itev. 46. Lete LXV. _V Ljubljani. 3. decembra 1925. Poitnina Iračana » gotovini,
ttzzsz | ima IClil THUAnif
i UU lLM UVnK jS
1 ■ ■BHiWI Ml ■ HiP V m ■■ muMar
Reklamacije so proste po-	_	.. ...	vrste. Inseratni davek po
STffiiiiS Stanovsko politiško glasilo UJU. - PoverieniStvo Ljubljana ^0^.^1.197
Naročnike za 4. številko Zvonika nam javite zanesljivo do 20. t. m.
Pogrešena depolitizacija.
Učiteljsko društva »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu poslalo ie uredništvu »Politike« ovu izjavu:
Uglednom uredništvu »Politike«!
Na Vašu noticu pod gornjim naslovom u broju lista od 21. o. mj. na strani 2., kojom ste objavili smenjivanje škol-skih nadzornika zagrebačke oblasti gg. dr. Branka Tkalčiča, Ambrozija Pesti-čeka i Milana Štimca i doneli komentar jednoga uglednog radičevca« tome ome* njivanju, kao da ie to neka ispravka predašnjega »favoriziranja i nepravilnosti rada Pribičevičevih ljudi«, molimo, da u interesu istine donesete u svom cenje-nom listu ovo saopčenje potpisanoga društva, kome ie dužnost i pravo uzeti u zaštitu gg. Ambrozija Pestičeka i Milana Štimca kao svoje odlične članove, koji su u javnosti nepravedno ocenjeni.
Nemajuči prava i ne želeči se upu-štati u komentarisanje samoga toga sme-njivanja, želimo konstatovati najpre toliko, da g g. Pestiček i Štimac nikad i ni po kome nisu bili favorizovani, još manje, da su nepravilno d o šli na mesta, s ko jih su smenjeni. a najin a n j e , da so ikad činili ma i n a j s i t n i j e nepravilnosti! Cela Hrvatska i Slavonija poznaje ovu dvo-jicu školskih nadzornika kao stručna od najspremnijih i najvrednijih u službi i lično primerno korektnih i objektivnih, pa po svim svojim nastavničkim i moralnim kvalitetima opče poštovanih i takvima priznavanih svagda i od svih protivnika. Nije kavalirski ni državnički, da politički ljudi na ovakov način sumnjiče uzorne činovnike. i to anonimno i ne mareči za to, što za nepravilnosti čiri o v n i k a u službi i m a d e disciplinski p u t i što se napadnuti či-novnici ne mogu da brane istim načinom. pa se" tako zavodi javnost po jed-nom sumnjivom društvenom moralu.
Qg. Pestiček i Štimac nisu nikakvi »Pribičevičevi ljudi«, jer se pod takvim pojmom razumevaju najamnici, a ovo društvo nema ničijih najamnika, osim vernih službenika svoga naroda, kralja i otadžbine, pa su takvi i gg. Pestiček i Štimac:
A. ako se čiji pogledi na naš nacijo-nalni problem identifikuju možda s po-gledima n. pr. gg. Pašiča i Pribičeviča i svih onih naših državnika, koji su radili za jedinstvo i veliku budučnost našega naroda, to nikako nije. a ni d a-nas ne može biti greh. nego ponos s dubokim uverenjem i zado-
voljstvom. da je strajnost takva shvata-nja i nastojanja dovela naposletku na istu narodnu liniju i one, kojima je za gg. Pestičeka. Štimca i sve ostale iz ovoga našega društva glavna zamerka bila bas u tome. što su radili oduvek, a naročito Po Ujedinjenju pravilno u našem nacio-nalnom, državnom i staleškom pravcu.
Potrebno je upoznati iavnost s fak-tima, kako su gg. Pestiček i Siimac bih »favorizovani«. Prvi služi 34. a drugi 29 godina; za to vreme prošli su sve stepe-nice nastavničke službe, i to najviše na našem selu i u manjim provincijalnim centrima. Svojom vrednočom več zara-na su postigli i kvalifikaciju za nastav-nike gradanskih i učiteljskih škola. G. Pestiček službovao ie na osnovnim ško-lama 9 godina, a posle na gradanskim kao nastavnik i upravitelj 18 godina. Tek god. 1918.. po Ujedinjenju — posle 27 godina primerne nastavničke službe
postavljen ie za nadzornika županije ličke u Gospiču. U Zagreb je premješten 1922. u istom svejstvu. D a k 1 e , Zagreb je postigao tek posle 30 godina službe, i to je o n -da »favorizovanje i nepravilnost!« Na mesto šefa odseka osnovne nastave kod prosvetnoga ode-lenja zagrebačke oblasti postavljen je prilikom obrazovanja oblasti g. 1924., a to kao najstariji nadzornik kod odelenja i kao poznati administrativni stručnjak, pa ie pod njegovim nastojanjem uprava i rad toga odseka ubrzo uzorno funkcijo-nisao i tirne se pokazala mogučnost odlične administracije i u ovako velikoi oblasti. G. Štimac službovao je na osnovnim i gradanskim školama 18 godina, pa je posle toga kao upravitelj gradanske ško-le prideljen županijskoj oblasti u Vuko-varu za vršenje nadzorničke službe, i, kako ie nastupio rat, nije mogao tri go-dine - kao istaknuti nacijonalac — da postane nadzornik pored sve svoje sposobnosti.
Naposletku ie imenovan nadzornikom na istom mjestu.-a odavle je kasni-je premešten županiji u Ogulinu, ede je ostao do god. 1924.. kad ie dobio mesto nadzornika za grad Zagreb. U Zagreb je i on došao tek posle 27 godina službovanja; tu je, kao i pre, svojom stručnom spremom, marljivbšču i retko instruktivnim nad-zorničkim radom stekao opče priznanje i poštovanje!
I g. Pestiček i g. Štimac učestvovali su svagda, pored svoga zvaničnoga posla, u mnogim prosvetnim i opčenarod-
LISTEK.
Janez Stibler.
t 11. novembra 1925.
Med našimi vrstami zadnji čas prav pridno deluje božja dekla Smrt. Ne mine skoro tedna, da bi ne pobrala vsaj enega, včasih pa zgrabi kar dva. Seveda ne izbira ne med aktivnimi, ne med upokojenci. Očividno je zadovoljna z vsem, kar ji pride pod njeno ostro koso. Poleg našega nepozabnega Vodenika, je segla med čvrste upokojence, ki so k(*naj iz-pregli in se hoteli odpočiti od dolge in trudapolne aktivne dobe. Padel je nepričakovano še kot hrast močan in čvrst naš Gselman. In 11. novembra je,umrl nenadoma Janez Stibler, prav zanimiv tip obmejnega šolnika iz polpretekle dobe. Zato zasluži, da mu je s temi vrsticami ohranjen med nami spomin.
Pokojni Janez Stibler je bil širši javnosti skoro docela nepoznan. Sai ga je komai poznal domač okraj marnber-ški. Služboval ie namreč od leta 1886.
pa do svoje upokojitve leta 1923.. torej polnih 37 let, na visoki enorazredni šoli pri Sv. Antonu na Pohorju (856 m). Ondi si je zbral tudi družico na poti življenja ter se poročil leta 1893. Rodila mu je še-stero dece. od katerih iih ie polovica preskrbljenih. Predno je prišel službovat k Sv. Antonu, je učiteljeval 5 let v svojem rojstnem kraju, v divno romantičnem kotičku zelenega Pohorja, namreč pri Devici Mariji v Puščavi. Študiral je v Mariboru, izpit napravil 1. 1880., uspo-sobljenostnega pa v Gradcu leta 1885. Leta 1923. je šel v pokoi ter se preselil zaradi študirajočih otrok v Maribor.
To je kratek »curriculum vitae«.
Ze preje sem omenil, da je bil pokojnik zanimiv tip obmejnega šolnika polpretekle dobe. Naši mlajši generaciji se zdi morda neumljivo. da je Janez Stibler sameval na hribovski enorazred-nici polnih 37 let. Saj dandanes marsikdo "e yzdrži na še mnogo ugodnejšem kraju niti par let. On pa ie vzdržal tako dolgo dobo. Natanko mi sicer ni znano, stavil na bi skoro glavo, da mož vsa leta ni nikamor kompetiral. Sam sin trdega in
nim dužnostima. radili su i na stručnom peru. a za njihovu sposobnost navodimo i to. da su radili i kao članovi ispitne komisije na učiteljskoi školi za učiteljsko usposobljenje. Za sav svoj višestruki i uvek požrtvovni rad ne samo da nisu bili favorizovani. nego su za vreme reakcionarnih režima u tudinskoj državi preko gledani, premeštani pod najgorim prilikama, zapostavljanj u zasluženom unapredenju — što se sve razabire iz na-pred iznesenih fakata, a g. Pestiček j© god. 1914. čak bio i zatvoren kao bivšoj državi opasan nacijonalac. Za svetskoga rata bili su obojica poznati kao branioci progonjenih Srba. svoga mišljenja i oče-kivanja naše nove države nad propasti tudinstva nisu tajili ni u najtežim časo-vima, a po Ujedinjenju su gbojica odu-ševljeno i predano nastavili delovanje na osveštavanju hrvatskog dela našega naroda u ljubavi prema našemu kralju, narodu i otadžbini — ne žaleči ničega, pa ni sadanjega smenjivanja. na putu za što solidniju našu novu budučnost.
Pedagoški institut
Tovariš S. Mrovlje razpravlja v zadnjih dveh izdajah našega stanovskega lista o učiteljski izobrazbi. Zadovoljuje se koncem koncev s tem da razširimo učiteljišče na še V. in VI. letnik, ki bi odgovarjala približno štud. višini sedanje višje ped. šole.
Z vidika dosege višje izobrazbe- se njegovo mnenje lahko utemeljuje, proti pa govori važen argument, t. j. zahteva podaljšanja roka za izbiro učiteljskega poklica. Ne odtrgajmo prezgodai bodočega učitelja od ostale mladine, pusurno mu, da se odloči za učiteljski poklic v zrelejši dobi, po dovršitvi srednje šole. Potem se tudi ne bo več dogajalo, da zgolj nesrečen slučaj žene dijaka na učiteljišče.
Imenovani tovariš nas poziva, naj na svojih zborovanjih razpravljamo o učiteljski izobrazbi. Prav ima. Veliko premalo zanimanja smo kazali za to pereče vprašanje. Oglasi se eden tu. drugi tam. polagoma pa se vse razblini v pozabljivost. Neko zatočišče za vse nam manjka, neka vez, ki bi bila pogon za vsa šolska vprašanja, neko središče, ki bi oživljalo naše delovanje, nas spodbujalo in prepojevalo z enotnim duhom. Pedagoški institut bi morali ustanoviti, ki bi nam predstavljal pedagoško življenje in podpiral šolsko-praktično delovanje, ne da bi zanemarjal teoretsko dviganje. Pedagoški institut bi bila naša duša, kjer bi našel že najmlajši izmed nas vso podporo za svoje delovanje.
ponosnega Pohorja, je bil srečen in zadovoljen v gorskem zatišju ter je živel svoji šoli, družini in ljudstvu. Od Sv. Antona je gledal v prelepo Dravsko dolino, kjer so še nedavno vihrali pogosto ostri narodnostni boji. ki pa niso segli do njega in njegovega ljudstva. Zakaj Sv. Anton se ni niti zmajal prav nikoli, pa če tudi so butali sovražni valovi ob njega. Prav gotovo je bila tudi v tem dejstvu njegova zasluga. »
Janez Stibler je bil sila skromen. Družbe ni iskal. Saj se ji ie bil v dolgoletnem samevanju že precej odtujil. Njegov poklic, družina, ondotno prebivalstvo in večno lepa narava Pohorja, vse to mu ie zadostovalo popolnoma. Kljub temu pa ie bil zelo iskren narodnjak in ljubitelj knjige. Vsak novec ie desetkrat obrnil, predno ga je izdal. A, če ie šlo za organizacijo in stan, za narodnost ali pa za lepo knjigo, se ni prav nič pomišljal. Ko sem pred vojno opravljal poverjeni-ške posle za Slovensko in Šolsko Matico, je bil rajni brez vsakega prigovarjanja vedno in redno plačujoči ud. Po prevratu smo ustanavljali v ponemčenein ma-
Ovim je dovoljno objaš-njeno to »favoriziranje i n e-p r a v i 1 a n rad« g g. Pestičeka i Štimca, članova ovoga društva. Gosp. dr. Br. Tkalčič nije član našega društva, pa nam je van kompeten-cije da ga branimo, no istini za volju moramo ovde zajedno istaknuti, da i on, premda mladi čovjek. po svojoi spremi i kulturi, patrijotizmu. te korektnosti i upravničkim sposobnostima stoji visoko iznad svili ovakih sumnjičenja.
Na kraju napominjemo, da su sva trojica kod smenjivanja o d m a h rešeni i svake d u ž-nosti u odelenju, štodosada nikad ovde nije bio slučaj.
Izvolite, gospodine urednice, primiti našu blagodarnost i poštovanje.
U Zagrebu. 23. novembra 1925.
Učiteljsko društvo ».ledinstvo« za grad Zagreb i okolicu.
za vzgojo in pouk.
Naravno je. da bi se naslonil tak zavod na univerzo. Pedagogika in psihologija bi bili kmalu intenzivneje zastopani kot doslej. Nova energija bi šinila v šolstvo, ki bi izzvala podvojeno delovanje. Stopnjema bi na ta način pripravili vse potrebno za ustanovitev pedagoške akademije, tako. da bi se takoj lahko pričela krepko razvijati. Treba bi bilo preskrbeti docente in zavode za praktično izobrazbo bodočih učiteljev. To vse ni lahka reč.
Upam, da vsi čutimo potrebo ustanovitve ped. instituta in smo prepričani, da bi bil. če bi ga vodili resnični strokovnjaki, eminentnega pomena za naše šolstvo, posebno sedaj, ko bo treba prodreti z delavno šolo. Oglašajte se. tovariši in tovarišice, in stavimo ustanovitev takega zavoda kot prvo točko v stremljenju za povzdigo šolstva.
Mimogrede omenim, da obstoji v Mariboru pedagoški krožek, ki ie prav agilen. Njega vpliv se čuti. Cel niz predavanj se vrši tam. razprave se vodijo in to delovanje marsikoga spodbuja. Že ped. krožek daje v gotovem okrožju nov impuls pedag. življenju, kako pomemben pa bi bil ped. institut za naše'splošno šolstvo, ki bi ga nam ustanovila država in izročila njega vodstvo našim najboljšim šolnikom.
Leo Pibrovec.
renberškem okraju učiteljsko društvo in on je bil prvi, ki je prihitel iz visokega Pohorja in očividno zadovoljen in srečen sedel v zadnji kotiček. Dasi je bil silno redkobeseden, vendar ni nikoli manjkal pri zborovanju. Stan in organizacija sta mu bila nad vse. Tudi v Mariboru si ga videl vsakokrat pri rednih .mesečnih sestankih upokojenega učitelj-stva. dasi ni drugače nikamor zahajal v družbo, pač pa k raznim predavanjem. Mož ni imel v vseh 42 letih službe nikoli dopusta in nikoli ni bil resnejše bolan. Zato ie vse iznenadila njegova nenadna smrt.
Kljub dežju ga je spremilo k zadnjemu počitku na Pobrežie lepo število upokojenega učiteljstva in tudi nekaj aktivnih. Mnogi pa sploh niso vedeli za njegovo zadnjo pot. Med tistimi sem bil tudi jaz. Zato sem se oddolžil mirnemu, tihemu in skromnemu, a stanovsko nad vse zavednemu tovarišu in iskrenemu rodoljubu s temi vrsticami.
Naj v miru počiva!	Hren.
MIRKO VAUDA:
Par opomb k novo predpisa ni oceni učencev.
tem. p o e d i n e m in skupnem proučevanju izraziti tozadevno svoje mnenje. Kajti: Ne h I a s t a j m o po »iznajdba h«, ampak proučimo jih predčasno in če smo jih spoznali za dobre, jim polagoma, a pravočasno p r i p r a v 1 j a j m o trdna tla!
Hvaležni bomo merodajniin šolskim oblastem za pojasnilo navedenih nejas-
nosti. za pravočasne odgovore na stavljena vprašanja.
Sami pa p r o u č u j m o vestno toli težavni problem šolar-s k e g a ocenjevanja, da n e bomo stali praznih rok. če nas morda res enkrat — prej ali sle i naša uprava prt tozadevnem sodelovanju prizna u p o š t e v a n j a vredni m! * .(Konec.)
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih driavah.
Iz Čehoslovaške.
ERNEST ŠUŠTERŠIČ:
IZ ANKETE O PODRŽAVLJENJU ŠOLSTVA V PRAGI 1. NOVEMBRA 1925.
Nadzornik Patek: »V velikem državnem okviru pomaga organizacija šolstva premagovati separatistične tendence dežel in drugih manjših celot. Samouprava pa se more posvetiti svojim špe-cialnim nalogam. Znana je zaostalost in primitivnost tisočerih malih občin na škodo socialnih interesov prebivalstva iti na škodo šolstva. S podržavl.;enjem poenostavimo šolsko upravo in drugo, kar pomeni konsolidacijo in učvrščenje državne misli. Kazanje na tujino se ne sklada z našimi razmerami.«
Ministrski svetnik Černy: »Ni mi sveta današnja avtonomija, ampak ta, ki mora nastati kot državotvorni faktor z našim sodelovanjem. — Tudi vprašanje podržavljenja ie študirati s socioloških vidikov in ga ni mogoče razrešiti na današnji anketi. Državno uniformiranje ogroža svobodni razvoj šole, vzgoje in učj eljskega stanu. Današnje razmere, o katerih sami tako često tožimo, nas sili^ jo, da se bojimo državnega centralizma.« Govornik ie za podržavljenje izdatkov za učiteljstvo in za pomoč pri kritju stvarnih šolskih potrebščin, zgradb i. dr. Pred popolnim podržavljenjem šolstva pa je treba pripraviti z delom med ljudstvom dobro vlado, dobro upravo — dobro državo. »Kontrole ie treba vedno, kakor v finančnih stvareh.«
Dr. Hajn: »Branim samoupravo. Pred Dopolnim podržavljenjem še izvršiti renesanco duševne aristokracije, kaOera bi rešila a vprašanja v miru.«
Posl. Bergmann: »Vse dajati državi v roke ni dobro, dokler nimamo prave demokracije. Pač pa težimo po pariteti in podržavljenju osebnih izdatkov za učiteljstvo. Z delom za pravo demokracijo dela uči eljstvo tudi za sebe med ljudstvom, ljudskih simpatij v demokraciji ni zameta vati.«
Učitelj Preininger se ne boii, da bi učiteljstvo postalo vsled podržavljenja birokratsko. Samouprava šolstvo pre-mncgokrat zanemarja, a država dobro skrbi za manjšinsko šolstvo.
Učitelj Horak: »Država naj prevzame finančno stran, kjer pa gre za vzgojo in pouk, na{ pač v svojem vplivu odneha ali odstopi. Drt'na je zahteval državno administrativno nadzorstvo, pedagoško nadzorstvo Da do učiteljski avtonomiji.«
Senator Smrtka: »Kar se tiče šole same, naj bo proglašena za državno in-
stitucijo. Ko bo učitelj dobival plačo od države,- postane s tem državni nameščenec. Nimam strahu, da se učiteljstvo po-birokrati. Kar pa se tiče stvarnih izdatkov, bi ne bilo dobro, ako bi tudi v tem podržavili šolo popolnoma. Kjer nima samouprava dovoli sredstev, naj priskoči država na pomoč.«
Ministrski svetnik Buzek: »Černy brani samoupravo preveč abstraktno. Narodno šolstvo ie nekaj tako eminentno važnega za splošnost, da država ne more dovoliti, da bi šolstvo organizirali le po raznih krajevnih možnostih in predstavah. Tudi Laveley priznava v vojaških in šolskih stvareh brezizjemno pra vico državi. — Pragmatika drž. uradnikov je boljša nego učiteljska. — Razvoj zakonodajstva bo že omejil — kakor je to pri sodnikih — svojevoljno moč birokracije. Tudi se ne more delati nikake analogije med šolo in drž. ustanovami, šola ima povsem drug značaj. Tu je oo-polnoma druga sfera službe, tu ne more biti uniformiranja, a nujnost pragmatike za učiteljevo ie vidna. Same vzgoje pa ni mogoče podržaviti kakor se ne da po-državiti umetnost.«
Učitelj Skala: »Šola ne sme biii po-litikum. Ne gre nam samo za gmotno osi-guranje, ampak za našo svobodo.«
Kol. Bok: »Rabimo miru za vzgojno delovanje, za o kličemo po Dodržavljenju. S kulturnim delom v narodu nikdar ne prenehamo.«
Sekcijski šef dr. Wabouch: »S podržavljenjem hočemo priti k večji svobodi učiteljstva in k unifikaciji, nikdar pa ne k uniformiranju šole — k unifikaciji v duhu naprednem In narodnem.«
Pri glasovanju je bila resolucija za podržavljenje sprejeta z veliko večino.
—čh Statistika nenameščenih. V republiki je nekai nad 2500 mladih učnih moči brez službe, restringiranih pa bo samo 220 učnih oseb. dasi ie dosluženih v službi trikrat toliko, ki naj se zamenjajo z nenameščenimi.
—čh Skrb organizacije za nename-ščene abi.uriente. ZUS je njihov zaščitnik in svetovalec. V evidenci ima izpraznjena mesta. Poživlja abiturijente v svoje vrste, brez prispevkov so sprejeti v okrajna učiteljska društva kot hospitu-joči člani. Citati pa morajo »Češkega Učitelja«, ki ga dobe izposojenega. Pristop imajo k učiteljskim knjižnicam. Širši odbor ZUS ie zbral fond. iz katerega plačuje kolegnino nezaposlenim abiturien-tom, ki obiskujejo Šolo visokih pedagoških studii v Pragi. Okrajni šolski odbori jih pripuščajo tudi k hospitacijam.
Po tem novem odloku imamo zopet staro število redov, namreč pet. a v obratni vrsti: z redom »pet« označimo najboljšo in z redom »ena« najslabšo oceno. Ne samo učiteljskemu zboru, tudi učencem sem razglasil to novo oceno, seveda, kako pa naj sicer pravilno razumevajo že sedaj redovanie svojih pismenih in risarskih izdelkov. Bili so časi, ko so nas profesorji strašili s »petica-mi«; imeli smo profesorja, ki je slabo odgovarjajočega dijaka zapečatil z obkroženo »petico« (5). Na gimnaziji je ob istem času celo neki profesor že razpolagal s »šesticami«. — Še pred kratkim smo učence privadili na strah pred »štir-ko«. A danes dobri učenci žalujejo za »ene« ter neradi prevzemajo ulogo »pe-tičarjev«. No in ni jim zameriti, kajti kot prvaki v razredu so pač vzljubili število »ena«. Treba znova »sugerirati« in tu mora nam — šolnikom priti na pomoč zopet »pedagoška« žilica. V svojem razredu sem to storil s prisiljeno resnim obrazom enostavno tako-le: V starih časih ie najodličnejši vojnik nosil zastavo in kot zastavonoša bil za-nio s svojim življenjem odgovoren. Tudi ob raznih slovesnih prilikah poverimo šolsko zastavo nositi najboljšemu učencu. Med številkami pa ima zastavo edino »peti-ca«. zato je petica od danes naprej najboljši red in učenec, ki ima petice, najboljši učenec. — Ne smel bi biti neroden ter namesto »najboljši« rabiti »prvi« učenec, kajti »pet — prvi« in »ena — zadnji« bi morda v razredu (zadnjem!) rodilo pritajeni očitek »prismodarije«.
Oglejmo si nekoliko novopredpisa-no oceno. V prvi vrsti lahko konštatira-mo nepotrebno pomanjkljivost odloka v tem. da so za enkrat določeni redi le glede »uspeha« in vedenja. Zopet torej nepotrebni očitek »polovičarstva«! Zanima me. kako navodilo nam dado zakonodajalci za toča-sno začasno redovanje marljivosti in zunanje oblike? (Dopolnilni odlok je že izšel. — Op. ur.).
V drugi vrsti navajam zopet administrativne težkoče, ki jih povzroča ta nova ocena. Ko bi se ista odredila že ob uvedbi matičnih listov in izkazov v šolskem napredku, torej leta 1921.. bi bila lažje izvedljiva kakor danes. (Ukaz .ie izšel sedai iz Beograda. Op. uredn.) V sedaj upeljanih izkazih o šolskem napredku imamo na prvi, naslovni strani tiskan »Pregled redov« (seveda štiri-stopni!). Da bi vsaj isti bil peterosto-pen, čeprav v naprejnem vrstenju ter bi se izrazi redov strinjali (vsai približno) z novopredpisanimi, bi kratkomalo v prvi rubriki spremenili številčni red. torej namesto od 1 do 5 narobe: od 5 do 1. Seveda bi to le šlo v novih, še nerabljenih izkazih, katerih ima skorai gotovo vsaka šola precej za naprej v zalogi. Kako torej postopati s staro t i s k a n i m i. še nerabljenimi izkazi glede zabeležbe šolar-s k e ocene v tekočem šol. letu 1 9 25./2 6.? (Izšle so tabele novih redov, ki se dado nalepiti v »Izkaz« na platnice. Iz te je tudi razvidna veljav-
V Pariz.
(Dalje.)
Versailles.
Kdor obišče Pariz, mora videti še Versailles, kamor dospeš z vlakom ali tramvajem. Ta svet je pravljičen in tu vidimo lahko, da so si znali napraviti francoski kralji zabave res kraljevske. Park za parkom z raznolično nasajenim in formiranim drevjem se stopnjevaje spušča v ravnino. Vmes so baseni s čudovitimi vodometi, ki mečejo velikanske množine vode 1 le ob nedeljah popoldne. Fantastične skupine krasnih kipov so po teh basenih in človek nehote-premišljuje, čemu je bilo narejeno vse to in občuduje genijalnost provzročiteljev. Notranjost gradu hrani dragocene zbirke slik pohištva itd. Videli smo tam Napoleonovo spalnico,, Ludvika XIV. in ono Marije Antoniete. Impozantna ie dvorana Napoleonovih bitk. kjer so ovekovečene na velikanskih slikah najznamenitejše bitke. Dalje nas ie zanimala dvorana, kjer je bil podpisan mir 28. junija 1919
Julija in avgusta so tam večerne iluminacije, ki privabijo na tisoče gledalcev. Pičlo odmerjeni čas smo izkoristili in po enourni vožnji dospeli zopet v
nost novih redov. — Op. uredn.)
Od šolskega leta 1921.122. pa imamo tudi že rabljene, deloma torej glede ocene že izpolnjene izkaze o šolskem napredku. Imeli bi torei za p'rva štiri šolska leta orejšnie rede. za nadaljna (kolika neki?) leta pa novopredpisane rede. Novo vprašanje torej: Kako bo v teh že rabljenih izkazih izvesti novopredpisano redovanje? V obče: Kako bo v enem in ¡stem izkazu narediti razliko med tem dvojnim r e d o v a -njem, da bo ista jasna in ne morda s tem omadeževana, v prijetnosti itak po drugih okolnostih ogrožena zunanja oblika izkaza?
Namesto izraza »napredek« smo dobili izraz »uspeh«. Vsekakor lahko zaznamujemo napredek tudi v vedenju, pridnosti in zunanji obliki uprava morda ni hotela priti v zadrego, zaznamovati napredek v »napredku«, marveč rajši napredek v »uspehu«. A če smo že tako malenkostni, se tudi izraz »uspeh« kreta v isti ulogi, kajti potom napredovanja ali nazadovanja lahko istotako zaznamujemo tudi različni »uspeh« v vedenju. pridnosti in zunanji obliki ter koncem vseh koncev tudi različni uspeh v »uspehu« —. K večjemu, če že trpimo preveč na »novotarizmu«, bi morda kazalo izraz »napredek« izmenjati z izrazom »učni uspeh«.
Zdi se mi. da so tudi redi prt oceni uspeha pomanjkljivi. Doslej smo rabili za najboljšo oceno red »prav dobro«. Isti izraz so kot najboljšo oceno obdržali tudi avstrijski šolski reformatorji. Prišli bomo zares v nemalo zadrego, koga oceniti v učnem uspehu s »prav dobro« in koga celo z »odlično«. Red »odlično« je po mojem mnenju nepotreben, preko-številen. Pač pa manjka med redom »zadostno« in »nezadostno« zopet en prehajalni red, n. pr. komaj ali manj zadostno, kakor sem slično vrzel dokazoval v začetku svojih opomb. Bolj sprejemljiva in praktična bi bila torei glede učnega uspeha nekdanja ocenjevalna skala: prav dobro (5), dobro (4), zadostno (3). komaj zadostno (2) in nezadostno (1).
S tem bi bili omenjeni glavni pomisleki k novopredpisani oceni. Gotovo nas muči še radovednost, ali se po tem načinu ocene spremeni tudi kvalifikacija učnih oseb. Vsekakor bodo tudi naše ocenjevalne pole doživele slično »prele-vitev« kakor šolarski izkazi.
Ne omenjam nadaljnih pomislekov, kajti prepričan sem skoraj, da tudi to novo ocenjevanje ne bo dolgo trajalo. S šolsko reformo prihaja namreč tudi "k nam zahteva po individualni klasifikaciji, kateri se bode d o-sedaj običajna absolutna, pa tudi relativna klasifikacija morala umakniti.
Skrajni čas pa je že, da dobi. p r e d n o uvedemo take in s 1 i č n e n o v o t a r i j e , tudi učiteljstvo priliko, po temeljitem, na izkušnje p o d p r-
Pariz. Zadnji dan je bil uaii ogledovanja prodajalen, ker za razne »odpustke« ni bilo kdo ve koliko denarcev i'.' pa ca rinske neprilike na mejah so nam vzele veselje do kakih nakupov.
Na lijonskem kolodvoru smo se poslovili od lepega Pariza in oddrdrali v temno noč proti Lyonu. Naš c;i.i je bil Marsej, kamor smo prispeli v S urah. pustivši za seboj čez 800 km dolgo pot. V Avinjonu sem opomnil sopotnikom, da tam počiva kot vojna žrtev naš rojak dr. Županič. brat antropologa in ministra n. r. g. dr. Niko Županiča.
Marsej ie^živahno obmorsko mesto. Tam gravitira že ves promet na sredozemsko morje, kar se takoj o^azi na raznih severno-afriških tipih, ki jij, srečamo dovolj. Po izložbah prodaiajo že tropična pokrivala, brez katerih ne svetujejo Evropejcem iti v deželo nojev in krokodilov. Postrežba v hotelih in resto-ranili je prav dobra in cene so precej nižje kakor v Parizu. Snažnost po ulicah pa očitno razodeva, da smo v obmorskem mestu. Tudi solidnost raznih ljudi precej popušča. Tako nas je neki vražji šofer tiral dvakrat okoli precejšnjega kompleksa hiš, samo. da je taksa-meter pokazal za 2 F več.
(Dalje prih.)
Jedna marljiva, svestrana i vrlo plodna radenica — naša drugarica.
(Dalje.)
Njeno delovanje je pedagoško bele-trističko i etnografsko. Na franeuski je prevela naše narodne pripovedke i kosovske pesme. U Sarajevu se 1906. upo-znala sa franeus. književnicom Matil-dom groficom Kolon dela Roka Cezari. koja je od nje zamolila te radove. Nekoliko njenih pripovedaka iz zbirke »Hrvat. želice« prevela je Gizy Berler, učiteljica u Aleksandriji za jedan engleski list. Radila je mnogo za prof. dr. Fr. Krausom (Beč). sa Žorž Like-om (Dyai-Francuska). sa R- Corsom (Rim), sa dr. Tomsonom (Oksford). sa hčerju Leoparda Hekslia iz Londona, sa Halerom (Pariš) itd. Možda nije suviše smela tvrd-nja, ako rekneino, da nikoja od naših žena nije stajala u tako opsežnoj kores-pondenciji sa obrazovanim ljudima iz čitavog sveta kao ona. Reputacija Belo-vičkina tolika je u nemačkim naučnim krugoviina. da se niko protiv nje ne diže. Od odbora za izložbe veza bejaše pozi-vana u Beč. Berlin, Dresden. Lavov. Pariš. Miinchen itd.
God 1912. kad su sjajne pobjede srpske vojske zainteresovale čitavu Ev-ropu, dobije J. B. od »Frankfurter Zei-tunge« poziv, da napiše dva članka o srpski ženi i srp. junaku. Ta dva članka iz »Fr. Zeit.« preštampale su mnoge no-vine iz Reiclia i Avstrije. Jednoga dana piše kontrolni list »Die Feder« iz Berlina. da če pokupiti u t 2% nagrade sve honorare od tih listova, ako J'. B. privoli nato. Tako ie dobila relativno dosta ve-liku svotu, koja ie otišla za Beograd nje-zinoj prijateljici g. Lukovič za blagrad bolnice »Kola Srp. Ses.«.
Na ženskom problemu vazda ie radila iz nutranje potrebe da radi. Zato njezine radove rado čitaju male kevice, divlji dečaci, zaljubljene gospodice, zreli mladiči, ozbiljni naučenjaci, dobre kuča-nice. majke uzgajateljke. pobožne opati-ce i — prostitutke. Iz svih tih krugova stizala su joj pisma. (U knjiži je pismo
jedne prostitutke!).
(Dalje prih.)
POROČAJTE o vseh prireditvah in izvenučnem prosvetnem delu, ne zas našajte se, da bodo poročali drugi. Po: ročila naj bodo kratka, točna in poj polna.
Ferijalni Savez učiteljstva.
FERIIALNO UDRUŽENJE JUGOSLO-VENSKEGA UČITELJSTVA.
(»F. U. J. U.)
Jugoslovenskemu učiteljstvu!
Pred Vas stopamo tovariši(ice), stopamo s programom, ki je kratko označen z besedami: »F e r i j a 1 n o u druženje jugoslovanskega učiteljstva«!
Znano Vam je, da so bih tudi učitelji poleg profesorjev člani splošno znanega »Fer. Saveza« in da ferijalni program utrdimo, hočemo ustanoviti samostojno »F. U. J. U.«!
Cilj »F. U. J. U.« bi bil. da bi člani tega udruženja prepotovali sistematično našo državo in tekom časa po možnosti tudi druge države, v prvi vrsti slovanske. s kolikor mogoče manjšimi gmotnimi sredstvi. Za uresničenje teh načrtov ima ravno učiteljstvo največjo možnost, saj imamo šole skoraj v vsaki vasi.
Odkrito moramo priznati, da ie ravno pri učiteljstvu najbolj razvito tovarištvo v pravem pomenu besede, kar smo lahko spoznali na naših poučnih potovanjih in na kar smo lahko ponosni! — Hočemo pa fer. zbližati tudi tovariše ne samo v centrili pokrajin, ampak tudi v vseli krajih! Tov. iz Dalmacije se bo udomačil v Vojvodini, iz Srbije v Sloveniji itd. in vsak bo brezdvomno vračal po možnosti gostoljubnost. Res! Imamo našo organizacijo UJU, na katero smo odkrito ponosni, a »F. U. J. U.« bo imel popolnoma ferijalno-potovalni značaj in bo tekom časa stopil v zvezo z ostalimi slovanskimi t o v a .-r i š i (stopili smo že uspešno s češkoslovaškimi tovariši). — Potovanja bodo vsebovala event. tudi prosvetno kulturni značaj!
Jugoslovenski tovariši(ice)! S priglasi dokažimo. da spoznamo važnost programa »F. U. J. U.«, ki bo upošteval vse predloge tovarišev(ic) (potovanje peš, taborenje itd.).
»F. U. J. U.« izda natančen program in podrobna organizacijska pravila po sestanku pripravljalnega odbora, katerega se udeleže zastopniki vseh pokrajin. S tem apelom naprošamo vse tovariše (i ce), da se v najkrajšem času prijavijo pripravljalnemu odboru na naslov!
Tovariši(ice)! Od Vas je odvisen pozitiven uspeh!
Za pripravljalni odbor »F. U. J. U.« Slavko Mrovlje s. r., učitelj meščanske šole Ribnica. Dolenjsko. — Dušan Jelkie s. r., učitelj. Stari Bečej, Vojvodina.
NB. Enak apel bo priobčen v vseh poverjeniških listih UJU!
V ČEŠKOSLOVAŠKO!
Vsem udeležencem »I. in II. počitniškega izleta« ie znano, da ie bilo v našem programu tudi potovanje v druge države in o velikih počitnicah prihodnjega le t ase bo vršil poučen izlet v Češkoslovaško. Naš res tovariški František Knou-rek iz CSR nam hoče pokazati svojo do-movinov katera je tudi nam najdražja.
Izlet po bratski ČSR bi se vršil ob priliki vsesokolske-ga izleta v Prago, kamor poletimo skupno z jugoslovenskimi Sokoli; po končanem vsesokolskem izletu bi naše poučno potovanje nadaljevali na Moravsko — po načrtu tov. Knoureka! Delovali bomo z vsemi močmi, da bo naš velikopotezni načrt poučnega potovanja združen s. kolikor mogoče manjšimi finančnimi stroški! Ko prejmem od Františka natančen program in bud-get, takoj sporočim v »Učit. Tov.«
Treba 'pa je ugotoviti število udeležencev tega izleta; zato naprošam vse tovariše(ice), da se mi priglasijo nepreklicno najkasneje do 3 1. decembra t. 1.! Povdarjam. da se priglasi po tem roku lahko umaknejo iz event. vzrokov, a priglasi po tem roku se brez nadaljnega ne bodo upoštevali! V priglasu navedite tudi želje in predloge in priložite 5 Din za k o -respondenčne stroške! Za informacije prosim znamko za odgovor!
Podrobno bo priobčeno pod zgor-nim naslovom v »Učit. Tov.«!
S fer. jugoslovenskim pozdravom! Slavko Mrovlje. učitelj meščanske šole Ribnica, Dolenjsko.
Splošne vesti.
Informacijski biroji i. pod. Učit. lov.« ie že svaril učiteljstvo pred raznimi informacijskimi biroji i. pod., ki poizkušajo kovati dobiček iz učiteljske zadrege. Kakor je videti ne z zadostnim uspehom, ker smo v poslednjem času zopet slišali o nekaterih slučajih, da so se slovenski učitelji posluževali pomoči takih birojev. Danes zopet piše upokojen tovariš, ki je zaprosil za odmero pen-zije, da ie prejel od beograjskega advokata 1. I. pismo, s katerim ga opozarja, da je »pri urgenci penzije svojih klijen-tov« našel tudi predmet o njegovi pen-ziji. (NB. Ta prošnja pa na min prosv. niti dospela še ni, nego je mogel gosp. advokat le doznati, da je ta tovariš upokojen!) Piše mu dalje, da se ves postopek zavleče, ako ne bo postopal pravilno, zato se mu ponuja, da mu proti honorarju intervenira v zadevi pri ministrstvu prosvete, pri Glavni Kontroli in pri Državnem Svetu. »Primerno vso-t o« kot nagrado za svoj »trud« hoče imeti seveda že vnaprej, potem pa ga »odmah izvesti«, kako stoji njegova stvar. — Jasno ie za vsakega poznavalca, da so take »intervencije« nepotrebne in da taka prijazna ponudba nima drugega namena, kakor izvabljati od učiteljstva denar. — Postopek pri odmerjanju penzije je namreč sedaj sledeč: Kakor hitro dospe prošnia za odmero pen-ziie v min. prosvete, se reši ta odmera t a k c i Ako prošnia ne dosoe skoraj, je najčešče krivda doflčnega tovariša samega, ki prošnje ni pravilno opremil ali ni dal prosv. odd. potrebnih podatkov na razpolago. Edino to, da njegova prošnja ne dospe skorai v min. prosv., more zadržati hitro rešitev. Kakor hitro pa ie v min. prosv. izvršeno rešenie o odmeri penzije, se izda nalog delegaciji min. financ v Ljubljani, da otvori kredit za izplačilo. — Ponujana intervencija pri Glavni Kontroli ali pri Državnem Svetu more zavesti le nepoučenega. Pred 1-sept. t. 1. se je izplačevanje res često zavleklo, ker se je moralo čakati na odobritev Glavne Kontrole, še bolj pa, ako se ie ta pritožila proti odmeri na Državni svet. Sedaj pa tudi taka pritožba ne more odložiti takojšnjega izplačila, kakor kaže sledeči odlok Generalne direkcije drž. računovodstva Br. 85.048 od 12. avgusta 1925. ki pravi: »Generalna direkcija drž. računovodstva donela je 18. marca 1925. g. pod D. R. Br. 30700/25 raspis, sa kojim objašnjuje, da za izda-vanje isplatnih naloga za penzije ne treba sačekati saglasnu odluku Glavne Kontrole, ako je več doneto nadležno rešenie o pravu i količini penzije. — Sa istim raspisom preporučuje se i to, da se zahtevi za akontaciju na penziju stave samo u takovim slučajevima, kada po-stoji kakva smetnja za donešenje defini-tivnog rešenja o količini penzije. — Sa pismom od 12. V. 1925. g. D. R. Br 44.160 umolio je Gospodin Ministar Finansija Glavnu Kontrolu, da se ona saglasi sa prednjim raspisom, odnosno obiašnjenjem, i da o tome obavesti svoje područne ustanove. — Na to je Glavna Kontrola sa pismom od 13. Vil. 1925. g. Br. 31.607 iz opšte sednice svoje od 8. VII. 1925 donela i Gosp. Ministru Finansiia saopštila sledeču svoju odluku: »Glavna Kontrola razmotrila je objašnjenje Gospodina Ministra Finansija od 12. V. 1925. g. D. R. Br. 44.160 pa je našla: da nema šta da primeti ovome objašnjenju. ali če Glavna Kontrola uvek činiti odgovornim na-redbodavca i računopolagača ako se utvrdi. da dotični nije imao pravo na penziju po rešenju resornog Ministra.« — Iz vsega tega je razvidno, da kdor naseda takim vabljivim ponudbam raznih prosvetnih informacijskih birojev, advokatov i. dr., brez potrebe razmetava denar. Ako kdo potrebuje kako pojasnilo, mu da to vedno rada organizacija brezplačno ter bo posredovala zanj; vsi pa, ki se ponujajo, da za denar izdajajo take informacije, jih itak ne morejo dobiti drugje, kakor tam, kjer se predmet izdeluje.
— Učiteljski izpiti. Te dni se začno po vseh državnih učiteljiščih strokovni izpiti za učitelje in učiteljice, ki nimajo kvalifikacije. Izpiti se morajo dovršiti do 1. januarja prih. leta in neodvisno od polaganja rednih praktičnih izpitov.
Pristojnost strokovnih š')i. Glasom določb v novih dvanajstinah se pod-rede v bodoče vse strokovne s),c brez izjeme pristojnosti trgovinskega ministrstva. Vsled tega se osnuje v tem mini-
strstvu poseben oddelek za strokovni pouk s posebnim šefom na čelu.
—	Vsem šolskim uprav iteljstvom priporočamo, da po možnosti naroče za šolsko mladino koledarček »Kraljevič Marko«. Knjižica ie bogata rodoljubne vsebine. Ciril Metodova družba ne išče dobička, hoče le zainteresirati mladino za njeno veliko rodoljubno in prosvetno delo. Naroča se v pisarni C. M. družbe v »Narodnem domu«, Ljubljana. Cena 6 Din. — Fr. S k ulj.
PROSIMO POROČIL O PROSVETNIH
DRUŠTVIH ITD.
V	šolskem okraju Kočevje: Ba-
njaloka, Borovec, Bosljiva Loka. Dolenja vas, Draga, Fara vas, Gora. Gotenica, Grčarice. Sv. Gregor, Jelen. Kočevska Reka, Kostel, Kuželj, Mohorje, Mo-zelj, Nemška Loka, Reichenau, Rob, Spodnji log, Stara cerkev, Struge. Svetli potok. Škrilj, Trava. Velike Poljane, Verdreng.
V	šolskem okraju Kranj: Besni-ca, Cerklje, Duplje, Gorice. Javorje. Kokra, Križe pri Tržiču, Sv. Lenart. Ma-lenski vrh, Mavčiče, Podblica, Podbrez-je, Predoslje, Smlednik. Sora, Sorica, Leskovica, Lučine, Nova Oselica.
Ostale šole, ki nam še niso poslale seznama in od katerih še želimo podatkov, priobčimo v prihodnji številki. Po-služite se frankirane dopisnice, ki ie priložena ceniku!
—	NAROČNIKE »ZVONČKA« opozarjamo na današnji oglas glede naročila 4. številke »Zvončka« na prvi strani našega lista. Prosimo uljudno, da se vsi točno držite termina. Le na ta način bo »Zvonček« lahko izšel že pred Božičem. io ie 20. t. m.
—	»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e -lovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Novemberska in decem-berska številka nudita naročnikom F. Maroltovo, po peljavi glasov zelo zanimivo priredbo (moški zbor) narodne »Ljubi konia iaše« in E. Adamičev into-načno kočljivi mešani zbor »Nina mia son, barcarolo« ter končno 6 jugoslovanskih narodnih pesmi v harmonizacni hrvatskega skladatelja Antona Dobroniča. 1. letnik »Zborov« je priobčil 25 skladb skladateljev Adamiča, Brnobiča, Dobroniča. Marolta, Ocvirka, Premrla in Ravnika na 50 straneh za naročnino 20 Din. — Prihodnje leto dobe »Zbori« tiskano književno prilogo, ki bo posvečala v prvi vrsti največjo pozornost slovenski in jugoslovenski vokalni, predvsem zborovski glasbi, delovanju naših skladateljev in pevskih društev, v drugi vrsti pa jugoslovenski in slovanski glasbi sploh.
—	Domžale. Zahvala dobrotnikom šole. Osnovna šola in obrtna nadaljevalna šola v Domžalah sta prejeli od ravnatelja »Bistre« g, Matka Jevaka v Domžalah raznovrstnih učil v skupni vrednosti nad 3000 Din. Vodstvo obeh šol se g. ravnatelju najtopleje zahvaljuje za vneto nabiranje denarnih prispevkov, darovalcem pa za darove. Darovali so 200 Din MajdičFr.. 150 Din. Jevak Matko, Senica J., 100 Din Kuralt 1., B. Ladstàtter. 70 Din Keršman I., 50 Din »Bistra«, Slokar Andr., Skok Ant., Oberwalder Jak.. Rus Jos., Trgovska banka, Cerar Fr.. Bonač Iv., Rape Jos., Krmpotič Srgj, izdelal in daroval 21 hranilnikov za rudnine. 40 Din J. Fr. Vode. 30 Din Adamič J., Podgoršek F.. Kostiš G., 25 Din Šetina Eg.. Polič K., Gregorič B.. Krener. Skušek Iv., Matičič Iv., Jenčič Mil., 20 Din dr. Hočevar, Škr-lep Iv., Kavčič M.. Kavčič Jos.. Tatič Br., Pavlin Fr. Popovič T.. Pavlica. Ferkatovič M.. Nipič R., Bolhar Jer., Ba-ričA., Stary, 15 Din Maček A., Breznik in Fritsch, 10 Vrankar Sr„ Menart Jak.. Birk J., Korenjak Avg.. Seljak R., Lukan Iv., Kuralt Jos., Oset Fr.. Veider P., Bergler Jos,. Šubert Mir.. Weith, Rape Per., Šubelj Fr., Gabrič Iv.. Kožar Fr.. Zemanek Ferd., Kleinlercher Fr., Jakša, Bizjak F., 5 Din Jenko, Cedilnik, pričnina 259 Din, 100 Din družba, razno 566 Din; skupaj 3000 Din. Vsem v imenu šolske mladine srčna hvala!
PRVE ŠOLSKE LEKARNE
Učiteljskega konvikta so prodane. Stanejo 350 Din. Knjiga »Prva pomoč ob nezgodah« se naroča potom Konvikta v Cerkljah pri Kranju.
Upravnik Pavlovec Milan.
—	Ljubljanske okolice predsednik
poziva članstvo, da poravna dolžno članarino.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Ivan Štrukelj in Mirko Lešnik
sta premeščena prvi na Vič pri Ljubljani, drugi v Marenberg.
—i Stalnost je priznana: Veble Juliji, Kaučič Rudolfu, Peršič Ani. Rožaj Mariji, Jelene Boženl, Žargai Tomu, Čampa Angeli. Paulič Efrem.. Koritzky Mariji, Hiršman Vidi, Svete Stanetu, Orač Olgi, Grohar Franji, Šeme Mariji, Rihar Katinki.
i Stalnost je priznana: Erat Vlad-ku. Zajec Franji, Fettich-Frankheim Otonu, Rosenstein Marici, Gorišek-Mal Franji, Strmšek Vekoslavu, Frass Pavii, Hrastnik Alojziji, Kostanjevec Leopol-dini.
Zopet izpremembe ...
—i Šolski upravitelj Janko Golob ,ic
premeščen z Viča pri Ljubljani na državno vzgojevališče v Ljubljani.
—i V prosvetnem ministrstvu so imenovani: za načelnika oddelka za osnovni pouk in ljudsko izobrazbo dr. Sigmund Čajkovac; za načelnika personalnega odseka tega oddelka dosedanji šolski nadzornik Milan Fabijanovič : dalje so dodeljeni temu personalnemu odseku Slavko Bartulovič, upravitelj meščanske šole v Zagrebu, Stepan Goru-pič, upravitelj osnovne šole v Jasirebar-skem in Nikola Bičanič, profesor učiteljišča v Cakovcu
—i Nov oddelek v prosvetnem ministrstvu. V prosvetnem ministrstvu so otvorili nov higijensko-tehnični oddelek. Za načelnika je imenovan inž. Avgust Košutič, zet g. Radiča.
—i Odstavljenja v Zagrebu. Minister prosvete g. St. Radič ie brzojavno razrešil dolžnosti g. Ljudevita Krajačiča. oblastnega inšpektorja v Zagrebu. Ivana Vereša, sreskega nadzornika v Zagrebu, Blaža Stetiča, šolskega upravitelja v šoli Sv. Duha v Zagrebu in Gjuro Lo-
gomirca. sreskega nadzornika v Sisku.
______________
Učiteljski pravnik.
—§ Napredovanje v položajni grupi se ne računa od dneva dospelosti. Drž. Savet je s svojo razsodbo Br. 26.993 od 12. novembra 1925 odločil, da Se napredovanje v položajni grupi iz ozirov na čl. 24., 54., 59., 62.. 64.. 66. čin. zakona ter čl. 5. in 6. Uredbe o razvrstitvi drž. uradnikov ne priznava avtomatično od dneva dospelosti, marveč od dneva podpisa ukaza, odnosno min. odloka, s katerim je bilo napredovanje odrejeno. Po Čl. 106. odst. 2. čin. zak. pripada izplačilo napredovanja od 1. istega meseca, ako pade dan podpisa v 1. polovico meseca. a od 1. prihodnjega meseca, ako je ukaz (odlok) podpisan v 2. polovici meseca. Z ozirom na to razsodbo opozarjamo učiteljstvo. da vlaga prošnje za napredovanje čimpreje in jih opremlja točno po teh tozadevnih predpisih, da ne bodo na izgubi; nepopolno opremljene prošnje se morajo vračati v popolnitev. kar vedno zakasni njihovo predložitev ,min. prosvete. Posebno pa naj vsakdo pazi na to, da ie uverenje o službeni dobi izdelano povsem točno, a tudi rešenje o razvrstitvi naj si vsak uredi poprej ter naj ga v slučaju, da ni pravilno, predloži ministrstvu v popravo. — Pravilno opremljene prošnje za napredovanje se rešujejo v ministrstvu sproti, kakor prihajajo.
Naša gospodarska organizacija.
-g Članom Učiteljske Samopomoči.
V teh dneh ste prejeli položnice za 3 smrtne slučaje: Anton Gselman. Vur-berg (105.). Anica Cizej - Brišnik. Orla vas (106.) in Janez Stibler. Maribor (107.) v znesku 15.50 Din. Zakonski pari nakažejo dvojni znesek — 30.50 Din Zamudnikom ie prištet še zaostanek od prej. — Za te tri smrtne slučaje ie izpla-
ARGUS Je naš najboljši informacijski zavod
ARGUS 'ma v vseh mestih svoje poverjenike_
ARGUS daje informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
industrijskih podjetij in privatnikov_
ARfflIS-ove informacije so vsikdar točne izčrpne
in hitre _
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARRIIS-ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus
Obdarite deco s knjigami iz založbe Učiteljske tiskarne! '«S
čala društvena uprava dedičem znesek 24.125 Din. Na zaostalih pristojbinah in članskih prispevkih dolgujejo društveni blagajni nekateri člani okrog 6000 Din. Skupna vsota, katero imajo plačati dru-štveniki blagajni, znaša okrog 30.000 Din To ie visok znesek! Uprava prosi vse člane, da t a k o i po sprejemu položnic nakažejo zapadli znesek. Ne odlašajte na poznejši čas! Zneski so z vsakim smrtnim slučajem višji, posebno pri zakonskih parih, kjer ie dvojen prispevek. Nizke zneske lahko plačam, visok znesek se pa rad odloži. Uprava vrši svojo dolžnost napram društvenikom vedno takoj brez odloga, zato zanesljivo pričakuje. da bodo tudi člani v najkrajšem času poravnali vse zapadle prispevke.
Učiteljska Samopomoč ima 1682 članov. V letu 1925. je bilo dozdai 13 smrtnih slučajev. Današnja posmrtnina znaša 8410 Din.
—g Društvo za zgradbo Učiieljskega konvikta v Ljubljani. Članarino za leto 1925. so plačali in prispevali še druge darove tovariši na državnem zavodu za' gluhoneme v Ljubljani: ravnatelj Fran Grm 10 Din, Albin Boštjančič 10 Din, Mirko D e r m e 1 i 50 Din, •Ljuba D e r m e 1 j 10 Din. Ivo E r -b e ž n i k 10 Din, Metod Kumelj 10 Din, Ivan Kun s t 10 Din. Vilko Mazi 10 Din. Karel Puhar 10 Din in eno obveznico 7% drž. invest. posojila z enim zapadlim kuponom, skupaj 113 Din 50 para ter tov. Dragotin Zupančič 10 Din. Družina tov. Mirka F e g i c a iz Ljubljane je darovala eno obveznico 7% drž. invest. posojila za 500 Din, tov. Rud. H o r v a t ml. iz Škofje Loke eno obveznico za 100 Din, skupai 8 4 3. 5 0 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala! Ako prištejemo današnji izkaz prejšnjemu, vidimo, da so presegli vsi letošnji prispevki že 11. tisoč, ker znašajo 11.209 Din. Ob tej priliki prosim one tovariše, ki so na zastanku za zemljevid. naj čimprej poravnajo račun, da zadostim drugim obveznostim. — J o s. K o b a 1, blagajnik.
DESET ZAPOVEDI.
1.	Veruj, da bo Konvikt zgradila le stanovska sloga!
2.	Ne blati po nepotrebnem požrtvovalnih sodelavcev!
3.	Ne posvečuj praznika z brezdeljem! Prirejaj igre!
4.	Spoštuj omlajeno idejo, da ohraniš dolgo življenje in da se bode dobro godilo vsei učiteljski deci!
5.	Ne ubijaj sotrpinov, ne nedolžnih sirot s prekrižanimi rokami!
6.	Ne izrabljaj svojih sil, da nam izročiš v varstvo le krepko deco! Vse moči posveti Konviktu!
7.	Išči dohodkov v prid Konviktu kjerkoli moreš in ne kradi Bogu časa!
8.	Ne hudui se nad bližnjim, če Konviktu marljivejše donaša prepotrebnih daril! Skušai ga prekositi!
9.	Ne želi, da bi drugi delali namesto Tebe!
10.	Ne želi, da bi se kapital sam sestavil! V dolžnost ti je, da zbiraš darove v naturalijah (smreke!) ali v gotovini in utrdiš gradbeni temelj!
MI IN ŠOLA.
Pri vsem svojem šolskem delovanju se poslužujem običajno raznega gradiva iz življenja svojih učencev, nasprotno pa svoje izvenšolsko delovanje osredotočam pri šolskem pouku. Sledeči vzgled podajam le v opomin.
Prosti spis. Pisali na posebne iiste.
Spoštovani gospodar!
Najiskreneje se zahvaljujem za smreko, ki ste mi jo včeraj podaril; v namen skorajšnje zgraditve prepo-trebnega učiteljskega sirotišča in dijaškega zavetišča.
Prosim, da mi hlode čimpreje mogoče pripeljete na moj dom, ali pa sporočite, kje da bi jih lahko nakladali.
Hvaležnim pozdravom
Za Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani.
Vseh 26 listov so otroci naslovili na darovalce in jih istim razdelili. Ker učitelji nimate razmnoževalnih priprav, svetujem, da posnemate moj vzgled, toda treba je preje obresti nekaj hiš. Več ko otrok uporabiš za pisanje, več bomo imeli hlodov, večji bodo uspehi spisja, večji dohodki Konvikta!	I. L.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= ODBOROVA SEJA OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA L|UB-LJANSKO OKOLICO bo v torek, dne 8. decembra t. 1. ob 9. uri v Učiteljski tiskarni. Radi važnosti seje vabimo, da se po možnosti iste udeleže razven vseh odbornikov tudi drugi člani. — Avgust K o r b a r . t. č. predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO zboruje v ponedeljek, dne 7. decembra 1925 ob 14. uri v III. deški osnovni šoli na Ruški cesti po sledečem dnevnem redu:
1.	Zapisnik. 2. Poročilo predsednika. Dopisi. 4. »O novih nujnih nalogah uči-teljstva in organizacije«, poroča tovariš Grčar. 5. Poročilo delegata o državni učiteljski skupščini. 6. Slučajnosti. Odbor se je soglasno izrekel za popoldansko zborovanje, ker je v decembru itak že precej dni prostih. Da ne izostane prav nobeden, se trdno nadeia odbor.
NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v ponedeljek 7. decembra t. 1. ob 10. uri v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. O šolskem odru; poroča tov. Ivanetič. 3. O učiteljskem konviktu, obvezna članarina: poroča predsednik. 4. Ugotovitev članstva za 1. 1926. 5. Slučajnosti. Kdor se iz kateregakoli vzroka ne udeleži zborovanja, naj pismeno javi k 3. in 4. točki svoie želje. V splošnem oa je udeležba obvezna in je le Gantarjeva metoda opravičljiva. — predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO LITIJSKEGA SREZA zboruje v Ljubljani dne 7. decembra 1925 ob V2 9. uri dopoldne v risalnici državnega učiteljišča. Vzpored običajen. Takoj po uvodu sledi predavanje tov. ravnatelja Lojzeta Novaka o temi: »Risanje in ročno delo po n o v i h učnih n a č r -t i h«. Prosimo točne in čim častnejše udeležbe!
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 12. decembra 1925 ob 'I'll, uri v hotelu »Rabič« na Dovjem s sledečim dnevnim redom: 1. Došli dopisi. 2. »Risanje in ročna dela«, predava tov. A. Novak iz Ljubljane. 3. »Moderna struja v šolstvu«, predava tovariš Leo Pibrovec. 4. Slučajnosti.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA zboruje dne 12. decembra t. 1. točno ob 10. uri. Spored: 1. Zapisnik z dne 10. oktobra t. 1.
2.	Dopisi. 3. Poročila tajnikov o delovanju krožkov v času od zadnjega društvenega zborovanja. 4. Predlogi. 5. Slu-" čajnosti. Pridite vsi, da trud nam delo uspešno zori.
Poročila;
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
zborovalo dne 5. novembra 1925 ob po-voljni udeležbi.
Predsednikovo poročilo. Predsednik se v iskrenih besedah spomni pre-rano umrlega tov. Davorina Vodenika, tukajšnjega upravitelja ter ga predoči kot vzor tovariša, marljivega člana organizacije in agilnega sotrudnika pri raznih kulturnih in naprednih društvih. Spominski kamen v »Učiteljskem domu« bodi priča čuta hvaležnosti, ki ga goji učiteljstvo do njega. — Nato pozdravi novodošle člane, častita učnim močem, dodeljenim na meščansko šolo ter se spomni tov. starejšin: Vobiča, Pavlina in Š. Vodenika, ki so stopili v pokoj.
Dopisi. Izmed dopisov je važno poročilo tukajšnje Ljudske knjižnice glede upeljave učiteljiščnikov v poslovanje knjižnic in glede olajšave pri izposoje-vanju knjig učiteljstvu. Na dopis sreske-ga poglavarja za levi breg glede združitve okrajnih učiteljskih knjižnic v sre-ske. se sklene, da se združita mestna in ista za bivši šolski okraj Maribor-oko-lica v centralno knjižnico obeh mariborskih srezov s sedežem v Mariboru.
Poročilo delegata o V. pokrajinski skupščini poverjeništva UJU Ljubljana v Šoštanju. Tov. Skala obširno poroča. Sprejeti so njegovi predlogi: a) glede načrta stanovsko - političnega odseka, b) glede delitve obmejnega odseka, in
sicer v obmejni odsek za Koroško in Prekinurje s sedežem v Mariboru in obmejni odsek za Goriško in Primorje s sedežem v Ljubljani, c) glede prispevka letnih 100 Din za »Učiteljski dom «, iz-vzemši poročene učiteljice s polovično draginjsko doklado.
Nemščina na osnovni šoli. Z velikim zanimanjem slede zborovalci razmotri-vanju tov. Cibica za odpravo nemščine na osnovni šoli in predavanju tovariša Grčarja proti temu predlogu. Tov. Ci-bic utemeljuje svoj predlog z nacionalnega in pedagoškega stališča, tov. Grčar pa pobija ta predlog največ s kulturnega in gospodarskega vidika. Večina se izreče za odpravo nemščine na osn. šoli.
Radi pozne ure se preloži poročilo delegata o glavni skupščini UJU v Su-botici na prihodnje zborovanje v decembru.
Nemščina na osnovni šoli, predaval tov. C i b i c , protireferat tov. Grčar.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo skupno z bratskim Savinjskim učiteljskim društvom dne 9. novembra 1925 v Celju.
Izmed 134 članov navzočih 115.
Tovariš predsednik se uvodoma spominja ravnatelja tukajšnje gimnazije g. Jeršinovca, ki ga je kruta smrt zadela v najlepši dobi svojega življenja. Tovariši se vzdignejo s sedežev ter mu za-kličejo trikratni »Slava«. Nato pozdravlja prav prisrčno današnjo predavateljico tovarišico El. Kukovčevo, povdarja-joč, da je tovarišica znana vsemu učiteljstvu po njenih temeljitih spisih v naših strokovnih revijah. Častita nadalje še tov. Potočniku povodom imenovanja sreskim šolskim referentom za laški okraj, želeč nadvse agilnernu in dobremu tovarišu najobilnejših uspehov na zaslužnem mestu.
Sklepi: Nato so se obravnavala razna stanovska vprašanja in sprejele sledeče resolucije:
Učiteljstvo obsoja postopanje šolske oblasti, ki je odstavila oblastnega šolskega nadzornika za osnovne šole v mariborski oblasti, tovariša H. Schella, moža našega zaupanja in nepristranskega šolskega uradnika ter prosi, da UJU Ljubljana podvzame korake, da se ta tudi za nas tako skeleči udarec po zaslužnem in priznanem šolniku popravi s tem, da se mu da primerno zadoščenje.
Glede na dejstvo, da učiteljstvu meseca avgusta t. 1. upokojenemu (nekateri celo mnogo preje), do danes v mariborski oblasti še niso nakazani pokojninski prejemki ter so vsled tega zašli prizadeti v prav mučne gmotne razmere, se poverjeništvo UJU nujno poziva, da na merodajnem mestu z vso enegijo zahteva, da se to za učiteljstvo poniževalno zavlačevanje nakazila pokojninskih prejemkov odpravi in se pokojnina v prihodnje pravočasno nakaže.
Poverjeništvo UJU se naproša, naj stori primerne korake na merodajnih mestih, da se tudi vsem upokojenim državnim uradnikom prizna polovična vožnja po železnicah.
Predavala je »O deških ročnih delih« izredno vsestransko tovarišica Eliza Kukovec iz Stoperc. Orisala je točno pedagoška stremljenja, ki so dovedla do tega, da se ie ta predmet postavil v našo osnovno šolo. Podala nam je praktične smernice, od nje same temeljito proučene in preizkušene, za deška ročna dela z raznim materijalom. Pokazala nam je nebroj ličnih izdelkov, ki so dokazali odlični uspeh njenih metod v tem predmetu. Učiteljstvo je bilo za njen plemeniti trud iskreno hvaležno, saj je z njenim predavanjem izredno mnogo pridobilo. — N. B. Vsem društvom v obeh oblastih bi želeli, da od delavne tovari-šice pridobe isto. Ali ji šolska oblast v to svrho ne bi mogla dovoliti primerne-
ga dopusta in odškodnine, ako želi, da se upeljani predmet goji v šoli s koristjo?
Prihodnje zborovanje meseca januarja!
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. FrantiSkanska ulica St. 6.
Ocene.
—k Robinson — knjiga za našo mladino. Cena broširani knjigi je 151 Din, trdo vezani pa 20 Din, po pošti 1 Din več. Dobi se v Učiteljski knjigarni in naravnost pri založniški tvrdki, to je 'pri I. Blasnika nasled. d. d. tiskarski in lito-grafični zavod v Ljubljani, Breg št. I2l
Pravkar je izšla v založbi tiskarskega in litografičnega zavoda I. Blasnika nasled. v Ljubljani prekrasna »Povest
0	Robinsonu«, ki jo je za angleško mladino priredil Kathlen Fitzgerald, v slovenščino pa preložil mojster našega jezika Bogumil Vdovič. Knjiga ie okrašena z 26 lepimi štirobarvnimi slikami, ki jih je po izvirniku slike posnel litogra-fični zavod založnika tako umetniško dovršeno, da so nekatere slike celo lepše izdelane kot one v originalni izdaji. Vdovičeva slovenščina je izredno lepa in blagoglasna tako, da ie ta izdaja Ro-binsona izreden knjižni dogodek za naš narod, kajti lahko se reče, da takšne knjige nima vsak narod. Knjiga je namenjena zlasti mladini, pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Tudi je zelo primerno darilo za Miklavža ali Božič.
POSLANO.
Gospodu Bogumilu Medveščku, šolskemu upravitelju v Rovtah.
V	političnem listu mi predbacivate, da sem kot urednik stanovskega glasila »plačan« od Učiteljske tiskarne in da sem zato na strani te in ne organizacije ter tudi od nje odvisen. Kot dokaz navajate, da je razvidno to iz tega. ker je list natrpan reklame za tiskarno.
Kar se tiče rrioje nagrade za urejevanje treh listov (»Učit. Tov.«. »Prosve-te«, »Učit. Omladine«). nai Vam povem, da dobim v eni desetini časa, ki ga porabim za urejevanje listov in drugfe posle, ki so zvezani s tem. tako nagrado povsod z veliko manjšim trudom brez vse-kakih neprilik in očitkov pri tem. ■ Od blagajništva bom pa zahteval, da ob prvi priliki pojasni članstvu nagrajanje org. funkcionarjev in razmerje v katerem je tozadevno organizacija s tiskarno. Če kedaj, mi ie v danem trenutku prijetno, da niso nagrade funkcionarjev izdane iz članskih prispevkov, ker sicer bi se Vi. g. Medvešček, morda celo osmelili do trditve, da Vi »plačujete« urednika in druge.
Iz lista pa članstvo lahko samo razvidi. da je list napram organizaciji izpolnjeval vedno svojo dolžnost.
Glede reklame s strani tiskarne v listu si oglejte bilančne račune organizacije v 26. številki lanskega letnika »Učit.
1	ov.« in izprevideli boste, s kolikim zneskom razbremenjuje ta prispevek budget lista, kar bi sicer moralo odpasti na račun članskih prispevkov in poviška članarine. Zal mi je le. da list nima vsaj za eno stran stalnih oglasov, kar bi pripomoglo listu, da bi imel stalno lahko dve strani priloge in tudi k povzdigi ugle-da lista.
Iz teh podatkov je razvidno, kolika je moja odvisnost od katerekoli strani in kako nizkotnih sredstev se poslužujete za podpiranje Vaših zmedenih naziranj o organizaciji.
V	nadalje ne bom izgubljal z Vami svoje energije in časa.
V	Ljubljani, nedeljo 29. nov. 1925.
Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tov.«
(
Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si «a jesen in zimo
KARO" čevlje
Lastne delavnice. Cene solidne.
f«
(L
MARIBOR
Koroška cesta 19
ß
Le najbolje je najceneje