Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v-1
Maria Wtorkowska
w
IZVLEČEK: V prispevku je na podlagi pomensko-skladenjskih razčlemb poljskih ter slovenskih glagolskih tvorjenk predstavljena njihova vezljivost in pomen, ki ga vnaša predpona terfunkcije, v katerih nastopa predpona w(e)-, v- v glagolskih tvorjenkah.
Ključne besede: glagolske tvorjenke, slovenske glagolske tvorjenke s prefiks om v-, poljske glagolske tvorjenke s prefiks om w(e)-, vezljivost glagolov s prefiksom v- in w(e)-.
ABSTRACT: On the basis of semantic-syntactical analyses of Polish and Slovene verbal derivatives the article discusses their valency and meaning, determined by the prefix, and the functions the prefixes w(e)- and v- have in verbal derivatives.
Key words: derived verbs, Slovene derived verbs with the prefix v-, Polish derived verbs with the prefix w(e)-, syntactic valency of verbs with the prefixes v- and w(e)-.
Analiza je temeljila na predponskih glagolih v skladenjskih zvezah, od katerih so večina poljske izpeljanke s predpono w(e)-, ki sem jih izpisala iz Slovarja poljskega jezika v uredništvu W. Doroszewskega (SJPD 1958-1969),2 Slovarja poljskega jezika v uredništvu M. Szymczaka (SJPSz 1978-1981)3 in Slovarja sodobnega poljskega jezika v uredništvu B. Dunaja (SWJP 1996)4, ter slovenske tvorjenke s predpono v-, ki sem jih izpisala iz enozvezkovnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika
1 Članek je del doktorske razprave, napisane pod mentorstvom prof. dr. hab. Božene Ostro-mçcke-Fraczak na Katedri za sodobni poljski jezik Univerze v Lodžu leta 2001.
2 Slownikjçzykapolskiego, ur. W. Doroszewski, I-X, XI zv.: Suplement, Warszawa, Parist-wowe Wydawnictwo „Wiedza Powszechna", 1958-1969, IX zv., 803-1484, X. zv., 1-382, XI zv., 517-539; v nadaljevanju krajšava SJPD.
3 Slownik jçzyka polskiego, ur. M. Szymczak, I—III, Warszawa, Pahstwowe Wydawniciwo Naukowe, 1978-1981; V: III zv., 646-878; v nadaljevanju krajšava SJPSz.
4 Slownik wspôlczesnego jçzyka polskiego, ur. B. Dunaj, Warszawa, Wydawnictwo „Wil-ga", 1996, 1202-1300; v nadaljevanju krajšava SWJP.
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov
(SSKJ 1994)5, iz njegovega dopolnila Besedišča slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (BSJ 1998)6 in slovarske kartoteke7.
Prislovno določilo kraja, ki ga označuje glagolska tvorjenka s predpono w(e)-in v-, nastopa v adlativni ali krajevni vlogi. V zvezah: wbic igle] w re_ke_ (vbosti iglo v roko), wgniesé niedopalek w ziemie_ (vgnesti ogorek v zemljo); vbiti žebelj v steno, vtisniti koščke sadja v testo so lokalizirani elementi: igla, ogorek, žebelj, koščke sadja, lokalizator pa: roka, zemlja; stena, testo. Prostor med lokaliziranim elementom in lokalizatorjem je t. i. območje, ki skupaj z lokalizatorjem opredeljuje sosedstvo, torej razmerje med njima. Razmerje med lokalizatorjem in lokaliziranim elementom označuje smer gibanja, kije tukaj lokacija (določilo kraja odgovarja na vprašanje: kam? - w reke\, w ziemiq; v steno, v testo). Predpona w(e)- in v- sporoča o smeri premikanja in vrsti sosedstva, o lokalizatorju pa obvešča predpona w(e)-, v- skupaj s kontekstom ali položajem. V primerih wbic igle], wgniesé niedopalek; vbiti žebelj, vtisniti koščke sadja predpona w-, v- s pomenom 'noter, v notranjost' neposredno sporoča o gibanju k določenemu območju in o tem, da se to območje nahaja znotraj nekega lokalizatorja. O tem, daje lokalizator npr. roka, zemlja, stena, testo, sporočata kontekst ali pa položaj.
Za glagole premikanja s predpono w(e)- in v-je zelo značilna redna konotacija adlativnega prislovnega določila, izraženega pretežno s samostalnikom s predlogom do - za poljske tvorjenke - in samostalnikom s predlogom v, za slovenske tvorjenke; redkeje s samostalnikom in predlogom na za tvorjenke v obeh jezikih, npr. wbiec do pokoju (vteči v sobo), wejsc do domu (vstopiti v hišo), wjechac do miasta (zapeljati v mesto), wkroczyé na scene] (vkorakati na prizorišče), wplynqc do portu (zapluti v pristanišče), wwiezc zbože do stodoly (zapeljati žito v skedenj); vja-hati v Rim, vkorakati v dvorano, vkorakati na stadion, vnesti prtljago v sobo, vpluti v pristanišče. V nekaterih primerih so se pojavile tudi zveze tvorjenk s predložnimi besedami v vlogi perlativnega prislovnega določila, vendar skupaj z adlativnim prislovnim določilom, npr. muhe so vletele (kam?) v sobo (kod?) skozi odprto okno, (kam?) noter (kod?) skozi prezračevalno odprtino je prišel svež zrak; vdreti (kam?) v stanovanje (kod?) skozi okno, vtihotapiti se (kam?) v hišo (kod?) skozi okno. Posamični slovenski primeri dokazujejo, da glagol s predpono v- konotira izključno perlativno prislovno določilo, brez drugega prislovnega določila npr. vdeti žagico skozi luknjico, vpeljati vrvico skozi zanke, vtakniti prst skozi mrežo, vdihniti (zrak) skozi nos, vdihniti (plin) skozi usta, vjahati skozi na stežaj odprta vrata. Včasih je razlog za to že sam pomen glagola, npr. vbosti 'pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi', vdeti 'deti kaj v uho šivanke tako, da pride skoz V.
5 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, DZS, 1994; V: 1485-1569; v nadaljevanju krajšava SSKJ.
6 Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki A-Z (po gradivu za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika), uredila Ivanka Sircelj-Znidaršič, Ljubljana, ZRC, 1998, 898-939; v nadaljevanju BSJ.
7 Slovarska kartoteka, ki šteje okrog 6 milijonov listkov, se nahaja v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU v Ljubljani.
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov ...
Tvorjenke s predpono w(e)- in v-, izpeljane iz glagolov, ki niso glagoli premikanja, največkrat konotirajo prislovno določilo kraja, izraženo pretežno s predložnim samostalnikom, kjer je predlog istoveten s predpono, po vzorcu: glagol + {koga / kaj} + w(e)-, v + tož.), npr. wbic gwôzdz w scianq (vbiti žebelj v steno), wdeptac niedopalek w ziemiç (vgnesti ogorek v zemljo); vbiti klin v skalo, vpičiti kol v zemljo. Obvezni členi, kijih konotirajo glagolske tvorjenke s predpono w(e)-in v-, so s skladenjskega vidika predmeti ali / in prislovna določila.
Glagolske tvorjenke s predpono w(e)- konotirajo predvsem prislovna določila kraja z enakim pomenom, torej prislovna določila kraja z adlativno ali lokativno smerjo; največkrat je to smer v notranjost predmeta, izražena s konstrukcijo: (do + rod. / na + tož. / w(e) + tož.), npr. wejsc do salonu (vstopiti v salon), wkroczyc na scene (vkorakati na prizorišče), wjechac na parking (zapeljati na parkirišče), wejsc do lasu / w las (vstopiti v gozd), wbic kolek w šciane (vbiti klin v steno), ali smer od spodaj na zgornjo površino predmeta (na + acc.), npr. wniesc drabinç na strych (nesti lestev na podstrešje), wdrapac sic na drzewo (povzpeti se na drevo), redkeje usmerjenost pod predmet (pod + tož.), npr. jaszczurka wslizgnçla sic pod kamien (Kuščarica seje splazila pod kamen), wsliznqc sic pod koldrç (smukniti pod odejo), wejsc pod stol (zlesti pod mizo), na površino predmeta: (na + tož. / w(e) + tož.), npr. wlac plyn na ranç (vliti tekočino na rano), wdepnqc w bloto, w kaluzç (zagaziti v blato, v lužo), ali med koga / kaj: (miedzy + tož.), np. wpisac tlumaczenie miçdzy wiersze lacinskiego tekstu (vpisati prevod med pesmi latinskega besedila), wmie-szač sic miçdzy ludzi (vmešati se med ljudi), wqz wpelzl miqdzy paprocie (Kača seje splazila med praprot), imamo tudi dva primera, ko glagol s predpono w(e)- konotira zveze v obliki: (w + mest.): wprawic sic w rozwiqzywaniu zadan, w czytaniu (izuriti se v reševanju nalog, v branju), wszlifowac wglebienie wpowierzchni noža (vbrusiti zarezo v površin/i/o noža).
Tudi glagolske tvorjenke s predpono v- konotirajo predvsem krajevna določila z enakim pomenom, torej prislovna določila kraja adlativne ali lokativne smeri; najpogosteje je to smer v notranjost predmeta, izražena s predložno konstrukcijo v, torej s predlogom, kije istoveten s predpono, redkeje na: (na + tož. / v + tož.), npr. vkorakati na oder, vkorakati v dvorano, vkrcati se na ladjo, vpisati se na fakulteto, vpluti v pristanišče, vpluti v zaliv, vtihotapiti se v shrambo, včasih gre za usmerjenost na površino predmeta: (na + tož.), npr. včrtati smer pohoda na zemljevid, vliti alkohol na rano, vribati sol na površino sira, vrisati reko na karto, ali med koga / kaj: (med + tož.), npr. vdreti med sovražne enote, Madžari so se vklinili med Slovane, Kače so se vplazile med drobni cvet, vpresti tanjša vlakna med debelejša, vriniti se med čakajoče, vstaviti kartonček med listke, všteti koga med svoje prijatelje, vtakniti koga med mornarje. En primer predstavlja konotacijo s predlogom k: vlo-masile so k njim bande rdečih gardistov. Imamo tudi primere, ko glagol s predpono v- konotira določila v obliki: glagol + ({komu}) + {kaj} + (v + orod.), npr. vžgati v kom jezo, vžgati v kom ljubezen, te besede so vžgale v njem strast, strast mu vžge plamen v očeh, v njem se vžge hrepenenje, ljubezen.
A. Vidovič-Muha pri razčlenjevanju skladenjske vezljivosti predponskih glagolskih tvorjenk ugotavlja, da predpona kot besedotvorni morfem vpliva na pomen tvorj enega glagola, rezultat cesarje seveda večja ali manjša sprememba skladenjske
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov
vezljivosti predponske glagolske tvorjenke v odnosu do osnovnega glagola. V zvezi z glagolskimi tvorjenkami s predpono v- avtorica preučuje njihovo desno in levo skladenjsko vezljivost: 1. leva vezljivost: Dl + GlagT = Dl + Glag: (Kdo) vstopi = (Kdo) stopi; GlagT <— GlagP v (kaj) ,noter4 + Fk: (Kdo) vstopi <— (Kdo) stopi v (kaj) + Fk; in 2. (leva in) desna - tožilniška (T) vezljivost: a) GlagT + T = Glag + T: vgravirati napis = gravirati napis; GlagT <— GlagP kaj v (kaj) ,noter' + Fk: vbiti klin <— biti klin v (kaj) ,noter ' + Fk; b) GlagT + T = Glag + T: vlomiti vrata = lomiti vrata; GlagT <— GlagP v ,noter' kaj + Fk: vlomiti vrata <— lomiti v , noter' vrata + Fk. GlagT pomeni kraj dejavnosti. Dl je imenovalniško določilo (osebek), GlagT je predponski glagol (v primerih 1. in a) izraža prostorsko usmeritev dejavnosti), Glag je predponskemu glagolu ustrezajoč nepredponski glagol, GlagP je (skladenjsko) osnovni glagol, Fk je faznost glagola, ki izraža konec dejavnosti, T je tožilnik (Vidovič-Muha 1993, 181).8
Poljska predpona w(e)- in slovenska v- ne vplivata na spremembo prehodnosti, neprehodni glagoli pod njenim vplivom ne postanejo prehodni, npr. wejsc, wjechac, wkroczyé, wleciec, wmaszerowac, wpelznqc, wplynaé, wsnic, wzenic sic; vjadrati, vjahati, vjezditi, vkorakati, vleteti, vlomastiti, vplaziti se, vpluti še naprej ostanejo neprehodni glagoli.
Tako predpona w(e)- kot tudi v- ima pri glagolskih tvorjenkah razširjevalno vlogo, ki temelji na povečanju števila členov, ki jih konotirajo brezpriponske podstave, iz katerih so tvorjenke nastale. Brezpriponski enovezljivi glagoli (ki konotirajo samo osebek), kakršni so neprehodni glagoli premikanja: išč, jechač, leciec, plynqc; jadrati, jahati, jezditi, korakati, leteti, pluti itd., postanejo potem, ko dobijo pripono w(e)-, v-, dvo vezij ivi in obvezno konotirajo (razen osebka) tudi krajevno določilo v obliki prislovnega določila kraja. Pri poljskih tvorjenkah so ta določila pogosto izražena s predložnimi samostalniki z do, npr. wejsc do pokoju, wjechac do miasta, wplynqc do portu, redko pa z predlogom, ki bi bil enak predponi, npr. wejsé w las. Pri slovenskih tvorjenkah pa so ta določila pogosto izražena s predložnimi samostalniki, pri katerih je predlog enak predponi, npr. vjadrati v zaliv, vjahati v mesto, vkorakati v dvorano, vleteti v sobo, vpluti v pristanišče. Tako pri slovenskih kot pri poljskih tvorjenkah redkeje naletimo na vezljivost izrazov s predlogom na, npr. wkroczyé na scenç, wjechac na parking; vkorakati na oder. Dvo-vezljivi brezpredložni glagoli premikanja (z dvema konotativnima elementoma), ki konotirajo osebek in predmet, torej prehodni glagoli tipa ciqgnqc (vleči), niešc (nesti), prowadzic (voditi), wiezc (peljati); nesti, peljati postanejo potem, ko dobijo predpono w(e)-, v-, trivezljivi in konotirajo tudi obvezno prislovno določilo kraja v obliki predložnih zvez, npr. wciqgnqc kogoš do piwnicy (zvleči koga v klet), wniesé dziecko do karetki (odnesti otroka v kočijo), wprowadzic gošči do pokoju (pripeljati goste v sobo), wwiezé zbože do stodoly (zapeljati žito v skedenj); vnesti prtljago v sobo, vpeljati novo osebo v pripoved. Predpona s svojim pomenom daje tvorjenki konotacijo smernih določil, kije osnovni glagoli nimajo - lahko imajo formalne po-
8 Ada Vidovič-Muha, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom), Slavistična revija XLI/1, 181.
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov
dobna, vendar neobvezna dopolnila, npr. wbiec na gôrç (steči gor), wniesé drabinç na dach (nesti lestev na podstrešje), wwiezc kogoš dokadš (vpeljati koga kam) poleg    îft biec (na gore), niese drabinç (na dach), wiezc kogoš (dokadš) in vjahati v mesto,    ^ vkorakati v dvorano, vnesti prtljago v sobo poleg jahati (kam), korakati (kam), nesti prtljago (v sobo). Zgodi se, daje lahko člen, ki ga konotira brezpriponski osnovni    ^ glagol, izražen z brezpredložnim določilom: czy tac ksiažkc (brati knjigo), sluchac muzyki (poslušati glasbo); citati knjigo, glumiti vlogo, člen, ki ga konotira glagolska tvorjenka s predpono w(e)- in v- pa ima podobo predložne zveze (najpogosteje s predlogom, ki je enak predponi), npr. wczytac sic w ksiqzkç, wsluchac sic w muzykç;    ^ včitati se v knjigo, vglumiti se v vlogo. Prav tako se dogaja, daje člen, ki ga konotira brezpriponski osnovni glagol, predložna zveza, npr. dumac o kimš / o czyms / nad kimš / nad czyms, marzyc o kimš / o czyms, myslec o kimš / o czyms; misliti na koga / na kaj, sanjati o kom / o čem, medtem pa ima člen, ki ga konotira glagolska tvorjenka s predpono w(e)- in v- tudi podobo zveze, vendar z drugim predlogom, npr.    ^ wdumac sic w coš, wmarzyc sic w coš, wmyslic sic w coš; vmisliti se v kaj, vsanjati se v kaj - tvorjenka je pod vplivom predpone »izsilila« določeno slovnično obliko    ^ predmeta. To velja za predponsko-zaimenske tvorjenke. To so primeri, pri katerih ima predpona w(e)- in v- modifikacijsko funkcijo, ki temelji na spremembi slovnične oblike konotiranega člena.
A. Weinsberg razločuje štiri funkcije določila: ablativno, adlativno, perlativno in lokativno (Weinsberg 1973, 22-23, 1971, 145-151).9 Predpone podobno kot krajevna določila izpolnjujejo enake funkcije. Predpona w(e)- in v-je adlativno-loka-ti vna predpona. Ce glagol s predpono w(e)- in v- poimenuje dejavnost premestitve vršilca dejanja ali njenega objekta (lokalizirani element) v smeri lokalizatorja, tedaj ima predpona w(e)- in v- pri taki tvorjenki adlativno vlogo, npr. wbiec, wczolgac sic, wejsc, wjechac; vjahati, vjadrati, vkorakati, vpluti. To so prostorske funkcije predpone w(e)- in v-, ki v smernih glagolskih tvorjenkah informira o adlativni smeri dejavnosti, pri kateri je lokalizirani element dosegel lokalizator in v sredotežni smeri prestopil njegovo mejo, npr. wbiec do pokoju, wejsc do domu; vjahati v mesto, vkorakati v dvorano. Predpona w(e)- pri poljskih glagolskih tvorjenkah smeri informira tudi o adlativni smeri dejavnosti, povezani z dosego lokalizatorja, ko se ta nahaja više od območja, na katerem seje začela dejavnost, npr. wbiec na pietro (steči v nadstropje), wdrapac sic na drzewo (splezati na drevo), wejsc na szczyt (stopiti, doseči vrh). Ti glagoli konotirajo adlativno določilo: wejsc do mieszkania (vstopiti v stanovanje), wniesé wôzek na pietro (nesti voziček v nadstropje); vjahati v Rim, vpluti v zaliv. Predpona w(e)- informira tudi o neposredni bližini, stiku med lokali-ziranim elementom in lokalizatorjem, npr. wtulic twarz w poduszkç (zariti obraz v blazino). Predpona w(e)- in v- informira tudi o lokati vni usmerjenosti dejavnosti, kije povezana s prodorom do lokalizatorja in prestopom njegove meje v sredotežni smeri, npr. wbic, wessac sic; vbiti, vsesati se. Ti glagoli konotirajo lokativno dolo-
*****
w
gas«*'
m
Adam Weinsberg, Przyimki przestrzenne w jçzyku polskim, niemieckim i rumuhskim, Wroclaw-Warszawa-Krakôw, 1973, 22-23. in Adam Weinsberg, 1971: Okoliczniki miejsca a przedrostki przestrzenne, Biuletyn Polskiego Towarzystwa Jçzykoznawczego, XXVIII, 145-151.
109
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov
čilo: wbic gwôzdz w scianç, wkleic zdjçcia do albumu; vbetonirati vijake v zid, vbiti žebelj v steno, vlepiti slike v album.
Predpona w(e)- in v- kaže tudi na začetni moment dejavnosti, npr. wprowadzic, wlqczyc, wniesé; vključiti, vnesti, vpeljati, npr. wejsc do akcji (stopiti v akcijo), wlqczyc komputer (vključiti računalnik), wprowadzic nowy towar na rynek (uvesti novo blago na tržišče); vključiti luč, vnesti spremembe v gospodarstvo, vpeljati računalnike v proizvodnjo.
Predpona w(e)- in v- opravlja tudi perfektivizacijsko funkcijo, ki temelji na spremembi vida iz nedovršnega v dovršni, npr. lač - wlač, klepač - wklepac; liti
- vliti, pluti - vpluti. Podstave teh glagolov so brezpredponski nedovršni glagoli. Izjemoma so podstava brezpriponski dovršni glagoli, npr. kupic - wkupic, puščic
- wpuscic, rzucič - wrzucic, strzelič - wstrzelic, pašč - wpašč; kupiti - vkupiti, pasti - vpasti, poklicati - vpoklicati. Obrazilo, ki perfektivizira w(e)- in v- (tvori dovršnike iz nedovršnikov), pa tudi druge predpone, najpogosteje poleg podovrše-nja spremeni leksikalni pomen glagola. Le v nekaj primerih je predpono w(e)- in v- mogoče imeti za morfem z zgolj vidsko perfektivizacijsko funkcjo, npr. gramolič sic - wgramolic sic, grzçznac - wgrzçznac, rye - wryc; korakati - vkorakati, kovati
- vkovati, riti - vriti. Izključno vidsko funkcijo je mogoče pripisati predponi w(e)-in v-, ki nastopa pri takih dovršnih glagolih, iz katerih ni mogoče tvoriti nedovršne glagole; možnost tvorbe nedovršnih glagolov iz danega dovršnega predponskega glagola (imperfektivizacija) je znamenje, da predpona poleg vidske funkcije modificira pri tem tudi leksikalni pomen glagolske osnove, npr. lač —» wlac —» wlewac, klepač —» wklepac —> wklepywac, kuč —> wkuc —» wkuwac; liti —» vliti —» vlivati, nesti —» vnesti —> vnašati, risati —» vrisati —» vrisovati, tovoriti —» vtovoriti -> vto-varjati.
prevedel Nikolaj Jež
Viri in literatura
Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki A-Ž, ur. Ivanka Šircelj-Žnidaršič idr. Ljubljana 1998, ZRC, ZRC SAZU.
Gramatyka wspôlczesnego jçzyka polskiego, red. S. Urbahczyk, t. 2 Morfolôgia, red. R. Grzegorczykowa, R. Laskowski, H. Wrobel, Warszawa 1998: Wydawnictwo Naukowe PWN.
Milena Hajnšek-Holz, O pomenih slovenskih predpon, XIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1978, 33-58.
Anna Krupianka, Formacje czasownikowe z przedrostkiem o- (ob-) w jçzyku polskim, Toruh 1969.
Anna Krupianka, Pröba logiczno-syntaktycznej klasyfikacji czasowniköw prze-drostkowych, Zpolskich studiôw slawistycznych, Séria 3: Jçzykoznawstwo, Warszawa 1968.
Barbara Kudra, Wplyw przedrostkôw na la^czliwosc skladniowq. czasowniköw ruchu. Acta Universitatis Lodziensis, Folia Linguistica 28, Lodz 1993.
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov
Janina Kwiek-Osiowska, Tendencje rozwojowe czasownikôw prefiksalnych we ^
wspôlczesnej polszczyznie, Poradnik Jçzykowy 1986, zv. 2., 109-114. xr»
Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1994, DZS. 2
Slovenski pravopis. Ljubljana 2001, ZRC, ZRC SAZU. n
Slownik jçzyka polskiego, red. Witold Doroszewski, t. I-X, t. XI, Warszawa 1958- ^
yam
1969, Pahstwowe Wydawnictwo „Wiedza Powszechna". Slownik jçzyka polskiego, red. Mieczyslaw Szymczak, 1.1—III, Warszawa 1978-1981,
Pahstwowe Wydawnictwo Naukowe. Slownik wspôlczesnego jçzyka polskiego, red. Boguslaw Dunaj, Warszawa 1996,    ^
Wydawnictwo „Wilga". ^
Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 2000, Obzorja.
Ada Vidovič-Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Lju-    ^ bljana 1988, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga.     ^
Ada Vidovič-Muha, Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in ve-    ^ zljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom), Slavistična revija 1993, XLI/1, 161-192. ~
Adam Weinsberg, Okoliczniki miejsca a przedrostki przestrzenne, Biuletyn Polskiego Towarzystwa Jçzykoznawczego 1971, z. XXVIII, 145-151.
Adam Weinsberg, Przyimki przestrzenne wjçzyku polskim, niemieckim i rumunskim, Wroclaw - Warszawa - Krakow 1973.
Haiina Zgölkowa, Czasowniki przedrostkowe we wspôlczesnej polszczyznie. Rozprawy Komisji Jçzykowej Lôdzkiego Towarzystwa Naukowego, 1988, t. XXIV, 301-308.
Andreja Zele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana 2001, ZRC, ZRC SAZU.
The Valency of Polish Verbs with the Prefix w(e)- and Slovene Verbs with the Prefix v-
Summary
The article brings a discussion on the syntactic valency of Polish verbs with the prefix w(e)- and Slovene verbs with the prefix v- and the functions of the prefixes w(e)- and v- in Polish and Slovene verbal derivatives. Verbal derivatives with the prefixes w(e)~ and v- relate to the adverbial adjuncts of place having adlative and locative functions. For verbs of movement with the prefixes w(e)- and v- the connotation of the adlative adverbial adjunct is fairly typical; the adjunct is expressed mainly by a noun with the preposition do for Polish derivatives and by a noun with the preposition v for Slovene derivatives. Less frequent are the combinations of a noun with the prefix na in both languages, e.g. wbiec do pokoju (vteči v sobo), wejsc do domu (vstopiti v hišo), wjechac do miasta (zapeljati v mesto), wkroczyc na scenç (vkorakati na prizorišče), wplynqc do portu (zapluti v pristanišče), wwiezc zbože do stodoly (zapeljati žito v skedenj); vjahati v Rim, vkorakati v dvorano, vkorakati na stadion, vnesti prtljago v sobo, vpluti v pristanišče. Derivatives with the prefixes
Maria Wtorkowska: Vezljivost poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov
w(e)- and v-, which are not derived from the verbs of motion, mostly connote the adverbial adjunct of place that is most commonly expressed by a prepositional noun - in these cases the preposition is identical to the prefix, e.g. wbic gwôzdz w scianç (vbiti žebelj v steno), wdeptac niedopalek w ziemiq (vgnesti ogorek v zemljo); vbiti klin v skalo, vpičiti kol v zemljo. Prefixes w(e)- and v- both have a function of expanding the verbal derivatives. This function is based on the increment of the number of items, which are connoted by the unprefixed bases from which the derivatives originate.
Lqczliwosc skladniowa polskich czasowniköw z prefiksem w(e)-i slowenskich czasowniköw z prefiksem v-
Streszczenie
W artykule przeanalizowano laczliwosc skladniowq polskich czasowniköw z prefiksem w(e)- i slowenskich czasowniköw z prefiksem v- oraz funkcje, jakie pelni ten przedrostek w polskich i slowenskich formacjach werbalnych. Okoliczniki miejsca konotowane przez derywaty czasownikowe z prefiksem w(e)- i v- wystepujq w funkcji adlatywnej bqdz lokatywnej. Dla czasowniköw ruchu z prefiksem w(e)- oraz v- char akt erysty czna jest bardzo regularna konotacja okolicznika adlatywnego wy-ražonego glôwnie rzeczownikiem z przyimkiem do - dla polskich formacji i rzeczownikiem z przyimkiem v dla formacji slowenskic, rzadziej z przyimkiem na, dla derywatôw obu jezykôw, np. wbiec do pokoju, wejsc do domu, wjechac do miasta, wkroczyé na scenq, wplynqc do portu, wwiezc zbože do stodoly; vjahati v Rim, vkorakati v dvorano / na stadion, vnesti prtljago v sobo, vpluti v pristanišče. Formacje z prefiksem w(e)- i v- powstale od werbôw nie bçdqcych czasownikami ruchu naj-czçsciej konotujq okolicznik lokatywny wyrazony glôwnie rzeczownikiem z przyimkiem tozsamym z przedrostkiem, np. wbié dgwôzdz w scianç, wgniesé niedopalek w ziemiq; vbiti klin v skalo, vpičiti kol v zemljo. Przedrostek w(e)- i v- pelni miqdzy innymi funkcjq rozszerzajqcq, ktôra polega na zwiekszeniu czlonöw konotowany c h przez bezprefiksalne podstawy od ktôrych te derywaty powstaly.
Maria Wtorkowska, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: mwtorkowska@yahoo.com