okusa, ko govorimo o ohranjanju teh dragocenih krajinskih prvin. Spet naj bi odkrili plmeniti okus starožitnih sort jabolk in jih znali ponovno ceniti, sicer pa, zakaj ne bi ljubkosti in harmonije teh krajinskih oblik tudi rekreativno vrednotili? Ko pa bodo v prizadevanja za ohranitev teh sestojev vključeni tudi gospodarski ukrepi, bo to dobro tako za ljudi kot za ptice. Johann Brandner, Puchstrasse 9, 8430 Leibnitz, Austria Summary Traditional orchards with long-stemmed trees and grazing grass between them are increasingly giving way to plantation orchards with short-stemmed trees, where grass is being simultaneously cut or even chemically exterminated. The results of an extensive research have shown that birds grossly favour the traditional orchards, for in the plantation orchards they do not have any real chances to take cover, feed, breed and rear their young. At the same time questions concerning the outward appearance of landscape and the quality of life itself arise: wouldn't we like to rediscover the noble flavour of the old sorts of apples and thus save the birds of traditional orchards. Ptiči Veržeja in okolice The birds of Veržej and its vicinity A. BIBIČ, F. JANŽEKOVIČ 1. UVOD Reka Mura je zadnja večja slovenska reka, na kateri še ne stoji (v Sloveniji) nobena hidroelektrarna. Njeni logi zagotavljajo dom mnogim živalskim vrstam, tudi pticam. Že v kratkem pa naj bi na reki Muri zgradili 8 hidroelektrarn, ki bi temeljito spremenile podobo pokrajine in grobo posegle v ekosistem. Namen članka je predstaviti ornitofavno Veržeja, kraja ob reki Muri, in navezanost ptic na določene biotope ob tej reki. Podobno raziskavo je opravil že GREGORI s sodelavci (1983), zato je zanimiva tudi primerjava. 2. METODE DELA Ornitofavno Veržeja sva popisovala v okviru Ornitološke skupine Mladinskega raziskovalnega tabora »Mura 86« v času od 26. 6. do 5. 7. 1986, torej na vrhuncu gnezdi-tvene sezone. Ptice sva popisovala po biotopih po metodi transektov z označevanjem prisotnosti vrst. Popisovala sva v času od tretje ali sedme ure zjutraj do dvanajste ure in v popoldanskih ter večernih urah. Uporabljala sva daljnogleda povečav 8 x 30 in 12 x 40. Ptice sva tudi lovila in obrockala, pri čemer sta nama pomagala Franc Bračko in Raj ko Koražija. Ptice smo lovili s štirimi naj Ionskimi mrežami velikosti 3,3 x 12 m. Ptice smo privabljali s posnetki na magnetofonskem traku. Pozorna pa sva bila tudi na ptičje sledi, izbljuvke, iztrebke in gnezda. S takšnimi metodami sva obdelala približno 2 km širok in 10 km dolg pas ob reki Muri. 3. REZULTATI Zbrani rezultati so prikazani v razpredelnici. V razpredelnici je navedena vrsta ptice, njen status in biotopi, v katerem je bila opazovana. 45 STATUS Ptice sva popisovala samo v gnezdit- venem času, sato sva jih razvrstila v tri kategorije: - negnezdilec: ptica na raziskani lokaliteti ne gnezdi, zadržuje se občasno, tudi spolno nezreli osebki, - možni gnezdilec: možno je, da ptica na raziskani lokaliteti gnezdi - vrste, pri katerih nisva dobila dovolj trdnih dokazov za gnezdenje, ki pa na širšem geografskem področju (Pomurje) gnezdijo, - gnezdilec: ptica na raziskani lokaliteti gnezdi - našla sva gnezdo, speljane mladiče, jajca, jajčne lupine, opazovala sva ptico s hrano v kljunu, ali pa se je vedla tipično gnezditveno (po OAS kode od 6 do 16). BIOTOPI Opazovane ptice sva kategorizirala po Agrokulturno področje v okolici Bunčanov Agricultural area in the vicinity of Bunčani (F. biotopih, v katerih sva jih opazovala. Zaradi časovne omejenosti tabora nisva mogla zbrati dovolj podatkov o gnezdenju ptic v biotopih, zato sva se morala zadovoljiti s podatki o zadrževanju ptic v biotopih. Ptic, ki so letale nad biotopom, pa nanj niso prehrambeno vezane, nisva upoštevala. Primer: siva caplja Ardea cinerea preletava gozd, vendar si v njem ne išče hrane, medtem ko je kragulj Accipiter gentilis nanj prehrambeno vezan. Biotope sva razdelila na štiri kategorije: Gozd - svetel, mešan gozd, občasno poplavljen, z močno podrastjo (dosti enoletnih rastlin); log in gozdni obronki, močno obraš-čeni z grmičevjem; loke; gozdne jase in poseke; obraščena, utrjena rečna obrežja. Agrocenoze - obdelana polja; košem in nekošeni travniki - meje med polji in travniki so večinoma zarasle s skupinami dreves in grmovjem. Vode - reka Mura s prodišči; mrtvice z 46 okoliškim rastjem; zarasle in nezarasle gramoznice. Naselja - vasi Veržej, Bunčani, Zgornje in Spodnje Krapje. Karta obravnavanega področja Chart of the dealt with area Z vrstami najbogatejši biotop je gozd, kjer sva zasledila 46 vrst, sledijo agrocenoze z 41 vrstami, v naseljih sva jih zasledila 24, v vodnih biotopih pa 21 vrst. 4. DISKUSIJA Ugotovila sva 71 taksomov, 69 vrst in 2 rodova, poleg tega sva pri domačinu Francu Kosiju, ki nama je tudi sicer pomagal pri delu, našla nagačenega velikega škurha (Numenius arquata najden onemogel v snegu decembra 1983 v bližini Veržeja) in beločelo gos (Anser albifrons, ustreljena januarja 1980 v bližini Veržeja). Potrjujeva ugotovitve GREGORIJA in sodelavcev (1983), da so obmurski logi zelo bogati tako po številu vrst kot tudi po številčnosti samih vrst, enako pa lahko rečeva tudi za polja in travnike. Mnenja sva, da so ujede in sove številnejše, kot to navaja prejšnja raziskava. V primerjavi s prejšnjo raziskavo sva odkrila nekaj novih vrst (na področju Veržeja in Bunčanov 26 novih vrst, 9 vrst pa je novih za celotno dolino reke Mure), predvsem to velja za nepevce. Po količini in vsebini sovjih izbljuvkov kot tudi po številu sov m ujed meniva, da imajo le-te hrane dovolj. Glede na neprijetnosti, ki smo jih imeli v gozdovih s krvopivskimi insekti, in glede na rezultate biološke skupine (ustno poročilo), lahko zatrdiva, da je tudi mno-gočlenarjev dovolj. S prehrambenega stališča imajo ptice zdaj še vse možnosti za nemoteno življenje. Misliva, da smo dolžni poskrbeti, da tako tudi ostane! Obmurski logi bodo pri graditvi hidroelektrarn najbolj prizadeti. Prav v njih pa se zadržuje največ ptic in njihove hrane. Z večjim posegom v ekosistem pa se lahko ravnotežje hitro poruši, kar se bo negativno odražalo tudi na pticah. Zelo verjetno se bo njihovo število drastično zmanjšalo, vrste, ki gnezdijo izključno v gozdu, pa bodo verjetno izginile. Med obravnavanimi vrstami ptic pa bi se zadržala pri naslednjih: BELA ŠTORKLJA Cicoma cicoma: našli smo eno prazno in eno zasedeno gnezdo s štirimi mladiči. Na obravnavanem področju ni pogosta vrsta. NAVADNA POSTOVKA Falco tmnunculus: presenečena sva nad številčnostjo te vrste. Na obravnavanem področju sva zasledila vsaj štiri pare. PREPELICA Coturnix cotur-nix ; maloštevilna vrsta, zasledila sva jo le enkrat. MALI DEŽEVNIK Charadnus du-bius: prijetno sva bila presenečena nad zadrževanjem in gnezdenjem malih deževnikov na poljih sladkorne pese. Očitno se vrsta prilagaja novim biotopom. VELIKI SKOVIK Otus scops: najino opazovanje je edini znani podatek o prisotnosti (možnem gnezdenju) te vrste v Pomurju. ČOPASTI ŠKRJANEC Galenda cnstata: vrsta je v obravnavanem predelu zelo pogosta. Na polju ob železniški postaji sva v dolžini cca. lkm naštela 5 pojočih samcev. POLJSKI ŠKRJANEC Alauda arvensis: zanj velja enako 'kot za prej navedeno vrsto. RJAVI SRAKOPER Lanius collurio: označila sva ga kot zelo številno vrsto v vseh biotopih. 47 IME VRSTE STATUS BIOTOP 1. Siva caplja Ardea cinerea 2. Bela štorklja Cicoma ciconia 3. Beločela gos Anser albifrons 4. Mlakarica Anas platyrhynchos 5. Kragulj Accipiter gentilis 6. Navadna kanja Buteobuteo 7. Navadna poštovka Falco tinnunculus 8. Falco sp. 9. Jerebica Perdixperdix 10. Prepelica Cotmnix coturnix 11. Fazan Phasianus colchicus 12. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 13. Črna liska Fulica atra 14. Mali deževnik Charadnus dubius 15. Veliki škurhNumenius arquata 16. Mali martmec Tnnga hypoleucos 17. Navadna čigra Sterna hirundo 18. Grivar Columba palumbus 19. Turška grlica Streptopeha decaocto 20. Divja grlica Streptopeha turtur 21. Navadna kukavica Cuculus canorus 22. Pegasta sova Tyto alba 23. Veliki skovik Otusscops 24. Čuk Athene noctua 25. Lesna sova Strix aluco 26. Mala uharica Asiootus 27. Črni hudournik Apusapus 28. Vodomec Alchedo a this 29. Smrdokavra Upupa epops 30. Vijeglavka/yr2x torquüla 31. Zelena žolna Picus viridis 32. Veliki detel Dendrocopos major 33. Čopasti škrjanec Calenda cnstata 34. Poljski škrjanec Ala uda arvensis 35. Kmečka lastovka Hirundo rustica 36. Mestna lastovka Dehchon urbica 37. Bela pastinca Motacilla alba 38. Stržek Troglodytes troglodytes 39. Taščica Enthacusrubecula 40. Šmarnica Phoenicurus ochruros 41. ProsnikSaxicola torquata 42. Kos Turdusmerula 43. Cikovt Turdus philomelos 44. Car ar Turdus viscivorus 45. Močvirska trstnica /lcrocephalus palustris GN V GN A, N, G meh GN G GN G, V GN A, G GN A, G, N NG A MG A MG A GN A GN G, V MG V GN A, V meh GN V NG V GN A,G,N GN G,N GN A GN A, G MG A MG N MG N GN A MG A MG G,N,V MG V GN A MG G GN A, G GN G GN A GN A GN A, G, N GN A, G,N GN A, G, N GN G GN V GN A, N GN A, G GN A, G, N GN G MG A, G GN G, V 48 IME VRSTE STATUS BIOTOP 46. Sprična trstnica Acrocephalus sarpaceus 47. Siva pesnica Sylvia communis 48. Črnoglavka Sylvia atricapilla 49. Vrbja listnica Phylloscopus collybita 50. Sivi muhar Muscicapa striata 51. Ficedulasp. 52. DolgorepkaAegähalös caudatos 53. Močvirska srnica Parus palustris 54. Plavček Parus caeruleus 55. Velika srnica Parus major 56. Brglez Sitta europaea 57. Kratkoprsti plezavček Certhia brachydactyla 58. Plašica Remizpendulmus 59. Kobilar Onolus onolus 60. Rjavi srakoper Lanius colluno 61. Šoja Garrulus glandanus 62. Sraka Pica pica 63. Kavka Corvusmonedula 64. Siva vrana Corvus corone comix 65. Škorec Sturnus vulgaris 66. Domači vrabec Passer domesticus 67. Poljski vrabec Passer mon tan us 68. Ščmkavec Fringilla coelebs 69. Gr liček Serin us serin us 70. Zelenec Chlons chloris 71. Lišček Carduelis carduelis 72. Dlesk Coccothraustes coccothraustes 73. Rumeni stinadEmbenza citnnella Legenda k tabeli: Status: NG - negnezdilec, nonbreeder MG - možni gnezdilec, possible breeder GN - gnezdilec, breeder Biotop: A - agrocenoze, agricultural areas G - gozd, forest N - naselja, urban zones V - vode, waters GN V MG A GN A, G, N GN A, G GN A, G, V MG G GN G GN G GN G GN A, G GN G GN G GN V GN A, G GN A, G, N GN A, G GN GN GN N MG A, G, N GN A, G, N GN A, G, N GN A, G GN A, G, N GN A, G, N GN A, G, N GN A, G, N GN G, V GN A, GN SRPIČNA TRSTNICA Acrocephalus scirpa-ceus: speljani mladiči, ki smo jih 3. 7. 86 ujeli skupaj s starši v trstišču pri Bunčanih, so dokaz za gnezditev v teh predelih. KOS Turdus merula: ptico, ki jo lahko v mestih srečamo na vsakem koraku, smo opazovali le poredko. KOBILAR Oriolus oriolus: njegov »du-du-lio« naju je spremljal na vsakem koraku. RUMENI STRNAD Embenza citri-nella: v obravnavanem področju zelo številna vrsta. Številni pojoči rumeni strnadi so naju spremljali na vsakem koraku. V spisku opazovanih vrst, ki sva jih glede na ustreznost biotopa in na dosedanje podatke pričakovala, pa manjkajo predvsem vrste, ki živijo v grmovju in podrasti (penice, listnice, drevesna cipa). Tudi maloštevilnost detlov in žoln naju je presenetila. Medtem ko pomanjkanje grmovnih vrst pripisujeva predvsem metodam dela (premalo lova z mrežami, pa si majhnega deleža detlov in žoln ne znava razložiti. 5. ZAKLJUČKI a) Ornitofavno sva popisovala od 29. 6. do 5. 7. 1986, torej na vrhuncu gnezditvene sezone. b) Na obravnavanem področju sva zasledila 55 gnezdilcev, 14 možnih gnezdilcev, 2 negnezdilca, pri domačinu Francu Kosiju pa sva našla nagačeni še dve novi vrsti. c) V primerjavi z raziskavo, ki so jo opravili GREGORI m sodelavci (1983), sva odkrila 9 novih vrst v dolini reke Mure, pa tudi za ujede in sove meniva, da so številnejše, kot to navaja prejšnja raziskava. d) S pticami zelo bogata so agrokulturna področja, kjer sva zasledila 41 vrst. e) Gozdnati predeli ob reki Muri so s ptičjimi vrstami najbogatejši biotop (46 vrst) na obravnavanem področju. S posegom v ta biotop ne bi spremenili le estetske podobe pokrajine, temveč bi tudi korenito spremenili ornitofavno tega področja. 6. Literatura GREGORI, J., & sodelavci (1983): Favna ptičev in sesalcev ob Muri, PMS. GREGORI, J. (1940): Omitološkim raziskavam v dolini Mure na rob, Acrocephalus 19-20: 19. NOVAK, T. (1986): Mura in električna energija, Proteus 48: 243-244. Summary Veržej is a village by the Mura River with its characteristic inundated groves, threatened to be destroyed by the planned chain of eight hydro-power plants. The authors separated the entire region according to its habitats (forest, agroceno-sis, waters and settlements) and registered, from-June 26th to July 5th, 71 bird species. They established that the most frequent birds in this region were Crested Lark (Galenda cnstata), Skylark (Alauda arvensis, Golden Oriole (Oriolus oriolus) and Red-backed Shrike (Lamus colluno). Surprisingly frequent was Kestrel, and they were surprised by the breeding of Little Ringed Plover (Charadnus dubius) in the field of white beet. Andrej Bibič, Osojnikova 7, 62000 Maribor FrancJanžekovič, PF, Koroška 160, 62000 Maribor 50