Ustni časopis - o kmetijstvu Kmetijska zadruga Medvode-Šentvid je s sodelovanjem časopisa »KMECKI GLAS« pripra-vila ustni časopis, na katerem so poleg zadružnikov in kmetov s področja občine sodelo-vali tudi mnogi predstavniki javnega življenja v občini. Ustnl časopis je bil izredno dobro pripravljen, med pestrimi kulturnimi točkami pa je tekla resna beseda o problematiki kme-tijstva v občini, še zlasti o razvoju individualnih kmečkih gospodarstev. O AKCIJAH občinske skupščine za napredek kmetijstva je govoril predsednik občine Da-nilo Sbrizaj. V svoji razpravi je ugotovil, da čeprav je občina Ljubljana-Šiška industrij-sko razvita, ne smemo zanemarjati deleža, ki ga predstavlja kmetijstvo v šišenskem go-spodarstvu. Opisal je mnogo aktivnosti, s ka-terimi poizkušamo izboljšati gospodarjenje v kmetijstvu, zlasti pa je omenil kot po-membno novost izenačenje socialnega zava-rovanja med delavci in kmeti, s tem pa tudi odpravljanje socialnih razlik mcd kmetij-stvom in drugimi dejavnostmi. Ugotovil je, da še vedno socialni položaj kmetov ostaja neurejen, pri tem je navedel kot eno izmed možnosti za zaslužek v kmetijstvu tudi raz-voj kmečkega turizma. Do sedaj je občinska skupščina pospeševala kmetijsko dejavnost preko svojega sklada za pospeševanje kmetij-stva, vendar so bila sredstva, ki jih je dobilo kmetijstvo, prenizka. PODPORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predsednik skupščine je ugotovil, da bo pri razvoju kmečkega turizma in nadaljnjem pospeševanju kmetijskih dejavnosti potrebna še večja podpora posameznih krajevnih skup-nosti, ki naj bi postale organizator skupnih akcij v kmetijstvu, pri tem pa bo treba še nadalje krepiti vlogo kmetijske zadruge in soodločanje kmetov pri njenem delovanju. Dokaj polemično razpravo o samoupravi v kmetijstvu sta začela Jakus Marjan in Andrej Veber, prvi direktor kmetijske zadru-ge, drugi kot predsednik zadružnega sveta. Marjan Jakus je ugotovil, da je velika zavora pri delovanju kmetijske zadruge še vedno nezaupanje posameznih kmetov do akcij, ki jih pripravlja zadruga. Samoupravljanje v zadrugi je dobro raz-vito, potrebno pa ga bo decentralizirati, tako da bo posamezno samoupravno področje ob-segalo manjše poslovne okoliše, kot na pri-mer Medvode, Šentvid in Vodice, s tem bo dana tudi večja možnost vplivanja indivi-dualnih kmetov na odločitve zadružnih or-ganov. Kooperacija bo morala postati samo-stojna organizacija, v kateri bodo iraeli in-dividualni kmetje več vpliva. Zadruga uvaja sedaj tudi sklad skupne porabe, čeprav je zaenkrat po svoji moči še nepomemben, ven-dar bodo dane možnosti, da se bo ta sklad razvil in postal pomemben posojilodajalec v kmetijstvu. Kmetijstvo v občini se bo moralo načrtno preusmeriti. Današnja krnetijska zadruga je za pojme izpred petnajstih let velika, kljub temu pa spada med najmanjše zadruge y Sloveniji. Načrtovanje dejavnosti v kmetij-stvu naj bo naloga zadruge, individualna kmetijska gospodarstva pa se bodo morala še bolj kot do sedaj specializirati na živino-rejo, mlekarstvo in pridelovanje krompirja. Do sedaj je bila zadruga nepomemben de-javnik kreditiranja v kmetijstvu, premalo je imela kreditnega potenciala in vlog v svoji hranilni službi. 800 INDIVIDUALNIH KMETIJ Razen zadruge in agrokombinata pred-¦stavlja kmetijstvo v občini še 800 individual-nih kmetij. Od teh ima precej kmetij mož-nost uvajati tržno proizvodnjo. Opremljenost celotnega kraetijstva v občini je že dokaj dobra, saj pride po en traktor na 23 hekta-rov. Od 800 individualnih kmetij jih je 470 članov zadruge in 600 kooperantov. Direktor zadruge je ugotovil, da zadruga odkupuje le manjši del tržnih viškov, tako na primer je 6.000 ton krompirja, kolikor je bilo tržnega viška v občini, posredovala zadruga preko svoje mreže le 800 ton. Predsednik zadružnega sveta Andrej Ve-ber se ni docela strinjal s svojim predgovor-nikom. Ugotovil je, da bi kmetje kaj radi u- Na ustnem časopisu v dvorani »Svoboda« v Medvodah je na vprašanja novinarja inž. Zmaga Zakrajška odgovarjal predsednik ob- činske skupščine Danilo Sbrizaj veljavili svoje pravice, vendar jih ne morejo še doseči, kajti kmetova beseda ne najde povsod svojega odmeva. Za mnoge akcije kmetje res niso imeli dovolj interesa, morda zaradi nezaupanja v novotarije ali pa za-radi slabih izkušenj. O razvoju samouprave v okviru zadruge je bil mnenja, da bi se dalo še marsikaj bolje urediti. Ugotovil je, da gre preveč tržnih viškov mimo zadruge, saj je normalno, da vsak višek išče kupca, katere-mu lahko svoje blago dražje proda. Lani pa glede odkupa krompirja niso niti kupci iz-polnili svojih obljub do zadruge, niti zadruga do kmetov. Kmetu bo treba zagotoviti odkup tržnih viškov in ceno, ki se ne bo spreminjala večkrat na leto. Šele ta-krat bo možna v našem kmetijstvu speciali-zacija. Kako i-azvijati kmetijstvo, ostaja še vedno odprto vprašanje. Najbolj nujno po-trebujemo finančna sredstva za izvajanja programov preusmeritve v kmctijstvu. Zato bi letos potrebovali 100 starih milijonov di-narjev. Program preusmeritve je pripravljen za 85 kmetij v občini. Ce bi ga hoteli pripraviti in resneje izvajati, bi potrebovali za njegovo realizacijo najmanj milijardo starih dinar-jev. V nadaljevanju razprave je tekla beseda predvsem o možnostih za nadaljnji razvoj kmetijstva na medvoškem področju, zlasti na Jeperci, kjer je večino kmetov zanimalo ur-banistično urejanje tega področja in pro-gram izkoriščanja gramoza. V razpravi o teh problemih so sodelovali predstavniki ob-činskega sklada za komunalno urejanje zem-ljišč, predstavniki Ljubljanskega urbanistič-nega zavoda ter predstavniki Skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška in mesta Ljubljane. VPRAŠANJA KMETOV Posamezni udeleženci ustnega časopisa iz vrst prizadetih kmetov na področju Jeperce so postavili vprašanja o možnosti kmetova-nja na tem podrpčju in vprašanja o tem, kdaj se bo pričel izkoriščati gramoz na je-perških zemljiščih. Vprašanja so bila toliko bolj tehtna, ker so mnogi izmed soudeleženih neposredno prizadeti, prav tako pa so vložili visoka sredstva za moderniziranje svojih kmetij. V razpravi je bilo pojasnjeno, da program črpanja gramoza temelji zlasti na dolgoroč-nih potrebah mesta Ljubljane po gramozu in na tem, da so mnoga nahajališča gramoza v Ljubljani že docela izropana. Izkoriščanje gramoza na Jeperci, v Stanežičah, Šmart-nem in na nekaterih drugih zemljiščih v Ljubljani pomeni organizirano črpanje in nato urejanje zemljišč. Na tak način se bo-do kmetijska zemljišča obvarovala pred uni-čevanjem, saj niso redki primeri, da so mno-ge gramoznice ravno zaradi nenačrtnosti iz-koriščanja ostale po izkopu smetišča in ja-me za odpadni material, tako da jih ni bilo mogoče uporabiti niti za kmetijsko zemlji-šče, niti za kasnejšo zazidavo. Obseg naložb v organizirano črpanje gra-moza je tolikšen, da tega vsekakor ne bo mogla opraviti ena sama organizacija. Do-polnilno k samemu črpanju gramoza pa se bo ustvarila ob separacijah tudi industrija gradbenega materiala, kar bo pomenilo nov vir zaslužka za posamezna področja bogata z gramozom. Na vprašanja, kdaj se bo pričelo z izko-pom gramoza na Jeperci, je bilo pojasnjeno, da so v pripravi šele prvi programi in raz-iskovanja zemljišč. Dokončno bodo priprav-ljeni programi šele po letu 1975, črpanje gra-moza pa se bo pričelo dosti kasneje. Poseg na področje Jeperce bo etapen, tako da bo trajal vsaj 20 do 25 let, v tem času pa bo možno še vedno obdelovati kmetijske po-vršine na Jeperci. Po zaključku črpanja gra-moza se bodo gramoznice spremenile v zazi-dalna ali pa v kmetijska zemljišča, kot bo to predvidel načrt za sanacijo. Vsi načrti pa bo-do podvrženi javni kritiki in mnenjem na zborih volivcev. Sklad za komunalno urejanje zemljišč bo skušal s prizadetimi kmetovalci urejevati od-kup zemljišč sporazumno z dogovarjanjem in zamenjavami zemljišč. Novinarji »KMECKEGA GLASU« so mo-rali ob zaključku kar pohiteti, saj bi se raz-govor o posameznih problemih o kmetijstvu lahko zavlekel še za kakšno uro. B. Š.