Spisje na jednorazrednici. Jbe o nobenem predmetu ljudskih šol se v naših pedagogičnih listih ni tako malo pisalo, še o nobenem pri letnih konferencijah tako malo obravnavalo, kakor o spisji sploh in o spisji za jednorazrednice posebej. Vender pa je ta predmet velike važnosti. Saj inia ljudska šola namen učenca usposobiti, da more ustno in pismeno izraziti svoje niisli, in šola, na kateri se ta predmet zanemarja, gotovo ne izpolnjuje dane ji naloge. Res je sicer, da se na jednorazrednici ne da v tej zadevi veliko doseči; vsak ve, da še več-, tem manj pa jednorazrednice ne morejo vzgojevati pisarjev, kateri bi vam pisma, pobotnice, račune in — Bog si ga vedi, kaj še — slovnično popolnoma pravilno in brez pravopisnih napak pisali. Tega tudi ni treba; vse formalnosti in podrobnosti so stranska reč, glavna reč je le to, da se učenec nauči toliko in tako pisati, da ga drugi razumejo. Če zna učenec zapustivši jednorazrednico sestaviti priprosto pismo, če zna napraviti mal račun ali spisati kratko potrdilo o prejemu denarja ali česa druzega, je to popolnoina dovolj in reči se sme, da je jednorazrednica svojo dolžnost storila. A to doseči ni tako lahko; treba je dobro preinišljenega postopanja, treba je dobre metode. Drznem se tu svoje skušnje in niisli o postopanji pri teni predmetu razodeti, gotovo ne misleč, da je ta metoda najboljša in jodino prava, pač pa želeč, da bi te vrstice vzbudile več zanimanja za ta predmet ter da bi tudi drugi svoje nazore v tej stvari naznanili.*) Spisje ima svoj začetek že v prvein šolskem letu. Ko spoznajo otroci nekoliko črk, naj se prično vaditi v prostem pisanji. Teniu je treba seveda nekoliko kratkih predvaj. Učitelj izgovori zlog n. pr. _in" ter vpraša kateri glas se v začetku tega zloga sliši in kateri za njiin. Pove otrokom, da napravimo za glas ,,i" vedno črko ,,i" in za glas _n" črko ,,n". Ker se ta dva glasa v *) Gospode tovariše pozivljamo, da se tudi v tej stvari oglase. — Ured. govoru vezano izgovorita, moramo ju tudi vezano pisati. Če hočemo torej nin" zapisati, napraviti nam je najprvo ni" in takoj potem z ni" zvezan ,,n" (_in"). Otroci se kmalu privadijo iz vsacega počasi izgovorjenega zloga poiskati glasove, iz katerih sestoji ter kmalu zapišejo po učiteljevem narekovanji na paniet tudi ,,un", _ni", niiu" itd. To so prve vaje v spisji. Te vaje se pa še posebno zategadelj priporočajo, ker se pri njih otroci ob jednem uče tudi brati in — misliti. Zapazil sem, da mi je nepazen učenec mehanično napisal polno tablico črk, pa ni vedel, kako se imenujejo. Pri navedenem postopanji to ni mogoče. V prvem šolskem letu naj učitelj pogostoma narekuje jednozložne, kasneje tudi dvozložne besede. V drugem in tretjem šolskem letu t. j. v II. oddelku spodnje skupine se te vaje razširijo. Učitelj pokaže učencem reč z ukazom, da jo imenujejo (n. pr. miza) ter jira veleva izgovorjeno besedo (miza) zapisati, potem jiin pokaže drugo reč (n. pr. stol); otroci izgovore tudi to besedo ter jo potem zapišejo itd. Narekovanje torej tu že izostane iri otroci pišejo to, kar sami mis1 i j o, o z i r o ni a i z g o v o r e. Ko so otroci dovolj izurjeni v pisanji posameznih besed, prično naštevati na podlagi nazornega nauka in beril več reči in taiste napišejo. Seveda, dovesti jih je do tega, da pišejo v celih stavkili n. pr. V šoli vidimo: mizo, stol, tablo itd. -- ali pa: Imamo pet čutov, vid, sluh itd. Da jih je treba poučiti o ločilih in drugih za tako pisanje potrebnih pravilih, posebno o razzlogovanji, se samo ob sebi razume. Take vaje se nadaljujejo vse leto; snovi se ne manjka. Napišejo naj domače živali, perutnino, divje živali, gozdne ptice, sadno in gozdno drevje, žita itd. V 4. šolskem letu t. j. v I. oddelku zgornje skupine pišejo učenci o osebah in rečeh: kaj so, kakšne so in kaj delajo. Učitelj jim mora vprašanja na tablo napisati, učenci odgovarjajo najprvo ustno in potem dotične odgovore tudi prosto napišejo. N. pr. Povejte, kaj je mizar, sod, pes, kruh ? Mizar je rokodelec. Sod je posoda. Pes je žival. Kruh je jed itd. — Povejte, kaj dela učenec. mlinar, konj itd. ? Naštejte domače živali ter povejte o vsaki, kaj dela? — Pes laja. Mačka mijavka. Krava muka itd. Da se taki stavki vporabijo tudi pri obravnavi golega stavka v slovnične vaje, ve vsakdo. Učenci se tudi opozorijo, da imajo konec vsacega stavka napraviti piko, kar zopet k pravopisji spada. Na ta način se pouk lepo koncentrira. Kasneje se v tem oddelku na podlagi beril in stavljenih vprašanj popišejo posamezne živali in reči, kakor n. pr. pes, prešič, koza itd. Te vaje se nadaljujejo tudi v 5. in 6. šolskem letu t. j. v II. oddelku zgornje skupine. A tu se popisujejo še drugi predmeti, katerih ni v berilu popisanih n. pr. šolsko poslopje, domača hiša, cerkev itd. Vse take naloge se morajo najprvo dobro ustno obravnavati in potem šele pisnieno. Ueitelju se ponuja prilika v take naloge vpletati tudi uke \i druzih predmetov. Predno popišejo domačo hišo, naroči jim, da jo s koraki ali metri premerijo, da določijo, proti kateri strani neba je obrnjena glavna stena, na katerem bregu potoka ali reke stoji, stoji li ob vznožji, na pobočji ali vrhu hriba ali griča, stoji li v dolini itd. Vsi predmeti se dajo v spisji lepo vporabljati. Naposled naj pižejo vsebino posaineznih popisovalnih in pripovedovalnih beril brez stavljenih vprašanj v svoje zvezke. Učitelj jim po temeljiti obravnavi v kratkih, krepkih stavkih pove vsebino in otroci jo po večkratnem ponavljanji napišejo. Ako si učence tako daleč dovedel, da izdelujejo tudi take naloge dobro, spolnil si svojo nalogo, dosegel cilj, katerega ti je postavil učni črtež. Lahko ti bode v ponavljalni šoli nadaljevati s pismi in drugimi spisi, o čemur bodem morebiti drugokrat naznanil svoje niisli.*) Janko Likar - Izlake. *) Gospod pisatelj bi nam prav ustregel, ako pričeto stvar nadaljuje in nani poda metodično - praktične vzglede na podlagi te razprave. — Ured.