Nekaj poudarkov iz uvodnega referata predsednika OK ZKS Ljubljana Center Čeda Mokoleta • Nedvomno smo uspeli s širšim de-lovanjem komunistov v organizacijah združenega dela ter njihovim aktivnej-šim delom v samoupravnih organih, fned delegati in delegacijami - z oprede-, Ijevanjem ključnih smeri dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije -mobilizirati veliko število delavcev. To narii zagotavlja, da bomov nadaljnjem snovanju nalog in aktivnosti pri uresni-čevanju opredelitev dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizaeije dosegli ustrezne rezultate. Pripravljenost delavcev in delovnih ljudi, ne samo da se soočijo z zaostreni-mi gospodarskimi razmerami, temveč da jih z boljšim delom, večjo prizadev- nostjo tudi presegajo, nam vliva optimi-zem. Tudi v zaostrenih razmerah se vse bolj uveljavlja spoznanje, da so edino delo in rezultati dela temelj položaja de-lovnega človeka. Zato se delavciupirajo poskusom, da bi z administrativnimi ukrepi in raznimi oblikami socialnih po-moči reševali njihov družbenoekonom-ski in socialni položaj. • Na uradne podatke o zmanjšanem fizičnem obsegu proizvodnje vpliva tu-di neustrezno statistično evidentiranje, ki z zajemanjem količinskega obsega proizvodnje v tonah ne upošteva števil-nih šprememb v strukturi proizvodnje. Z upoštevanjem tega pa ocenjujemo, da se je obseg proizvodnje v letu'1983 za 2 do 3 odstotke povečal, ne pa zmanjšal. TudTto has opozarja na nujnostkon-kretnega spremljanja rezultatov gospo-darjenja - od organizacije do organizaci-je - in sprotnega ukrepanja. Le z vsako-dnevnim živim stikom in z natančnim poznayanjem problematike, s katero se delavči srečujejo, bomo komunisti učin-kovito reševati. tekoča vprašanja proiz-vodnje in poslovanja. Izvoz je temeljna postavka stabilizaci jskega programa • Usmeritve zadnjih sej CK ZKS in CK ZKJ, dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacdje ter letošnje reso-lucije nas obvezujejo, da še nadalje po-večujemo izvoz. Kljub temu ugotavlja-mo, da v nekaterih okoljih nismo dovolj vztrajni. Še marsikje so prisotne nekajte-re šubjektivne slabosti, ki so ovira uspešnejšim izvoznim prizadevanjem. Tu moramo z organizirano aktivnostjo osnovnih organizacij ZK odločneje kre-piti zavest, da- je izvoz temeljna postav-ka realizacije programa stabilizacije ter da je potrebno vanj vpeti vse sile, poslo-vodne in strokovne kadre, vse naše zna-nje. Razviti je treba noVe programe, pri-lagoditi poslovno politiko, angažirati sposobne kadre in umikati skupine ter posamezrake, ki niso dovolj ustvarjalni . in še nisa pripravljeni spoprijeti s pro-blemi Lzvoza. • Komunisti se moramo' zavzemati, da bosta zhanost in raziskovalna dejav-nost res vpeta v celotno združeno delo. Prav v Ljubliani pa tudi v naši občini' kljub številrum zilanstvenim inštituci-jam in razvitemu šolstvu premalo anali-tično iščemo nove tehnološke rešitve, možnosti in povezave združenega delaz raziskovalnimi in znanstvenimi kapaci-tetami, ki nam lahko omogočajo večjo, predvsem pa kvalitetnejšo proizvddnjo, z njo pa prodor ha domači in tuji trg. Pristojnost občine in odgovornost delegatov • Spopasti se moramo z mnenii, da žbor združenega dela ne more vplivati na sprejemanje odločitev glede položaja 1n gospodajrjenja združenega dela, češ da se z žaostrenostjo družbenoekonom-skih razmer zmanjšuje pristojnost obči-ne, kot da žbori skupščine občine, del^-gati in delegacije niso odgovorni za sprejemanje teh odločitey prek svojih delegatov v zborih skupščine SRS, in SFRJ. To pa zahteva večje vključevahje vprašanj, ki jih obravnavajo ta telesa, v delo zborov skupščine. • Uresničevanje dplgoročnega pro-grama ekonomske stabilizacije je nepo-sredno pogojeno s krepitvijo odnosoV v političnem sistemu. Za njihovo krepitev pa so neposredno odgovorne družbeno-politične organizacije. Vse subjektivne sile, združene v SZDL, morajo bolj or-ganizirano, vzajemno povezano in odgo-vorno, s konkretno akcijo in krepiiAdjo družbene zavesti prispevati k uveljav-ljanju delovanja enotne fronte, k široke-mu zbiranju delovnih Ijudi in občanov v socialistični zvezi. Povečano angažira-nje komunistov v vseh oblikah organizi-ranega delovanja socdalistične zveze mora pres6gati pojmovanje, da je dejav--nost SŽDL vezana aamo na nekatere, družbene akcije (volitve, javne razpra-ve), ne pa tiidi na razreševanje vsakda-njih življenjskih vprašanj delovnih ljudi ' in občanov. Zakaj tako malo novih članov ZK?. • Čeprav so se kriteriji za sprejema-nje v zvezo komunistov zaostnli, pa je nesprejemljivo, da 114 OO ZK v treih letihni sprejelo nobeneganovega čltoa. Obvezna naloga osnovnih organizacij in organov ZK je,-da redno spremljajo se- stavo in gibanje članstva in temu prila-godijo aktivnost. Pri tem pa je res, da mesjo in vloga zveze komunistov ni odvisha samo od števikr članstva, am-pak.predvsem od usposobljenosti orga-nizacij članov ZK, da z revolucionarnim delovarijem razvijajo samoupravljanje in krepijo vlogo delavškega razreda. Za učinkovitejše uveljavlianje vloge ZK v družbi mofamo okrepiti idejnopolitično usposabljanje. V ospredje postaviti lik komunista • Lik komunista, njegov aktiven odnos do vseh problemov v družbi, nje-gova povezanost z množico delavcev in njihovimi interesi, moralhe vrline, ki jih mora imeti, ki so vodilo njegovega rav-nanja - to moramo spet postaviti v ospredje. Moralno trohnobo, ki se porar ja v nekaterih okoljih in obračanje po vetru bomo najlaže izkoreninili z dejav-nostjo vsakega komunista in krepitvijo njegove odgovornbsti za izpolnjevanje sprejetih nalog, Dosledne afccije zveze komimistov za krepitev stabilizacije, za krepitev vloge delavcev, idejnopolitične usposobljenosti ter revolucioname bor-benosti ni mogoče uresničevati brez osebnega zgleda in prizadevanja komu- nista in njegove povezanosti z delovni-mi ljudmi.