Poštnina plačana v gotovini
Številka stane 2 din Za člane zadruge brezplačno
GLASILO HMELJARSKE ZADRUGE z o.j.vŽALCU
ŽALEC, SEPTEMBER — OKTOBÄK 1949
LETO IV.	ŠTEV. 8-9
PLAN TERJA
Cim je- bil postavljen plan setve za našo petletko,
smo polagali našim zadružnikom na srce, da naj ukrenejo vse potrebno, da se bo saditev postopno izvajala. Žal niso padle naše besede povsod na rodovitna tla. Pri tem moramo poudariti, da so bile vmes tudi resne, objektivne težkoče, ki so zavirale izvedbo plana.
Petletka je stopila že v drugo, izvršno etapo, mi nimamo po planu sajenja industrijskih rastlin za hmelj določenih površin. Plan nikakor ni samo nasvet, ni samo pobuda, plan je povsem nekaj drugega. Plan je zakon, plan je ukaz, ki nujno terja od vseh prizadetih dobesedno izpolnitev, se pravi, nasaditev, podvojitev nasadov in to do zadnjega ara. Kakor so zadružniki pri pridelovanju vsa leta gledali, da so pridelali vsako leto čimveč in čimboljšega blaga in tako prispevali svoj znaten delež v korist naše ljudske skupnosti, tako se bodo, o tem smo nele prepričani temveč povsem uverjeni, vrgli z vsemi svojimi močmi na izpolnitev plana sajenja hmelja za leto 1950. Kako bi se pač pustili osramotiti pred vsem svetom in kako bi se upali na dan ob koncu petletke, ne da bi izpolnili nam zadane naloge. Naš ponos že terja njegovo izvedbo.
Podvojitev nasadov in še celo v enem letu, saj to ni mogoče, čujem zapomagati prizadete tovariše. V tolažbo vam bodi povedano, da smo tudi mi najprej osupnili nad to številko. Ko smo se pa porazgovorili, smo se spogledali in so se nam zjasnili obrazi: plan je pri nekaj dobre volje izvedljiv in bo tudi izveden.
Prvi pogoj za saditev je primemo zemljišče. Da tega ni dovolj na razpolago ne bo nihče trdil, kdor ve, da smo imeli pred 20 leti kar célp 3.000 ha pod hmeljem. Mimo tega so se zemljišča ta leta spočila in bo hmeljska rastlina našla v njih že lepo zalogo posebno tistega le za njo primernega živeža. Za njo že, čujem modrovati tovariše, kaj pa za nas, ko se bo že itak pičla njivska površina še zožila in to kar za celo petino orne zemlje.
Nič skrbi! Tudi na to je pomislila ljudska oblast, ko je pred kratkim objavila (Uradni list FLRJ št. 60 od 16. VII. 1949) uredbo o kontrahiranju industrijskih rastlin, med katere je prištet tudi hmelj. Ta uredba določa za tiste hmeljarje, ki bi ne mogli oskrbovati sami svojih gospodarstev z zadostno količino žita, da si bodo lahko kupili po nižji enotni ceni manjkajoče količine žita. Slične uredbe se pripravljajo tudi za ostala živila. Vedno ste imeli, tovariši, na jeziku, kadar je šlo za izvedbo plana sajenja hmelja, dober izgovor: Kadar bomo hodili spet v trgovino v mlin, ga bomo pa spet nasadili še v zeljnike. Sedaj je na vas, tovariši hmeljarji, da pošteno držite to besedo.
Vse lepo rečeno, vas čujemo ugovarjati, toda zakaj pa sedaj oddajamo žito in druga živila. Prvič so tu še drugi stanovi, ki ne pridelajo teh dobrin in jih je treba z novino preskrbeti, drugič je pač socialistična družba tako urejena, da si dela razne živilske fonde (žitni, mesni, maščobni itd.), iz katerih daje potem državljanom po njihovi potrebi in po njihovem udejstvovanju
IZPOLNITEV
za skupne koristi. Na drugi strani pa jemlje ta socialističen prijem pridelovalcem možnost trgovanja na črno in jih tako obvaruje teh izkušnjav in z njimi zvezanih zelo občutnih posledic.
Sedaj gre le še samo za praktično izvedbo sajenja, se pravi priprave zemljišč, narez sadik, saditev in pre-kelj za prvo leto in za zadostno število hmeljevk za dru-goletnike v letu 1951. Prizadeti forumi vedo za vse to in bodo tudi pravočasno preskrbeli dovolj traktorjev, da bodo njive za nova hmeljišča že v jeseni zorane. Pri odkopavanju starih hmeljišč, rezanju sadik in saditvi, bodo prevzele glavno breme dela brigade pod nadzorstvom umnih hmeljarjev. Opore bodo pripravile žage, saj je dovolj obrezlin. Za napravo in dobavo hmeljevk se bo ustanovilo posebno podjetje, ki bo zavezano, da bo do maja 1951. leta dovolj hmeljevk na vsakem hmeljišču.
Kakor je bilo skraja neverjetno, je postalo po vsem povedanem, menda vsakomur jasno, da je plan sajenja hmelja ne le izvedljiv, temveč se je že porodila v vsakem zadružniku prijetna zavest, da bo plan z obilno pomočjo naše ljudske oblasti pri ozki povezanosti naše ljudske skupnosti do zadnjega ara izpolnjen. Potem bomo z veseljem v srcih dočakali slovesni dan izvedbe petletke, ponosni na svoj lepi delež pri izgradnji naše socialistične domovine.
O hmeljevkah in hmeljevini
Bili so časi, ko so neki hmeljarji takoj za obiralci porezali hmeljevino in jo vstlali, drugi pa so pustili hmeljevk e neosmukane, da jih je celo zapadel prezgoden sneg.Kaže, da se tudi letos nekateri tovariši, zlasti tisti, ki so imeli brigade za obiranje, nič ne žurijo s smukanjem hmeljevk. Nele da se neodorana hmeljišča močno zacelinijo in se ne morejo surove brazde pozimi dovolj razzebsti, da postanejo mineralna hraniva v zemlji dostopna rastlinam v prihodnjem letu, predvsem je treba pomisliti, da so hmeljevke dragocen hmeljarski inventar, ki ga je težko spraviti iz gozdov na njive. Ne gre kar pritiskati na ljudsko skupnost, češ, dajte nam hmeljevk. Predvsem je treba čimbolj pohiteti s smukanjem in dviganjem hmeljevk, da se na premočeni zemlji ne naselijo v njih cele kolone bakterij, ki povzročajo gnilobo v razpoke hmeljevk, kjer bodo pričele svoje razdiralno delo.
O pravočasnem rezanju obrane hrtieljevine smo že na dolgo pisali v našem listu, menimo pa, da ne bo prav nič škodilo, če spet pribijemo dolgoletna dognanja, kar se tiče tega hmeljarskega prijema, in navajamo hmeljarje, da se ravnajo po teh izkušnjah. Zlasti letos je važno opozorilo pred prezgodnjim rezanjem hmeljevine, ker je rastlina še zelo sočna in nežna, se pravi, da še ni dokončala teka svojega življenja.
Na sodobnih poteh
Kako smo ga letos spravljali
Vsemu treba se pravadit’, skraja sicer težko gre, pravi ljudska modrost. Tudi za naše hmeljarje velja to letos, ko so prvič prihitele pomagat pri obiranju hmelja frontne brigade in pionirske brigade. Kmet je 'konzervativen, se pravi, težko dovzeten za novotarije. Kakor je ta lastnost na eni strani koristna, saj ga varuje pred prenagljenimi in nezadostno preizkušenimi prijemi, tako utegne biti zmotna in škodljiva, kadar gre za nujne in pametne ukrepe. Ta poslednji primer se je letos pripetil pri nekaterih naših hmeljarjih. Moramo pa takoj pristaviti, da so tudi le-ti redki tovariši naglo popravili svoj napačen odnos, ko so uvideli, da so bili v zmoti.
Kako se bo Obnesel pri obiranju brigadni ustroj, smo bili vsi radovedni, nekateri celo zaskrbljeni za usodo svojega hmeljskega pridelka. Pojoč so korakali pionirji na delo, kar je prineslo prvo zbližanje med njimi in hmeljarji, saj je bila vedno vsa dolina za časa obiranja od zore do poznega večera polna pesmi. Nevajene obiranja so bile mlade roke skraja okorne, potem pa so se tako navadite teh prijemov, da so ti obiralski novinci ne le dosegli normo 3/4 škafa na uro, temveč jo prav pogosto znatno presegli. Pravtako se moramo zelo po-
Kako smo ga sušili
Razen prvih dni, ko smo se silili z obiranjem, nam je bilo vreme zelo naklonjeno. 25 do 32" C in še nekaj primernega vetriča smo imeli kot dodatek. Rahel dežek nedavne noči je več koristil kakor škodil po starem reku: Dež hmelj zori. Obiranje se je zategnilo za nekaj dni v korist zorenju in sušenju. Nihče ni hitel kakor nekdaj, ko so se nekateri kar tresli za barvo. Tako smo dobili lepo zeleno posušeno blago, ki ga hmeljarji po njivah in obiranju sortiranega na kupih pridno vilajo, da bo dosegel pravi stav za potlačenje, čim se prične dovoz. Dodelitev premoga je bila letos pravočasna in so hmeljarji tudi količinsko še nekam zvozili. Kakor je bilo za Obiralce dobro preskrbljeno in ni noben hmeljar trpel zaradi pomanjkanja delovne sile, tako ni bilo letos še nič urejenega, da bi mali hmeljarji, ki nimajo svojih sušilnic, mogli brez posebnih prošenj in ne vemo kakšnih uslug velikim hmeljarjem pravočasno in pravilno posušiti svoj sicer skromen toda najvestnejše pridelani in spravljeni, torej najkvalitetnejši pridelek. Poznamo primere, ko so bile velike sušilnice nekdanjih veleposestev prazne, ko se ni nihče pobrigal za pravočasno malenkostna popravila na njih. Tudi to hibo bo treba drugo leto krepko roko popraviti in nuditi malim hmeljarjem vso možnost, da brez izkoriščanja po velikih spravijo pravočasno in dobro svoj pridelek.
Jesensko potovanje rastlinske hrane
Kvarni vpliv prezgodnjega rezanja trt na množino in kakovost prihodnjeletnega pridelka je hmeljarjem tako iz praktične izkušnje dobro znan. Imamo pa tudi znanstvene izsledke na podlagi večletnih tozadevnih poizkusov. Pri teh so gledali strokovnjaki tudi na to, če se dajo ti, po prezgodnjem odrezanju povzročeni izpadki redilnih snovi s pridom nadoknaditi s primemo povečanimi obroki umetnih gnojil.
Štiriletni takšni poizkusi so pokazali pri 100 rastlinah tele pridelke suhega hmelja:
Pri neodrezanih trtah, enkrat gnojenih 22.9 kg, pri odrezanih trtah z enkratnim gnojenjem 22,2 kg, pri odrezanih trtah z dvakratnim gnojenjem 26,3 kg.
hvalno izreči o delu frontnih brigad OF in AFŽ. Za mestnega človeka ni malenkost sredi avgustove pripeke, ko je prilezel toplomer na 32° C, vztrajati pri tako enoličnem delu na polju. Tudi glede prenočevanja so se morali frontovci pač zadovoljiti s provizornimi ležišči na kozolcih in gospodarskih poslopjih. Prehrana je bila kmečko enolična, kakor jo je vajen naš hmeljar sam vse leto. To so v polni meri upoštevali frontovci, kljub temu pa bo menda za prihodnje leto kazalo omejiti to linijo obiralcev na račun pionirskih brigad.
Kako so Obirale brigade? Po začetnih prav umljivih težkočah so čimdalje bolj vestno pristop'ale k delu in moramo reči, da so ponekodi bile brigade v čistosti obiranja za vzgled dolgoletnim stalnim obiralcem, ki so jih privabili obiralski boni v prav lepem številu k temu sezonskemu delu. Niso bili razočarani, saj so mogli v prodajalnah Kmetijskih zadrug, ki so bile dobro založene s tekstili v veliki izbiri, s svojimi obiralskimi boni mnogo potrebnega nakupiti. Ko so se razstajali obiralci od hmeljarjev, so bili na obeh straneh zadovoljni, želeči si veselega svidenja pri še obilnejšem pridelku kakor letos. Utihnila je glasna pesem. Na mestu zelenila hmeljskih gajev štrle pod nebo sive kopice hmeljevk, čakajoče na zopetno zaposlitev čez 8 mesecev.
Iz tega jasno vidimo dvoje. Prvič, da je izpadek na pridelku zaradi predčasnega odrezanja trt prav znaten, saj znaša kar 70 kg na 1000 rastlin ali Ya povprečnega pridelka. Na drugi strani pa se je pokazalo, da celo dvojni obrok gnoja ne more povsem nadoknaditi izpadka količine pridelka, da ne govorimo o poslabšanju kakovosti storžkov. To je povsem razumljivo, ker se nahajajo med rudninskimi hranilnimi snovmi, ki smo jih odvzeli, oziroma smo jo prikratili zanje z odrezanjem živih trt, še za hmelj iposebno značilne in le njemu lastne beljakovinske in škrobne snovi. Te namreč potujejo tudi v štor in druge podzemske dele rastline, kjer čakajo že povsem pripravljene, človeško bi rekli prebavljanje, da se naglo pretvorijo v šope poganjkov. Tako živi cela rastlina od te založne hrane tja do konca maja in prične šele potem jemati redilne snovi iz razkrojenih gnojil v zemlji. Prav zato ne moremo tudi z dovajanjem umetnih gnojil nuditi rastlini vse potrebne hrane o pravem času. Na umu moramo namreč imeti, da so umetna gnojila le en del hmeljske hrane.
Iz vsega tega nam postane jasen izreden pomen založne hrane v hmelju in bo pač vsak hmeljar uvidel, kako velike važnosti je, da odloži rezanje hmeljevine, ddkler ta ne dozori. Založna hrana je posebno važna v sušnih pomladih, kakor jih imamo sedaj že več let zapovrstjo, ko pomanjkanje vlage v zemlji prepreči raz-topitev in prekrojitev pozimi raz trošenih umetnih gnojil. Kdor reže hmeljevino prezgodaj za steljo, nastilja živini s tisočaki. To resnico naj ima vsak hmeljar vedno pred očmi in bo prav ravnal. Toda ne le za hmeljarja, predvsem za široko 'ljudsko skupnost je ta agrotehničen prijem nad vse važen, saj nam, kakor smo videli, pri-štedi na dragocenih uvoženih 'umetnih gnojilih težke tisočake v tujih devizah, na drugi strani pa povečava in zboljšuje izvozno blago in tako 'povečava dotok tujih deviz.
Žalec 28. avgusta 1949 Obiranje se vrši pri najlepšem vremenu in bo prihodnji teden končano. Pridelek je gladko zelen, najboljše kakovosti. O količini pridelka še ni možno postaviti dokončne številke. Previdne cenitve sodijo na nekaj manjši pridelek od lanskega. Povpraševanje po blagu je z vseh strani stalno prav živahno.
V. HMELJSKO POROČILO
Tekmovanje za najboljši in največji
pridelek
Tudi letos bo razstava pokazala, kdo bo v tekmovanju za najvišji donos in najlepše blago nosil prvenstvo. Kakor lani se bo lahko vsak tekmovalec pri prevzemanju hmelja priglasil, da razstavlja svoje blago in bo razstavna komisija vzela vzorec njegovega pridelka. Hmeljna komisija za Slovenijo je določila enako kakor lani štiri kategorije nagrad in sicer po 2.000, 1,500, 1.000 in 500 din. Skupna vsota nagrad je določena na 50.000 din.
V barvi je ves letošnji pridelek naravnost odličen, prišle bodo pa pri tem tekmovanju v poštev druge vrline odnosno hibe, kakor obiranje, sušenje, aroma in kemična analiza, predvsem pa dozorelost blaga, da se ne bodo hmeljarji prihodnje leto prenaglili z obiranjem. Pri določanju termina za obiranje nimajo nič odločati datumi, ne prazniki, temveč edino le vešča hmeljarska roka, v kateri mora storžek ne le šumeti, temveč za-škrobotati, preden rečemo: Sedaj ga pa bomo. V zvezi s to okolnostjo bo treba za prihodnjo hmeljsko obiralno kampanjo staviti od 10. avgusta dalje vse v poštev prihajajoče obiralne ekipe v mobilno stanje, ko bomo ugotovili potrebno število obiralcev. Nihče naj bi več ne hodil na lastno pest iskat dela in zaslužka pri obiranju. Vrhovni štab za delovno silo bo moral skrbeti, da se bo le-ta postopno in po potrebi pošiljala na svoja mesta.
Edino tako bomo prišli iz današnje stihije blizu idealne rešitve tega problema, da bomo stalno obirali hmelj šele tedaj, ko bo prehajal v pravilno zrelost.
Pa bo rekel kdo, kaj pa, če bo kakšno leto dolgotrajno slabo vreme. Temu je treba povedati, da prvič ni znano v zadnjih 50 letih nobenega tako vlažnega leta, da bi ne bil drugi del avgusta pretežno veder in vroč, drugič pa nikakor ne gre, da bi iz strahu pred morebitnim izvenračunskim dežjem, ki bi utegnil vendar enkrat v desetletjih ogražati spravilo, leto za letom prezgodaj obirali in kvarili sebi donos in kakovost, na svetovnih tržiščih pa zapravljali težko pridobljeni sloves našega savinjskega goldinga. Vse življenje in zlasti na gospodarskem poprišču je trda borba, ki zahteva dobre živce in vztrajnost, da vedno zmagamo v zadnji in odločilni bitki.
Zato ponavljamo še enkrat: Čas in organizacijo obiranja hmelja je treba postaviti na nove temelje v vešče in trdne roke. Vsake tovrstne samovoljnosti mora biti za vedno konec! Tudi dosedanje po zasebni liniji dohajajoče obiralke bo treba povezati po njihovih frontnih in pionirskih linijah v skupno obiralsko armado, ki bo disciplinirana čakala na znamenje za pohod in delo.
Lepi uspehi pri tekmovanju v obiranju hmelja
Prvič v zgodovini našega hmeljarstva so se izvedle preteklo nedeljo na hmeljišču Hmeljarske zadruge z o. j,. Žalec tekme v obiranju hmelja. Ocenjevalna komisija je postavila v to svrho naslednja osnovna navodila:
Vsak storžek mora imeti 1 do 1.5 cm dolg pecelj. Hmelja se ne sme smukati in ne mužiti, da bi ostale kapice na panogah. Ne sme se trgati celih vejic. Največ po trije storžki se smejo skupaj držati. Preraščence je treba očistiti listkov in jih na dvoje pretrgati. Tudi ne sme biti drobnega listjia med storžki. Pobrati je vsak storžek s tal. Pred odloženjem hmeljevk s križa jih je obrniti, da se oberejo še zgrešeni storžki.
Pri tekmovanju dobi vsak tekmovalec svojo številko, pod katero ga bo vodila ocenjevalna komisija. Med obiranjem bo ta komisija ocenjevala po točkah:
1.	Cistoto obiranja:
a)	puščeni storžki na hmeljevkah 1—10 min. točk
b)	po tleh razstlani storžki 1—10 minus točk
c)	kapice na hmeljevkah 1—100 minus točk
2.	Vestnost obiranja:
a)	Storžki brez pecljev 1—10 minus točk
b)	listje med storžki 1—10 minus točk
c)	nad 3 storžki na enem peclju 1—10 minus točk
3.	Spretnost obiranja. Količinsko tekmovanje se bo izvršilo s tehtanjem nabranega hmelja, kar je najbolj objektivno in se bo preračunala nabrana količina na škafe, pri čemer se računa za škaf surovega hmelja 2.30 kg.
Tekmovanja se je udeležilo 27 pionirjev iz 30 brigad in 20 frontovk AFŽ. Tako pionirske, kakor frontne brigade so uvedle, čim so pričele pred 14 dnevi obirati, socialističen način dela — tekmovanje tudi pri tem delu. V tem predtekmovanju so se izločile najbolje moči v vsaki brigadi. Izmed teh so za nagradno tekmovanje v ponovni tekmi ižbrali pionirji izmed sebe 26, AFŽ pa 20 najboljših obiralcev.
Nagradno tekmovanje je poteklo v najlepšem redu in skoraj popolnem molku. Cul se je samo značilen glas trganja storžkov. V 2 urah so pionirji nabrali 172 kg, članice AFŽ pa 117 kg hmelja. Doseženi rezultati so bili
nadvse povoljni, saj so celo najslabši tekmovalci dosegli normo tričetrtine škafa na uro. Pri delu se je najbolje ižkazal pionir Franc Tavčar iz I. ljubljanske brigade, ki je nabral 9 kg, to je 4 mernike in je tako prekoračil normo za 133%. Drugi je bil Franc Janež iz celjske brigade, ki je nabral 8 in pol kg ali 3 tričetrt škafa, tretja pa Angelca Mihelič iz radgonske brigade s 7.8 kg ali 3 škafi. Vsi ti kakor tudi drugi tekmovalci so prejeli primerne nagrade. Popoldan pa so se udeležili mitinga v Domu prosvete v Žalcu.
Ti lepi uspehi naj bodo vsem hmeljarjem v spodbudo, da se bo drugo leto vseh hmeljiščih uvedlo tekmovanje v obiranju in s tem storil korak naprej v socializem.
ČITAJTE! ČITAJTE!
VAŽNO OBVESTILO
Vse hmeljarje ponovno opozarjamo, da je po zakonu strogo prepovedano vsako samovoljno krčenje kakršnihkoli tudi starih nasadov. Za takšno krčitev je potrebno predhodno oblastno dovoljenje preko pristojnega O LO, ki se bo letos izdalo le v skrajno nujnih primerih. Kršitelji bodo zelo občutno kaznovani.
Hmeljna komisija za Slovenijo
VAŽEN HMELJARSKI SESTANEK
V zvezi s planom sajenja hmelja v letu 1950 vabimo vse za napredek te naše glavne kmetijske kulture zavzete tov. zadružnike, da se v čimvečjem številu udeležijo hmeljarskega posvetovanja v nedeljo, dne 11. sept. ob 10. uri v Domu ljudske prosvete v Žalcu.
Hmeljna komisija za Slovenijo
Dovoz hmelja
8.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Pavel pri Preboldu, Sv.
Pavel, Dolenja vas ter KZ in KLO Št. Janž
9.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Pavel pri Preboldu:
Kaplja vas in Ladkova vas
19.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Jurij ob T.: Tabor, Sv.
Miklavž, Pondor in Loke
12.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Jurij ob T.: Ojstriška
vas, Kapla in Sv. Jurij
13.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Lovrenc, od KZ in KLO
Griže: Griže, KZ in KLO M. Reka in KZ in KLO Sv. Jeronim
14.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Peter: Sv. Peter, Zg. in
Sp. Roje ter Sp. Grušovlje
15.	9. 1949 od KZ in KLO Sv. Peter: Podlog, Zg. Gru-
šovlje, Doberteša vas in Zalog 19. 9. 1949 od KZ in KLO Polzela: Polzela, Orova va», Založe in Podvin 17. 9. 1949 ni prevzema
19. 9. 1949 od KZ in KLO Polzela: Breg in Ločica ter od KZ in KLO Gomilsko, Grajska vas 99.	9. 1940 od KZ in KLO Gomilsko: Gomilsko, Sv.
Matevž in Zakl
21. 9. 1949 KZ in KLO Vel. Pirešica, Galicija, Trnovlje
22. 9. 1949 Kmetijska obdelovalna zadruga »France
Prešeren« Arja vas
23.	9.	1949	ni	prevzema
24.	9.	1949	ni	prevzema
26.	9.	1949	KZ in KLO Ponikva pri Žalcu
27.	9. 1949 od KZ in KLO Braslovče: Podvrh, Dobrov-
lje, Preserje in KZ in KLO Šmartno v Rož. dol. ter od KZ in KLO Žalec: Vrbje
28.	9. 1949 od KZ in KLO Braslovče: Braslovče, Male
Braslovče, Sp. Gorče, Topovlje, Kamenče
29.	9. 1949 od KZ in KLO Braslovče: Polce, Parižlje,
Rakovlje, Zg. Gorče in Glinje ter KZ in KLO Liboje
30.	9.	1949	ni	prevzema
1.	10.	1949	ni	prevzema
3.	10. 1949 Ljubija, Lepa njiva, Mozirje, Mengeš, Mot-
nik, Čemšenik, Gabersko, Šmarje pri Jelšah in Ponikva pri Celju
4. 10. 1949 KZ in KLO Trnava, Teharje
5. 10. 1949 KZ in KLO Prekopa, Vojnik, Višnja vas in
Nova cerkev
6.	10. 1949 KZ in KLO Petrovče: Levec, Drešinja vas,
Gorica, Mala Pirešica in Ruše
7.	10. 1949 ni prevzema
8.	10. 1949 ni prevzema
10.	10. 1949 KZ in KLO Petrovče: Petrovče, Arja vas,
Dobriša vas in Kasaze
11.	10. 1949 KZ in KLO Letuš ter KZ in KLO Škofja
vas
12.	10. 1949 KZ in KLO Ljubečna, Pristava ter KZ in
KLO Št. Ilj pri Velenju
13.	10. 1949 KZ in KLO Št. Andraž in Vransko
14.	10. 1949 ni prevzema
15.	10. 1949 ni prevzema
17.	10. 1949 KZ Medlog, MLO Celje-mesto ter KZ in
KLO Dobrna, Blagovna in Frankolovo
18.	10. 1949 KZ in KLO Šmartno ob Paki
19.	10. 1949 KZ in KLO Gorenje, Grušovlje, Nazarje,
Rečica ob Savinji, Družmirje, Lokovica, Pesje, Sv. Florjan, Šalek, Škole in Velenje
20. 10. 1949 KZ in KLO Žalec: Zg. i» Sp. Ložnica
21. 10. 1949 KZ in KLO Gotovlje
22.	10. 1949 ni prevzema	;
23.	10. 1949 zamudniki	;
24.	10. 1949 zamudniki	j.i
25.	10. 1949 zamudniki
Hmezad bo prevzemal hmelj letošnjega pridelka po poleg navedenem vrstnem redu. Hmeljarje opozarjamo, da se točno drže vrstnega reda ter dneva, določenega za prevzem dotične vasi, oziroma KZ (območja Kmetijske zadruge) ali KLO (Krajevnega ljudskega odbora). Ako pa bi bil na ta dan dovoz zaradi dežja nemogoč, naj pripeljejo prizadeti hmelj v soboto istega tedna. Zaradi večdnevnega deževja pripeljajo v soboto samo prvoprizadeti, vsi ostali pa šele 23., 24. in 25 oktobra. Ti trije dnevi so določeni tudi za morebitne zamudnike; zato naj ne prihajajo izpraševat, kdaj naj pripeljejo hmelj.
Zadružniki, pripeljite na določen dan vsi strnjeno hmelj k prevzemu, ker nam s tem olajšate poslovanje, prav tako pa tudi vaši Kmetijski zadrugi, ki vam bo ob izvršenem obračunu izplačala hmelj. Da bo lahko ugotoviti takoj pravega lastnika hmelja, naj prinese v»ak s seboj zadružno knjižico. Ne oddajajte hmelja, pa četudi je samo nekaj kilogramov prvoletnika, pod tujim imenom, ker boste imeli potem drugo leto neprijetnosti pri akontaciji denarja in bonov.
Ob prevzemu hmelja dobi vsak zadružnik tehtni listek, s katerim se mora brezpogojno zglasiti v zato določeni pisarni.
Ker je ugotavljanje kakovosti hmelja v večernih urah nemogoče, bomo prevzerrlali hmelj le od 'tistih hmeljarjev, ki so pripeljali blago dopoldne. Vse ostale bomo zavrnili.
Vreče za potlačenje hmelja se že dobijo v hmeljarni od 7.—12. ure. Preskrbite si jih pravočasno. Kakor hitro bo hmelj dovolj goden, ga potlačite, pri tem pa pazite, da zelo odvogljenega blaga ne potlačite premočno. Povprečna teža posameznih vreč naj ne presega 40 kg. Če bi nastopilo suho vreme, je nevarnost, da bi se hmelj pri tlačenju zdrobil, zato ga ne tlačite, ker si s tem sami škodujete. Zdrobljenega hmelja ne moremo prevzeti, ker gre to na škodo skupnosti. Zaradi tega počakajte na primerno vreme, da hmelj odvolgne in ga pripeljite potem ob dneh, ki so določeni za zamudnike. Vsako močenje hmelja pred tlačenjem opustite, ker trpi takšen hmelj na barvi, poleg tega pa smo primorani, da vam odtegnemo določen odstotek. Potlačene vreče hranite na suhem prostoru, nikakor pa ne v kleteh in na vlagi. Tudi ne valjajte polnih vreč pred dovozom po rosi, ker s tem škodujete skupnosti. Prevzemnik mora v vsakem takem primeru več ali manj odtegniti od teže ter izenačiti takšno škodo, nepoštenega hmeljarja pa prijaviti. Prvoletnika ne mešajte med ostali hmelj, ker si s tem le pokvarite kvaliteto. Zgodaj obrani hmelj potlačite posebej in ga ne mešajte s pozneje obranim, sicer boste imeli slabšo klasifikacijo.
Vreče, ki vam jih posedi zadruga za basanje hmelja so skupna last. Zaradi tega pazite na nje, da jih ne poškodujete. Vsakdo odgovarja zanje. Neuporabljene vreče pripeljite s seboj ob prevzemu hmelja in jih vrnite. Pri tej priliki zahtevajte, da se vam v vašo zadružno knjižico vpišejo vrnjene vreče, polne kakor prazne. Kdor ne bo vrnil vreč, ne mu vsaka vreča zaračuna po 500 din.