekv mesecu do 12. Ure. Zadnji rok-28. junij 2010 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www. ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javn i Razpisi. 2. Javni razpis Zaposli.me spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, s pomočjo subvencije za zaposlitev za polni delovni čas pri tržnih delodajalcih, ki bodo za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta zaposlili osebe s statusom brezposelne osebe, ki izpolnjujejo vsaj enega od objavljenih kriterijev. Pogoji za sodelovanje: Na javni razpis se lahko prijavijo tržni delodajalci, ki so v preteklem poslovnem letu več kot 50 % prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu in bodo za obdobje najmanj enega oziroma dveh let za polni delovni čas zaposlili brezposelno osebo iz ciljne skupine. Rok: do zadnjega petka v mesecu v letu 2009 in 2010, in sicer; na prvi rok - 27. februar 2009 do 12. ure, na vmesne roke - vsak zadnji petek v mesecu do 12. ure. Zadnji rok - 24. september 2010 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/ Dejavnost/JavniRazpisi. 3. Javni razpis za dodeljevanje sredstev z naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva in hmeljarstva, za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 20072013, za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva in hmeljarstva. Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 4. Javni razpis za dodeljevanje sredstev z naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe mladih prevzemnikov kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij, ki so jih oziroma jih bodo mladi prevzemniki kmetij izvedli v obdobju prvih petih let od izdaje pozitivne odločbe iz naslova izvajanja ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz IV. poglavja uredbe. Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 5. Javni razpis »Strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih« v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Razpisnik: lavna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: je sofinanciranje strateških raziskovalno-razvojni h projektov v podjetjih, ki predstavljajo razvoj novega znanja in izdelavo začetnega prototipa novega izdelka in/ali storitve ali bistveno izboljšanega izdelka in/ali storitve na novi tehnološki osnovi. Strateške raziskovalno-razvojne projekte lahko prijavijo posamezna podjetja ali skupine podjetij. Roki za oddajo vlog so: do 23. januarja 2009 za prvo odpiranje, od 29. junija 2009 do 28. avgusta 2009 za drugo odpiranje, od 23. novembra 2009 do 22. januarja 2010 za tretje odpiranje in od 28. junija 2010 do 27. avgusta 201 0 za četrto odpiranje. Podrobnosti razpisa: http://www.tia.si/. 6. Javni razpis za ukrep Nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ko povračilo ni urejeno z drugimi predpisi, zaradi omejenega prometa trgovanja na kmetijskem gospodarstvu zaradi aviarne influence. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 7. Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Podrobnosti razpisa; http://www. mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 8. Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov. si. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_ razpisi/. na obisku ... na Malem Ločniku Po slabem vremenu v novembru je že v začetku decembra posijalo sonce. Človek je več ali manj še vedno odvisen od vremena, da se mu prilagaja za svoje potrebe. Toda ne v smislu podrejenosti ali vpliva na njegovo duševnost. Človek upravlja s svojim jazom in si poišče pomoč, kadar za to čuti potrebo. Tudi sicer je človek socialno bitje, ki rabi družbo in ljubezen. Je bitje, ki se razlikuje od živali po načrtnem razmnoževanju. Je bitje, ki je sposobno misliti in govoriti. Z Bančevim Francetom sva se dogovorila za pohod in se že ob 12. uri potegnila do Turjaka. Tu sva pustila avto in peš krenila na raziskovalni pohod. Zanimal naju je novi pločnik ob glavni cesti in občutek varnosti. Ugotovila sva, da je vse v redu, le da je še kako potreben tudi od Rašice do Veikih Lašč. Za viaduktom nad Bajdinco sva pot nadaljevala do kozolčka ob cesti za zadnjo turjaško hišo in zaplezala navkreber skozi gozd, prečkala senožet in zopet levo v gozd proti vrhu Gore (748 m) do poti, ki pripelje iz Malega Ločnika. Tu je na eni od bukev pritrjena lična keramična ploščica z obeležjem 4. postaje Križevega pota. Podobne ploščice ob poti so vse do vrha z zadnjo postajo Križevega pota. Na vrhu sva najprej opravila pohodniško dolžnost in se vpisala v zvezek obiskovalcev, nato pa iz stekleničke potegnila preostanek kačje sline, ki nama je ostala od jesenskega pohoda. Nato je prišlo na vrsto strokovno opazovanje umetniško izdelanega kamnitega portala z zazidanim vhodom in delno odkritih okenskih niš. Sodila sva, da je ta južni del cerkve zgrajen v zgodnji gotiki 13. stoletja, medtem ko je cerkvena ladja prizi-dana verjetno v 16. stoletju. Pri obhodu cerkve sva v kamnitem zidu opazila tudi zračnike, ki so pod nivojem cerkvenih tal. Okoli cerkve je še nekaj taborskega zidu, zvonik je bil _ sezidan pozneje samostojno in deluje kot utrdba, zlasti ko cerkev opazuješ iz doline. Kakšnega posebnega razgleda od tu ni zaradi drevja, le proti zahodu, da ti oči poplesavajo po valovitem poraščenem dolenjskem gričevju s starimi cerkvami. pogovor ni bilo prilike, ker je bil najin sogovornik sredi dela, a je bilo tudi sicer že hladno. Toda gospa Petričeva nama je z veseljem priskočila na pomoč in nama ob vaški poti pokazala novo leseno kapelico, ki v svoji notranjosti skriva postavljeno deblo stare olupljene lipe, s premerom enega metra, v katerega je izdolbena niša, v nje pa v ljudskem slogu upodobljen sveti Anton. Zanimivo in zelo domiselno, kajti Anton Petric je to delo posvetil v zahvalo svetemu Antonu za zdravje. Pred štirimi leti je močno zbolel in še vedno okreva po težki operaciji. Hkrati je ohranjen spomin na vaško lipo, ki po mojem mnenju sega v leto 1592, ko je grof Andrej Turjaški pri Sisku premagal Turke. Toda prav to vaško lipo so v Antonovi odsotnosti požagali z izgovorom, da je že stara in poškodovana. Kakšna pa je šele turjaška grajska lipa, ali najevska lipa na Lundrovskem vrhu nad Črno na Koroškem. Pravijo, da je najlažje posekati staro drevo, a več generacij mora čakati, da zraste drugo. Slovenci se moramo zahvaliti, da imamo še kar nekaj starih lip, nekdanji avstrijski cesarici Mariji Tereziji (1717 - 1 780), ki je s prepovedala sekanje lip, do danes pa te prepovedi ni še nihče preklical. Hkrati je zahtevala, da se po vaseh zaradi zdravilnosti plodov zasadijo stare sorte sadnega drevja: škorž in bližnji sorodniki mokovec, jerebika, brek in glok, mednje naj bi zaradi zdravilnosti sodila tudi lipa. Zdravilnost so jim pripisovali že stari Grki, zlasti oče botanike, grški učenjak Teofras iz Ereze. Modernejši botaniki pa to zatrjujejo še danes. Pred nekaj leti sem prebral, da je v Nemčiji neki gradbinec pri gradnji nekega objekta samovoljno odstranil večji hrast (nemški simbol). Za to dejanje je bil denarno kaznovan, poleg tega je bil tudi ob gradbeno dovoljenje. Pravijo, da naj bi vsak človek v svojem življenju posadil vsaj eno drevo. Kar se moje malenkosti tiče, imam mirno vest. Posadil sem namreč nekaj tisoč dreves. Jože Skulj Zahvala župan a Občine Razkrižje Društvu podeželskih žena Velike Lašče Spustila sva se po poti skozi gozdnato Goro, ki se ji po domače reče Ahc, na Mali Ločnik (593 m), do sončnega pobočja v osrčje turjaške pokrajine. Na severnem pobočju Gore je Veliki Ločnik(557 m), ki je še v velikolaški občinski posesti. Prebivalci obeh Ločnikov sicer prisegajo, da iz Gore izvira 99 studencev, a to je le ljudsko izročilo kot bajke o Gorjancih, ki jih je opisal pisatelj Janez Trdina. Sam sem pred leti obhodil vznožje Gore in našel, le tri izvire, dva sta pa bolj tako - kadar je več deževnih dni. A kakor koli, med pomembne izvire sodi izvir Pri koritu na koncu vasi, iz katerega sem si že večkrat natočil vodo v plastenko za potrebe kolesarjenja, in Zdravščica, ki teče po koritu južnega vznožja in nadaljuje svoj tok pod cestnim viaduktom in se preimenuje v Bajdinški potok (po nekdanjem mlinarju Bajdincu), ki je nekoliko nižje, nato se skokovito požene navzdol in se v najnižjem predelu (360 m) naše občine, v Podturja-ku, pridruži potoku Žejimeljščica, ki jo tvorita še naša potoka Granjevica in Ščurkov potok. V vasi sva poiskala Francetovega znanca Antona Petriča. Dobila sva ga pred polnim hlevom goveje živine, ki ji dela družbo manjša, črna kobila bosanske sorte in kar nekaj koz, ki jim je ob tej priliki zmanjševal številčnost s klanjem. Za daljši sproščen Najbrž ni slučaj, da sta Občini Velike Lašče in Razkrižje že ¡da 2005 podpisali listino o medsebojnem sodelovanju. Za Velike Lašče velja, da je zibelka slovenstva, kjer so živeli in ustvarjali veliki možje slovenske zgodovine. Za Razkrižje pa v novejši zgodovini slovenskega naroda velja, da je zardi večletnih prizadevanj za uveljavitev in ohranitev slovenskega jezika, branik slovenstva. Mimogrede, šele letu i 094 i» samostojni S/oveni/i. so si ljudje izborili pravico, da tudi na verskem področju lahko svobodno ajiorabljajo svoj mate) ni jezik. Poleg obeh občin, pa sla lela 2005, listino o sodelovanju podpisali tudi Društvo podeželskih žena Velike Lašče in razkriško Turistično narodopisno društvo. Iz tega seje razvilo dobro sodelovanje med, ljudmi obeh občin. Tudi veliko ljudi iz Razkrižja je obiskalo Velike Lašče in obratno Zadnje druženje Razkrižanov v Velikih Laščah je bilo 3. avgusta 2008, ob 10. obletnici Društva /podeželskih žena, v začetku oktobra pa so se članice in člani društva in tudi drugi občani udeležili trgatve v vinorodnem kraju Šprinc, tik ob slovensko hrvaški meji Prav takrat se je vsem, ki so se trgatve udeležili, globoko v srce naselila ljudska solidarnost in simpatija do Mlade razkriške tamburaške skupine, ki jo sestavljajo otroci rejniške družine iz Razkrižja. Tudi njihov vodja je odraščal v rejništvu. Kjerkoli skupina nastopa, požanje velike simpatije. Ob tej priložnosti so tudi udeleženci trgatve iz Velikih Lase zbrali prostovoljni prisjjevek, kot spodbudo mladim muzikantom Pomoči so bili zares veseli in se tudi v svojem in njihovem imenu zahvaljujem vsem dobrim ljudem za ta vaš iskreni dar. Vsem vam. ki živite v vaši lepi občini s čudovitimi gozdovi in neokrnjeno naravo želim, da bi naša druženja bila še bolj pogosta in da nikoli ne bi zamrla. To vam v imenuj vseh razkriških ljudi iskreno želim. Zupan Občine Razkrižje - Stanko Ivanušič lu. 100 dni nove vlade »Slovenijo je mogoče voditi bolje.« Se še spomnite tega predvolilnega slogana sedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja? In kaj si o njem mislite danes, ko je za nami 100 dni od imenovanja Vlade, ki jo tvorijo stranke SD, ZARES, LDS in DeSUS? Zanimivo je, da se tokrat pogled od blizu bistveno ne razlikuje od pogleda od daleč. Zakaj? Ker ni kaj videti. Verjetno vsi skupaj delimo mnenje, da je razočaranje veliko. Slovenija je bila ena redkih držav na območju Evropske unije, ki je v lanskem letu beležila visoko gospodarsko rast. Zagon je začel popuščati šele v zadnjem četrtletju, zato je prejšnja vlada v tistih dveh mesecih, ko je še opravljala tehnične posle, torej med 21. septembrom (volitve) pa do imenovanja nove vlade 21. novembra pripravila vrsto ukrepov za ublažitev posledic finančne krize in za ponoven zagon gospodarske rasti. Nekateri so bili s strani nove vlade sprejeti, drugi ne. V preteklih dveh mesecih smo opozicijski poslanci predlagali številne ukrepe, v SDS smo vložili v zakonodajno proceduro številne spremembe zakonov, ki bi sprostili tako imenovani kreditni krč in izboljšali likvidnost slovenskega gospodarstva. Redki so bili sprejeti. Nekateri so bili preoblikovani do te mere, da je bil izničen osnovni namen, kot na primer skrajšanje vračila preplačanega DDV-ja iz 30 oz. 60 na 14 dni s takojšnjo uveljavitvijo. Koalicijska večina je podprla uveljavitev zakona s 1. januarjem 2010. Takrat bo prepozno. Problema likvidnosti konec leta ne bo več, ali pa bo polovica podjetij končala v stečaju. Napoved evropskega komisarja, ki je bila dana v začetku tega leta, o tem, da bo tudi v letu 2009 Slovenija ena izmed redkih držav, ki ne bo zašla v recesijo in napoved o minimalni, vendar vseeno pozitivni 0,6-odstotni gospodarski rasti, je temeljila na predpostavki, da bo Vlada sprejela ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon. Teh pa ni. Če jih predlagamo mi, v PS SDS, jih koalicija s svojo večino zavrne. Sliši se morda paradoksalno, vendar je naša prihodnost odvisna od ukrepov, ki jih bodo sprejeli v drugih državah. Vsak dan ostaja brez ene izmed temeljnih ustavnih pravic - pravice do dela, vse več ljudi. Podjetja skrajšujejo delovni čas, znižujejo plače in iščejo načine za preživetje. Mnoge investicije, ki bi pomenile nov zagon, so odmaknjene v nedoločno prihodnost. V Državni zbor prihaja rebalans proračuna za leto 2009. Predvideni proračunski primanjkljaj za leto 2009 znaša 1.133.000.000,00 evrov (eno milijardo sto triintridest milijonov evrov). Torej lahko govorimo o rekordnem proračunskem primanjkljaju!!! Ob tem izgubi pomen razhajanja pri sprejemanju zaključnega računa za leto 2007, kjer je šlo za različno tolmačenje računovodskega izkazovanja, kar bi posledično pomenilo 9 milijonov evrov primanjkljaja namesto 37 milijonov evrov presežka (pri čemer Računsko sodišče ni zahtevalo popravka zaključnega računa, kot je bilo v nekaterih medijih napačno povzeto). Pa tudi več kot milijardo evrov visok primanjkljaj za letošnje leto ne bi bil problem, če bi le bil ustrezno porabljen. Žal se z rebalansom zmanjšujejo sredstva za projekte, ki jih Slovenija črpa iz Evropske unije, kar posledično pomeni manjšo investicijsko aktivnost. Situacijo najbolj plastično osvetli izjava dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete, ki je bil v eni od prejšnjih vlad gospodarski minister takrat ZLSD-ja (sedaj Socialnih demokratov), ki jo je izrekel na TV, ko je dejal, da so v kriznih razmerah ključni projekti na področju investiranja, ki jih je Janševa vlada sprejela in kurila ogenj, čeprav je bilo, kot se je slikovito izrazil, v gospodarstvu zelo vroče, Pahorje- vi vladi pa je uspelo, da je ta ogenj ugasnil v času, ko postaja v gospodarstvu zelo mrzlo, ker takšnih ukrepov ni. S skoraj 6 odstotki gospodarske rasti smo padli na slab 1 odstotek. Takoj je treba uveljaviti ukrepe, ki bodo učinkovali. Pri tem je treba poiskati najširše soglasje. Iskati pa ga mora tisti, ki mu je zaupana največja odgovornost. Potrebno je sodelovanje, ne izključevanje. Treba je opustiti prepričanje o lastni pomembnosti in nezmotljivosti. Potrebno je zavedanje, da vam (nam) je zaupana odgovornost in ne oblast. Naj zaključim z mislijo, ki sem si jo sposodila in s katero sem začela: »Slovenijo je nedvomno mogoče voditi bolje.« To smo že dokazali. Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 13. aprila 2009, med 17.30 in 19.00 v društvene prostore na Občini Velike Lašče. Lahko me pokličete na tel.: 01 /478 95 35 ali se mi oglasite po elektronski pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije slovenska ljudska stranka VABIMO VAS NA SALAMIADO 2009, KI BO V PETEK, 17. APRILA, V GOSTILNI ŠKRABEC V ROBU. Pravila o poteku ocenjevanja: 1. Na ocenjevanje domačih salam lahko svoje izdelke prinesejo občani z bivališčem na območju Občine Velike Lašče. 2. Udeleženci ocenjevanja domačih salam naj se prijavijo za ocenjevanje in izdelke prinesejo v gostilno Skrabec v petek 17. aprila, med 15.00 in 16.00. 3. Za ocenjevanje udeleženec prinese eno salamo v celem kosu. 4. Ocenjevanje izdelkov bo anonimno, vsak izdelek bo ustrezno oštevilčen, številko prejme tudi udeleženec. 5. Vsi udeleženci soglašajo, da izdelke organizator uporabi za razstavo in brezplačno degustacijo. 6. Vsi udeleženci prejmejo zapisnik ocenjevalne komisije. 7. Organizator bo z diplomo nagradil prve tri izdelke, ki bodo v skupnem seštevku prejeli največ točk. 8. Organizatorja prireditve sta OO Slovenske ljudske stranke Velike Lašče in gostilna Skrabec Rob. Vsi izdelki bodo razstavljeni ob 20.30, ko bo tudi razglasitev rezultatov. LEPO VABLJENI! Kino - Velike Lasce Ki nop rog ram za mar, in apr, 2009 PETEK FRANCOSKA USPESNICA - SRHLJIVKA 20 MAR »INJO« ZVER V SENCI OB 1 9.00 Alex Fayard je mlad, prevzeten pisatelj, ki zavoljo promocije svojega novega romana odpotuje na Japonsko. Tam sreča lepo gejšo Tamao in se strastno zaljubi vanjo. Tamao mu pove, da ji nekdanji ljubimec grozi s smrtjo. Alex se ji odloči pomagati in tako se znajde iz oči v oči s svojim idolom - pisateljem z imenom Shundei Oe, avtorjem srhljivk z zelo nasilno vsebino, ki jih Alex zavzeto preučuje in posnema njihov slog. Ko Alex stopa po sledeh z maščevanjem obsedenega moškega, ^potone v kaotično podzemlje, polno skrivnosti, perverznosti, ubojev in lažnih namigov. DOLŽINA: Iura 37 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - EPSKA DRAMA 27 MAR NENAVADEN PRIMER B. B. OB 19.00 Avtor filmov Klub golih pesti, Soba za paniko in Zodiak predstavlja nenavadno, epsko, življenjsko popotovanje Benjamina Buttona, ki se rodi z videzom in boleznimi starega moža. V domu za starostnike ga kljub drugačnosti posvoji ljubeča oskrbnica, med odraščanjem pa se izkaže, da Benjamin z leti postaja mlajši. To mu omogoči povsem drugačno perspektivo raziskovanja in razumevanja sveta, edina stalnica pa je ljubezen do lepe Daisy, saj večne romance ne moreta preprečiti niti različna tokova njunih življenj. Film je prejel pet nominacij za zlate globuse. DOLŽINA: 2 uri 46 minut, (zvišane cene vstopnic) PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - DRAMA 3. APR. ZAMENJAN OB 20.00 Režiser mojstrovin Skrivnostna reka in Punčka za milijon dolarjev predstavlja resnično zgodbo iz 20-ih let prejšnjega stoletja, ko materi samohranilki Christine neznanci ugrabijo otroka. Po večmesečnem čakanju ji policija pripelje dečka, v katerem pa zaskrbljena mati ne prepozna svojega sina. Kljub drugačnim zagotovilom detektiva Jonesa, zdravnikov in psihiatrov, se odloči odkriti resnico, toda brezsrčni državni sistem jo je za svoj prav pripravljen povsem ponižati in uničiti. DOLŽINA: 2 uri 21 minut. NEDELJA AMERIŠKA USPEŠNICA - DRUŽINSKI FiLM 5 APR POVEST O DESPEREAUXU OB 18.00 Ko preveč zvedava podgana povzroči smrt kraljice, užaloščeni kralj deželo zavije v večno nesrečo in temo. Nekaj let za tem se rodi nenavaden junak, mišek Despereaux, ki namesto strahu pred mačkami raje sanja o neustrašnem viteštvu in kavalirstvu. Zato je izgnan iz mišjega kraljestva, a na človeškem dvoru sklene nenavadno prijateljstvo z zalo princeso. Ko jo ugrabijo maščevalne podgane, se Despereaux ne glede na svojo majhnost pogumno poda v številne dogodivščine, da bi znova prinesel sožitje med ljudi in glodavce ter deželo osvobodil prekletstva. DOLŽINA: 1 ura 30 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - DRAMA 10 APR DVOMI OB 20.00 V 60-ih letih prejšnjega stoletja skuša karizmatični duhovnik Flynn modernizirati strogo katoliško šolo, a naleti na trdovraten odpor sestre Aloysius, ki verjame zgolj v moč strahu in železno disciplino. Ko idealistična sestra James izrazi sum, da utegne biti Flynnovo zanimanje za učence tudi bolj osebne narave, se sestra Aloysius poda na križarski pohod. Ker pri dokazovanju ne izbira sredstev, je vse manj jasno, kdo laže in kdo v svoji zaslepljenosti ni zmožen prepoznati resnice. Film je prejel pet nominacij za zlate globuse. DOLŽINA: 1 ura 45 minut. NEDELJA AMERIŠKI ANIMIRANI DRUŽINSKI FiLM 12 APR BOLT OB 1 8.00 Kuža Bolt je prava filmska zvezda, toda ker ne loči med svetom sedme umetnosti in resničnim življenjem, je zares prepričan v svoje nadnaravne sposobnosti. Tako se nekega večera po končanem snemanju odpravi iskat "ugrabljeno" gospodarico, a kmalu opazi, da v resničnem svetu nič ni tako lahko kot pred kamero. Na poti se mu pridružita neustrašni hrček in nejevoljna potepuška mačka, kar je šele začetek divje in nepozabne avanture, iskanja ljubezni in spoznavanja resničnih prijateljev. DOLŽINA: 1 ura 47 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - LJUBEZENSKA DRAMA 17 APR KROŽNA CESTA OB 20.00 Režiser filmov Lepota po ameriško in Pot v pogubo se poglobi v življenje para iz 50-ih let prejšnjega stoletja. Sanjaška April hrepeni po igralski karieri, ambiciozni Frank pa želi osvojiti in začutiti ves svet, a ko življenjska usoda prekriža njuni poti, se podredita normam tipičnega predmestnega življenja z dvema otrokoma. V obupnem poskusu bega pred morečo rutino vsakdana se odločita za selitev v Pariz, toda nepričakovan dogodek ju prisili, da si izpovesta vsa svoja zamolčana čustva, strahove in razočaranja. Film je prejel štiri nominacije za zlate globuse. DOLŽINA: 1 ura 59 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - GROZLJIVKA 24. APR. NEROJEN OB 20.00 The Unborn govori o dekletu, ki se mora obraniti pred napadi duha, ki je njen umrli brat dvojček in ki si želi naseliti njeno telo in se tako ponovno roditi. Če mu uspe bo njeno bistvo tavalo po onostranstvu namesto njega. V glavni vlogi nastopa lepotička iz filma Cloverfield Odette Yustman, njenega duhovnega svetovalca igra Gary Oldman, nastopa pa tudi Carla Gu-gino, ki jo bomo lahko videli tudi v filmih Righteous Kill in Watchmen. Režiser in scenarist pa je David S. Goyer, poznamo ga predvsem kot pisca scenarijev za zadnja dva Batman filma. The Unborn nas bo strašil po kinih od 9. marca 2009 dalje. DOLŽINA: 1 ura 30 minut. Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj... (Tone Kuntner) ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil mož, oče, dedek, brat in stric Alojzij BAVDEK Apnski Lojz. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljen obred, pevcem in godbi na pihala za zapete in zaigrane žalostinke, gospe Cvelbar za govor in pogrebni službi Zakrajšek za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Bokalci za skrb in nego med njegovo dolgotrajno boleznijo. Vsem iskreno hvala! Žalujoči: žena Anica, sin Slavko z družino, sestra Danica z družino ter drugo sorodstvo. Selo pri Robu, Medno, Grosuplje, 28. 2. 2009 Morda pa vendar nisi odšla, morda le priložnost rada bi dala kaj bosta tvoja fanta dva znala, ko za trenutek ni te doma. Morda pa te le oko ne zazna, in si se samo poigrala, in vse kot otroška je šala, ki kot nasmeh se ti dobro poda. Pa ostala prazna soba je mala, tam tvoja le torbica kot opomin -kot bi namesto tebe spala; in žaluje za tabo edini tvoj sin, in mama bo svoje oči izjokala, in atu ostal boleč bo spomin! n ZAHVALA ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi hčerke, mamice, žene in snahe Nadje LENIČ-KNAFELC 14.12.1955-25. 1. 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njenim sodelavcem iz BTC in znancem, ki ste nam stali ob strani v trenutku slovesa, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Manci Smolič za slovo z violino, zahvala pevcem iz Velikih Lašč ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Zahvala tudi sestrični Meri Cimperman za dve darovani maši v cerkvi na Robu. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA ob izgubi dragega Jožefa PETERLINA z Ulake. Ob smrti našega dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče in izrekli sožalje. Hvala tudi sosedom za njihovo pomoč in sočutje. Zahvaljujemo se tudi župniku Masniku za lep obred, pevcem za lepo petje in sosedi Veri za lep govor ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek za opravljene storitve. Vsi njegovi ob boleči izgubi naše drage mame Rozalije KRAŠEVEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam nudili oporo v teh težkih trenutkih. Posebej bi se radi zahvalili gospodu Zakrajšku in gospodu Skulju za lepo opravljeno poslednje slovo, ki so ga obogatili tudi pevci iz Velikih Lašč in okolice. Vsem tudi iskrena hvala za darovano cvetje, svete maše in sveče. Žalujoči vsi njeni. Vse življenje si garal, mnogo hudega prestal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob smrti našega očeta Janeza MAROLTA s Škrlovice. Iskreno se zahvaljujemo PGD Škrlovica in ostalim gasilcem, osebju Zdravstvenega doma Velike Lašče, župniku Andreju Muleju za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Zakrajšek, posebej pa se zahvaljujemo tudi vsem sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Vsi njegovi Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo. ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito srce naše drage žene, mame, babice in prababice Majde LUŽAR 21.8.1933-27. 1. 2009 z Lužarjev. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, patronažni sestri Martini, negovalkama Majdi in Tanji, doktor Starčevi in vsem, ki so ji nesebično pomagali v njeni bolezni. Hvala župniku Masniku za opravljen obred, gospodu Zakrajšku za pogrebne storitve in pevcem iz Velikih Lašč. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste žalovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal... ZAHVALA Tiho se je poslovila in odšla od nas Amalija VENTURINI (1917-2009) iz Velikih Lašč. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sokrajanom, vsem, ki ste jo obiskovali, ji bili v moralno oporo v času bolezni, bili ob njej v poslednjih urah njenega življenja, se od nje poslovili, jo pospremili na zadnji poti in darovali v njen spomin cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Velike Lašče, župniku Jaksetiču, pevcem in gospodu Zakrajšku za pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni Vaše ideje in že(/e v\ nas dobijo oblik Obiramo, proizvajamo in '?c garniture in drugo oblazinjeno pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja BOJAN INDIHARS.P. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041 -79-59-31 Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantóte. PréNaDENT KLANCAR, D.O.O. Croznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik-ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA / RENAULT Novo! BREZBOLEČINSKO DELO z uporabo najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. »Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim kakšno dobro delo, naj to storim sedaj, naj ne odlašam ali pozabim, saj ne bom šel večno po tej poti. < (Williama Penna) TERRA - R.B., d.o.o. - Trgovina z gradbenim materialom Družinsko podjetje TERRA - R.B., d.o.o. ima že dolgoletno tradicijo v veleprodaji in maloprodaji gradbenega materiala. Kot poslovni partner mnogih domačih in tujih podjetji stremimo k raznolikosti ponudbe in kakovosti blaga, ki ga prodajamo. Junija 2006 smo odprli nov gradbeni center na lokaciji Škofljica, na Žagarski ulici 11, v industrijski coni Škofljica. Center zajema poslovne prostore z vodstvom podjetja, računovodstvom in veleprodajo, ki se nahajajo v prvem nadstropju, ter trgovino z gradbenim blagom v pritličju, s pripadajočim velikim odprtim in zaprtim skladiščem gradbenega materiala. V trgovini boste našli celovito ponudbo osnovnega blaga potrebnega za gradnjo ali adaptacijo. Prav tako ponujamo material za suho montažo. Na zalogi imamo železo in armaturne mreže vseh dimenzij, na isti lokaciji pa se nahaja tudi naša železokrivnica, kjer vam železo skrivimo, narežemo ali pa vam naredimo stremena. V ponudbi naše trgovine je vse od gradbenega lesa do barv za les, pleskarsko orodje in barve za polepšanje vašega bivalnega prostora ali poživitev fasade vaše hiše. Pri nas boste našli tudi vse potrebno za izgradnjo vodovoda in kanalizacije, na voljo vam je tudi blago za električne inštalacije, prav tako tudi lepila in zaščitna sredstva. Tudi kvalitetno ročno in električno orodje za popravila doma in hiše vam z veseljem priskrbimo. V spomladanskem času bomo našo ponudbo popestrili še z izborom sadik, semen in okrasnih lončkov ter zemljo za presajanje lončnic. Prodajalci vam bodo z veseljem prisluhnili in pomagali uresničiti vaše želje v vaše zadovoljstvo tudi, ko gre za blago, ki ni čisto gradbene narave. Pred trgovino vas pričakuje zadostno število parkirnih mest, kupljeno blago pa vam po dogovoru tudi dostavimo, saj razpolagamo z večjim številom dostavnih vozil. Poleg trgovine se nahaja tudi Salon keramike z velikim izborom kakovostnih keramičnih ploščic za notranje in zunanje prostore. Programi vodilnih evropskih proizvajalcev, ki narekujejo smernice, zadovoljijo preprosto izbiro z ugodno ceno in najzahtevnejše kupce z nadstandardnim razredom. Prav tako vas vabimo, da obiščete našo poslovalnico na Ig-u, tam vam poleg gradbenih izdelkov ponujamo pester izbor kmetijskih izdelkov in poslovalnico na Peruzzijevi 167, v Ljubljani, kjer bodo tudi z veseljem prisluhnili vašim željam. Na voljo smo vam na telefonski številki 01/3603-872, 01/3603-873, vaše želje nam lahko sporočite tudi na številko faks-a: 01/3603-883 ali elektronski naslov: trgovina.skofljica@terra-rb.si. Obiščite nas in se sami prepričajte, vašega obiska bomo veseli. URNIKTRGOVINE : Od ponedeljka do petka 07:00 do 17:00 Sobota: 07:00 so 13:00 Nedelje in praznike: zaprto Izbrani materiali za vse vrste gradenj TERRA gradbene trgovine RB www.terra-rb.si Ljubljana, Peruzzijeva 165,T: 01 /2800 770 «Ig, Gasilska ul. 10,T: 01 /2800 776«Škofljica,Žagarska Ul. 11 ,T:01/3603 872 «Železokrivnica, T: 01 /3603 845 «Salon keramike,T: 01 / 3603 856« Sežana, Partizanska 71,T: 05 / 7313 480«Ajdovščina, Goriška c. 72,T: 05/3671 420 Hrpelje, IOC Hrpelje 30, T: 05 / 6892 490 « Pesnica pri MB, Pesnica 37,T: 02/ 7295 430 « Anhovo, Vojkova 1,T: 05 / 3350 470 « Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 • www.terra-rb.si EdusDML mmiDrnv ČETRTEK, 19. MAREC, ob 18.00 Prostori zavoda Prizma, Ponikve OKROGLA MIZA »IZZIV ZA PODEŽELJE« ob svetovnem dnevu voda (Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče) PETEK, 20. MAREC, ob 19.30 Kulturni dom, Rob PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (KUD Rob in učenci podružnične šole Rob) SOBOTA, 21. MAREC, ob 19.00 Levstikov dom, Velike Lašče POZDRAV POMLADI S SCHORCHI & OGROŽENO VRSTO Koncert pop in ročk glasbe (OS Primoaž Trubarja Velike Lašče, KUD Primož Trubar Velike Lašče) TOREK, 24. MAREC Glasbena šola Velike Lašče KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU (Glasbena šola Ribnica, Oddelek Velike Lašče) SOBOTA, 28. MAREC, ob 1 9.00 Trubarjeva domačija, Rašica PREDSTAVITEV KNJIG ABECEDNIK IN VERA PRIMOŽA TRUBARJA - prevodov v sodobno slovenščino (Trubarjev forum in Javni zavod Trubarjevi kraji) OD ČETRTKA 25. DO SOBOTE 27. MARCA Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA, FESTIVAL OTROŠKEGA GLEDALIŠČA (JSKD, Ol Ljubljana okolica, KUD Primož Trubar in zavod Parnas) ČETRTEK, 2. APRIL, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica 2. TRUBARJEV ČETRTEK z gostjo pisateljico Berto Golob (Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 3. APRIL, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica MOČ ŽENSKE NARAVE Predstavitev knjige »Narava zdravi s hrano« in pogovor z avtorico Polono Kresal Bizaj (Jerica Tomšič Lušin in Veronika Vasic) PONEDELJEK, 13. APRIL, ob 20.00 Levstikov dom, Velike Lašče KRČMARICA - PONOVITEV GLEDALIŠKE IGRE (KUD Rob) SREDA, 15. APRIL, ob 19.00 Trubarjeva domačija na Rašici PREDAVANJE NIKE PEROVŠEK, univ.dipl.ing. kraj.arh. »OŽIVLJANJE POZNOANTICNE ZAPORE« (Javni zavod Trubarjevi kraji in Društvo Claustra Alpium luliarum) PETEK, 17. APRIL, ob 17.00 Levstikov dom, Velike Lašče PRIKAZ MAŽORETNO-PLESNE DEJAVNOSTI (Vel ikolaške mažorete) PETEK, 17. APRIL, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE RAZSTAVE MILENE VINTAR »BISERI VODE« in PREDAVANJE VARSTVENEGA ORNITOLOGA TOMAŽA MIHELIČA PRED SVETOVNIM DNEVOM ZEMLJE (Zavod Parnas in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 18. APRIL, od 8.00 do 12.00 Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 18. april, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 6. ABONMAJSKA PREDSTAVA »AKVARIJ« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (Občina Velike Lašče) PETEK, 24. APRIL, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica IZID ZBORNIKA »PESEM.SI 09« IN SREČANJE PESNIC IN PESNIKOV (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti) SOBOTA, 25. APRIL, od 14.00 dalje Gradež POMLAD NA GRADEŽU (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) SOBOTA, 25. APRIL, ob 18.30 Grad Turjak ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE »Turistične zanimivosti občine Velike Lašče in bližnjih krajev« ob 19.00 2. VEČER PEVSKIH KVARTETOV »Turjak 2009« (KUD Marij Kogoj Turjak) TOREK, 12. MAJ Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT ZABAVNE GLASBE - PREDSTAVITEV DEFICITARNIH GLASBIL (Glasbena šola Ribnica) ČETRTEK, 14. MAJ Glasbena šola Velike Lašče KONCERT (Glasbena šola Ribnica, Oddelek Velike Lašče) SOBOTA, 16. MAJ, od 8.00 do 12.00 Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 16. MAJ Od Rakitne do Babnega polja POHOD OB RIMSKIH ZAPORNIH ZIDOVIH (Društvo Claustra Alpium luliarum) SOBOTA, 23. MAJ, od sončnega vzhoda do zahoda Trubarjeva domačija, Rašica DAN SONCA 2009 - 4. FESTIVAL USTVARJALNOSTI (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in Med.Over.Net) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.